PoStnlns plačana * gotovim* Leto XV., štev. 290 Ljubljana, torek 18. decembra I934 Cena 2.— Din (Jpravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica o. — felelon fit. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL S. - Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica fit. 11. — Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190. Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čislo 78.180, VVien fit 105.241 Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— CJredniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefor 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 Mariboi Gosposka ulica 11 Telefon St. 2440. Celje, Str^ssmayerjeva ulica St. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Po atentatu na Kirova Nasilna smrt Stalinovega sodelavca in zaupnika Kirova je vzbudila v krogih sovjetskih vlastodržcev umljivo zapre-paščenje. Vse se sprašuje, ali je res mogoče, da pod strogim in čuječim sovjetskim režimom obstoji protirevolucionar-na zarota, katere roka je mogla poseči v najožjo okolico Stalina, v najbolj skrbno zastraženo ljeningrajsko vladno palačo? Vsekakor je posegla vlada po krutih represivnih sredstvih. Na brzo roko je centralni izvini komitet USSR spremenil zakon o preiskavi in kaznovanju terorističnih organizacij, ter uvedel pospešeno postopanje, ki ne pozna niti obtožite! ja, niti zagovornika, ki omejuje preiskavo in proces na največ desetdnevni rok, izključuje apelacijo in pomilošče-nje ter zahteva takojšnjo izvršitev kazni. čim je bila sodba izrečena. Novi zakon se je začel brez odloga izvajati. Ze prvi dan je bilo aretiranih blizu sto »belogvardijeev«, proti šestinšest-desetim od njih je bila izrečena in tudi že izvršena smrtna obsodba. Preiskava pa traja dalje in razširja grozo in trepet. kakor ga ni bilo od časov, ko je bila akcija. »Čeke« proti .»sovražnikom revolucije in proletariata« na višku svojega razmaha. Število aretirancev in justifi-cirancev se množi, nihče pa ga ne pozna točno. Ravno tako tudi zagone tka atentata morda ne bo nikdar popolnoma razkrita in razjasnjena. Službena razlaga bremeni s krivdo »belogvardijce« in je temu primerno uvedla »protirevolucijsko« inkvizicijo, ki bi bila težko razumljiva in še ežje opravičljiva, ko bi šlo zgolj za dejanje posameznika ali maloštevilnih sokrivcev. Z drage strani pa se zopet na-glaša, da je atentator Leonid Nikolajev izvršil akt osebnega maščevanja, ker je izgubil svoje mesto v sovjetski službi. Zagovorniki te verzije se sklicujejo na dejstvo, da pri obstoječih razmerah obstoj zarotniške organizacije proti režimu n: mogoč, odnosno da bi se bil vsak poskus razkril in zadušil v kali, preden bi mogel dozoreti do dejanja. V resnici zgodovina sovjetskega režima ne pozna nobenega dokazanega slučaja organiziranega protirevolucionar-r.ega terorja. V teku let sta bila izvršena dva atentata na vidne predstavnike režima. Prvega je zagrešil socialni revolucionar Kannegieser, ki je umoril komisarja Urickega. Drugi atentat, po svoji zasnovi pomembnejši, je veljal samemu Ljeninu s strelom študentke Ka-pianove. V obeh primerih je šlo za dejanje posameznika in niti najskrbnejša preiskava ni mogla odkriti zveze med zločinom in kakim večjim konspirant-skim krogom. Zdi se, da so pristaši »propagande dejanja«, ki so od srede osemdesetih let prejšnjega stoletja strahovali promi-nentne glave carske Rusije, po zmagi boljševizma našli pot v njegov tabor, ali pa so se odrekli terorju, odnosno se umaknili iz dežele iz strahu pred vedno pripravljeno železno roko Čeke. Pa naj si bo pravo eno ali drugo mnenje o leningrajskem atentatu, vsekakor eo njegove posledice vredne vse pozornosti. Če je res obstojala »belogvardij-ska« zarota, bi pač ne pričala o varni poziciji oblastnikov, ker bi dokazovala, da niti najbližja okolica diktatorja ni prosta sovražne infekcije. Če pa je — kar je bolj verjetno — slučaj Leonida Nikolajeva zgolj povod za zopetno uvedbo ostrega kurza, se ni mogoče izogniti misli, da vendarle niso povsem prazne govorice o podtalnem vretju, ki ograža vladajoči sistem. V Rusiji se vršijo volitve v sovjete; njih dosedanji rezultati zlasti v podeželju, v ruskih vaseh, ne ustrezajo željam izvršnega komiteta. Sovjetski tisk je že ponovno grajal postopanje podeželskih organov, ki dopuščajo, da prihajajo do veljave »kulaki« in »lišenci« — to je ljudje, katerim je bila volilna pravica odvzeta. Zgodilo se je že mnogo primerov razveljavljenja volitev v vaseh. P«-leg starih pritožb, ki kvarijo razpoloženje za stranko in sistem, vzbuja nevoljo zlasti tudi porast draginje življenjskih potrebščin, ki je neposredna posledica ukinjenja krušnega racioniranja. 2e dolgo se kaže. da v vrhovnem bolj-šcviškem vodstvu ni pravega soglasja. Radikalno krilo ne soglaša z omiljen jem političnega kurza, M je vodil do delne likvidacije »Čeke« in do razširjenja volilne pravice. Leningrajski atentat služi ekstremistom proletarske diktature kot najučinkovitejši argument za povratek k stari brezkompromisni taktiki. Zanimivo je, da isti krogi odklanjajo tudi zunanjepolitično linijo približanja »buržujskemu za padu«, ki jo predstavlja Litvinov. Za enkrat izgleda, da je res — vsaj v notranji politiki — prodrla radikalna teza. Toda položaj sovjetov ni več tak. da td se mogli odreči sodelovanju z Evropo in politiki »kulturnega zbližanja«, ki se je z vidnimi uspehi začela. Zato je upravičena nada, da bo perioda protire-volucionarnega strahovanja, ki jo je izzval atentat na Kirova, samo prehodnega značaja in ne bo trajno ovirala evolucije, katere sad bo notranje pomirjenje in ustaljenje ruskih razmer. NACIONALNA MLADINA NA GROBU SVOJEGA VODITELJA IN VZORNIKA Ob včerajšnjem rojstnem dnevu Velikega okrog 10.000 ljudi, med njimi 2800 kralja je posetilo njegov grob na Oplencu akademikov z vseh naših visokih šol Topola, 17. decembra. Danes, na rojstni dan pokojnega Viteškega kralja, se je zbralo na Oplencu do 10.000 ljudi. Prišli so iz vseh krajev naše države, med njimi več tisoč akademikov s profesorji, obrtniki in kmetje, Sokoli in železničarji, trgov-oi Ln zastopniki vseh drugih poklicev. Iz deset tisoč erc je šla danes molitev k Vsemogočnemu: čuvajmo Jugoslavijo! Prve delegacije eo začele prihajati že snoči. 17 podčastnikov kraljeve mornarice iz šibeniške garnizije je prineslo s seboj svež lovorjev venec s sidrom v sredini in kraljevo krono. Delegacija 300 železničarjev iz Bosne in Hercegovine z upravnim in oblastnim odborom društva iz Sarajeva in pevskim društvom «Edinstvom« je položila na grob srebrn venec z zlato krono in zlatim trakom. Delegacija delavcev in izdelovalcev vojaške obleke iz Sarajeva pa je prižgala 57 kg težko svečo. Iz Trebinja je prišlo odposlanstvo srbskega četaškega društva z zlato žaro in s prstjo, ki so jo pobrali z grobov Srbov, ki so jih pobile avstrijske in madžarske oblasti med svetovno vojno. Skoraj tisoč ljudi se je pripeljalo iz Vukovarja in vukovarskega sreza. V delegaciji je bilo 130 dobrovoljcev in 800 delavcev tamkajšnje Bat'ove tovarne. Ob 10.20 je prinesla delegacija sokolske župe iz Sarajeva, ki je štela 200 oseb, žaro s prstjo z grobov Srbov-junakov in njihovih jugoslovenskih prijateljev s planin okoli Sarajeva in Zenice, ki so padli meti svetovno vojno. Nekoliko pred 11. uro je prispela delegacija Srpske kraljeve akademije nauka s predsednikom dr. Gavrilovičem na čelu in člani predsedništva. Akademiki so položili na grob venec iz pravega lovorjevega listja. Kmalu nato se je poklonilo manom mu-čeniškega kralja 2500 vseučiliščnikov iz Zagreba, Ljubljane in Beograda s profesorji. Dijaki zagrebške univerze so prinesli velik trnjev venec, ljubljanski dijaki venec iz rožmarina in drugega cvetja z napisom: Nacionalna mladina Aleksandrove univerze v Ljubljani. Z dijaško delegacijo je prispel tudi celotni zbor zagrebškega vseučiliškega pevskega društva »Balkan-Mladost*. Ob 11.15 se je pričel pod milim nebom parastos, po katerem je izpregovo-ril v imenu ljubljanskih univerzitetnih dijakov Dušan Verbič, v imenu zagrebških Alojzij Smiliček. za beograjske dijake pa medicinec Dušan Cirčevič, za njimi pa še istrski dijak Ivan Motika. V kripti je bila spominska svečanost in polaganje vencev. Zagrebški dijaki so položili na grob tudi knjigo »>Za slavo in čast«, beograjski knjigo »Zaobljuba jugoslovenske akademske omladine«. delavska četa dijakov zagrebške univerze, ki je delala pod vodstvom prof. Lazarja Popovi ra na Stražilo-vem, pa svoj spominski album. Po teh simbolnih dejanjih so dijaki v pobožnem molku defilirali v brezkončni vrsti mimo groba in ga poljubljali. Pred zadužbino so kasneje zagrebški, ljubljanski in beograjski dijaki sprejeli svojo svečano resolucijo o skupnem nadaljnjem delu. Izmed premnogih drugih delegacij je treba omenit* tudi 500 kmetov in meščanov iz Daruvarja, ki «o prinesli s seboj razen venca iz zimzelena umetniško izdelano žaro s prstjo s slavonskih poPan. Nj. Vel. krati Peter II. in kraljica Marija na Oplencu Topola, 17. decembra. Danes okrog 13. ure so se pripeljali v Topolo Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica-mati Marija in ostali člani kraljevske rodbine. Ko se je razširila po mestu vest o njihovem prihodu, se je zbrala na cesti, ki vodi proti Oplencu, nenavadno velika množica ljudstva. med njimi tudi akademiki iz Ljubljane, Zagreba in Beograda, ki so se dopoldne poklonili na grobu pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelia. Ljudstvo je sprejelo kralja in njegovo mater z nepopisnim navdušenjem Vso pot skozi Topolo je vzklikalo: živel kralj Peter! živela kraljica mati! Kraljica je bila spričo tolike vdanosti vidno ganjena ter je ljudem prijazno odzdravljala. Tudi Nj. Vel. kralj Peter je z roko odzdravljal množici. Težave v pogajanjih med Parizom in Rimom Kolonialna pogajanja so sicer v glavnem končana, glede srednje Evrope pa so še vedno na mrtvi točki Pariz, 17. decembra, d. Francoski listi se v poslednjih dneh vedno bolj intenzivno bavijo s francosko-italijanskimi pogajanji za zbližanje in naglašajo, da v mednarodni politiki ni nujnejšega in važnejšega vprašanja. O tem vprašanju je »Temps« objavil uvodnik, v katerem pravi med drugim: Kakor znano, je treba rešiti predvsem dve vprašanji v sedanji italijansko-franco-ski debati. Prvo je vprašanje, ki ga imata rešiti izključno Rim in Pariz, drugo se nanaša na splošne evropske probleme, ki se tičejo tudi drugih držav in čigar ureditev si je mogoče zamisliti samo v obliki stalnega sodelovanja vseh kontinentalnih držav. Upravičeno smo mnenja, da je bilo doseženo že mnogo in da je zlasti glede statuta italijanskih državljanov v Tunisu, glede poprave južnih libijskih mej, kakor tudi glede gospodarskih koncesij v Somaliji mogoče najti formulo, ki bi zadovoljila obe strani. To je za začetek pogajanj dovolj, ne pomeni pa še, da je sporazum stvarno že dosežen v vseh vprašanjih. Vsekakor smo na dobrem potu, da sc ustvari končna harmonija dveh različnih tez. Trajen in ploden francosko-italijanski sporazum pa si bo mogoče zamisliti šele tedaj, ko bo dosežen trden načelen sporazum o vzajemni politiki v Evropi, sporazum o jamstvu za avstrijsko neodvisnost, za stalno in solidarno sodelovanje v centralni Evropi ter sporazum o skupnem stališču glede oboroževanja in preprečevanja vojne. Nikakor ni treba, da sta si Francija in Italija vselej nasprotni, kakor sta si bili še preveč pri vseh velikih mednarodnih razpravah. Treba je z največjo skrbnostjo delati za tak sporazum in izogibati se slehernemu nesporazumu. Kar se nas tiče, smo pepričani, da bodo započeta pogajanja uspela in da bo dosežen jasen, določen in trajen sporazum. »Echo de Pariš« demantira v francoskem tisku razširjene vesti o ugodnem poteku italijansko-francoskih pogajanj. Pogajanja o afriškem kolonialnem vprašanju so sicer tik pred zaključkom, pogajanja o italijan-sko-francoskem sodelovanju glede srednje Evrope pa so še na isti mrtvi točki kakor pred tremi meseci. Francija si prizadeva, da bi po možnosti odpravila idejna na-sprotstva med italijansko vlado in Malo antanto glede neodvisnosti Avstrije in obnove Podunavja. Glede poslednje točke pa prevladuje še vedno stališče rimskih protokolov z dne 18. marca, prav tako pa povzroča Italija tudi težave v vprašanju garantiranja jugoslovenskega edinstva. Berenger poroča Flandinu in Lavalu Pariz, 17. decembra, d. Senatorja Beren-gerja, ki se je vrnil iz Pariza, sta včeraj sprejela ministrski predsednik Flandin in zunanji minister Laval. V političnih krogih so mnenja, da se pogajanja l Italijo razvijajo relativno ugodno, da pa se ne smejo preveč forsirati. listi zavračajo ter poudarjajo. da so razgovori predvsem posvečeni evropskim problemom, ki so Italiji in Franciji najbližji, predvsem l a vprašanju avstrijske neodvisnosti in omiljenju napetosti med Italijo in državami Male antante. Kakor trdi »Figaro«, je Lavalu predvsem za omiljenje napetosti med Rimom in Beogradom ter hoče v to svrho še pred potovanjem v Rim ukreniti potrebne korake. Nervoznost italijanskega tiska Rim, 17. decembra, d. Fašistični tisk tudi danes mnogo govori o podajanjih, ki se vodijo vzporedno v Parizu in Rimu, ki pa še vedno niso dala nikakih konkretnih rezultatov. Nekateri francoski listi, zlasti oni, ki Italiji niso naklonjeni, zahtevajo zaradi tega, da mora Italija ublažiti svoje pogoje ne-le glede kolonialnih koncesij, marveč tudi glede srednje-evropskih vprašanj. Tako pravi »Erre Nouvelle«, da je Italiji potreben sporazum s Francijo in Malo antanto. ker bo le na ta način mogla utrditi kot velesila $voj položaj napram Nemčiji- Če Nemčija absorbira Avstrijo, bo sedanje ravnotežje v srednji Evropi izpremenjeno vsekakor v škodo Italije in bi se Prusi kmalu pojavili na Brenerju ter vdrli v nižino Pada. Tej nevarnosti bi se Italija izognila le. če si zagotovi brennersko mejo s sporazumom s Francijo in Malo antanto- Na te navedbe elasila francoske radikalne stranke odeovarja »Giornale d' Italia«, ki pravi med drugim: bi Nemčija zahtevala Dunaj, bi to vsekakor ne bilo v interesu Italije, toda prav tako tudi ne v inleresu Francije in drugih evropskih držav.« »Tribuna« pa pravi v svojem uvodniku, da se je v zadnjem času vse preveč covorilo o Lavalovem obisku v Rimu. Vsekakor bo moral biti Lavalov obisk stvarno pomemben in je zalo potrebno, da 60 do vseh podrobnosti pripravi in ob primernem trenutku izvedo. To je še pred kratkim dejal pariškim novinarjem tudi sam francoski zunanji minister. Dejansko zbližanje med obema državama, zlasti v obravnavanju in likvidaciji splošnih evropskih vprašanj, je končno v zadnjem času prišlo tudi že do izraza- »Tribuna* za-ljufuje: sta si dve prestolnici zaradi neposrednih prometnih zvez tako blizu kakor Pariz in Rim. ni nikakor potrebno, da bi moral Laval. knkor je napovedal neki pariški Ust. iti v Rim skozi neko nrestolnico na Balkanu.« Zasedanje mednarodne centrale za vino Pariz. 17. decembra AA. D»r>es se ie začelo novo zasedanje mednarodne centrale za vino. Zasedanja se udeležujejo zastopniki Nemčije Avstrije. Rolearije Francije, Grčije, Jugoslavije. Madžarske, Italije, Španije, Portugalske. Romunije Veličasten miting akademikov po povratku v Beograd Beograd. 17- decembra. Danes zvečer so se akademiki vrnili iz Opleuca v Beograd-Na postaji jih je pričakovalo okrog 10.000 ljudi, ki so odšli v j»ovorki s študenti na čelu prepevajoč nacionalne pesmi in med viharnimi manifestacijami kralju in državi, na trrr kneza Mihajla. Ko so korakali mimo vojnega ministrstva, so vzklikali tudi ministru vojske in mornarice, armijskeniu generalu Petru Zivkoviču. Takoi po prihodu akademikov se je vršil miline- Govorili so zastopniki vseh univerz, ki so slavili zasluge pokojnega vladarja in izražali zvestobo jmroslovenske mladine Nj. Vej kraliu Petru II. Ob zaključku manife-stacijskega zborovanja je bila sprejeta resolucija. v kateri poudarjajo akademiki edinstvo jugoslovenske studentske mladine vseh treh vseučilišč- Vsa množica je nato odkritih crlav zapela našo himno in se potem piirno razšla. Spominske svečanosti v Zagrebu Zagreb, 17. decembra, n. V veliki dvorani Zagrebškega zbora je bila davi žalna svečanost v spomin pokojnega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ki so jo organizirala udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, dobrovoljcev in vojnih invalidov. Sodelovala sta zagrebška filharmonija in zbor pevskega društva »Lisinski«. Velika dvorana je bila nabito polna. Izmed zastopnikov oblasti so se žalne manifestacije udeležili kraljevi namestnik dr. Pcro-vič, armijski general Maric z ostalimi generali, mestni načelnik Frber, konzularni zbor in zastopniki drugih nacionalnih, kulturnih in humanitarnih organizacij. Najprej jc orkester Filharmonije odigral \Vagnerjcvo »Gotterd;immerung«. nakar jc govoril predsednik udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov dr. Podujc. Na njegov poziv so sc vsi odzvali s pietetnimi vzkliki: Slava pokojnemu kralju. Pred vojašnico Zrinjskcga jc udmženje invalidov odkrilo v spomin na prva dva pokojna vladarja Jugoslavije kralja Petra I. Osvoboditelja in Aleksandra I. Uedinitelja njuna spomenika. Dasi je bilo deževno vreme, se je svečanosti udeležila zelo velika množica ljudstva z zastopniki vojaških in civilnih oblasti na čelu. Spomenika je odkril odposlancc Nj. Vel. kralja general Panta Draškič. Na prostoru pred glavnim kolodvorom, kjer se je Zagreb poklonil pred krsto pokojnega vladarja, pa jc zjutraj metropo-lit Dositej ob veliki asistenci odslužil za-dušnico za pokojnega vladarja. Pomenu so prisostvovali kraljevi namestnik dr. Pero-vič. armijski general Maric, mestni načelnik Krber in drugi zastopniki oblasti. Zadušnice v Beogradu Beograd, 17. dcccmbra. p. V vseh beograjskih cerkvah so bile zadušnice za pokojnega kralja Aleksandra I. V saborni cerkvi je služil zadušnico patriarh Varna-va ob asistenci velikega števila duhovščine. Maši so prisostvovali vsi člani vlade, vrhovni zastopniki vojske in množica predstavnikov patriotičnih. kulturnih in humanitarnih organizacij in ustanov Posvetitev dvorne kapele na Dedinju Beograd. 17. decembra. A A. Dopoldne so posvetili kapelo v dvorcu na Dedinju. Obenem je bila v njej služba božja za dušni pokoj Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Posvetitvi in službi božji so prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica - mati, kraljeviča Tomislav in Andrej, knez Pavel, kneginja Olga. knez Ni-kola in člani civilnega in vojaškega doma. Seja ministrskega sveta Beograd. 17. decembra. Danes zvečer s« je vršila seja ministrskega sveta. Zunanji minister g. Bogoljub Jevtič je poročal « svojem delu v Ženevi. Ministrski svet je sprejel rvadlšču v Tivoliju zbralo 19.000 mož. Le žal, da sta naliv in blato onemogočila manifestacijo, ki bi se sicer bila razvila iz tega velikega zbora, o čigar obsežnosti najbolj govori slika sama. skrbeh za obstreljenca je bil tudi najemnik lovišča, toda pomoči ni bilo. Smrt je povzročila po štirinajstih dneh trpljenja šibra, ki je bila zadela nesrečneža v oko. To ni bil edini primer obstreljenja v pretekli lovski seziji. Skoraj sleherno nedeljo so prihajala poročila v mesto o nezgodah na lovih. Nekaj obstreljencev so pripeljali v bolnišnico, nekatere so zdravili zdravniki na deželi, precej obstre/ne-nih in sicer takih z lažjimi poškodbami so pa zamolčali zaradi ljubega miru. V interesu ljudstva, posebno onega na deželi, je, da oblastva ali popolnoma preprečijo takozvane brakade, kjer se strelja in poka na desno in levo, kjer se :ci i mnogo živali in so, kakor razvidno, v nevarnosti tudi ljudje, bodisi lovci kakor rudi pravi prijatelji prirode. ki kaj radi po-hite ob nedeljah v gozd na oddih. Mar zaradi gospodov lovcev, ki jih posebno v nedeljah kar mrgoli po gozdovin, ne bodo mogli svežega zraka potrebni meščini v lepo prirodo? Dokler je bilo še vilo lovcev, je bilo to pač vse drugače, toda zdaj, kar se goje gostilniške lovske družbe in so domala vsi gostje lovci, se vozijo iz mesta polni avtobusi od pete do nog oboroženih meščanov. Take družbe so vča-si ostajale v mestni okolici, zdaj pa se vozijo že v zelo oddaljene kraje, posebno proti Kočevju. Če oblastva drugega ne store, naj vsaj zahtevajo, da bodo take brakade pravočasno prijavljene, vsaj štirinajst dni prej, preden se vrše. Nadalje naj oblastva preskrbe, da je tak del gozda dobro zavarovan, da so taki deli ali označeni s tablicami ali pa s posebnimi pazniki. Take označbe bi bile prav dobrodošle tudi lovcem, ki se izgube v gozdu in zaidejo, kakor se je zgodilo letos ljubljanskim lovcem r Kočevju, celo v sosedne revirje. Pred lovci niti živina ni več varna. Prav zdaj, ko lovci prčakujejo novi lovski zakon, naj bi napeli posestniki gozdov vse sile, da se urede take zadevščine. Mnogo bolje kakor po nižinskih gozdovih love posamezni lovci po planinah in tudi pri poljskih lovih se nc sliši o posebni škodi in nesrečah. vluslimani prisegajo z desnico, položeno na srčno stran. e se razlivajo Preteča katastrofa na Barju — Jezero pri Brežicah Ljubljana, 17. decembra Od včeraj do davi je v Ljubljani po beležkah meteorološkega zavoda padlo 48.3 n*m dežja. Položaj na Barju je postal zelo nevaren. Od Vrhnike do Pijave gorice in proti Ljubljani je Barie že pod vodo. Od 16.000 ha skupne površine je zalita ravan že v obsegu okrog 10.000 ha. Ravnina med Vrhniko-Bevkami-Borovnico do Pod-peči je vsa pod vodo. V nevarnosti so že Bevke in Blatna Brezovica, kakor tudi Sinja gorica in Podpeč. Najhujše je spet v Črni vasi in Lipah. Črnovaška cesta je vsa pod vodo in je prevoz mogoč samo s čolni. Ljubljanska občina je poslala danes dopoldne na Barje iliri pontone, da so ljudje lahko spravili živino na varnejše kraje. Hudournik Iška je povzročil hudo pu-stošenje v svojem spodnjem in srednjem toku. Z Iškega Vintgarja je nanosil na polja ogromne množine peska in gramoza. Tudi Ižica je prestopila bregove in je že 2.50 m nad normalo. Če deževje ne bo prenehalo, bo podobna katastrofa, kakor je bila lani v novembru. Terenska sekcija za regulacijo Ljubljanice je poslala na teren fotografa g. Hibšerja, da je posnel poplavljene kraje. Nevarno pa je tudi ob izlivu Ljubljanice v Savo. Pri Zalogu je voda že do 3 m nad normalo in so morali nekateri posestniki spraviti svojo živino na varnejša mesta, ker jim je voda zalila hleve. Sava je včeraj in danes silno narasla. Hidrotehnični odsek banske uprave je prejel iz posameznih krajev kratka poročila o stanju Save. Litija n. pr. javlja: Sava je danes ob 9. dopoldne narasla na 3.10 m nad normalo. Še vedno narašča. Včerajšnje stanje je bilo 2.10 m. Iz Krškega javljajo, da je tam Sava ob 7. zjutraj narasla na 1.90 m. Iz Brežic se glasi kratko poročilo: Sava in Krka sta že 14. t. m. ob 8. zjutraj narasli za 2.45 m nad normalo, ob 16. pa že na 3.45 m. Vsa ravan je izpre-menjena v veliko jezero. Ponekod stoji voda do 8 m visoko. V planinah sneži. Tako so nam n. pr. s Kofc sporočili, da je do 14.40 zapadlo 5 cm snega, snežilo pa je dalje. Nava žrtev neprevidnega lovca Ljubljana, 17. decembra V petek je bil žalosten deževen dan. Prav tako žalosten je bil tudi pogreb iz ljubljanske bolnišnice. Saj so nesli h grobu mladega človeka, ki bi mu ne bilo treba še tako hitro umreti. Pokojnik, kmečki sin z Roba pri Turjaku, je bil pred štirinajstimi dnevi na lovu z ljubljanskimi lovci. Pri tej priliki je bil obstreljen. Kdo ga je obstrelil, bodo oblasti že ugotovile. Gotovo pa je, da ga je eden izmed lovcev. Nič ne spremeni na stvari, če ga je gospod ali kak pomagač. Nesrečnež je dobil več šiber št. 8 v glavo in v trebuh. Zdravniki v bolnišnici so napeli vse sile, da bi ga rešili. V velikih Antonija je obupala zaradi nesrečne ljubezni Ljubljana, 17. decembra Mimo kričečih senzacij, ki jih je polna današnja policijska kronika, se je danes ponoči v rdeči hiši na Poljanah na tihem odigralo poslednje poglavje skeleče ljubezenske tragedije. Mlada, lepa služkinja Antonija Gašperčeva, iz Pregrade v občini Deseniču doma, je pred kakšnima dvema mesecema prišla v Ljubljano, da si poišče kakršnekoli službe. Bila je iz boljše hiše, da ji ni bilo treba s trebuhom za kruhom, a v Ljubljano je prišla samo, da bi bila bliže svojemu dragemu podnaredniku. Bila je lepo, ljubeznivo, dobro vzgojeno dekle, da so jo ljubili vsi, ki so jo poznali. Toda kakor so čudna pota človeških src, Pri hemoroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. tako se je žalostno zgodilo tadi z malo Antonijo. Samo oni, ki si ga je izbrala, je ni maral Ko je videla, da zanjo ni ljubezni in sreče na svetu, je sklenila poiskati smrt. V kuhinji, kjer je spala, je snoči pustila plinsko pipo odprto. Ko je gospodinja davi vstopila, je našla Tončko v postelji nezavestno. Takoj je poklicala na pomoč mestnega zdravnika dr. Misa in reševalce, toda vsi napori, da bi ji z umetnim dihanjem vrnili življenje, so ostali zaman. V naglici so jo z reševalnim avtomobilom prepeljali še v bolnišnico, a tam so jo dvignili že mrtvo, tako da so jo morali prenesti v prosekturo. Nesrečno dekle je na stolu v kuhinji pustilo štiri poslovilna pisma na gospoda in gospo, pri katerih je služila, na nezvestega fanta in na mater in očeta. Svojemu fantu piše. da mu je vse oprostila, svojo gospodinjo pa naproša, naj ji preskrbi duhovnika pri pogrebu in obvesti tudi oba strica, od katerih je eden župnik v Deseniču, drugi pa služi v Zagrebu. Starši so že brzojavno obveščeni o obupnem koraku njihove dobre, lepe, nesrečne hčerke. Ne begu obstreljen po čudnem naključju .Vovo mesto, 17. decembra Po sobotnem vlomu v škocijanski poštni urad so orožniki z domačini vred pohiteli na lov za vlomilcem. Sled je vodila v bližnji gozd, kjer so zasledovalci kmalu zagledali pobeglega vlomilca. Pri divjem lovu za beguncem je nenadno odjeknil strel iz lovske puške, ki se je sprožila enemu izmed zasledovalcev, ko se je spotaknil ob korenini in padel s puško vred. Ta- Vam prinese WLHPASSING koj nato je na drugi strani odjeknil divji krik preganjanega vlomilca, ki ga je strel iz puške po čudnem naključju ranil v desno pleče in na desni strani glave. Zasledovalci so se hitro znašli okrog begunca in mu za silo obvezali rane. nato so ga pa odvedli na orožniško postajo, kjer so v njem spoznali -K>letnega kočarja Ivana Zupanca, družinskega očeta iz Stare Bučke in pristojnega v Št. Rupert. Po kratkem zasliševanju je priznal vlom v poštni urad, nakar so ga prepeljali v preiskovalni zapor, kjer mu je jetnišnični zdravnik dr. Ignac Pavlič pregledal poškodbe in ga operiral. Zupančevi poškodbi nista nevarni. Zakaj je segla po sekiri9 Podrobnosti o umoru Nina Štruklja v Šiški Hiša ( X ) ob železniški progi za tramvajsko re-mizo, kjer je bil izvršen v nedeljo zjutraj umor. Ljubljana, 17. decembra še preden sta policijska in sodna preiskava utegnili do kraja pojasniti zagonetni umor starega brezposelnega delavca Franceta Serše v Rebri, je Ljubljano m vso javnost presenetila včeraj vest o nič manj strašnem umoru, ki ga je v Zgornji Šiški izvršila 301etna brezposelna prodajalka Francka Planinškova nad svojim nelegitimnim, 41 let starim možem Ivanam Štrukljem, brezposelnim zidarjem. Od vsega početka je bilo jasno, da je Planinškova umorila svojega nezakonitega moža iz sorodnih nagibov, iz kakršnih je padel tudi stara Serša pod sekiro: neznosnost skupnega življenja, beda in denar. Planinškova, ki je bila poročena, a jo je soprog zapustil, ima iz zakona 15 mesecev starega otroka. Novi krušni oče je po njenih izpovedih zmerom godrnjal nad njim. Čeprav je imel denar, mu krajcar ni šel izpod palca, in vsakokrat je postal slabe volje, kadar je šla mati kuhat za malega. V soboto sta se spet spričkala zavoljo večerje. Štrukelj ni bil zadovoljen s samim krompirjem, denarja za kaj drugega pa ji ni dal. Na nesrečo je bil še otrok nekaj malega bolan in je ponoči jokal. Ko je v nedeljo na vse zgodaj vnovič zajokal, je prepir med njegovo materjo m krušnim očetom izbil sodu dno. Kako se je zgodilo, bo najbrž težko povsem točno reproducirati, ker ne more biti dvoma, da je žena storila dejanje v navalu duševne zmedenosti. Ko je mali zjutraj za vek al, je vstala, kakor je izpovedala na policiji, in prižgala acetilenko. Medtem ko je Štrukelj s postelje kričal nanjo, ji je v hipu, brez misli mimogrede padel pogled na sekiro, prislonjeno ob pečici. Potem je ugasnila luč in legla nazaj. Poteklo je nekaj minut, ne da bi kaj globlje premislila vso stvar. Nato je v temi spet vstala, pobrala sekiro in zamahnila po glavi dremajočega moža. Kolikokrat je udarila, sama ne ve, policijska komisija pa je ugotovila, da je moralo biti najmanj 15 udarcev, od katerih je bilo 5 ali 6 smrtnih. Danes dopoldne je tudi sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika dr. Breliha izvršila ogled na licu mesta, nato pa še obdukcijo trupla umorjenega moža v mrtvašnici v Dravljah. Obdukcijo je izvršil sodni zdravnik dr. Suher. V teku dneva so na policiji zaslišali več prič iz Zgornje Šiške in iz kroga znancev Planinskove in umorjenca. Njihove Izpovedi osvetljujejo nekatere podrobnosti o njunem skupnem življenju in njunih značajih, k pojasnitvi groznega dejanja samega pa seveda niso mogle doprinesti novih bistvenih momentov. Kakor je motiv sam, ki je Planinškovi zavedel roko po sekiri, nejasen in nerazumen, je zločin sum vendarle jasen in enostaven. Izpočetka so nekatere priče izrekle sum, da je Planinškova umorila svojega sostanovalca iz pohlepa po denarju, saj je bilo znano, da ima Štrukelj za svoje razmere precej pod palcem. Danes je policija vnovič pozorno preiskala njuno stanovanje in je v omari našla nedotaknjenih okrog 5000 Din gotovine in okrog 50.000 v dveh hranilnih knjižicah. Ta sum se je torej razblinil. Ko bo v par dneh policijska preiskava, ki jo vodi višji kriminalni nadzornik gospod Matija Močnik, zaključena, bo Planinškova izročena sodišču. Njenega otroka, ki seveda še malo ne sluti, kakšna strašna nesreča je zadela njegovo mater in ki ga je policija izročila najprej v Dečji dom kraljice Marije, je sprejel v oskrbo banovinski dečji dom. I PREGLED Linhartov »Matiček se ženi" Gostovanja dr. Branka Gavelle v naši drami pomenijo vsako zase pomembne zareze v razvoju našega gledališkega ustvarjanja. Linhartov -Matiček se ženi« se je bil za lep čas umaknil z repertoarja in njegovo ime je ohranilo skoraj samo še sloves dobre, dobro mišljene starinske ljudske igre, ki je šla. kamor v modernem svetu spada: na polico med kupe prahu. V Gavellovi odrski podobi pa je to prvo klasično slovensko dramatsko delo zaživelo pred nanti, da smo v dejanju in nehanju barona Zaletla. Matička in njunih neposredno dojeli zadrege, smešnosti in radosti svojega lastnega današnjega sveta. Mimo potrdila, da ima naša dramatika tako davno in tako boga to tradicijo, nas ob tej oživljeni komediji še posebej veseli spoznanje, da tudi naša narodna zgodovina najbrž le ni tako prazna in bedna, kakor se je razodelo Cankarju v njegovih »Hlapcih«. Ta Matiček, čeprav posnet po Beaumarchaisu, je nazoren nas primer odpora in upora, po kakršnem se lahko majhen narod rešuje v zgodovini Po vsem tem je >Matiček se ženi« v Narodnem gledališču umetniško in stvarno v resnici veliko doživetje. . Gavellova režija je komedijo vsebinsko in miselno izoblikovala v vseh podrobnostih, tako da je slednja epizoda dobila svoj pomen in obraz in se obenem strnila s časom in prostorom v celoto. Z umerjenim, jasnim poudarkom je režiser podčrtal socialno razmejitev, ki loči barona in njegove od Matičkovega sveta, in je dal tako vsej komediji krepko moralno osnovo. Inž. arh. Franz je z ubrano, časovno smiselno insce-nacijo oskrbel uprizoritvi učinkovit vnanji okvir. Levar je barona Zaletla doživel v mogočni, markantni figuri gospoda - svetov-njaka, ki ostane močan tudi v svojih najbolj skrušenih minutah. Nablocka je dala njegovi gospe lik očarljive in čiste žene, ki brez napora uveljavi svojo vrednost kot žena in človek. Sancin je v svojem iskreno doživ-ljenem. živahno podanem Matičku ustvaril nov obraz, ki priča o rasti njegovega mnogovrstnega talenta. Marija Danilova je prisrčno, veselo in koketno odigrala njegovo stanovitno Nežiko. Cesar, advokat Zmešnjava, Kralj kancelir, in Daneš, pisar Budalo, so predstavili trije tuji, smešnih, značilnih tipov. Prav posrečen študent na počitnicah je bila Šaričeva. Juvanova. Potokar, Crno-bori in Murgelj so v manjših vlogah pomagali komediji do uspeha. L. M. Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Koncert klavirskega trta V petek se je predstavil širši publiki v ožjem krogu že znani klavirski trio, ki ga tvorijo g. prof. Karlo Rupel (violina), Bogomir Leskovic (violinočelo) in Marijan Li-povšek (klavir). Odkar je razpadel ljubljanski komorni kvartet nismo culi na koncertnem odru več komorne glasbe — velika vrzel v našem glasbenem udejstvovanju, ki jo je bilo treba čimprej izpolniti. Številno občinstvo, ki je dobro zasedlo dvorano Filharmonične družbe, je dokaz, da bi bilo dosti interesa za tovrstne prireditve ter da je tedaj na naših umetnikih, da se družijo v komorne ansamble, kar bi mnogo pripomoglo k poglobljenemu razvoju naše glasbe sploh. Vsi trije nastopivši umetniki so po svojih posebnih kvalitetah že dobro znani naši koncertni publiki izza solističnih koncertnih nastopov. Po pot so se strnili v enoto ter z uspehom podredili osebnostne ambicije skupnemu načelu. Spored, ki so ga bili izbrali za svoj prvi javni nastop, je navajal imena Čajkovskega, Ravela in Turine, torej _ po nomenklaturi slovenske muziko- logije — novoromantiko in impresionizem. Čajkovski je napisal svoj edini trio (op. 50) »ž la račmoire d' un grand artiste«, ter se ie s to nekoliko hladno označbo hotel oddolžiti spominu velikega svojega pobornika in mecena Nikolaja Rubinsteina. Gorkejša kot posvetilo je glasba tega slovitega dela Oblike je proste in avtor je svobodno nizal temo na temo, le kot okvir je postavil te- meljno, elegično nastrojenje. Velike, dolgo-sapne melodične vzpone izkoristi skladatelj z njemu lastno incizivnostjo v naravnost simfonične gradacije (sam je pisal gospe Meekovi: »Bojim se, da sem aranžiral glasbo sinfoničnega značaja za trio«). Toda to nesoglasje med vsebino glasbe in razvitostjo glasbil ni važno, važna pa je zanosi-tost in veličina skladbe. Škoda, da smo culi le prvi stavek; tudi drugi ima mnogo izredno posrečenih varijacij. Koliko življenjske sile je v tej, zdaj že 52 let stari skladbi! Ravel ni impresionist, temveč klasicist. Po pravici ga Francozi imenujejo svojega Mozarta. Njegova izredna tenkočutnost za formo in zvok, za soglasje med obliko in vsebino ga dviga v olimpske višine velikih klasikov. Nepatetični vzlet njegovih misli spominja zelo na klasični mir Mozartovih melodičnih potez. Seveda je posnel mnogo barvnih dobrin Debussvja, vendar v Rave-lu ni konfliktov. On opazuje svet s stoičnim mirom in z nekako sladko otožnostjo. Da pa je strog formalist, dokazuje v triu Passa-caglia. Največ vitalnosti očituje vsekakor prvi stavelC čigar originalni uvod je idejno posnel Milhaud v »Saudades do Brazik — znano je ljubimkanje francoske glasbe z iberskimi ritmi. Ravelov zvočno skrajno pretehtani trio očituje (kakor večina skladb tega skladatelja) lahkonožnost in igrivost pravega francoskega esprita. Trd oreh pa je za izvajalce, saj jim ooleg velikih tehničnih težkoč nudi tudi nebroj neprilik v izrazu! Da so jih z uspehom premagovali. je dokaz velike umetniške zrelosti našega tria. Turina bi se mogel v tej zvezi imenovati nacionalistični impresionist klasične usmet-jeuosti (blagozvočna opredelitev!). Njegov trio je konsekventno monotematieen ter je zanimivo zasledovati, kako preoblikuje te mo v treh stavkih, od katerih je zadnji morda najkonciznejši. Ta kvartet, ki je mestoma španskega obeležja, ima mnogo melodičnih in zvočnih lepot. Klavirski trio Rupel - Leskovic - Lipov-šek se je s svojim nastopom lepo uveljavil ter pokazal mnogo odličnih svojstev. Odlikujejo ga visoka tehnična popolnost, resnost v delu in podajanju ter čut za zvočno fineso. Upam, da se bodo njihovi nastopi začeli redoma vrstiti ter bomo tako dobili priliko, zasledovati razvoj važnega komornega udruženja. — Ne morem pa prikriti opazke, da je instrument, na katerega je igral pianist, vse prej kot zvočen. Najčistejše in najsvetlejše melodične fraze se na njem ubijejo v sicer bobneč, a obenem moten in nečist ton. Treba bo misliti na dostojno nadomestilo tega brezzvočnega glasbila v Filharmonični dvorani. L. M. Š. Nova številka »Idej« priobčuje na uvodnem mestu članek Miloša Crnjanskega »Naša hiljadugodišnja kultura«, ki razpravlja o kulturi srednjeveške Srbije v dobi Nema-njičev in zlasti v zvezi z osebnostjo in delom sv. Save. M. Milič je sestavil razgovor z Brankom Lazarevičem, jugoslovenskim poslanikom v Varšavi in enim izmed vodilnih Ljubljana govori o GRETI GARB in njenem velefilmu KHALJ1CA KRISTINA ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob 4., V*8. in 9.'-4 uri zvečer. Predprodaja od 11. do %13. ♦ Naval na vodnikovo družbo priča s kakšnim zanimanjem je javnost pričakovala Vodnikovih knjig. Pisarna dela s polno paro, da čim prej dobijo člani knjige, v roke. Kakor vsako leto, pritiskajo tudi letos zamudniki, da si preskrbe knjige. Poleg pisarne je mogoče naknadno dobiti knjige tndi v Tiskovni zadrugi. Prosim člane, da se sami potrudijo po knjige in olajšajo poverjenikom delo. ZA PULOVERJE ANGLEŠKA ¥©LNA TONI JAGER, Ljubljana. Dvorni trg štev. 1. + Ecžične znamke protituberkulozne lige. Letos pred božičem bo dala protituber-kulozna liga spet v promet svoje znamke, da bi si pridobila nekaj dohodkov v človekoljubne namene. Protituberkulozne božične znamke bodo prodajali vsi ligini odbori in vsi poštni uradi. Prve protituber-kulozne znamke so prišle v promet leta 1904. na Danskem po iniciativi poštnega uradnika Holboela, ki gotovo ni slutil, da bo postala njegova znamka kmalu v vsem kulturnem svetu močno sredstvo v borbi proti jetiki. že dohodki prvih takih božičnih znamk so bili presenetljivi. Na Danskem prodajo vsako leto o božiču takih znamk 7. a '.) milijonov danskih mark, dasi ima Danska samo 3 in pol milijone prebivalcev. Z dohodki protituberkuloznih znamk so zgradili štiri zdravilišča in mnogo drugih ustanov v borbi proti tuberkulozi. Iz Danske se je prodajanje božičnih znamk že leta 1907. razširilo po sosednjih državah in celo po Kanadi, leta 1913. pa je bilo uvedeno tudi v Švici in Franciji. Pri nas so je protitnberkulozna liga začela posluževati svojih božičnih znamk v prvih povojnih letih. ZADREGE pri izbiri daril Vas reši bogata zaloga P A R F {' M E RIJE »V E N U S« prod glavno pošto. 290 * Otvoritev nove banovinske bolnišnice na Sušaku. V nedeljo je bila na Sušaku slavnostno blagoslovljena in otvorjena nova banovinska bolnišnica, ki nosi ime pokojnega kralja Aleksandra. Načrti za zgradbo moderne bolnišnice so bili sprejeti že leta 1931. in v oktobru istega leta je bil položen temeljni kamen monumental-nega poslopja banovinske bolnišnice, ki je ena od najmodernejših v vsej državi. Poslopje je štirinadstropno in se lahko v njem namesti 4O0 bolniških postelj. V naj- '0?0»PA"4T| NA ODPLAČILO? S.M7CV..TC ,fBI»l i.t t nJCGOACEMCIJA" ZAfiHEB, Di-ašKovlie^a 34 primernejših prostorih so v tej novi bolnišnici nameščeni najrazličnejši oddelki moderne medicine Stroški zgradbe in opreme so znašali 16 in pol milijona dinarjev. Pokojni kralj Aleksander se je večkrat informiral o napredovanju gradbenih del in posebni deputaciji je dovolil, da sme nova bolnišnica nositi njegovo ime. Med dostojanstveniki, ki so prisostvovali slovesni otvoritvi nove bolnišnice, je bil tudi kraljevi namestnik dr. Perovič, ki je pred lepim Meštrovičevim kipom pokojnega vladarja naglašal v svojem govoru, da bo nova zdravstvena ustanova dostojno slavila spomin kralja Aleksandra, ki je vse svoje življenje posvetil napredku in blaginji naroda. * Pozimi, ko je hrana težka, pijte Radensko za čiščenje krvi. PRVOVRSTNE ! B E K R A razpošilja po zmerni ceni M ©STAN STIČNA na Dokijskem 10902 § A + Izseljenski komisarijat v Zagrebu, Palmotičeva 53, poziva vse naslednike pokojnega Andreja Cekoriča, ki je umrl v Severni Ameriki, da mu sklicujoč se na št. 13324/34, javijo svoje točne naslove zaradi dedščine. ♦ Iz finančne službe. Z ukazom kraljevih namestnikov je upokojen Najžer Matija, višji davčni kontrolor VI. pol. grupe davčne uprave v Mariboru. Za starešino glavnega oddelka finančne kontrole v Karlovcu je imenovan P a v 1 o v i č Matija, višji poverjenik fin kontrole VIK. pol. grupe pri gl oddelku finančne kontrole v Novem mestu * Napredovanje v poštni službi. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog prometnega ministra so povišani: dr. Bogdan Kurbus in Anton Suhač pri ravnateljstvu pošte v Ljubljani, v višja svetnika p. t. 4. skupini 1. stopnje; za tehnične svetnike v 4. skupini 2. stopnje Janko Cizelj, Ivan Korun in Franc Pire, pri ravnateljstvu pošte Ljubljani, Vinko Janežič pri upravi pošte Ljubljana 1, Janko čuš pri upravi pošte Ptuj; za tehniške nadzornike p. t. v 5. skupini: Pavel Glaser, pri ravnateljstvu pošte Ljubljana; za tehniškega tajnika v 6. skupini Rafael Eržen pri mestni p. t. sekciji v Ljubljani; za višje kontrolorje v 6. skupini: Hilda Vrtovee, Aleksander Jak-ša, Gustav Dvoržak, Vladimir Jazbec, Feliks Kadunc, Rudolf Lebič, Franc Moaeta, pri upravi pošta Ljubljana II., Peter Cerar, Franjo žnidarič, Justina Marušič, Rudolf Veber in Vera Jan, pri upravi pošte Ljubljana I., Pavel Rabič pri upravi pošte Laško, Hermina Skreblin, pri upravi pošte Pregrad, Vaclav Kunst, Ivan Grant in Franjo žehelj pri upravi pošte Maribor I., Jo-so Gradišnik, Franc Koren in Martin še-tinac pri upravi pošte Maribor II., Slavko Vutkovič, pri upravi pošte Murska Sobota; za višje tehniške kontrolorje p. t. v 6. skupini: Vladimir Ervačanin pri mestni sekciji, Milan Lenasi prj 4. terenski sekciji v Ljubljani, Maks Rems, pri ravnateljstvu pošte Ljubljana; za viš. rač. kontrolorje pt. v 6. skup.: Iv. Rus in Alojzij Jurgele, pri ravnateljstvu pošte Ljubljana, za kontrolorje p. t. v 7. skupini: Julijana Albreht in Marija Mrak pri upravi pošte Brežice, Marija Peternel pri upravi pošte Jesenice na Gorenjskem, Ivan Globodar pri upravi pošte Grahovo pri Cerknici, Josip Ivanuš pri upravi pošte Subotica 1, Vera Oberlintner pri upravi pošte Hrastnik Amalija Pondelak pri upravi pošte Maribor 1, Štefanija Sirks, pri upravi pošte Ljubljana 1; za višja p t. tehnika v 7. skupini Josip Sulc in Anton Kavčič, pri mestni p. t. sekciji Ljubljana. ♦ Premestitev. Učiteljica Ljudmila K e-z e 1 e iz Dvora pri žužemberku je premeščena kot praktikantinja na drž. glulio-nemnico v Ljubljani. Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu. Letošnji Miklavžev večer 5- t. m. v r^vih društvenih prostorih je zapustil bo vseh udeležencih kar najboljši vtis. že popoldne je nastopil Mi^iuvž za deco. Društvu je s podporo članstva uspelo, da je bilo ob tej priliki cbdarovanih in pogoščenih 25 najrevnejših slovenskih otrok. Večerna prireditev za odrasle je bila sicer bolj skromna od prejšnjih, vendar je vladalo zato tem bolj prisrčno razpoloženje. Pri tej priliki je bila tudi oficielna otvoritev novih društvenih prostorov. Podobna dobrodelna prireditev bo božični večer 23. t. m. in se članstvo že sedaj opozarja na njo. + ženska sekcija v organizaciji izseljencev. V Zagrebu se je te dni vršil ustanovni občni zbor ženske sekcije pri Zvezi izseljenskih organizacij. Zborovanje je vodi! predsednik Zveze g Milan Marijanovič, ustanovitev ženske sekcije pa so pripravile najuglednejše zagrebške gospe, ženska sekcija pri Zvezi izseljenskih organizacij bo prevzela važne naloge pri skrbi za izseljence in njihove družine, ki se vračajo v staro domovino, članice novoustanovljene ženske sekcije se bodo udejstvovale pri vseh ustanovah Zveze izseljenskih organizacij Na čelu odbora ženske sekcije sta gospa Erberjeva, 6oproga predsednika zagrebške občine, in srospa Bodijeva, soproga divizijskega generala, poveljnika savske divizije. Jod proti sklerozi, brom in fos-fati za živce, mangan za kri, magnezij za žolč in jetra, litij proti sečni kislini, težke kovine za protoplazmo in žleze, oglji-^^ kova kislina za srce in žile, kalij za ledvice, kalcij proti vnetju, kataru, j žveplo proti revmi, alkalije proti želodčni | kislini in še mnoge druge zdravilne minerale proti nastajanju kamnov, krčem itd: vse te sestavine vsebuje izmed vseh mineralnih vod vse Jugoslavije samo znana Radenska! Zato je tako dobra, pitna in zdrava! ♦ Novi grobovi. Včeraj dopoldne so v šmartnem pod šmarno goro položili k večnemu počitku gospo Nežo T r š a n o v o, soprogo uglednega tacenskega posestnika in trgovca. Umrla je v soboto dopoldne v čestiti starosti 80 let. — V Celju je umrla v G9. letu po daljšem trpljenju gospa Marija D i m e t z, vdova po znanem celjskem stavbeniku. Pogreb bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice. — V Beoeradu je umrl g. Franjo Repič, višji svetnik prometnega ministrstva, direktor državne železničarske prometne šole Iz Beograda ga bodo prepeljali v Maribor, kjer bo danes ob 15. pogreb na Pobrežju. — V Ljubljani je v Sta-ničevi ulici 20. umrl g. Franc Snoj, zasebnik, ki je dosegel izredno visoko starost 93 let. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob po! 15. — Blag jim spomin. žalujočim naše iskreno sožalje! Danes Elizabeta Bergner in Rudolf Forster v prekrasni drami NJENE USTNE MOJE SANJE ZVOČNI KINO IDEAL Predstave ob 4.. 7. in 9.15 uri zvečer Vstopnina Din 4.50 in 6.50 * Klic orožniških upokojencev. Pišejo nam: Čitali smo. da bodo dobili invalidi zaostale podpore nakazane še pred božičem. Tudi nam, kronskim orožniškim upokojencem dolguje država še vedno razliko med kronsko in dinarsko pokojnino ki nam jo je slavna kontrola priznala že 1- 1927- Nekateri so jo tudi res dobili izplačano, drugi reveži pa čakamo na njo že polnih sedem let- Skrajni čas je. da pridemo tudi mi na vrsto, in to tem boli, ker gre za razmeroma majhne vsote, ki tudi v današnjih razmerah za državno blagajno nepredstavl jajo omembe vredne obremenitve- Finančni minister je res že z odlokom št. 17.700'! od 4. maja t. 1. dal finančni direkciji nalog, da takoj likvidira te zneske, a še do danes ni izvršeno. Zato nujno prosimo, da se to stori vsaj zdaj na zimo. če le mogoče še do božiča, da se nam olajša naš bedni položaj. ♦ Za par dinarjev boste dobili moderno vilo. Kje? V Slovenski Bistrici, odkoder nam piše naš poročevalec: Slovenjbistrišk obrtniki so prišli na originalno misel, kako priti do dela in zaslužka Iniciativna moža pri tej stvari sta posebno klepar g. Podhraški in stavbni mojster g. Hameršak Pod okriljem Rdečega križa bodo gradili ZVOČNI KINO DVOR nam pokaže danes senzacijo divjega zapada Rumeni fezdec? Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene Din 4.50 in 6.50 srbskih kritikov pred vojno. Izmed ostalih prispevkov omenjamo krajše članke o Radi Draincu, o novi Nušičevi komediji, o beograjski uprizoritvi ?Tannhauserja«, o slikarstvu Petra Dobroviča itd. Nadaljuje se članek Muzieke id^je vodiljex, ki ga piše Antun Dobronič. Omeniti je še prispevek A. Bogunoviča »SokoLtvo _ naša rasna osobina«, ki ugotavlja, da so si Čehi sokola izbrali iz srbskih narodnih pesmi. V tej številki sta tudi dva interesantna prevoda: Klina Pelina »Kralj borovih šuma« i Giaco-ma Leopardija -Razgovor izmedju Plotina i Por Siri jas. dalje je objavljena izvirna povest Marijana .M i kiča »lllieb sa drugog svi-jeta«. jld^je* izhajajo tedensko v redakciji Miloša Crnjanskega v Beogradu. Francoske književne nagrade so bile razdeljene prejšnji teden. Podeljevanje literarnih nagrad je v Franciji vedno dogodek, ki v tej deželi ljubiteljev lepe knjige ne ranima samo ožje literarne občine, marveč tudi široko inteligenčno občinstvo. Nagrada Goiicourtjeve akademije je bila letos priznana Rogeru Verceiu za roman »Ca-pitaine Conan«. ki obravnava doživljanje bretonjskega kmeta med vojno. Pisec se je rodil 1. 1804 in je po poklicu gimnazijski profesor; živahno se udejstvuje tudi v bojevniški organizaciji. — Prix Theophraste Ronaudot je letos prejel 341etni gimnazijski profesor Louis Francis za roman »Blanc«. Prix Femina so podelili 251etne-mu pisatelju Robertu Francisu za spis »La chute de la Maison de la Varres. Prix In-terallie je odnesel Marc Bernard za knjigo »Annv«. To nagrado podeljujejo novinarjem. ki se bavijo tudi z leposlovjem. Letos je ni prejel novinar, marveč bivši kovinar: Bernard je bil namreč še nedavno kovinarski delavec in se je kot samouk prikopal do literarnega priznanja Prix Mordas, ki se podeljuje samo za poezijo, je spravil v žep lirik Andre Paver. Literarna nagrada Tuni-sa v znesku 20.000 frankov je bila podeljena Camillu Mauclairju, znanemu kritiku in esejistu. Ukrajinski življenjepis Eduarda Beneša. Založba češko-ukrajinska knjiga v Pragi je počastila 50-letnico zaslužnega češkoslovaškega državnika ministra dr. E. Beneša z objavo njegovega življenjepisa v ukra-jinščini. (G. Omeljčenko. Edvard Beneš jak žurnalist, jak budivnyčyj čsl. državi. 1934, str. XV in 152.) Avtor podaja kratko, toda izrazito sliko življenjske poti revnega kmetskega sina, ki je takoj po spre-jemo v praško gimnazijo posvetil ves čas in sredstva francoščini ter jo v tretjem gimnazijskem razredu že obvladal v besedi in pisavi. Leta 1915., po zaključku prvega leta na univerzi, je odšel Beneš v Pariz, »ker itak ne bi mogel brez vsakih sredstev shajati v Pragi«. Pogum 22-letnega mladeniča mu je pomagal skozi vse neprilike. Beneš je postal Masarykova desna roka v boju za osvobojenje in je zdaj deležen najvišjega mednarodnega priznanja. Njegov življenjepis bi lahko bil vzgojna knjiga, kakor ona M. Pupinova »Od pastirja do izumitelja«, ki jo je poklonila naši mladini Vodnikova družba. Avtorjev predgovor hvaležno omenja ukrajinski emigraciji izkazano čsl. gostoljubnost. V Pragi je položilo izpite nad 200 ukrajinskih univ. profesorjev in nad 2.000 visokošolcev. »To se ne bo pozabilo, četudi ne smatrata zdaj Masaryk in Beneš ukrajinske samostojnosti za aktuelno vprašanje.« Moramo pritrditi, da bo prej ali slej prišlo na dnevni red tudi to brez dvoma najusodnejše poglavje slovanske bodočnosti, ki ga bi tako radi po svoje izkoristili sovražniki slovan-stva. — N. Preobraženski. Problemom: žena in zakonodaja je posvečen decembrski zvezek mesečnika »ženski svet«. Priv. doc. dr. Gorazd K u š e j razpravlja o ženskih državljanskih pravicah, znani mariborski odvetnik dr. Avg. R e i s m a n pojasnjuje v preglednem članku položaj žene v naši socialni zakonodaji, o kateri pravi takoj v uvodu, da je »res moderna in se lahko z njo ponašamo pred Evropo.« S. Kleč piše o ženi in pravu, dr. E. Jenko-G royer jeva o materinstvu in zakonodaji, Angela Vodetova o družini in zakonu v Rusiji ter o morali in običajih. V rubriki književnost in umetnost se Janez Rožencvet spominja 50-letnice pesnice Mare Lamutove, P. Hočevarjeve pa ocenjuje Gradnikov prevod »Novel« Ade Negri. Rubriko zaključujejo ocene nekaterih mladinskih publikacij. Priloga »Naš dom« priobčuje obilo praktičnega gradiva iz zdravstva, gospodinjstva in drugih podobnih panog. vile ter jih nato prodajali na tombolah. Stavbni material bodo dobili na kredit in tudi svoje delo bo vsak obrtnik kreditiral. Zgradili bodo vilo, ki bo stala okrog 60.000 Din in jo prodali na tomboli, z izkupičkom bodo plačali delo in stroške, čisti dobiček pa bo šel v korist Rdečega križa. Prvo vilo bodo zgradili prihodnjo pomlad in če se bo obneslo, jih bodo zgradili še več. Gotovo je, da bo za tombolo, kjer bo za nekaj dinarjev lahko dobiti vilo, pač vladalo veliko zanimanje. Predsednik občine, g. dr. Josip Pučnik se zaveda, da bo to velikega pomena tudi za povzdigo mesta, zato akcijo skrbno podpira. Obrtniki sami pa bodo s tem zaslužili veliko priznanje. ♦ Požar v Stopercah. Iz Rogatca nam pišejo: V noči 13. t. m. ob pol 21. je nenadno izbruhnil požar na strehi hiše posestnika Vtiča Jožefa v vasi Grdina št. 17, občina Rogatec. Ogenj je popolnoma upepe lil leseno, s slamo krito stanovanjsko hišo, tako da trpi siromašni posestnik Vtič 15 tisoč dinarjev škode, zavarovan pa je bil le za 5000 Din. Ogenj je prva opazila žena, ki je z vso materinsko požrtvovalnostjo reševala svojih 6 otročičev. Posebno je družina nesrečna, ker je zgorel ves živež in obleka. Je nujno potrebna pomoči. Požar je nastal, ker so se vnele saje v lesenem dimniku. ♦ Kdor kupuje in razpečava Ciril Metodove razglednice, podpira družbo, domače umetnike in domačo obrt. ♦ Naš val št. 40. Prejeli smo zadnjo številko ilustrirane tedenske revije za radio, gledališče, film, šport in modo »Naš val«, ki prinaša na uvodnem mestu izredno zanimiv članek zdravnika dr. Vanka Kano-uija o socialnih in medicinskih problemih v naši delavski družini. Pisatelj pravi sam, da je s tem člankom in s svojimi predavanji v radiu udaril po členih, ki v dolgi verigi socialnih in medicinskih problemov rožlja iz dneva v dan in vedno huje v naših delavskih domovih ter vznemirja sladko spanje dobrodušnega meščana. Rudolf Kresal je prispeval odličen literaren prispevek z »Olginim uporom«, Viktor Pirnat pa izredno zanimivo reportažo »šentjer-nejska procesija«. Nadaljuje se Sel Cati-nija roman »Emilo Berenini«, aktualna radijska tehnika in vesela trodejanka Josipa Knafliča: »Kmečki teater«, ki je vzbudila toliko zanimanja na podeželskih odrih. Zadnja modna poročila in prezanimive beležke iz radiofonije, filmskega in gledališkega sveta zaključujejo redakcijski del te naše edine bogato ilustrirane tedenske revije, ki ima stalno 12 strani obsegajočo prilogo s slovenskim programom vseh važnih evropskih oddajnih postaj. »Naš val« je torej revija za vsakega: za radijskega poslušalca in radijskega amaterja, za vsakega, ki se zanima za film in gledališče in za vsakega, ki deluje na podeželskih odrih. Naše dame imajo v »Našem valu« stalno modno prilogo, dobile bodo pa še prilogo za kulturo telesa; za učitelje in učiteljice je »Naš val« nujno potreben, ker jilj uvaja v redne oddaje šolskega radia Zahtevajte še danes brezplačno na ogled eno številko te najcenejše revije, ki stane mesečno komaj 12 Din. Pišite na naslov: »Naš val«, Ljubljana. ♦ Gosi po 4 dinarje kilogram. V Slavonskem Brodu prodajajo kmetje iz okolice pitane gosi po 4 Din kilogram. Taka pitana gos tehta povprečno šest kilogramov in ima do dveh kilogramov masti, katera se v trgovini ne dobi izpod 16 Din kg. Trgovci. ki prodajajo gosjo mast, imajo tako pač imeniten zaslužek. Za dva kilograma dobi 32 Din, pa mu ostane vse meso in še 8 dinarjev povrhu. ♦ Obsodba orožnika, ki je prekoračil si-lobran Divizijsko sodišče v Zagrebu je razpravljalo o krvavem in žalostnem dogodku, ki se je pripetil lani 2- oktobra v Zlatarju. Orožniki so takrat še zasledovali morilce bivšega ministra Neudorferja in je orožniški podnarednik Anton Povh ponoči naletel na skupino vinjenih fantov Fantje so orožnika vrgli v jarek ob cesti in, ko so navalili nanj, je orožnik potesmil revolver in streljal Hudim ranam sta v nekaj dneh podlegla dva napadalca Podnarednik Povh je pred vojaškim sodiščem zatrjeval, da je streljal v silobranu in da je pijane fante, ko jih je srečal, še mirno pozval naj bi šli spat. Po ranah, ki sta jih dobila ubita napadalca, so izvedenci ugotovili. da je moral orožnik streljati, ko je že ležal na tleh in ko sta tra napadalca tlačila k tlom To mnenje izvedencev se je popolnoma čtrinialo z zaeovorom obtoženca in eden od fantov, ki je bil v družbi obeh ubitih napadalcev, je na razpravi priznal. da sta njegova tovariša orožnika res podrla na tla, in ca že stiskala za vrat Fant le med preiskavo sedemkrat tzpre-menil «voie izjave, na razpravi pa je dejal, da hoče sovoriti čisto resnico, ki je prej ni hotel izpovedati iz strahu pred maščevanjem fantov Državni tožilec je zahteval dosmrtno ječo. sodišče pa je spoznalo, da je bil obtoženi orožnik v silobrann, ki pa ca je prekoračil. Obsojen je bil na 11 mesecev zanora. ♦ Za božič in novo leto priporočamo Ciril Metodove razolednire. Držimo se gesla: Kunuimo domače hlasro. ♦ Tovarna Jos Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. f .fahifatlG u_ Ljudska univerza. Zaradi današnjega predavanja univ. prof. dr. Evgena Spek-torskega »O moderni državi-, ki se bo vršilo ob 20. v dvorani Delavske zbornice, odpade predavanje v socialno-gospodar-skem tečaju na državni trgovski akademiji. Tema današnjega javneea predavanja je aktualna za vsakogar. Vstop prost. u— Vodnikove knjige bo delil poverjenik za Vič v sredo 19. t. m. od 7.— S. zvečer v Sokolskem domu na Viču. u-^- organizacija jugoslovenskih mater, ustanovljena. V mestni zbornici se je včeraj dopoldne vršilo zborovanje, na katerem so se v velikem številu zbrale žene iz vseh slojev, da po vzgledu sorodnih organizacij drugod tudi v Ljubljani ustanove organizacijo mater. Zborovanje je vodila dvorna dama ga. Tavčarjeva, profesorica Marija Kokalj-željeznova pa je v lenem, vznesenem govoru podrobno obrazložila smotre organizacije, ki si bo prizadevala, predvsem v kroeu rodbine poskrbeti za dobro nacionalno vzerojo mladega rodu Zborovalke so sklenile, da se o.Tufrosloven ska mati« kot odsek priključi Kolu Jusro slovenskih sester, vendar pa bo delovala povsem samostojno Za načelnieo nove or eanizacije je bila izvoljena ea prof Ko kali-želieznova. v odbor pa še eospe En eelmannova. Fleretova. Gra^sellijeva. Ma niča Komanova. Lebarieva. šantlova ln pa žgurjeva iz Zagorja. »Jugoslovenska mati« bo vsako leto razpisala tudi posebno na- SIJAJEN OBČUTEK odkar nosim SETA vloike. grado za učence osnovnih in srednjih šol, ki se bodo posebno odlikovali v kakšnem domoljubnem spisu, katerega tema bo določila »Jugoslovenska mati«. Nj. Vel. kra-ljici-materi so zborovalke poslale vdanost-no brzojavko. Prav tako so sklenile, da bo članicam obvezen medsebojni pozdrav: čuvajmo Jugoslavijo! z odgovorom: čuvaj-mo jo! u— o Bolgariji bo predaval s skioptič-nimi slikami g. prof. -Ivan Kolar v sredo 19. t. m. ob 8.30 zvečer v predavalnici na realki (Vegova ulica). G. predavatelj je letos prepotoval Bolgarijo. K udeležbi vabi vse prijatelje bratskega bolgarskega naroda društvo Tabora. VOSEK za čiščenje parketov najboljše kvalitete nudi D R O G E R I J A I. K A N C Nebotičnik, LJUBLJANA u— Diplomirana sta bila na tehnični fakulteti ljubljanske univerze za inženjerja kulturno geodetske stroke gg. Gostiša Danilo iz Ljubljane in Jelene Stane iz št. Vida. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20. vaja moškega zbora. u— Novo grobjanstvo. Nihče ne bi verjel, da eksistira mož, ki si je že pred poroko izgo%'oril v kontraktu, da ne sme noben sorodnik njegove žene prestopiti praga njegove hiše. čudak je, ki hodi sam na tre. ker ne zaupa ženi, in je poleg tega tudi skop. ženinega nečaka, ki ji je prišel povedat, da ga misli oče oženiti, nahruli in vrže iz hiše. Z ženo je bil povabljen k pri-telju na kosilo, pa ji ni hotel povedati h komu. Ko sta prišla tja in je videl, da je oblekla žena boljšo obleko, ji je napravil škandal in jo poslal domov, ca se je pre-oblekla v slabšo. Neverjeten primer grob-janstva, ki je mogoč samo v opori »štirje grobjani«. Premiera bo jutri zvečer. " ESENCE za likerje in rum 40 vrst ter čisti 96^ alkohol po najnižjih cenah! Navodila na razpolago 10909 DROGERIJA I. KANC Nebotičnik, LJUBLJANA u— Ne odirajte ubogega kmeta! Prejeli smo: Včeraj popoldne so bili številni pa-santi na Kongresnem trgu priče, kako jc neka ženska, znana prekupčevalka, zmerjala starega kmetica, očitajoč mu, da jo je osleparil in naj ji kar vrne denar. Oba sta šla pred kadija, ki je bil v tem primeru stražnik in mu pojasnila, za kaj gre. Iz vsega je bilo razvidno, da se je prekupee-valkin mož pogodil s kmetom, ki je doma iz Škofljice, za približno 150 smrcčic po 5 Din za k"mad. Izbral si jih je sam in jih tudi posekal, a kmet mu jih je še nekaj navrgel, da je bila cena komaj 4 Din po drevesu. V petek je kmet pripeljal naročeno blago na trg, danes pa ga je prekupčevalka nahrulila, naj ji vrne denar, češ da je vse blago polomljeno in pokvarjeno, sicer da ga bo tožila. Ponujala rmi je za vse blago 150 Din, češ da ni več vredno. Ubogi kmet. ki je nanj kričala, kakor na kakega razbojnika, je bil ves zmeden in si ni vedel pomagati. Prav gotovo bi denar vrnil, če ne bi bili tega preprečili drugi. Kmet je itak velik revež in ga ni treba še odirati! PRAKTIČNO DARILO USTNIK „LIKAR" Izboljša aromo tobaka, uniči škodljive snovi. — Din 40.— s poštnino. Likar, Kostanjevica na Krki u— Tramvaj skočil s tira. Malo po 18. uri se je zgodila ljubljanskemu tramvaju majhna nezgoda. V šelenburgovi ulici nasproti Bonačeve trgovine je skočil eden novih voz iz tira in zavozil s prednjimi kolesi nekaj metrov po lesenem tlaku. Tramvaj so kmalu spravili nazaj v tir in tako nj bilo nobene druge nesreče, razen malega strahu, ki so ga prestali potniki. u— Z nožem v krčmi. Včeraj so prepeljali v bolnišnico 40 letnega kmetovalca Valentina Skubca iz Lukovice pri Brezovici. Skubec je v nedeljo imel v gostilni pri Rusu v Dragomirju prijateljski pomenek z neznanim pivcem Pa je beseda dala besedo in ga je sosed z nožem sunil v prsa. — -Iz Igriške ulice pa so včeraj z reševalnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico mlado služkinjo Terezijo Kostevčevo iz Gradišča. Pri neki družini v Igriški ulici je pomivala posodo, pa se ji je skleda, polna kropa, iznenada prevrnila, da je hudo opečena po obeh nogah. u— Tičarjeve božične izložbe vas vabijo za nakup vseh primernih daril. u— »Carioca« najnovejši družabni ples se poučuje drevi v »izpopolnjevalnem tečaju« Jenkove šole v Kazini. Novi interesenti vljudno vabljeni. Posebne ure dnevno. Celia e— Na rojstni dan blagopokojnega kralja je bila včeraj ob 8. žalna služba božja v opatijski, ob pol 9. v pravoslavni, ob 10. pa v evangeljski cerkvi. Službe božje so se udeležili zastopniki civilnih in vojaških oblastev, uradov in šol, mestne in okoliške občine, korporacij in društev, med njimi Sokoli in gasilci v krojih, ter mnogo občinstva. Pred cerkvami je bila postavljena častna četa vojakov s polkovno zastavo. Na poslopjih v mestu in mnogih poslopjih v okolici so bile razobešene zastave na pol droga. e— Proračunska seja. Mestni svet bo imel v petek 21. t. m. ob 18 redno sejo. Na dnevnem redu so razprava in sklepanje o občinskem proračunu za 1. 1935/36 in poročilo odsekov. e— V Mestnem gledališču bo uprizorila ljubljanska drama danes ob 20. veseloigro Olge Scheinpflugove »Gugalnica« v režiji g. M. Skrbinškn. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v predprodaji v knjigarni »Domovini«. e— Sokolsko društvo objavlja: V nedeljo 16. t. m. ob 15. je preminula s. (Jizela Ogrizkova, naša dolgoletna agilna članica. Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 15. izpred mrtvašnice na mestnem pokopališču. Zbirališče članstva bo ob 14.15 v mestni telovadnici. Pevci se naj zberejo ob 13.30 v pevski sobi CPD v Narodnem domu. e— Darovala je Cinkarna, d. d. v Celju namesto venca na grob pokojnega rudarskega glavarja g. inž. Vinka Strgarja 2^0 dinarjev za podporo ubogim učencem drž. dvorazr. trgovske šole v Celju, za kar se ravnateljstvo šole toplo zahvaljuje. Ker je tudi na naši šoli večina ubogih dijakov, prosimo tudi druge posameznike in korpo-racije, da bi se jih ob prilikah spominjali s podporami. e— Žrtve nesreč. Otroška vrtnarica gdč. Mara Poglajenova v Gaberju pri Celju se je v sobot-' pri pranju perila po nesreči polila z vre^ vodo ter se močno opekla po obrazu, prsih in rokah. Istega dne je stružni stroj pri delu zgrabil 16 letnega ključavničarskega vajenca tranca Škria iz Suha-doia pri Zidanem mostu in mu zlomil obe roki. V Tremerju se je 11 letni sin železniškega čuvaja Anton Riček pri cepljenju drv vsekal s sekiro v levo koleno Ko se je vozil 23 letni akademik Milan Skitek v soboto z vlakom iz Ljubljane v Celje, je skočil na Zidanem mostu iz vagona in padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo. V soboto v mraku se je vozil 26 letni delavec Živadin Marinkovič s Sp. Hudinje pri Celju s kolesom domov. Vozil je nepravilno in trčil v nekega drugega kolesarja. Pri karambolu se je Marinkovič občutno poškodoval po licu. V Št. Pavlu pri Preboldu sc je 29 letni dninar Jože Pire, ko je pomagal pri klanju svinje, polil s kropom po hrbtu in dobil težje opekline. Ko se je 62 letni prevžitkar Martin Kos v Virštanju 12. t. m. bril doma v sobi, je stopil nenadoma v sobo neznan vinjen brezposelni in se zaletel v Kosa. Kos je padel s stola in si pri tem prerezal vrat. Vsi ponesrečenci sc zdravijo v celjski bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Izgubljeni sin« in zvočni tednik. fc Maribora a— Mladina kraljema. V nedeljo popoldne je bila v veliki unionski dvorani po- klonitvena prireditev Podmladka Rdečega križa blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru i. Uedinitelju in mlademu kralju Petru II. Dvorana je bila do zadnjega kotička napolnjena po starših, pa tudi šolski in dijaški mladini. Ljubko prireditev so s svojo navzočnostjo počastili med drugimi sreski načelnik Milan Makar, mestno občino je zastopal Viktor Grčar, žensko društvo županja dr. Ivanka Lipoldova, cerkveno oblast kanonik Umek. S prisrčnim uvodnim govorom se je učenec prve deške osnovne šole poklonil kraljema. Sledil je nastop tretje deške osnovne šole pod vodstvom pevovodje A. Horvata z izvajanjem pesmi »Bože pravde«, »Colničku« in »Otroci Petru II.« V nadaljnjem je proizvajalo .18 deklic iz zavoda tukajšnjih šolskih sester simboličen nastop s spremljevanjem klavirja. 2ivahnost so vnesli v spored ljubki harmonikarji PRK z venčkom narodnih pesmi pod vodstvom učitelja Šušteršiča. Po odmoru je navdušila občinstvo mladina deške meščanske šole z odpevanjem pesmi »Pojdem v Rute«. »Vse rožce rmene« in »O j ta soldaški boben«. Po ponovnem nastopu malih harmonikarjev, ki so podajali skupno z zborom deške meščanske šole »Slov enec, Srb, Hrvat«, je sledila zaključna t ;ka Poklonitcv kraljema z živo sliko, ki je zapustila globok vtis, tako da je mnoge ganila do solz. Izvajale so učenke dekliške meščanske šole II. in dekliške osnovne šole IA". A'mes so pestrost programa povzdigovale nekatere deklamacijske točke. .Sigurno izvajanje posameznih sporedovnih točk je izzvalo pri občinstvu viharno navdušenje. a— Hvalevredna pobuda. Mariborsko žensko društvo se nahaja v podajanjih z bansko upravo zaradi ustanovitve posebne ekspoziture osrednjega zavoda za domačo obrt v Mariboru žensko društvo v Mariboru je že doslej v okviru posebnega od-fcka ;:a pospeševanje domače obrti razvilo možnost zaslužka in dela našim siromašnim ženam in dekletom. Važen nacionalni moment se je tukaj spojil s socialnim. Brezdvomno se bodo te možnosti še vse-bolj razvile, ako bi se posrečilo uresničiti misel posebne ekspoziture osrednjega zavoda za domačo obrt s sedežem v Mariboru. Za Maribor bi bila to lepa pridobitev, ženskemu društvu pa želimo uspeha v teh njenih plemenitih ciljih. u— Hramovna slava pravoslavne kapele bo proslavliena na dan sv. Nikolaja jutri j9 t., m ob 10. z liturgijo in nato z rezanjem kolača in blagoslovljenjem žita Danes ob 18. bdenje. Posebna vabila niso razposlana. a— Dohodki M P. Na zadnji mestni seji odobrena bilanca mestnih podjetij nudi možnost vpogleda v detajliran pregled dohodkov M P Oddaja vode, plina in električ-nesra toka je vrgla 6.751.070.14 Din, prodaja premoga, koksa, drv itd. 1,183.907.93 Din razne pristojbine kakor plinomerščina, klavuina, ogled ni na, hlevnina itd. 1 milijon 919.319 Din. prevoznine (mestni promet, podeželski promet itd.) 2.641.20S.20 Din. vstopnina kopališč 348.333 Din. pogrebnine 320.164.0r, Din. najemnine v stanovanjskih hišah in drugod 2.407.840.05 Din, dohodki gra lbene uprave 1.987.448.47 Din. elektrifikacij«^ prispevki okoliških občin 11.569 D;n povračilo stroškov 108.770.02, razna povračila 30JS.83 Din, razni dohodki 115 tisoč 899.23 Din Vsi dohodki so znašali torej v detajlno sestavljenem seznamu v bilanci MP skupno 17.867.497.08 Din. a— Največ so dali Studenci. Zanimivo je številčno razmerje vojnih obveznikov, ki =o v nedeljo prisesli na tezenekem vežba-lišei. po posameznih občinah Največ je priseglo ^tudenčanov. in sicer 1767. Potem sledijo Košaki s 1706. Pobrežje s 1480, Kunfota 8*>0. Hoče 6«3. Fram 528, Jafcob-sk' dol 486 čmarjeta. Kamnica. Sv. Križ in Pnptek so dali skupno 2050 vojnih ob- ve7n;kov a— Narobe svet. Učenka tretjega raz-r.>da vadnfoe Zlata Poljančeva je zapazila ore-iv^erajšmim na Trgu Svobode letajo-^•p^ metnMa šla je za njim in ga ujela Kot »decembrsko redkost« ga je včeraj r>r;nesla noknznt v naše uredništvo. M.irJhorsko diiaštvo za obmejne šole. I^n-, bila misel. k1 se je sprožila na t}1vm"šni'"h srednješolskih in strokovnih šolah, da bi dijaštvo zbralo darove kot božičnico za revne učence nekaterih obmejnih šol. Dijaki so zbrali skupaj denar in nakupili obleke, obutve, zvezke, svinčnike in druge šolske potrebščine, ki jih bodo posebna dijaška odposlanstva izročila revnim obmejnim učencem Klasična gimnazija je zbrala za šolo na Gradišču, realna gimnazija za šolo na Kapli, učiteljišče za šolo pri Sv Ožbaltu, Trgovska akademija pa za učence pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. a— 10.319 potnikov je potovalo v preteklem mesecu preko severne meje, in sicer je dopotovalo 5031, odpotovalo pa 3843 oseb. Iz Ptuja j— Prisega vojnih obveznikov. V nedeljo dopoldne se je zbralo na velikem dvorišču vojašnice kralja Petra I. okrog 8000 vojnih obveznikov iz vsega ptujskega sodnega okraja k svečani prisegi. Slavnosti so prisostvovali aktivni častniki, predstavniki oblasti in častna četa pontonirskega bataljona. Lepa slavnost je potekla v najlepšem redu. j— Žrtev požarne nesreče. Hudim opeklinam je podlegel v ptujski bolnišnici 70-letni Maks Horvat iz Trbegovc, ki je pri že opisani požarni nesreči reševal svojo živino iz gorečega hleva. j— Roparski napad in vlom. Posestnika in trgovca s perutnino Terezijo in Jožela Šmigovca iz Hodoš, ki obiskujeta razne kraje na Dravskem polju in po Halozah, sta v vasi Vareja napadla dva maskirana moška. Eden od razbojnikov je trgovca potegnil z.voza, drugi pa je njegovi ženi iztrgal torbico, v kateri je imela okrog 2000 dinarjev. — V Dražencih pa jc bil izvršen pri belem dnevu vlom v hišo posestnika Martina Cestnika. V gospodarjevi odsotnosti se je neznan vlomilec splazil v sobo ter odnesel iz omare okrog 2(XX) Din. Oškodovani posestnik jc prepričan, da ima zločin na vesti oseba, ki pozna dobro vse hišne prostore. j— Kino predvaja v sredo in četrtek ob 20. film » Krai «cvi valček«, za dodatek pa Paramountov tednik. Samsupsravsia davčna bzsmena irinančno ministrstvo je, kakor zadnja leta kot prilogo k predlogu državnega proračuna izdalo statistiko dohodkov in izdatkov samoupravnih teles v letu 1933, ki nam kaže, da so se lani samoupravni dohodki ponovno nekoliko zmanjšali, in sicer v zvezi s padcem donosa samoupravnih davščin. Samoupravna bremena (do-klade k neposrednim davkom, trošarine, takse in kuluk) so se zadnja leta gibala takole (v milijonih Din); občine banovine skupaj 1927 945.5 100.9 1046.4 1930 1411.7 511.9 1923.6 1931 . 1340.1 514.0 1854.1 1932 1046.0 333.2 1379.2 1933 956.4 3561 1321.5 Samoupravna davčna bremena, ki so leta 1927 znašala nekaj nad l milijardo Din, so se v letu 1930 povzpela na preko 1900 milijonov Din; od tedaj pa opažamo nazadovanje, tako da smo lani padli zopet na 1321.5 milijona Din. K gornji vsoti je treba še prišteti davčna bremena, ki jih nalagajo cestni odbori v dravski banovini in kjer je v letu 1933-34 znašala cestna doklada 9.2 milijona Din (1. 1932 9.7 milijona Din). Skupni dohodki občin in banovin so v letu 1933 odnosno v letu 1933-34 znašali 2682 milijonov (prejšnje leto 2695). od tega dohodki banovin 721 milijonov (664). dohodki mestnih občin 1278 milijonov (1309) in dohodki selskih občin 694 milijonov (722). V dravski banovini so davčna bremena selskih občin znašala lani 52.8 milijona Din, davčna bremena mestnih občin (Ljubljana. Maribor, Celje in Ptu.ii 57.3 milijona Din (od tega Ljubljana 33 milijonov), davčna bremena dravske banovine pa 76 4 miliiona Din. skupaj so torej lani 7,našn'a samoupravna davčna bremena v dravski banovini 186.5 miliiona Din. Višina doklade je v posameznih občinah prav različna. Tako smo imeli lani v Jugoslaviji 105 občin, ki niso pobirale nobene doklade na neposredne davke, 3218 občin je pobiralo doklado do 100 n«. 1179 občin od 100 do 3000 'o, 105 občin od 3'X) do 500"'«. 7(5 občin od 5, da samo ta doklada absorbira ves čisti dobiček. V dravski banovini smo imeli iani eno občino, ki ni pobirala doklade, 257 občin je imelo doklado do 100 odstotkov, 1(1* občin od 100 do 300°/« in le ena občina doklado od 800 do 500 •/«. Relativno je breme samoupravnih davščin največje v dravski banovini. Samoupravno davčno breme (doklade. takse, trošarine in kuluk). ki odpade povprečno na en^ga prebivalca, je znašalo lani v selških občinah dravske banovine 122.50 R"". v (hinavski banovini 109.20. v savski 90.00. v primorski 46.70, v vardarski 40.20, v morav-ski 41.00. v zetski 40.40. v drinski 35.90 in v vrbaski 30.50 Din. Tudi samoupravno davčno breme, ki odpade povprečno na prebivalca v mestih, je v dravski banovini najvišje. saj pride povprečno na enega prebivalca (v Mariboru. Celju in Ptuju) 702 Din. dočim se v osfnlih banovinah giblje to povprečje med 108 in 361 Din. Ljubljana ie pri tem všteta v skupino sedežev banskih uprav, kamor spada tudi Beograd. V teh veli kili mestih pa je znašalo povprečno davčno breme na prebivalca lani 449 Din. Delovanje Prizada v pretek!eiii letu V soboto dopoldne se je vršil četrti redni letni občni zbor delničarjev Privilegirane družbe za izvoz kmetijskih proizvodov (Prizad). Zbor je otvoril predsednik upravnega odbora g. Milivoj Pilja, načelnik trgovinskega ministrstva. Pri razpravi o poročilu upravnega odbora se je oglasil k besedi samo g. Arsa Stainenkovič, ki je ostro kritiziral delovanje družbe. Odgovorila sta mu predsednik g. Pilja in generalni direktor g. Edo Markovič. Občni zbor je osvojil spremembo pravil, po kateri bodo odslej imeli pravico do nagrade tudi člani nadzorstvenega odbora. Volitev v upravo ni bilo, ker bo mandat sedanje uprave potekel šele prihodnje leto. Letno poročilo Prizada za 1. 1933/34 navaja, da so bile cene žitu v letu 1933 in 1934, četudi ni bilo državne intervencije, nad svetovno pariteto. Tako je bila n. pr. v maju 1934. cena pšenici franko ladja Tisa 130 Din, dočim je znašala pariteta Rot-terdam 49.92 Din. To je bila posledica slabe letine pri nas, ki ni dovoljevala, da bi pšenico še izvažali. Povečane ponudbe koruze, ker je bila letina zelo dobra, so izzvale sicer padec cene izpod paritete, vendar tudi tu ni bila potrebna intervencija države, ker so razni interesenti kupovali koruzo za zmrznjene terjatve tudi preko svetovne paritete. V tej situaciji je bilo delo Prizada precej olajšano. Prizad je v letu 1933/34 kupil 4359 vagonov pšenice, prodal pa je 4034 vagonov pšenice. Koruze je kupil 4583 vagonov, prodal pa 3838 vagonov Pri pšenici je znašal zaslužek 1.05 milijona Din, pri koruzi pa 0.18 milijona dinarjev. Ostali posli Prizada se niso enako povoljno razvijali. Kožni oddelek je zabeležil izgubo v višini 7.32 milijona Din, oddelek za opij izgubo v višini 1.46 milijona Din. vinski oddelek pa izgubo v višini 0.47 milijona Din. Razen v pšenici in koruzi je bil zabeležen dobiček v kupčiji s češpljami v višini 2.25 milijona Din. V celoti izkazuje bilanca Prizada za leto 1933/ 34 izgubo v višini 49.000 Din. Poldrugo milijardo frankov za sanacijo žitnega trga v Franciji V normalnih letih je znašal pšenični pridelek Francije skoro toliko, kolikor je znašala konsumna potreba dežele in se je malenkostni primanjkljaj kril z uvozom. Zadnja leta pa je imela Francija zelo obilni pridelek. Povečanje letine za nekaj milijonov stotov je zadostovalo, da je prišel ves žitni trg iz ravnotežja. Zadnji dve letini sta izzvali pravo žitno krizo v Franciji. Ko je 1. 1932. letina presegala potrebo, je francoska vlada dala producentom premijo 10 frankov za metrski stot pšenice, da so jo producenti obdržali doma in je niso nudili na trgu. L. 1933. je vlada pokupila za 300 milijonov frankov pšenice, navzlic temu pa ni bilo mogože preprečiti padanja cen. Uvedena je bila izvozna premija v višini 80 frankov za metrski stot (240 Din) in premija 50 frankov za stot pri denaturiranju pšenice za živinsko hrano. Vlada je tudi izdala celo vrsto naredb glede prisilne uporabe domače pšenice, navzlic temu pa ni uspelo sanirati žitnega trga. Kakor poročajo sedaj iz Pariza, je francoska vlada pripravila zakon, ki naj omogoči končno sanacijo. Po tem zakonskem na- črtu morajo do 15. marca prihodnjega leta vsi kmetovalci prijaviti prefekturam obseg posejane površine in višino prejšnjih let. Prepovedano je dvakrat zaporedoma na istem polj" sejati pšenico; nadalje je kmetovalcem prepovedano s pšenico posejati večjo površino kakor v povprečju zadnjih treh let. Minimalna cena. ki je doslej veljala. se ukine. Ker je v Franciji sedaj na razpolago 117 milijonov stotov pšenice, dočim znaša potreba konsuma le 7S milijonov stotov in potreba za setev 10 milijonov, se ceni presežek, ki obremenjuje žitni trn na 25 milijonov stotov. Da se bo ta presežek zmanjšal, bo država izdala poldrugo milijardo frankov (4.5 milijarde Din) za nakup odvisne pšenice. Šest milijonov stotov pšenice bo država pokupila za tako zvano si-gurnostno rezervo, 4 milijone pa bo dena-turirala; vrh tega bo z izvoznimi premijami omogočila izvoz najmanj 5 milijonov stotov pšenice. Po izvršeni sanaciji žitnega trga bo presežek reduciran na 10 do 11 mili ionov stotov, ki jih bo skušala vlada pozneje zlasti z d^natur i ranjeni spraviti s trga. Za kritje te dalekosežne razbremenilne akcije bo vlada najela posojilo v višini poldruge milijarde frankov, ki se bo amortiziralo v 10 letih in bo anuiteta obremenjevala proračun za 200 milijonov frankov letno. S to ogromno žrtvijo hoče francoska vlada omogočiti zopet normalne razmere na žitnem trgu. Gospodarske vesti — Prijave dohodkov za odmero pridob-nine. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal preko finančnih direkcij navodila glede predlaganja davnčih prijav za odmero pridobnine in davka na poslovni promet za leto 1935. Te prijave morajo ob-vezanci predložiti davčnim upravam od 1. do 31. januarja 1935. Davčne prijave niso dolžni predložiti mali obrtniki, ki delajo z največ dvema pomočnikoma v vaseh do 5000 prebivalcev, kjer ni sedež sreza, ker imajo ti mali obrtniki pridobnino pavšalirano. Nadalje niso dolžni predložiti davčne prijave obvezanci tretje skupine čl. 42 zakona o neposrednih davkih (poklici oseb, ki so samostojno drugim na službo za odškodnino, kakor postreščki, izvoščki in avtotaksiji, če opravljajo posel sami in imajo samo en voz) kakor tudi potujoči agenti in trgovski potniki. Sestavljanje davčnih predlogov, seznamov in razporedov mora biti v manjših davčnih upravah končano do 10. aprila, pri večjih davčnih upravah pa do 10. maja 1935., tako da bodo seje davčnih odborov lahko začele pri manjših davčnih upravah do 1. maja, pri večjih pa do 1. junija 1935. — Razširjenje reklamacijskih odborov. Davčni oddelek finančnega ministrstva je na razne vloge trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic in strokovnih združenj izdal odlok, da se obstoječi reklamacijski odbori razširijo tako, da bodo v njih zastopani predstavniki trgovine, industrije in obrti iz vseh večjih krajev. V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministrstva dal nalog finančnim direkcijam, da to upoštevajo pri predložitvi predlogov ministrstvu za imenovanje članov in namestnikov v reklamacijske odbore za triletje 1935—1937. Na podlagi tega bodo finančne direkcije predlagale člane in namestnike, ki jih ima imenovati davčni oddelek iz vseh večjih trgovskih industrijskih in obrtnih središč, prav tako bodo pa pova- bile zbornice, da tudi one postavijo svoje predloge. = Kontrola zaradi rednega plačevanja rač. takse. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal strogo okrožnico vsem finančnim direkcijam, davčnim upravam in organom finančne kontrole glede kontrole pn izdajanju računov, not in obvestil po tarifni številki 34 taksne tarife. Ta okrožnica posebno poudarja, da so bili tudi voditelji davčnih uprav sami premalo vneti v svoji dolžnosti in niso ukrenili zadostnih ukrepov, da bi zadostili dolžnosti vsi tisti, ki so poklicani, da izdajajo račune. Okrožnica zato naglasa, da bo davčni oddelek finančnega ministrstva proti takim šefom davčnih uprav ukrenil najstrožje odredbe, da ne bodo zaradi njihove nemarnosti ali nesposobnosti trpeli državni dohodki. V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministrstva pozval vse finančne organe, da morajo izvajati kar največjo kontrolo pri kupcih in dognati, ali se izdajajo taksirani računi ali ne. v ta namen bodo organi finančne kontrole zahajali osebno v vsako trgovino in dajali navodila vsakemu lastniku trgovine, da je dolžan izdajati račune in ga bodo opozorili tudi na kazenske posledice zaradi neizdajanja računov. Organi finančne kontrole in drugi organi davčnih uprav bodo to kontrolo vršili vsak dan. po možnosti nepretrgoma, da dože-nejo, ali se izdajajo računi, in na podlagi tega določali kazni. Organi finančne kontrole in organi davčnih uprav bodo Dosve-čali posebno pozornost tistim trgovinam, ki morajo po prirodi poslovanja izdati dan za dnem mnos;o računov ter bodo organizirali nadzorstvo tako. da ne bodo kontrolirali samo ves dan. temveč delj časa. = Jueoslov«Mjsko-švicar>ki kliring. Saldo jugoslovensko-švicarskega kliringa v korist Švice, ki je znašal sredi leta okrog tričetrt milijona švicarskih frankov je že v novembru nadel i/pod 200 000 frankov, dne 7. decembra pa je znašal ta šalilo samo še 55.000 frankov. = italijanska trgovinska bilanca. Po najnovejših podatkih je znašal italijanski izvoz v novembru 427.8 milijona lir (lani v novembru 476.7), uvoz pa je znašal 608.0 mili i. lir (580.1). Ker se je nasproti lanskemu novembru uvoz povečal, izvoz pa zmanjšal, je narasla pasivnost trgovinske bilance od lanskih 104.4 na 1S0.2 milijona lir. V prvih enajstih mesecih je znašal izvoz 4094.1 milijona lir, to je za 781.4 milij. lir ali za 14°/« manj nego lani; uvoz pa je znašal 6879.3 milijona lir, to je za 100.5 milijona lir ali 2.1"/» več nego lani. Pasivnost italijanske trgovinske bilance je znašala letos v 11 mesecih 2185.2 milijona lir. dočim je bila lani v istem razdobju trgovinska bilanca pasivna »a 1243.3 milijona lir = Dobave. Strojni oddelek direk. državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. 111. ponudbe glede dobave 300 kg azbestnih grafitnih vrvic, gradbeni oddelek pa do 4. januarja ponudbe glede dobave 100 parov in 60 komadov lesenih spojk, 200 kg spa-jalnega kositra in 5n0 kg svinca. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 900 kg železne žice. 40,,0 kg tračuikov, o'X) kg karbida ter glede naprave za analizo jamskega zraka; do 27. t. ra. pa glede dobave 1000 kg karbida, 50 komadov manesmanovih cevi in 3 kom. Panama - klozetov. Komanda pomorskega arzenala Ti vat sprejema do 14. januarja ponudbe glede dobave spiralnih svedrov, raznega orodja, bombaža, usnja, metel, 800 m amerikana, 520 kg solvent nafte, 700 železa itd. Pri vojnotehničnem zavodu v Kragujevcu se bodo vršile naslednje ofertne licitacije: 3. januarja glede dobave 1 avtomatičnega stroja za žaganje, dne 4. januarja glede dobave 700 kom. konjskih odej ter raznega orodja, 5. januarja glede dobave strojev, 12. januarja glede dobave strojev, 10. januarja pa giede dobave 16.000 kg železa in 2000 kg jekla. — Dne 10. januarja se bo vršila pri direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave cevi za parne !:otle. Dne 22. t. ra. se bo vršila pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 28.000 komadov sirkovih in 47.020 komadov brezovih metel; 15. januarja pa glede dobave 0S'J0 komadov steklenih ubločnic. = Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do do 21. t. m. ponudbe glede dobave 300 kom. žicovodnih koles in 50 kg jeklenih pocinkanih vrvi. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 20. t. ra. ponudbe glede dobave 6 komadov sit za rešetanje premoga. Direkcija državnega rudnika Ugljenik sprejema do 27. t. m ponudbe glede dobave električnega materiala. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave zaščitnih naočnikov in 1100 komadov konjskih podkev Direkcija državnih železnic Subotica sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 1000 lesenih lopat. — Vršile se bodo naslednje licitacije: 18. t. m. pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 46.500 kg masti; pri komandi III. armijske oblasti v Skoplju pa glede dobave pisarniškega materiala: 20 t. m. pri komandi savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 84 tisoč kg fižola. 52.000 kg riža. 20.800 kg testenin in 25.000 kg ješprenjčka; 10. januarja pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave mesa. m'eka in žemelj za čas od 10. januarja do 10. aprila 1935: 10. januarja pa pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu glede dobave mrtvaške opreme. Borze 17. decembra Na ljubljanski borzi so danes oficielni devizni tečaji v splošnem popustili za več točk, kar pa je le posledica znižanja tečaja devize Curih. Leta 1932. je v zvezi z velikim odtokom deviz dvignila Narodna banka tečaj devize Curih, ki se je prej gibal na višini okrog 1096. postopno do srede avgusta na 111110. To relacijo je od tedaj držala Narodna banka docela nespremenjeno skozi 2 leti in 4 mesece. Ves ta čas je znašal srednji tečaj za devizo Curih 1111.10 in so se morali tečaji oetalih deviz uravnavati po tem tečaju švicarskega franka- To trdno relacijo dinarja nasproti švicarskemu franku pa je z današnjim dnem Narodna banka opustila, ker ie znižala tečaj za 2.5 točke, tako da znaša sedaj srednii tečaj devize Cnrih 1108.60 nnsnroti dosedaniemu tečaiu 1111.10 Din za 100 švicarskih frankom (K temu ie treba seveda še pribiti premiin 28.5°M To zn'žanje znaša sicer eno četrtino odstotka vendar ie značilno v toliko, da smo omi«t;l; dosedanjo pariteto, ki smo io kakor rečeno držali 2 leti in 4 mesece. Kako bo r bodoče ravnala Narodna banka (ali bo držala novo relacijo s švicarskim frankom ali na bo dnevno spreminiala tečaj devize Curih) zaenkrat še ni znano. __ -i_____ _ V privatnem kliringu so na ljubljanski borzi notiraii danes avstrijski šilingi nespremenjeno 8-10 do 8-20 (v Zagrebu promet po 8.14), angleški funti pa 228.20 do 229.80 (v Zagrebu promet po 228) V zagrebškem privatnem kliringu so se nudile še španske pe-zete po 5 00. Beograjska borza pa dane« ni [»oslova la- Na zagrebškem efektnem tržišču notira Vojna škoda skoro nespremenjeno 336 do 337. do prometa pa ni prišlo. Pri tečaju Narodne banke je nastala precejšnja napetost, kajti denar so je danes nudil po 4700, dočim blaga ni bilo danes izpod 5500. Devue Ljubljana. Amsterdam 2309.07 — 2320.43, Berlin 1366.60 — 1377.40, Bruselj 798.16— 802.10, Curih 1108.35 — 1113.85. London 168.59 — 170.19, Newyork 3386.67—3414.93. Pariz 225.15—226.27 Praga 142.60—143.55. Trst 291.35 — 293.75 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šilins v privatnem kliringu 11.5085 — 11.11.35. Zagreb. Amsterdam 2309.07 do 2320-43, Berlin 1366.60—1377.40. Bruselj 798.16 do 802.10, London 168.59 do 170.13. Milan 291.35 — 293.75. Nevvyork kabel 3386.67 do 3414.93. ček 3364.67 do 3392.93. Pariz 225.15 do 226.27, Praga 142.60 do 143.55, Curih 1105.85 — 1111.35. turih. Pariz 20.30. London 15.28, New-vork 308.75, Bruselj 72.15, Milan 26.40, -Madrid 42.20. Amsterdam 208.85, Berlin 123.95 Dunaj 57.25, Stockholin 78.80, Oslo 70.80, Kobenhavn 68 20, Praga 12.91, Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 12.30, London 26.6S, Milan 46.04, Nevvvork 538.47, Pariz 35.60, Praga 21.87. Curih 17*4.46. 100 S v zlatu 128 S pa p. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 335 —337, 7" o investicijsko 70—71. 7" " Blair 55—56. 8° o Blair 63-^63, 4"/o agr. 40—41, 6° o begluške 55 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 336-^337, za dec. 336—337, za februar 335 do 340. 7'V« investicijsko 70 den.. 4® o agrarne 41.50—42.50. 7°/o Blair 55—56, 8" o Blair 63_65, 7°/o Drž. hip. banka 66 den., 6'/o begluške 56—56.50; delnice: Nar. banka 4700—5500. PAB 228—232. Šečerana Osijek 120 den., Trbovlje 103—105. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.90, Trboveljska 13.70, Alpine-Montan. 10.30. Blagovna tržiSča HMELJ. + Žalec, 15. decembra. Razpoloženje v kupčiji je nespremenjeno mirno in je pro meta prav malo. Cene pa se drže in letošnji pridelek še vedno notira 15 do 40 Din za kg. Sicer pa je boljše blago že skoro docela razprodano, za drugovrstno pa zaenkrat ni mnogo povpraševanja. LES. -f Ljubljanska borza (17. t. m.). Tendenca za les mlačna, zaključenih je bilo 5 vagonov desk. ŽITO. + Chicago. 17. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 100. za maj 100.50, za julij 94-25; koruza: za maj 88.25, za julij 85.50. -rWinnipeg, 17. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 78, za maj 82-8750, za julij 83-75- + Ljubljanska borza (17. t. m.). Tendenca za žito mirn'a. — Nudi se (vse za slovensko podtaio. plačljivo v 30 dnehj: pšenica (po mlevski tarifi): baška 78 ka po 152 - 155. baška 79 kg po 155 — 157.50; koruza (po navadni tarifi); nova umetnn sušena e kvalitetno garancijo do 115 do 117- času primemo sjha po 107-50 do 110: moka (fco Liubliana bre7 nrnm davka); baška >0c po 232.50 _ 237.50. banatska po 240 — 242.50, slavonska po 230 — 232.50; otrobi: pšenični brez prometnega davka debeli 135 _ 140. drobni 110 _ 115. -fNovosadska blagovna borza (17. t. m.). Tendenca je bila mirna. — Promet slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad Sombor. srednjebaška in gornjebaška, sremska in goinjebanat. 105 — 107; baška ladja Tisa 114—110; ladja Begej 113—115; slavonska 112—114. južnoban. 104—106. Oves: baški in srem. 76—7S; slavou. 81—83; baški ladja §4 _ 86. - Rž: baška 105 _ 107. _ Ječmen: baški. sremski, 65/66 kg 105 — 107.50: jari, 67/68 kg 125 — 127.50. — Koruza: baška in sremska 57—59; za januar 60—61; sušena 64—65; banatska 54—55; sušena 60 do 02; srem., ladja 72—73. Moka: baška in banat (v oklepajih srem., slavon.) »0g« iu ■,0°"« 170 - 190 (167.50 _ 177-50); -2« 150 — 170 (147.50 - 157.50); >5t 130-150 (127.50 - 137.50); >6« 112.50 - 122.50 (110 - 120). >7« 100 _ 105 (100 _ 105); ,8« 90 - 95 (90 - 95) - Otrobi: b^ški. sremski 70 — 72; banatski 69 — 711 baški ladja 70 — 72. — Fižol: baški, sremski beli 127-50 - 130 . /in + Budimpeštanska ter^nnska borza (l<-t m.). Pšenica: za marc 15.97 do 15 08, za maj 16 35—1638; koruza: za maj 11.20 do 11.21. Neznana obupanka Novo mesto, 17. t. m. V Trebnjem se je 4. t. m. v hotelu zastrupila neka tujka in je na prevozu v novomeško banovinsko žensko bolnico izdihnila. V njeni ročni torbici so varnostni organi sicer našli poleg gotovine v znesku 286 Din tudi listek z imenom Ana Jevnikar, ločena šivilja, Ljubljana, Šiška, /Vledvedova 3, pristojna v Škofjo Loko. Vendar se je pojavil upravičen sum. da bi bilo to pravo ime nesrečne tujke, ker pristojna občina Škof j a Loka o tej osebi ničesar ne ve. Tujka, ki je bila drugi dan pokopana na novomeškem pokopališču, je bila stara 35 do 40 let, srednje postave, pristriženih črnih las, oblečena v rjavo obleko z belim ovratnikom, povrh pa je imela lahek siv plašč, nizke črne čevlje, na glavi sivkasto čepico, v etuiu. ki se je našel v ročni torbici, pa ščipalnik, na katerem ie bil označen ljubljanski optik Zajec. Osebe, ki bi mogle dati o samomorilki kakršnekoli podatke, naj to prijavijo najbližji orožniški postaji. $ O U 41 I Sokol I, Ljubljana—Tabor poziva vse članstvo, ki še ni poravnalo članarine za leto 1934, da stori to najkasneje do 30 t. m. v društeveni pisarni, ki posluje dnevno od 18. do 20. Vse one. ki ne bodo do tega termina poravnali članskih obveznosti, bo društvena uprava črtala iz imenika članstva. Uprava. Na£elništvo sokoiske župe Liubliana poziva vse one brate, ki bi bili pripravljeni sodelovati v župnem smučarskem odseku, na sestanek, ki bo v sredo 19. t. m. ob 8. zvečer v. župni pisarni (Tabor). Ogromna uesoljnost Nase predstave o prostoru In časa so zelo omejene — Premagana neskončnost Pred nekoliko desetletji je veljalo kot samo ob sebi umevno, da je prostornina okrog nas neskonča. Človeški možgani si niso mogli predstavljati, da se more ve-soljnost nekje končati, čeprav je bila tudi predstava o neskončnem prostoru za možgane neumljiva. Potem je prišla Einsteinova nebesna matematika in po njej ne dvomi najmlajša znanost prav nič, da je vesoljstvo izmerljivo in da se da stehtati. Njegov premer bi znašal nekoliko tuca-tov milijard svetlobnih let (vsako svetlobno leto okrog 10 bilijonov kilometrov), teža vseh zvezd in materije med njimi pa se da izraziti v gramih, v 10 gramih na 54. potenco (IO.*4 g). Malo razočarani postanemo, ko se nam predstavijo te številke o nadomestek za uničeno neskončnost. Seveda nam pobližji premislek to razočaranje utegne kmalu spremeniti v spošto-vanje. Vesoljnost s premerom približno kvadri-Ijona kilometrov je vendar še vedno 100 tisoč krat večja od vesoljnosti, ki jo lahko ta čas dojamejo naši najmočnejši telesko- pi. In skromna teža 10 g na 54. potenco za neštete miriade zvezd se kaj kmalu izkaže kot strahotno velika teža. Teža naše zemlje proti tej teži je nekako v istem razmerju kakor teža delca makovega zrna proti teži zemlje ali kakor teža našega sonca proti teži tisočev trilijonov podobnih sonc. Celo naše predstave se začenjajo polagoma pomirjati s končno vesoljnostjo. Počasi pričenjamo slutiti ,da more biti neki prostor končen in obenem brez mej. Ce bi mogli na krilih svetlobnih žarkov brzeti milijone in milijone let skozi vesoljstvo, bi nas to potovanje na zadnje le privedlo do izhodišča, kakor bi se popotnik na poti okoli zemlje končno znašel v svoji domovini, ne da bi dospel kje do konca zemlje. Vsa vesoljna prostornina je pač zakrivljena prostornina, ki se vrača vase kakor tista zvijajoča se kača, ki je postala v matematiki znak za neskončno velike vrednosti. Prostor torej ni omejen. In čas? Tudi o tem pričenjamo polagoma slutiti, da ni Priprave za plebiscit v Posaarju i *■■'' m; .....♦ m Oddelek holandsldh mornarjev, Id so prideljeni mednarodni policiji za vzdrževanje reda in mira v posaarskem plebiscitnem področju Madžarski velearistokrat < tihotapec z valutami Iz albuma večnih afer Arpadovih potomcev Madžarska plemenitaška družba je dala r zadnjih letih že pogostoma povod za škandalne afere velikega formata in skoraj vse so bile finančnega značaja. Tako tudi afera barona Feliksa Gerliczyja, vnuka nekoč znanega vojskovodje barona Ge-za Fehervarvja. Pravkar je čutil najpro-minentnejši klub madžarske veleplemeni-taške družbe potrebo, da Gerliczyja črta iz imenika svojih članov, ker se je preveč javno kompromitiral s finančnimi operacijami nedovoljene vrste. Gerliczy je bil pred vojno med najuglednejšimi in najbogatejšimi madžarskimi aristokrati. Njegovo tedanje imetje je znašalo samo v gotovini 16 milijonov avstrijskih kron. Velikansko imetje njegove žene, rojene princese Cantacuzenove, mu je poleg tega omogočalo vsako strast, ki si jo je izmislil. Kot baron se je zanimal seveda v prvi vrsti za konje in konjske dirke in je na najbolj znanih prireditvah te vrste po svetu zapravljal ogromne vsote. Ponovno je postal tudi glavni akter škandalnih afer, ki so mu jih pa oprošča-li, češ, da duševno ni zdrav. Razsipno življenje je končno začelo kazati svojo drugo, neprijetno plat, imetje je kopnelo, ponesrečene špekulacije so tudi pomagale, da je zašel mož v dolgove, posebno ker so se dohodki njegovih vzornih veleposestev začeli manjšati. Nekega dne so mu prodali veliki grad z vsem inventarjem in velikimi umetnostnimi zakladi na javni dražbi, čeprav se je izgovarjal, da je vse to last njegove žene. In nekega dne je sam prodal svoje vzorno veleposestvo v Desku. Izku- Spominu dveh Francozov V Franciji so pravkar počastili s svetinjama dva velika moža: bivšega predsednika države Ravmonda Polncarčja in zunanjega ministra Louisa Barthouja, Id je vadel obenem z viteškim kraljem Aleksandrom L v Marseilleu piček je naložil s svojim preostalim imetjem brez dovoljenja madžarske Narodne banke v dolarje in švicarske franke, pridobil si je poleg madžarskega še liechten-steinsko državljanstvo in ušel v inostran-stvo. Imetje, ki si ga je zasigural na ta način, je znašalo še vedno 7 milijonov pen-gov. Ko so prišle madžarske oblasti njegovemu početju na sled, so izdale za njim tiralico. Aretirala ga je policija na Dunaju in preiskava se je zaključila s tem, da bo moral pred sodnike. Ker je mož slutil, da ga bo klub budimpeštanskih aristokra-tov po tej zadnji aferi izključil iz svoje srede, je skušal to dejanje prehiteti s tem, da je sam prijavil svoj izstop. Toda to ni zaleglo. Klub njegovega prostovoljnega izstopa ni priznal in ga je na posebni seii javno blamiral. Hud poper za švedske profesorje Literarna priloga »New York Herald Tribune« objavlja iz peresa uglednega kritika Lewisa Gannetta brezobziren obračun z literarnimi podeljevalci Nobelove nagrade za leposlovje. Gannett ostro zavrača podelitev letošnje nagrade italijanskemu dramatiku Pirandellu ter ga imenuje »ciničnega novelista«. Nerazumljivo je, pravi kritik, kako so mogli v Stockholmu prezreti kandidate kakor sta bila Francoza Paul Va-lery in Andre Gide, kakor je Anglež Wells, Američan Eugen O' Neill in Rus Maksim Gorkij. Nobelova literarna nagrada se podeljuje samo starcem, pravi Gannett. In vendar je imel izumitelj dinamita čisto drug namen s svojim fondom za literaturo. Hotel je pomagati književnikom, ki lahko še nekaj ustvarijo. Več nego polovica dosedanjih Nobelovih književnih laureatov je prejela nagrado potem, ko so že prekoračili 60. leto. Samo štirikrat je zadevni odbor napravil izjemo ter podelil nagrado še pred 50. letom starosti Maeterlincku. Kip-lingu, Romainu Rolandu in Sinclairu Lewi-su. Med laureati je niz takšnih, ki so danes popolnoma pozabljeni. Med »sence pre-tekolsti« spadajo v zrvi vrsti Grazia De-ledds in Carducci (oba Italijana), Paul Heyse, Gjellerup, Pontoppidan in seveda tudi Pirandello. Na koncu pravi kritik, da je uprava Nobelove ustanove prav tako nesodobna in zastarela, kakor laureati, ki prejemajo literarne nagrade. Nova zvezda V potsdamski astrofizikalni opazovalnici so odkrili v ozvezdju Dvojčkov novo zvezdo, ki pa ima periodo svoje največje svetiobnosti že za sabo. Napravili so celo vrsto spektralnih posnetkov, ki jih zdaj proučujejo. Največ ur v zraku Angleški letalski stotnik Youell, eden najmlajših višjih letalskih častnikov, je te dni dosegel svojo milijonsko milijo v zraku. Doslej je letel skupaj preko 10.000 ur, kar bi ustrezalo skoraj poldrugoletnemu nepretrganemu poletu. neskončen. Proučevanje radioaktivnosti nam je pokazalo, da je zemlja stara komaj kakšni 2 in pol milijarde let, soncu so astronomni računi priznali starost kakšnih 5 bilijonov let. Zvezde, ki sijejo na nebu, nastajajo in izginjajo kakor človek. Nikjer ni znanost naletela na nekaj, kar bi kazalo, da je po trajanju neskončno. Najstarejši predmeti v nebesnem panoptiku, meg-lenice, kažejo preteklost »komaj« nekoliko sto bilijonletij in njihova bodočnost bo tudi približno tolikšna. Cas ne pozna kakor prostor ničesar neskončnega. In tako se vrača neskončnost iz narave v svojo pravo domovino, v abstraktno svetovno carstvo matematike. 10.000 potresov na leto Statistike velijo, da je na zemlji vsako leto okrog 10.000 potresov. Polovica jih je opazna seveda le za občutljive potreso-mere, večji del ostalih pa je neškodljivih. Ostane nekoliko stotin nevarnih. Med temi je 90 odstotkov tektonskih, drugi so vulkanski. Na Japonskem zabeležijo vsako leto nič manj nego 6000 potresov, na drugem mestu je zapadnoameriška obala s Kalifornijo, v Evropi jih pa naštejejo največ na Grškem, v Italiji in Španiji. Najprlvlačnejše francoske zanimivosti Francoski državni muzeji in historične zgradbe so po neki statistiki na vstopninah vrgle prilično toliko, kolikor leto prej, okrog 4 milijone frankov. Okrog 60000 fr. so dala še dovoljenja slikarjem, fotografom in filmskim operaterjem za posnetke poedinih predmetov. Zanimivo je, da stoji največji francoski muzej, Loure, s 520.259 fr. dohodkov na drugem mestu za opatijo Mont Saint-Michel na otoku v Rokavskem prelivu, kjer ao dosegli 533.359 fr. za vstopnine. Versailleski grad je dal 380.359 fr., na četrtem mestu je Lok zmagoslavja v Parizu, potem Panthčon, grad Pau, Fon-tainebleauški grad, Sveta kapela pariške Justične palače, citadela v Carcassonu, Veliki Trianon v Versaillesu, muzej Cluny v Parizu, stolpa nčtredamske katedrale v Parizu, muzej Luxembourg itd. „Mož je megaloman" jrraga se smeje nad zauavuo pomoto, ki se je primerila te dni nekemu dijaku na češki psihiatrični kliniki. V sobi dekana medicinske fakultete sta sedela dva profesorja v katerih navzočnosti bi moral dijak pregledati nekega umobolnega. Baš ko je kandidat stopil v sobo. so enega izmed profesorjev poklicali na telefon in je odšel z besedami: »Preišči-te med tem ta primer.« Mladi človek, ki ni poznal drugega profesorja, se je obrnil k temu, meneč da je bolnik, in ga pozdravil ter začel previden pogovor o vremenu. Profesor je takoj razumel njegovo pomoto in je igral z nasmehom dodeljeno mu vlogo. Dejal je: »Kaj me briga vreme, ko molim tako neredno.« — »Ali veste, kakšen dan je danes?« je vprašal kandidat. »Kaj me briga!« je odvrnil profesor. »Pa mi lahko poveste ime mehiške prestolnice?« se je glasilo naslednje vprašanje. »Niti od daleč, saj sem vendar dekan medicinske fakultete « je dejal profesor. V tem trenutku se je prvi profesor vrnil in kandidat ga je sprejel z zmagoslavnimi besedami; »Primer je jasen, mož je megaloman!« Televizija v Arktidi Ruski arktični zavod pripravlja 40 eks-pedicij, ki bodo raziskale čukotski polotok in spodnjo Leno. Leningrajska ladjedelnica gradi dve posebni ladji za zavod. Osrednji zavod za Severno Ledeno morje pa hoče z brezžičnimi valovi in posebnim televizorjem prenašati slike iz arktičnih dežel. Ta prenos so na valu 7690 m prejšnji teden že otvorili in se je posrečil. Premog in peščenec ob Južnem tečaju Pred dvema mesecema je odšla iz Byr-dovega glavnega taborišča Male Amerike posebna ekspedicija s sanmi proti Južnemu tečaju. Kakor poroča sedaj brezžična vest, se ta ekspedicija že vrača. Imela je mnogo uspehov, odkrila je številne ugasle ognjenike in ogromne lednike. 300 km od Južnega tečaja pa je zadela na premogovne sloje m na sklade peščenca. Mancinijev zagovornik AngicsKi Kazenski zagovornik Thomas B u r k e 11, ki je zagovarjal natakarja in barskega plesalca Tonyja Mancinija, osumljenega umora ženske žrtve v Brigthonu tako spretno, da ga je sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Razsodba je učinkovala med Angleži nadvse senzacio-cionalno čebele Davidi in Golijati Najmanjšo čebelo, ki je brez žela, Imajo v Južni Ameriki — Dolga je samo 2 mm Toda med ni edina dobrota, ki jo imamo od marljivih živalic. Znano je, da uporablja moderna medicina čebel in strup kot pripomoček zoper trganje v kolkih, revmi, egiptski bolezni itd., govoriti o uporabi voska pa bi bilo skoraj odveč Cela vrsta poklicev živi izključno od čebele in njenih proizvodov, pred vsem čebelorejci, voskar-ji, medičarji itd. Ena izmed najslovitejših medičarn, ki jo omenjajo že 1348, je na Dunaju »Sladka luknja«, kjer je bil tudi »ljubi Avguštin«, neugnani pevec in veseljak, stalen gost. Nekoč, v času kuge, se je bil tu tako napil medice, da je domov grede padel v jamo s trupli okužencev. Takrat je skomponiral pesem o svoji nezgodi, ki še danes širi njegovo slavo. V dunajskem naravoslovnem muzeju so otvorili te dni zanimivo razstavo »Čebela v službi človeštva«. Mnogo presenetljivih stvari vidi na tej razstavi celo človek, ki mu debela in čebelarstvo nista povsem tuja pojma Ali veste n. pr., da štejejo čebele nič manj nego 12.000 vrst m da so med njimi prav tako kakor med ljudmi pasme velikank in pritlikavk? Velikanka je n. pr. indijska lesna čebela, ki meri v dolžino 2% cm, ima pa 6 cm krilne razpetine. Najmanjša čebela pa bo tista južnoameriška brez žela, ki meri v dolžino komaj 2 mm. Najvažnejši čebelni produkt je za človeka seveda med ta na razstavi ga vidiš v vseh mogočih vrstah tn barvah: vodeno svetlega ta temnega, zlato rumenega ta rjavkastega, rdečkastega ta vifmfaz Jtega. Naše nogometno moštvo v Parizu V nedeljo sta se na pariškem nogometnem ifriUa ponerffl Jopostorersko tn franr«-sko nogometno moštvo. Čeprav so bili v začetku znaki, ki so kazali, da se bo na&a ekip« dobro odrezala, smo pozneje podlegli Francozom. Izid tekroe je bfl Si* Abesinija proti Italiji Zakaj prosi Abesinija Društvo narodov za posredovanje V afriškem kolonialnem ozemlju grozi oborožen konflikt med Abesinijo in Italijo. Abesinija, ki je, kakor Italija, članica Društva narodov v ženevi, je sporočila ženevski ustanovi, da so italijanski vojaki prekoračili abesinsko mejo. Prosila je ženevsko ustanovo za posredovanje, da dobi primerno zadoščenje. Dne 5 t. m. je vkorakala v abesinsko ozemlje italijanska četa, oborožena s tanki in letali ter napadla neko abesinsko komisijo. Abesinska vlada je zategadelj vložila protestno noto, tri dni pozneje pa so Italijani odgovorili s tem. da so obmetavali naselbini Ado in Gerlogibi z bombami. To je bil pravi vzrok, da se je Abesinija zatekla v ženevo. Italijani izjavljajo, da so nedolžni, da niso oni izzvali incidenta in v takšnih trenutkih vedno pripravljeni »Giornale d'Ita-lia« celo trdi, da se je konflikt primeril na ozemlju, ki že 26 let pripada italijanski kolonialni posesti v Afriki. Zadeva pa s tem še ni zaključena, čeprav si Italija prizadeva. da bi jo potlačila v krogih mednarodne diplomacije. Abesinija ali Etiopija je afriška visoko gorata dežela, večja kakor Nemčija in Francija skupaj, vendar pa ima samo 12 milijonov prebivalcev. Lega dežele je takšna da jo imajo Angleži, Francozi in Italijani popolnoma v oblasti, ker ji branijo s prisvojenimi ozemlji dohod k morju. V Ogromni dobički oboroževalne industrije V časih, ko skoro vse evropske države klonejo pod silnimi bremeni za oboroževanje, so imeli v washingtonskcm preiskovalnem odboru ameriškega senata zanimivo zaslišanje. Dupont de Nemours je moral odgovarjati na vprašanje, kakšen ie dobiček njegove tvrdke. V senatu se je namreč pojavil glas, da znaša dobiček Du-ponta pri smodnišnici v Tenesseeju 40.000 odst. vloženega kapitala. Dupont ima v tem podjetju vlogo 3000 dolarjev, ki se obrestujejo po natančnem računu z 39.231 odst. Poleg Duponta pa je moral odgovarjati na interpelacijo o vojnih dobičkih in njih deležnikih tudi predstavnik Morganove tvrdke. 5. marca 1917 je namreč poslal tedanji ameriški poslanik v Londonu Page, predsedniku Wilsonu brzojavko, s katero mu je sporočil, da je Morganova tvrdka na robu propada, ker je njena proizvajalna napetost dosegla skrajno mejo. Page ni pozabil pripomniti, da more to napetost iz-gladiti samo vojna napoved Nemčiji. Mesec dni nato je predsednik Wilson res iz-posloval od kongresa pooblastilo za vojno napoved Nemčiji in svetovna vojna je bila s tem za zaveznike toliko kakor odločena. ostalem je Abesinija dežela, ki 6 svojimi prirodnimi bogastvi po pravici zbuja velik apetit. Nima samo premogovnikov ki drugih rudnikov, ampak tudi zlatokorpe. Prvi so se v Abesiniji vsedli Angleži, Italijani so prišli za njimi L 18S0. Toda že 1. 1896 so Italijani doživeli v bojih z Abesin-ci vojaški poraz brez primere i. Mir v Adi je -prmesn Abesiniji zopet samostojnost. Potem je bil mir do svetovno vojne. Po nji je postala Abesinija zopet interesna sfera evropskih velesil. Toda vmes je posegla Japonska, ki se je zvezala z Abesinijo po dinastičnem sorodstvu. Poleg vseh drugih bogastev je Abesinija najbogatejša lovska dežela na svetu. Na njenih tleh žive antilope, zebre, žirafe, noji, sloni, levi, hijene, šakali, krokodili in povodni konji. Prestolnica Adis Abeba ima samo 70.000 prebivalcev, abesinska vojska pa šteje 100.000 mož. Mat! in hči Da sta si mati in hči v laseh zaradi moškega, ni redek primer, malo nenavaden pa je primer, ki so ga obravnavali te dni v Budimpešti. Hči se je poročila pred petimi leti ta nje zakon je bil videti srečen, dokler ni nekega dne odpotovala na daljšo pot ta se je mož preselil za ta čas k tašči. Tašča je bila v najlepših letih. Nekega dne se je zgodilo, da je proti svojemu zetu vložila tožbo za alimentacije in mož je bil v resnici obsojen, da jih plača za otroka, ki ga je dobila tašča. Istočasno se je na tožbo njegove žene njegov zakon razveljavil. Razburjenje nad temi procesi je nanj tako vplivalo, da so ga morali nekega dne prepeljati v sanatorij. kjer je umrl. Hči ta mati sta si bili odtlej smrtni sovražnici, a pred kratkim, ko je mati podedovala večjo vsoto, jo je hči tožila za odškodnino 15.000 pengov, češ, da živi v bedi, odkar je mati uničila nje zakon. Sodniki so tožbo zavrnili, ker se je po pričah izkazalo, da je zet zapeljal taščo proti njeni volji. Abesinsko ozemlje, kjer je nastal spor zaradi oborožene italijanske intervencije ANEKDOTA Brivec Victorja Hugoja je bil strašen klepetec. L. 1839, se je širila novica, da se bliža konec sveta. Brivec je to strašno vest sporočil pisatelju med britjem in dejal: »Ljudje pravijo, da bodo prihodnjega 2. januarja pomrle živali, 4. pa ljudje!« — »To je grozno,« je menil Hugo, »kdo bo pa 3. januarja mene obril?« VSAK DAN ENA mu ir Ti i >čemu ste ukradli 2000 Din?« »Iz poštenja, prisegam, samo iz poštenja! Cital sem namreč, da je človek lahko pošten, če kaj ima, pa sem pri sebi sklenil, da se bom ravnal jj.o tem lspem zgledu!« Epilog turneje Glasbene Matice po Bolgariji Dodatno k nedeljskemu članku objavljamo še naslednje odstavke. da bo slika uspeha turneje popolna. Spored turneje in skladbe Poročevalec (—č) Slovenskega Naroda je napisal duiiovit epilog k turneji, v katerem je podal mnogo podrobnosti in zanimivosti. Ni mnogo dodati temu epilogu. Naj bo le še omenjeno, česar poročevalec (—č) ni mogel povedati. O sprejemu posameznih pevskih točk s strani bolgarske publike je bilo že v raznih poročilih dovolj govora. Naj posebno omenim šo vtis, ki ga je povsod napravila Adamičeva bolgarska balada »Smrt carja Samuela , ki jo je skladatelj spisal nalašč za to turnejo in ki je doživela svojo premiere na koncertu v Sofiji in potem bila izvajana na vUlasbene Matice«, g. Mirko Polič. Kakor je že natančno in vestno izvežbal zbor doma, tako ga je imel tekom vse turneje krepko v svojih rokah, in zbor je tudi sledil do pičice vsakemu njegovemu migu in gibu. Kot star teater-ski človek je dirigent Polič vedno miren in hladnokrven ob vsakem še tako neprijetnem nenadnem pojavu in kontratenipu na odru ali za odrom, tako da je s svojo mirnostjo suvereno obvlada! vsako situacijo. Ta mirnost pa se je prenesla tudi na zbor, ki je tako mogel zbrano in z vsemi svojimi duševnimi nedeljenimi močmi slediti svojemu umetniškemu voditelju. Ker je pa zbor tudi discipliniran in o!> vsakem nastopu bil izredno pozoren, je izborili dirigent vedno potegnil zbor za seboj po poti, po kateri ga je hotel voditi. Zato je bil uspeh povsod na mestu, tudi kjer so bile zunanje hipne okoliščine morda neugodne za razpoloženje zbora. Važno in izrednega pomena za srečen ;»olek in za zunanji sijajni efekt turneje ]>a je bila tudi v neprecenljivi meri mero-da.ma tehnično-organizatorična stran turneje. Dovolj je, da vzame kdorkoli v roke knjižico, ki jo je prejel vsak član turneje kot navodilo. V knjižici je bil natanko zabeležen vsak korak, ki naj ga stori turnej-ski korpus — preko 90 oseb — in točno po minuti in uri, ki je bila zabeležena v teh navodilih, se je razvijala vseh 14 dni turneja. Nikjer razburjenja, nikjer slepomišenja, nikjer negotovosti. Vsak član eks-pedicije je točno vedel, kaj naj stori v danem trenotku. kje bo prenočil, kako naj manipulira s prtljago, kje bo dobil hrano, kdaj naj se pripravi za odhod ali prihod. Skratka, načrt turneje je bil izredno sistematično delo in temu načrtu je odgovarjal dejanski razvoj. Priprava tega točnega načrta je seveda plod velikega umnega in fi-: i'"nega dela. a to delo je izvršil nepreseg-ljivi organizator ravn. Mahkota s svojo bistroumnostjo, vestnostjo in nikdar poru-sljivo hladnokrvnostjo. A stalo ga je to tudi mnogo fizičnega truda, saj je prepotoval že prej vso progo in povsod organiziral vse potrebno, a tekom turneje je zopet še dvakrat prepotoval vso progo, saj je vsakikrat prej odbrzel pred zborom na prihodnje mesto, tam še pripravil vse detajle, in pri-hitel zopet zboru nasproti s podrobnimi navodili. Tej vestni in bistroumni organizaciji je tudi pripisati, da je vsa turneja potekla brez incidenta in brez zmešnjave, gladko in neoporečno, da se že sami Matičarji, ki so že vajeni te metodične organizacije, niso mogli dovolj načuditi. Hvala vrlemu in vestnemu delavcu! Omeniti je treba še skrito vijolico v Matičnem zboru, ki je ni bilo nikjer opaziti, a je, soro bi rekel podtalno, izvršil tudi veliko delo tekom turneje, dan za dnem, noč za nočjo, to je blagajnik turneje, član g. Lasbaher. Večno z veliko aktovko pod pazduho, v večnem boju z raznimi valutami z depoji in posojili, z obračuni in proračuni. je tekal od hotela do hotela, od prenočišča do prenočišča, da plača in likvidira vse račune za prenočišča, za obede in večerje. za vozne karte itd., vse to v najneugodnejših razmerah kot ambulantna bla-ga;na. nezadovoljen in nergajoč, če se kje K O D I T E L JI! Otroku, ki pohaja šolo, dajte, ako je slaboten, da použije vsak dan zjutraj in zvečer malo žličico okusnega »Ener-grjna« za jačenje krvi. živcev in teka. Deca, ki redno jemlje »Energm«, ima dober tek in je odporna zoper vsa obolenja »Energin« za jačenje krvi. živcev in teka dajte .ekletu med 10 in 17 leti. ako je slabotno To je prehodna dekliška doba ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« dajte vsakemu članu rodbine Ki nima teka »Energin« dajte vsakemu članu rodbine, ki je ma-lokrven. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v steklenicah po pol litra: 1 steklenica Din 35. Reg. S. br. 19147-33 Pobratimstvo glavnih predstavnikov slovenske in bolgarske glasbe. Na levi je najpopularnejši bolgarski slepi komponist Staj-nov, predsednik Sujuza bolgarskih narodnih pevskih zborov, v sredi je ravnatelj ljubljanske opere in zborovodja pevskega zbora Glasbene Matice Mirko Polič, na desni pa prof. za glasbeno zgodov.no na sofijski univerzi dr. St. Brašovanov, ki je za letošnje binkošti osebno prinesel v Ljubljano vabilo bolgarskih glasbenih krogov za bolgarsko turnejo in s tem dal iniciativo za to tako uspelo in pomembno pevsko ekspedicijo Glasbene Matice. ni ujemala kaka para. Vse to delo je opravljal kar tako mimogrede, ker je bil član zbora in je nastopal na vseh konceriih in prireditvah ter ogledih in sprejemih kot vesten in izdaten pevec Vsa čast takemu vestnemu in tihemu delu.! Pevski zbor »Glasbene Matice- pa bo la- hko ponosen izpolnil zopet eno stran v svojih slavnih analih. Za jugoslovensko, češko, poljsko in francosko turnejo bo zabeležil uspešen, sijajen in časten potek bolgarske turneje, častne na umetniškem polju, a sa-dupolne tudi v cilju končnega in obojestransko tako zaželjenega kulturnega in v konsekvencah tudi drugačnega zbližanja južnih Slovanov. Kaj se govori o pevskem zboru Glasbene Matice Prejeli smo iz Sofije naslednji dopis našega stalnega dopisnika: Noben glasbeni predstavnik bratske Bolgarske in tudi noben član one publike, ki je prisostvovala velikim koncertom pevskega zbora Glasbene Matice iz Ljubljane, ne skriva svoje sodbe o kolosalnem in sijajnem uspehu tega zbora. Nasprotno, o glasbenem uspehu Glasbene Matice na Bolgarskem se še govori povsod z elanom navdušenja. V tem pogledu še posebej o dirigentu, ravnatelju Mirku Poliču. Za njega se v bolgarskih muzikalnih krogih naglasa, da je nenadomestljiva osebnost za tak zbor, kakor je Matičin. Kar se tiče zbora samega, se poudarja, da je imel na Bolgarskem dva uspeha: prvi je bil ta, da je efektno prikazal naše narodne pesmi in z njimi seznanil bolgarske glasbene kroge in drugi je muzikalni uspeh na sebi. Uspeh, kakor ga jc imel zbor Glasbene Matice. — se tukaj poudarja, — so redkokdaj doživeli in komaj ga bo doživel v taki meri drug pevski zbor. Mnogi so izrazili iskreno željo, da še enkrat vidijo in slišijo v svoji sredi člane pevskega /bora Glasbene Matice«. T. M. O T Službene objave LNP (Seja k. o. dne 13. decembra 1934.) Navzoči Kralj, Logar, Bucik, Kosirnik. inž. Kuljiš, Tršan, Grabnjan. Suspendirata se po § 55 k. p. Josip Zupet, Svoboda Ljubljana, in Rudolf Perhavc. Zalog. Zabeleži se izključitev Ronje Veronika, Grafika, na tekmi Grafika-Jadran 11. novembra 1934. Zadeva se predloži u. o., da jo odstopi OZKS. Kaznujejo se po § 18 k. p. Adolf Starman, Sloga Lj., s 14dnfcvno zabrano igranja; kazen mu poteče dne 1. januarja 1935. po § 18 k. p. Vinko Kozjek, Bratstvo, s 14dnevno zabrano igranja; kazen mu po teče 1. januarja 1935; po §§ 30 in 31 k. p. z uporabo § 13 k. p. Ivan Gobec, Celje, zaradi prestopka na tekmi Celje : Atletiki 28. oktobra 1934 s sedemdnevno zabrano igranja; kazen mu poteče 25? decembra 1934 Ustavi se postopanje proti Ludviku Suholežniku, Atletiki, za prestopek na tekmi Atletiki : Celje 28. oktobra 1934 zaradi pomanjkanja dokazov. Isti se kaznuje po § 18 k. p. zaradi prestopka na tekmi Atletiki : Rapid 9. decembra 1934 z enomesečno zabrano igranja; kazen mu poteče 13 januarja 1934. Ustavi se postopanje prott Stanku Mikušu, Celje, in Ivanu Gobcu. Celje, za prestopke na tekmi Celje : Železničar 11. novembra 1934 zaradi pomanjkanja dokazov. Kazenska zadeva Alojzija Pavšica, Mladika, se položi a. a., ker klub ni v določenem roku dostavil zahtevanih dokazov Kazenska zadeva Robert Sušter in Ivan Sa-jovic, oba Amater, se odstopi OZKS. da tozadevno zasliši sodnika g. Jordana. Kazenska zadeva Lojza Cimpermana, Reka, se odloži na prihodnjo sejo. Kaznuje se po § 30 k. p. Ferdinand Lazar, Ptuj, s 14dnevno zabrano igranja; kazen mu poteče 1. januarja 1935. Zaradi pomanjkanja dokazov se ustavi postopanje proti Radku Živkoviču, Drava. Kaznuje se po §§ 30 in 31 k. p. Avgust Spat, Drava, s tritedensko zabrano igranja; kazen mu poteče 8. januarja 1935. Kaznuje se po § 26 k. p. Viktor Kristanič, Drava, z dveletno zabrano igranja; kazen mu poteče 18. decembra 1936. Kaznuje se po § 34 k. p. Aleš Lešnik, funkcionar Drave, s trimesečno zabrano vršenja dolžnosti v klubu; kazen mu poteče 18. marca 1935. Zaradi pomanjkanja dokazov se ustavi postopanje proti dr. Milanu Zupančiču, Drava. Zabeleži se izključitev Franca Tomažina, Atletiki, na tekmi Atletiki : Olimp 25. novembra 1934. Uvede se kazensko postopanje proti: Stanku Gomolju, Josipu Koniču, oba Maribor, Francu Slaparju, Ilirija, Josipu Hablh-tu. Svoboda, Lj., Viktorju Seifertu, Rapitl, Dragu Smolnikarju Francu Ježu, oba Reka. Mirku Oblaku, Hermes, Josipu Usnika, Grafika, Ivanu Brcarju, Jadran, Karlu Koz jeku, Bratstvo, Marjanu Ševareviču, Sloga Lj., Danijelu Anžiču, Korotan Lj., Lojzetu Pračku, Vinku Cebulju, Borisu Tičarju, vsi Svoboda Maribor, Ludviku Urbančiču, Železničar, Ivanu Dolinarju, Mars, Dragu Vo-grincu, ČSK. Tajnik Ii. Službene objave Ljubljanskega podsaveza JSŽS. Na redni glavni skupščini JSŽS 2. t. m. so bili sprejeti tile sklepi: Komisarijat v ljubljanskem podsavezu se ukine, suspenz podsavezne uprave se razveljavlja, ker je savezna uprava postopala pri tem nepravilno in v nasprotju s saveznimi pravili. Nova savezna uprava bo objavila o tej zadevi točno in obširno poročilo za javnost. Upravi ljubljanskega podsaveza se naroča, da takoj zopet prične z rednim poslovanjem. Tekmovanje za drž. prvenstvo za leto 1934 se razveljavlja, ker je bivša savezna uprava samovoljno spremenila sistem tekmovanja in se pri tem ni ravnala po sklepih prejšnje redne glavne skupščine saveza. Tekmovanje za jesensko prvenstvo ljubljanskega podsaveza se razveljavlja, ker je komisarijat samovoljno spremenil sistem tekmovanja, katerega je določila zadnja redna podsavezna glavna skupščina. Tekmovanje za jesensko prvenstvo se izvede v celoti v pomladni sezoni 1935. Novi savezni upravi se naroča, da izvede verifikacijo rezultatov lahkoatletskesra drž. prvenstva za družine in proglasi SK Ilirijo za drž prvaka, kar prejšnja savezna ur>rava ni izvršila. Zadevo pokala za cross-countrv prvenstvo ljubljanskega podsaveza bo nova uprava ponovno obravnavala, kakor hitro preime od Internacionalne lahkoatletske federacije pravilno tolmačenje čl. 51, zadnji odstavek obč. prav. JI/AS. Nov osnutek za sistem drž. hazenskega prvenstva za 1. 1935 bo izdelala nova uprava. Osnutek bo izročen v pregled vsem podsavezom in v poštev prihajajočim klubom. Definitivna redakcija osnutka mora biti izgotovljena do 1. II. 1935. Sistem za lahkoatletsko drž. prvenstvo za družine bo izdelala nova uprava sporazumno s prizadetimi klubi do 1. I. 1935. Drž. lahkoatletsko prvenstvo za poedin-ke za leto 1935 se vrši v Ljubljani. Termin določi do l. I. 1935 skupno s prizadetimi klubi nova uprava. Drž. cross-country prvenstvo se vrši v aprilu 1935 v Zagrebu. Spremeni se § 13 obč. prav. v toliko, da ima odslej prestopivša igralka ' takojšnjo pravico nastopanja, ako se njen prejšnji klub v času njene zabrane, katero je prejela zaradi prestopa, razide, odnosno ako je brisan iz članstva. Spreminja se 5 12 podsav. pravil, po katerem je potrebna za sklicanje izredne skupščine odslej dvotretjinska večina klubov. . § 24 sav. pravil se pristavi dodatek: Upravni odbor sklepa pravomočno, ako prisostvuje seji najmanj 7 članov uprave. Novo službeno glasilo saveza je »Jutar-nji list« v Zagrebu. Naslov saveza je: Jugoslov Savez ženskih Športov, Zagreb, Palmotičeva 84, Justin. S seje u. o. dne 7. XII. Podsavezna uprava opozarja vse klube na gornje sklepe sa-vezne skupščine in naroča vsem klubom, da se obračajo odslej v vseh zadevah samo na njo. Naslov podsaveza je; Ljubljanski podsavez JSŽS, Ljubljana, kavarna Evropa. Na znanje se vzame ostavka člana uprave g majorja Janca, ki odide za stalno v Beograd. Soglasno se sklene predložiti savezni upravi začasne podsav. sodnike žitnika L., Jurmana F. in Kušarja J. za stalne. Na znanje se vzame poročilo tajnika o glavni skupščini saveza. Tajnik. Seja k. o. 13. XII. 1934. Kaznuje se po .5 18 k. p. igralec Trček Ivan (Mars) s 14-dnevno zabrano igranja. Kazen mu poteče 1. I. 1935 Zbor lahkoatletskih sodnikov v Ljubljani. Seja odbora danes ob 20. v restavraciji »Slamič«. Razpis tekme v slalomu, katero priredi Slalom klub 34 za svOje člane 6. januarja 1935 na Rakitni. Razpored starta je: ob 9 za seniorje in juniorje. ob 10.30 za dame, ob 13.30 za mladino in starejše člane. — Prvi trije v vsaki skupini prejmejo prizna-nice, prvi pa naslov prvaka kluba v slalomu za sezono 1934-35. Tekma v slalomu se ocenjuje tudi za najboljšega tekmovalca v vseh smuških disciplinah. Tekmuje se po pravilih JZSS, in sicer v dveh tekih toda k drugemu teku bo pripuščenih samo Vz najboljših iz prvega teka (najmanj trije). Tekmovanje je za tekmovalce-ke obvezno. Prijavnice se dobe v klubovem lokalu, kjer jih je treba izpolniti in potem oddati najkasneje do 31. t. m. Naknadne prijave se ne bodo upoštevale v primeru neugodnih snežnih razmer se' tekmovanje preloži na kasnejši termin. _ Odhod tekmovalcev 5. januarja ob 14. iz Ljubljane Slalom klub 34 (tehn. odsek). Vse tekmovalce obveščamo, da smo z gimnastiko zaključili in jih opozarjamo, da se zanesljivo udeleže sestanka danes ob 19. v klubovem lokalu na Aleksandrovi cesti 5. pritličje. desno. Sestanek je važen zaradi udeležbe v tečaju, bližajočih se tekem in ev. opreme. Do torka naj se vsak izjavi glede udeležbe v tečaju. Kdor namerava nabaviti klubski pulover, naj prinese denar, kakor domenjeno po sestanku obvezen zdravniški presrled za naslednje tekmovalce: Krošelj. Puhar, Banovec. Marinko, Rome, Zupan. Urbas, Kosmina, Baloh, Lazar. Deutsehmann Resnik 1 in n. Po-gačar Prane, Rudolf in Rado. Notar! Le-vart, Jordan. Hvale, Kos in Jurjec. Kdor želi biti verificiran, naj prinese po eno sli- sredo ob 18. v lokalu. Važno zaradi tekem in tečajev. SK Ilirija (table tenis sekcija). Danes od 17. dalje trening na Ledini. Ob 19.30 je istotam važen sestanek za udeležence turneje po Avstriji. Novi interesenti vabljeni vsak torek, četrtek in soboto od 19. dalje v telovadnici na Ledini. Opozarjamo novince, da se bo v kratkem pričel začetr.i-ški tečaj, ki ga bodo vodili najboljši klubski tekmovalci. SK Ilirija (hockey sekcija). Drevi ob 19. je v klubski sobi kavarne Evropa važen članski sestanek Kdor je nujno zadržan, naj se opraviči pismeno na naslov; Vodi-šek. kavarna Evropa, sicer se bo črtal. ŽSK Hermes f uprava igrišča). Danes ob 19.30 seja pri Beliču. Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4 relativna vla.sra v odstotkih, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost, n—10, 7. padavine v mm, S. vrsta padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 17. decembra Ljubljana 7. 747.9, 7.0, »S, f), 10, dež 48.3; Ljubljana 13. 74S.8, 8.0, 92. SW1, 10, dež, ?: Maribor 7, 718.1, 7.0, 90, NW1, 10, dež, 12.7 Zagreb 7. 747.fi. 9.0, 90. NK1, 10. dež. 5.0; Beograd 7, 71S.0, 10.0, 90, SE3, 10, dež, 0.1; Sarajevo 7, 7IS.7, S.O, 80, 0, 10, —, —; Skoplje 7, 749.5, 10.0, 90, EI, 10. dež. 4.0: Kumbor 7, 748.2, 11.0, 90, ENE, 10, dež, 55.0 Split 7, 741.7, 10.0. 90. NNE 7, dež GO.O; Rab 7, 748.2, 9.0. 90, SI. dež, 1.0; Rog. Slatina 7, —, 7.0, 93, ENE2, 10, dež, 6.0. Temperatura: Ljubljana S.O, 6.6; Maribor 8.6, 7.0; Zagreb 10.0, 9.0; Beograd 15.6, 9.0; Sarajevo —, 6.0; Skoplje 13.0, 5.0; Kumbor 19.0, 10.0; Split 14.0, 9.0; Rab 15.0, 8.0; Rogaška Slatina 8.0, 7.0; Vremensko stanje 17. t. m.: Glavni ciklon nad Anglijo, sekundarni nad severno Italijo in severnozapadnim delom Ba'kaa-skega polotoka. Prevladuje oblačno vreme, me.-toma dež po vsej Evropi. — V Jugoslaviji je bilo oblačno v vsej kraljev-ii z dežjem na severopazadu in severovzhodu. Zmerna košava v Podunavju. Minimum Užice 0, maksimum Novi Sad 16. Ncvosadska vremenska napoved za torek: Oblačno in dež, kosava v Podunivju bo popustila. M. Hrnjak ko in 10 Din. — Seja tehničnega odseka v I lekarnar — Sisak. REPERTOAR Drama Začetek ob 20. Torek, 18.: Gugalnica. Gostovanje drame v Celju. Sreda. 19.: Ob 20. uri Cesta — plesna re-I>ortaža Katje Delakove. Izven. Opera Začetek ob 20. Torek, 18.: Izgubljeni valček. Red C. Sreda, 19.: štirje grobjani. Premiera. Rej Sreda. + Katja Delakova. Drevi ob 20. nastopi v drami odlična plesna umetnica Katja Delakova, ki je vrnila z Dunaja, kjer je gostovala s triumfalnim uspehom. Umetnica nastopi z lastno ciklično plesno stvaritvijo, monumentalno ^Cesto:, plesno reportažo v 12. slikah. Razposajenost in nemir, veselje in obup, ljubezen in sovraštvo, življenje in smrt vejejo iz 12 slik. ki si slede: uvod (Beethoven), uvertura (Chopin), debela klepetulja (Musorgski), suha soseda (Čajkovski), fantek iz predmestja (Brahms), deio kri (Borlkievicz), hrepenenje (Korsakov), veselje (Chopin), prosjaček (Brahms), pijanec (VVindsperger), mati (\Volfsobn), odsev (\Yeill). Za vez med posameznimi plesi, je napisal pisatelj Ljudevit Mrzel globoko obr čutene pesmi v prozi, katere bo recitirala ga. Nada Obereignerjeva Muzikalno vodstvo tega izredno zanimivega večera je v rokah prof. Pavla Šivica. Cene dramske. Stolzov ^Izgubljeni valček«, dunajska opereta je znana iz filma >I)voje src v tri-četrtinskem taktuc in se odlikuje po noble-&i koncepcije z mehko liri ko, ki najde izraza v muzikalno občutenih šlagerjih ter s fino komiko. Zanimiva premiera v operi bo v sredo 19. t. 111. Pojejo se Wolff-Ferrarijevi »štirje grobjani«, komična opera, ki žanje po vseh odrih triumfalne uspehe. Ponovno jo je bilo slišati kot radio-prenos iz Curilia, Tipskega, Brna in Rima. Goldoni, klasik italijanske komedije je napisal tekst, na katerega je komponiral \Volif-Ferrari ta muzikalni biser. Opera blesti z živimi pevskimi dialo gi, ki se hitro vrste in prinašajo v de.janje vedno nove konflikte, poleg tega nima brezkončno dolgih arij, temveč so vse kratke in učinkovite. Delo dirigira t£. dr. Švara. režl-ra g. Primožič. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. T6rek. 18.: Gugalnica. Red B. Znižane cene. Sreda. 19.: Carjevič. Red C. Znižane cene. Četrtek, 20.: Žalujoči ostali. Iied D. Zabave in smeha v izobilju je vedno pri uprizoritvah »Gugalnice«. Delo je napisala češka igralka in pisateljica Olga Schein-pflugova. »Gugalnica: je veseloigra prav te-atersko pisane vsebine in izborno orisanih tipov. Ponove jo v torek. 18. t. m. za r^d B. Veljajo znižane cene. »Izgubljeni valček« (>Dve srci v triče-trtinskem taktu:) bo naslednja operetna premiera. Stolzova glasba te operete je znana že iz zvočnega traka in spada med največje »šlagerje« poslednjega časa. Vsebinsko je opereta prav rajgibana. Razdeljena je v osem slik, ki jih deloma veže balet. Delo študirajo pod muzikalniin vodstvom kapelnika Herzoga in v režiji Vladimirja Skrbinška in B. Slupice. Scenograf je inž. arh. B. Stupica. plese je na^tudiral A. Ha-rastovič. Nove toalete izdeluje modni atelje Z. Severjeve v Ljubljani. Torek. lfi. decembra LJUBLJANA 11: Šolska ura: O norveških fjordih (dr. Oskar Reva). — 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. _ 18: Otroški kotiček (ga. Gabrijelčičeva). — 18.20: Slabotna šolska deca (Zajc-Boškovi-če\a). — 18.4ii: Nemščina (dr. Kolarič). — 19.10: Radio orkester. — 19.30: Nacionalna ura: Jugoslovensko jezikovno edinstvo (univ. prof. Tomo Maretič). _ 20: Čas, jedilni list. program za sredo. _ 20.10: Glasbena ura skladatelja Miloja Milojevica. — 21.15:: Radio orkester. — 22.05: Čas, poročila, plošče. — 22.30: Angleške plošče. Sreda. 17. decembra LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.50: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Plošče po željah. — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 18.50: Plošče po željah. — 19: Kakšna bodi sokolska telovadba (Lojze Vr-hovec). — 19.20: ('as, jedilni list, program za četrtek. — 19.30: Nacionalna ura: Miss Adeline Irbi (Ivo Andrič). _ 20: Prenos iz ljubljanske opere, vmes čas in poročila. — 23: Esperanto: Nekaj besedi o slovenski književnosti (dr. A. Ocvirk). BEOGRAD 16; Vojaška godba. _ 20.3U: Srbski večer. _ 22.15: Orkester. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Otroški koncert. — 20: Iz Ljubljane. _ PRAGA 19: Program iz Brna. — BRNO 19: Operni večer.— 20.30: Revija plošč. _ 21.10: Ples. — VARŠAVA 20: Orkester in solisti. — 21: Chopinov koncert. — 21.40: Poljske pesmi. — 22: Lahka glasba. _ DUNAJ 12: Plošče. — 16.10: Iz zvočnih filmov. _ 17: Koncertna ura. — 19.20: Vojaška godba. — 21.40: Godalni kvartet. — 22.50: Orkester. _ BERLIN 20.40: Mešan program. — 21.10: Arije in pesmi. — 22.20: Lahka slasba. — KONIGSBERG 20.40: Program kakor v Berlinu. _ STUTTGART 20.40: Iz Berlina. — 21.10: Orkester. — 22.30: Lahka iu plesna glasba. — '24: Nočni koncert. _ RI.V1 17.10: Vokalen in instrument, koncet. — 20.45: Operni večer. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦m »♦♦♦♦♦-♦♦♦-»♦♦♦♦♦♦»♦♦t ♦♦♦♦»♦♦♦♦♦ Za jugoslovanski patent štev. 9379 od 1. januarja f£32 aa: »IZBOLJŠANJA PRI SREDSTVIH ZA STABILIZACIJO AEROPLANOV« se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan š u k 1 j e, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. 10906 žtlflS Parim Satan, velika moda Pariza. Zahtevajte povsod. En gros: BEOGRAD, Strahinjica Bana 42 Depot: DROGEKIJA KANC, Nebotičnik in židovska ulica. 10832 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□con □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ Kontrolniki za uvoznike in izvoznike se dobijo v Delniški tiskarni d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ Kurja očesa NajJv-1.^ »redttvo proti kurjim oO-^oro »Ci-aven« je ma&i <3 Dobite r lekarnah, droben. }ab iU Diravuofet vz vvor Bit* in jji»viK!ra sk a 90 Upornica Roman Veselila se je iz vsega srca in se čutila svoji dragi koleginji Jozani veliko bližjo, liersir je začenjal spet upati. Njegovo skromno častihlepje se ni plašilo uspeha, ki je bil še daleč, in vedel je, da ima tudi vloga »drugega« dobre strani... »Prvikrat ni ženskam nikoli dovolj ceremonij,« je mislil sam pri sebi — >Pozneje pa spoznajo, da jim že najmanjši odpor zagotovi častno predajo.. .< Foucait je bil be^en. Čeprav ni po Jozani nikoli hlepel in čeprav je obžaloval, da je ostalo toliko miline in ljubeznivosti neizkoriščane, je vendar čutil nekakšno razočaranje in nejevoljo.. Pred nosom so mu bili odnesli redko cvetlico, ki je sam sicer ni hotel utrgati, ki je pa ljubil njeno obliko in njen vonj, in ta cvetlica je bila Jozanina čednost!... Foucart je bil besen na srečnega ljubimca, na lega Delysla, ki ga je bil — kakor je rekal — sam spravil na sled ... In malone odkritosrčno je zaupal Florvjevki evoje razočaranje... »Delvsle!... To vam je ošabnež, in kdo ve, ali je z ženskami reg ljubezniv?... Nič zapeljivega ni na njem .. .< >Hm, hm?« je rekla Floryjevka. »Na oko ni napačen, da!... A Valentinčica je bila videti zelo izbirčna!... Med nama vam rečem... zaslužila bi bila kaj boljšega \t >Nu, gospod Foucart, če bi si bila izbrala malega Bersierja...« »Oba bi ju bil vrgel iz hiše!... Bersier... Kakšna misel!... Bersier pa... ne!... Vidite, ljuba Floryjevka, vse to pravim samo zato, da vam pokažem svojo odkrito simpatijo do svojih sodelavk .. in posebno še do Valentinčice!... Neutolažljiv bi bil, če bi slišal, da je nesrečna... In potem tudi ne bi želel, da bi jela zanemarjati ,Ženski svet'... Zadnji čas namreč nekoliko popušča ... Nič več ni tako pridna ...« »Ali vam nisem naprej rekla: nikar ne želite, da se Jozana zaljubi. Potem ne bo več toliko gledala na svoje članke.. »Na svoje članke?« V človeku se je oglasil delodajalec. Foucart je popolnoma podivjal: »Zastran mene naj imajo moje uslužbenke ljubčkov, kolikor hočejo, samo da v redu opravljajo svoje delo!... Naprosil bom gospodično Bonovo, naj govori z Valentinčico ...« Gospodična Bonova ni bila nič manj poparjena od Foucarta. Že gospa Gonfalonetova, predsednica ženske lige, se ji je bila potožila. Ga Gonfalonetova j bila še iz prvih, herojskih vrst ženske emancipacije in je bila od sile drzna v svojih nazorih in besedah in od sile plašljiva v načinu, kako je živela. Ta vrla žena, ki si je štela v posebno alavo, da ni nikoli uganjala lahkomiselnosti in nikoli nosila steznika, je odevala svoje hudo vele draži v reformno obleko iz črnega merina; mreža ji je varovala lasni vozel, in vrh glave ji je krasila čepica iz neprave vidrovine ali tirolski klobuček iz črne slame; nosila je velikanske čevlje na elastiko, ki niso škodili nogain. Čeprav je rade volje glasovala za svobodno ljubezen, materinsko pravo in državno varstvo otrok, je živela gospa Gonfalonetova preprosto in čednostno pod oblastjo svojega trinoga Gonfaloneta, ki je bil najboljši mož na svetu in še večji borilec za ženske pravice od svoje žene. Ko je bila ovdovela, ni hotela nikoli več odložiti žalne obleke. Gospa Gonfalonetova je bila z grozo opazila, da postaja Jozanina poižalna obleka počasi svetlejša in da se sivina izpreminja v belo, vijoličasta pa v rožnato barvo. Nekega večera v Boulonj-skein gozdu je bila gospa Gonfalonetova videla Jozano v temnem drevoredu ob komolcu nekega moža... Bala se je, da ne bi bivša tajnica skupine res ne pristopila k sovražniku — k možu!... in zaupala gospodični Bonovi svoj strah: »Ta mlada ženska kompromitira naše nazore, s tem, da se sama kompromitira.'" In blagajnica, gospodična Očipova, Rusinja, pisateljica, letalka, ki je pozivala ženske na »stavko teles«, je sprožila misel, da bi kazalo obzirno namigniti Jozani, naj izstopi... »Pretiravati pa nikar!« je rekla predsednica. »Gospa Valentinova ni storila nobenega zločina, a izprevideti mora, da borilka za ženske pravice, ki je res vdana naši stvari, ne sme pokazati zlobi nasprotnikov šibke točke na sebi... Prav tako, kakor mora bivši duhovnik bolj strogo živeti od drugih moških.« Nekega dne. ko sta prihajali iz otroškega zavetišča, kl_er ni bila Jozana tako rekoč ničesar videla., je gospodična Bonova poizkusila zbuditi njeno vest: »Le kaj vam je, dete?... Svoje poklicne dolžnosti zanemarjate, ure intervievvov pozabljate, korekturnih stolpcev ne pregledavate, in vaši članki niso več tisto, kar so bili minulo zimo ... Gospod Foucart je nezadovoljen... vem, da je... Bodite pametni, Jozana., postanite spet redni in zanesljivi!« »Toliko opravkov imam!« CENE MALIM OGLASOM Po 5« par za besedo, Lhn 2.— davka za vsaK oglas u> enKratno pristojbino DiD 3.— za Sitro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id ISČeJo •luib. Najmanjš) zaesek za enkratno objavo oglasa Dio 12.—. Dopisi Ua t eni t ve se *ar *una jo po Dio 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din JO.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo pn Din Iv— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglam Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilaga ite znamk! lie. če zantevate oo Oglasnega oddelka »Jutra« n:M « _ „., ...ir -.t. odenvor priložite U1I1 v znamkan. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa pc poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek u Jutra", Lfttbljana. GOSTILNIČARJI? Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET—VINO črnino iz FruSke gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, F ruška gora. Beseda 1 Om. davek 3 Din, za šifro ali dajanje aaslova S Dio Najmanjši znesel, 17 Din. Dijaki 12 Din KROJNI TEČAJ dnevni in večerni otv.irja edina v sodobnem krojenju v tujini diplomirana strokovnjakinja, fde-leženke lahko pod strokovnim vodstvom izdelu-jrjo lastno garderobo. Pri-četek X jan. 19®3. Jožica Kumeljeva, Gledališka 7. £5111-4 Sluf.be išče Beseda S9 para. davek 2 Din, za Sitro ali dajanje naslova I Din Najmanjši znesek 12 Din. Hotelska kuharica t dobrimi spričevali, dm-mor, išče službo v hotelu ta takoj ali s 1. januarjem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra <. Co. Si-"-' Čevljar, pomočnik iniad. išče službo za mešana dela. — Tkavc Ivan. I-a t kova vas št. M — Sv. favel pri Preboldu. 35107-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro aii dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Božične razglednice in razno božične novosti nudi preprodajalcem najceneje L i n d i č, Ljubljana, Dalmatinova ul. 5. Pridite takoj! 351i»-5 Prodam Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nogavice, rokavice, damsko perilo, kravate itd. od danes naprej 15 % popusta od reklamnih cen v izložbi. — Nogavice »Cem-burj«, Miklošičeva cesta 14 &17G2-6 Prima zimska jabolka sortirana, od Din 2.50 dalje. Stalna sadna razstava pri Kmetijski družbi, Novi trg 3 in Igriška ulica 3 (za dramo). Telefon S105 ali 3755. 94430 Otroško posteljico lepo, belo, prodam. Stre-liška ulica 5JI, nova vila S1UO-6 »ALGA« ZA MASAŽO PRI REVMATIZ-MU, ISHIASU, KOSTNIH BOLEČINAH. ZB A D AN JU IN TRGANJU V MIŠICAH. Na dlan roke izlijte malo »ALGE«, z namočeno dlanjo nadrgnite oni del telesa vzdolž mišic, kjer čutite bolečine. Ko se je dlan ugrela in posušila, namočite jo znova in zopet nadrgnite. Tako ponovite večkrat, zatem zavijte na-drgnjeni del v volneno krpo ali rutico. Masirati morate dva do trikrat na dan, a po potrebi tudi večkrat. 2e po prvih vtiranjih boste opazili prijeten občutek in olajšanje bolečin, čim začutite tudi najmanjše nerazpoloženje in zbadanje. Natrite telo z »ALGO«, ker je to lahko začetek težjega obolenja, kateremu morete priti v okom z malo »ALGE« »ALGA« se dobiva povsod, 1 steklenica Din 14.—. Reg. S. Br. 18117/32 G. Th. Rotman: Vožnja s kolesom In njene posledice Tedajci je avtomobil predrl živo mejo. »Pomagajte! Pomagajte!« je zatulil gospod Gluhač. čopič mu je padel iz roke, pipa iz ust, in siromak je odrevenel, tresoč se kakor šiba na vodi. Gosli dobre, stare 50 let, prodam za 800 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod >Gosli«. 3&145-16 Beseda I Dio. davek 2 Din. za šiiro al) dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din. Perfektno koresponden tki jo sprejme takoj tovarna v Ljubljani. Zglasiti se je osebno z lastnoročno pisano ponudbo in spričevali med 10. in lfl. uro dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah »-Jutra«. 340-1 Dobro prodajalko zmožno kavcije, za samostojno vodstvo podružnice (trgovine z mešanim blagom} iščem. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3T.10RJ1 Posredovalnica Ogrinc, Aleksandrova 7/T1 rabi več služkinj, kuharic, in natakaric — tndi začetnice. Za odgovor priložite znamko za 3 Din. snee-i Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šiiro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanjii zaesek 17 Din. Kupim hišo v bližini nove šišenske cerkve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina 282«. 36116-30 Manjša trg. hiša na najproinetnejši cesti v Ljubljani ugodno naprodaj Vprašati pri Društvu hišnih posestnikov v Salen-drovi ulici 6. 3T«14S-2>0 Vricfnotc Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Naimanjii znesek H Din. Vsakovrstno zlato kopaj« oo oajriS^b CERNE - fuveUr Ljubljana. WoIfova ulica 3. Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo ii mehkega lesa, sobe in kuhinje, skoraj novo, radi selitve ugodno naprodaj. Vprašati v Zalokarjevi ul. št. 10. 35038-12 Lokali Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovski lokal na prometnem kraju dam v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Industrija«. ajioe-jo Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjii znesek 17 Din. Posredujem denar •veh denaroft aavodov na hranilne knjižice Rudolf Zore, Ljubljana GloiaJSk* IS. t38-1« M7-1« Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupite ali prodaste najugodneje edino pri BANČNO KOM. ZAVODU MARIBOR. Za odgovor 3 Din. Naš poverjenik za Celje je Vinko Gaberc. 85090-16 Hranilne knjižice Hranilnice in posojilnice Cernuče, do zneska 50.000 Din kupimo — tudi manjše vsote. Obrnite se pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod »Cernuče«. 35106-16 Hranilne knjižice vseh ljubljanskih denarnih zavodov kupimo. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Gotovina«. 35il31-tl6 Ljublj. kred. banke knjižice, vsak znesek kupimo proti takojšnjem plačilu. Sporočite znesek in ceno pod značko »Denarni zavod« na oglasni oddelek »Jutra«. 33;itt-16 Tražimo ponudu bankovnih uložnica Kmet-ski zadružni, Mesnih hranilnica uz gotovo odmah. Ponude pod »Banka«, na Propaganda d. d., Zagreb. Jelačičev trg 5. 3T.1U7-06 Knjižice Ljudske posojilnice Celje, cca 60.000, tudi v manjših zneskih prodamo za gotovino. Resni kupci naj javijo najvišjo ceno pod šifro »December« na oglasni oddelek »Jutra«. 351r?5-a6 5000 Din posojila iščem proti vknjižbi na 50.000 Din vredno parcelo v predmestju, in dobrim obrestim. Ponudbe na ogl. , oddelek »Jutra« pod šifro ! »Posojilo«. 35180-16 Knjižice Kmečke hranilnice hi posojilnice Ptuj, kupimo za takojšnjo gotovino. Navedite ceno in znesek na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ptuj«. 331.27-115 Kompanjona s cca 50.000 Din gotovine, iščem xa dobro vpeljano konc. podjetje v večjem prometnem mestu. Natančneje po dogovoru. — Samo resni reflektanti naj pošljejo ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »Gotovina«. 38132-16 Hranilno knjižico Dobračevske posojil, proda Jakob Pančur, čevljar v Ljubljani. Gosposvetska c. St. 15 SV 43-16 Razna perutnina Jajca, meti, orehi in jabolka vedno v zalogi po konkurenčnih cenah v filijalni trgovini Kmetijske družbe v Igriški ulici 3 (za dramo). Telefon 3T56. 34404-33 Mleko v velikih količinah stalno nudi Oskrbništvo Zalog pri Celju. acaee-s: tanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje v centru mesta iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutru«. 331i1i5-3Va Sobe išče Beseda 5® para, davek i Din, za iifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši toesek 12 Din Prazno sobo v centru mesta išče šivilja Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Atelje«. WihiU]lm Beseda 2 Din. davek 2 Din ta šifro ali dajanje aaslova J Din. Najmanjši znesek 20 Din. Obrtnik želi znanja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »poštenost«. 33Ii2i-25 Sobo odda deseda 1 Din, davek 2 Din, ia iifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjii znesek 17 Din. Opremljeno sobo s souporabo kuhinje oddam mlajši gospodični. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3fil3S-33 Sobo z 2 posteljama, oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3tijl4-33 Sobico z vso oskrbo oddam. Naslov v vseh poslovalnican »Jutra«. 351ilfl-23 Živali Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjii znesek 17 Din. 200 Din nagrade dam tistemu, ki mi izsledi ukradeno psico — bernhar-dinko. Xiko Malgaj, Knezova 19. 3.jiljl»-J7 Montafonska bikca eneg3 v starosti 2 tednov, drugega v starosti . 1 leta, od krave z rodovnikom, ki da dnevno 30 kg mleka proda Feliks Obermajer, oskrbnik posestva na Savi, pošta Hrastnik. 35140-37 Sobo strogo separirano oddam z januarjem v Križevniški ul. št. (J, pritličje levo. 351113-23 Opremljeno sobo solnčno in zračno, v centru mesta oddam takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 33:i44-2S Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šiiro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjii znesek 17 Din. Vrtalni stroj srednjevelik — in veliko stružnico za kovine kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj«. Preklic! Podpisana preklicujeni žalitve očitane gdč. Husel Danici v Studencih. Marija Cakš, Pobrežje pri Mariboru. 3&133-31 Izgubljeno Beseda 50 para, davek 2 Din. za iifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Zlata verižica kratka, moška, z obeskom cekin sv. Jurija, je bila izgubljena. Pošten najditelj naj jo proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. Dražbe Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prostovoljna sodna dražba premičnin spadajočih v zapuščino pokojne Zupančič Marije iz Ljubljane, Sv. Petra cesta št. 43 in siccr dobro ohranjenega pohištva perila, obleke, posode, slik itd. se vrši v četrtek dne 30. t. m. ob 9. dopoldne na licu mesta v Ljubljani, Sv. Petri cesta štev. -IS. Hafner Mate, javni notar kot sodni komisar. 33M2-32 Razno Beseda I Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova S Din. Najmanjii znesek 17 Din. Telefon 2059 Premog JT Karbopakete drva in koks 4r » nudi POGAČNIK llohoričeva ulica 5. PARKETE hrastove bukove najceneje JOS. R. PUH LJUBLJANA Gradaška 22 telefon 513 Zlato, srebro, platin kupuje po najvišjih to-eo? aifa cenah Mariborska ifi nenja z!a.ia — Mari-bor. Oroinor« ulica št