kat ii si n če = AMERICAN IN SPOUT FOREIGN " I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER >. 1G2 CLEVELAND, O. THURSDAY MORNING, JULY 11, 1940 LETO XLIII. - VOL. XLTII. bo Hitler napadel, bo ponudil mir? ndon, 10. j ul. — čeprav se lija mrzlično pripravlja na mbo, ker vsako uro priča-splošnega napada od nem-strani, pa nekateri trdijo, itler ne bo napadel Anglije, 'ak ji bo ponudil premirje, a v prihajajo dnevno nemšk; bniki nad Anglijo, pa So, ovalci položaja prepričani, ffptler ne bo ukazal splošnega ■ ada na Anglijo, dokler ne ii zadeve na Balkanu in v iozemlju. podporo teh domnevanj ka-naslednje stvari: Poizve-Mni poleti angleških letalcev Jbrežje vse od Norveške do c'je ne kažejo, da bi se tam le kake večje čete vojaštva, ski radio je prenehal napa-I Anglijo in celo namiguje, bo Nemčija ponudila mir, stopi premier Churchill. r skuša te dni spraviti v [napeti položaj med Romun-in Ogrsko s tem, da bo za- -od Romunske, da odstopi Ai ozemlja Ogrski. Nekje v sta imela važno posveto-1'uski in nemški poslanik, e to kaže, da ima Hitler roke dela drugje, ne da bi |fazal z splošnim napadom na Seve, to so pa samo nja. Roosevelt je vprašal kongres zopet za pet bilijonov dolarjev __L_ V osebni poslanici kongresu je vprašal Roosevelt za denar, da bo dobila dežela 35,000 letal ter obljubil, da bodo letala samo za obrambo Amerike. Predsednik je obljubil, da ne bo poslal vojakov preko morja. Nov grob ra-i" popoldne je- preminila u'on Rd. bolnišnici rojaki-|Mcija Planisek, rojena Rav-stara 60 let. Stanovala je 158th St. Doma je bi-| Domžal na Gorenjskem, od-je prišla v Ameriko pred »ti. Tukaj zapušča štiri hče-|ucille poroč. Krivonak, Ma-proč. Logar, Frances in Štete r tri sinove: Franka, la in Williama. Njen soprojj jk je umrl leta 1927. V stari lvini zapušča brata France-' 1 Martina ter sestri Marijo i*anco. Bila je članica dru Washington,'D. C., 10. jul. — Predsednik Roosevelt' je vprašal kongres za nov denar, s katerim se bo nabavilo skoro 35,000 bojnih letal. S to zahtevo je dal obljubo, da Amerika ne bo poslala vojaštva na evropsko bojišče. Vprašal je kongres za $4,848,-171,957 v gotovini in pooblastilo, da se doda 15,000 letal armadi in 4,000 mornarici. S temi novimi letali in z onimi, za katere je že dovoljen denar, bi dobila armada do oktobra 1941 kompletnih bojnih letal v številu 24,591. Mornarici je že dovoljen denar za 6,000 letal in zdaj se vpraša še za 4,000, kar bi dalo mornarici 10,000 letal, ali armadi in mornarici skupaj 34,591 bojnih letal. To je nekako dve tretjini od 50,000 letal, kakor je rekel Roosevelt, da bi jih morala dežela imeti. Predsednik ni nič omenil, kako se bo dobil ta denar, ali z novimi davki, ali kako drugače. Rekel pa je, da je trdno prepričan, da bo narod rad doprinesel vsako žrtev za obrambo domovine. Roosevelt je rekel, da se to orožje ne bo rabilo v napadalne svrhe, ampak samo za obrambo Novega sveta pred nevarnostjo, ki se veča od dne do dne. V istem času je vložil senator Lodge predlog, da se zviša stalna armada na 750,000 mož, ki bi bili v starosti,, od 21 do 25 leta. Danes šteje stalna armada 227,-000 mož in denar je na razpolago, da se zviša na 375,000 mož. Roosevelt je rekel v svoji poslanici :"Da smo mi proti vsaki vojni, ve ne samt> vsak Amerika-nec, ampak tudi vsaka vlada na svetu. Mi ne bomo rabili našega orožja v napadalni vojni in mi ne bomo poslali vojake na evropska bojišča. Toda branili bomo napad na Zed. države ali na zapadno ozemlje. S to novo zahtevo za denar, je Roosevelt zahteval skupno od kongresa $10,000,000,000, kar presega vse dosedanje vsote v mirnem času. No, kaj takega! Washington, D. C. — Dobi 'o so se imeli frongresniki in senatorji na zakuski, ki jo je priredil zanje republikanski predsedniški kandidat Willkie. Tafm je bil tudi kongresnih Cluett iz New Yorka. Ta se je seznanil pri pojedini z nekim naobraže-nirn in. galantnim možem, starim kakih SO do 35 let. Ko je 'odšel poslanec zadovoljen in dobre volje v svoj hotel, mu je sledil tudi novi znanec. Pa ne zato, da bi morda še dalje politizirala. O ne! Neznanec je poslanca zvezal, potem ga je pa obral za kakih $100 v gotovini in vzel za skomin s seboj tudi poslančevo uro. Da je bil neznanec res galanten človek, kaže to, da je poslanch položil, ko ga je zvezal, lepo na posteljo in mu zamašil usta, da ne bi po nepotrebnem napenjal grla. -o- Strahovita zračna bitka med angleškimi in nemškimi letali --- ANGLEŽI SO SKLATILI DESET NEMŠKIH LETAL NEMCI ANGLEŽEM SEDEM London, 10. julija. — Nemci-, več naenkVat in se ni moglo raz-ja je poslala danes največjo zra-| ločiti med angleškimi in nemški-jčno silo nad Anglijo, kar se vrši(mi. Nek očividec pripoveduje, 'ta vojna. Zrakoplovno ministr- da sta.se zadela en nemški in en stv-o poroča, da so sklatili Nem- angleški avijatičar z letali sku-cem deset letal, vključno tri paj, ter oba padla v morje, j bombnike in mnogo so jih pa po-J Takoj po bitki so začele kro-, škodovali. Angleški zrakoplovci žifi po Rokavskem prelivu an-so na pažnji nad pristanišči Vjgleške ladje, da poiščejo zrako-Severnem morju pred eventuel-!plovce, če so se vzdržali na vodi. j no nemško invazijo. • j Poleg tega spopada na morju, so ! Ob južno vzhodni obali so an- j Nemci bombardirali tudi več jgleški letalci napadli najmanj I krajev na obrežju. 1100 nemških bombnikov in boj- j Nemci dnevno napadajo ladje nih letal, ki so prileteli in meta- v morski ožini med Doverjem in jI: bombe na ladje. Natančnega j francosko obalo-, da bi tako spra-, števila zgube se še ne more do- vili vse ladje od tukaj. Toda to jgniti. Očividci trdijo, da so vi- se jim do zdaj še ni posrečilo in ; del i najmanj 10 nemških letal Nemci so imeli pri tem velike NAJNOVEJŠE VESTIpasti v moiJe- Včasih jih i?adl°izgube RIM da Italij am so bežali Svetovidci vas vabijo! Ce še ne veste, vam pa zdaj povemo, da bo v nedeljo piknik vseh piknikov na Pintarjevi farmi, ki ga priredijcV skupna društva fare sv. Vida. Ogromna zaloga jedače in pijače bo na razpolago. Trebarjev orkester vam bo pa sapo delal, da vam ne bo vroče, ali pa narobe. Oblakov truk bo odpeljal delavce ob desetih dopoldne od šole sv. Vida, ob eni popoldne pa druge, ki se bodo hoteli peljati. Potem bo pa vozil vse po- | friendship Grove št. 125 poldne od piknika do St. Clair-. Pogreb se bo vršil v soboto!Nctingham kare. Pohitimo |a.) ob enajstih iz pogrebnega voda August F. Svetek, _ 152nd St. v cerkev Mari-'ttebovzete in na pokopališče uv'a- Naj se spočije v ame-aremUi in preostalim sorod- fF1 pa izrekamo naše iskreno flje. K molitvi članice društva sv. Hele-JK 193 KSKJ so prošene, fndejo v petek popoldne ob k molitvi za pokojno se-Jennie pust na 15703 101 Ave. V soboto se pa -žite pogreba, enako tudi v uniformah. nedeljo na veselo zabavo in razvedrilo na. Pintarjeve farme. Ves čisti preostanek piknika bo za' novo cerkev sv. Vida. Pomagajmo vsak po svoji moči! Bomba v Chippewa parku Ko so plesalci odšli včeraj zgodaj zjutraj iz plesne dvorane v Chippewa Lake parku, se je razletela bomba, ki je bila v malem čolnu pod paviljonom. Napravila je do $10,000 škode na paviljonu. Parker Beach la-stuje plesni paviljon ter brivni-co in grocerijsko trgovino poleg že 20 let. Šerif iz okraja Medina preiskuje zadevo. VIDITE NA SEJO BARAGOVE ZVEZE! [nedeljo 14. julija bo v Le- vence, duhovnike in lajike, moštu zbranih na tisoče Sloven- ke in ženske, stare in mlade. prisostvujejo blagoslovih novega samostana in se-Jf8ča slovenskih očetov fran-2nov v Ameriki. Prišli bodo , t3e od vseh krajev in mest lifa ®veta in množica bo ta->e ne večja, kot jo je videl sv. !i.#z v skrivnem razodetju, se da prilika tem večji ude-Je odbor za Baragovo zve-u angleško in -Kakor pravi poročilo, da ]e čih držav. j italijansko bojno mornarico v LISBON, Portugalska. — 340' Sredozemskem London, 10. jul. — V drugem obrežnih baterij. Amerikancev, ki so zbežali iz Francije, se je sgečno pripeljalo v to mesto 12 Španije. V četrtek se bodo vkrcali na parnik Manhattan, ki jih odpelje domov. LONDON, 11. julija,—Anglija je imela močne straže vzdolž vse obale, pričakujoč splošnega napada Nemcev ob jutranji zori. Toda pričakovanega napada ni bilo. BUCHAREST, 10. jul. —Romunska vlada je zaplenila na j Donavi 20 angleških bark, ki so poskušale pobegniti na Turško. Zaplemba teh bark in pa izgon angleških tehnikov iz romunskih oljnih polj, napravlja položaj na Balkanu še bolj kritičen. Romunska dela vse to pod pritiskom iz Berlina. VICHY, Francija, 10. jul,—Na skupni seji obeh zbornic je skupščina odglasovala z 569 proti 80 glasovom, da se odpravi parlament in se sprejme vladni sistem po vzorcu totalitarnih ali fašističnih držav. S tem je konec francoske demokratske republike. --o--- morju, poroča mornariško poveljstvo, da so se italijanske ladje kmalu po spopadu obdale z močnim umetnim dimom, toda ne prej, da je bila zadeta ena laška ladja, ki se je potopila. Angleške ladje so zasledovale Italijane, ki so se pa umaknili k obrežju pod varstvo odplula. angleška eskadrila iz Aleksandrije proti zapadu, istočasno pa ona, ki je nastanjena v Gibraltarju, proti vzhodu, da poišeeta laško brodvoje. Ta, ki je plula proti zapadu, je naletela pri Malti na italijansko brodo-vje in začela streljati nanj. Ena krogla je zadela laško ladjo, a ostale so jo takoj popihale, obdane z umetnim gostim dimom. Angleži so baje zajeli francosko ladjo lie de France London. — Iz Singapore prihajajo poročila, da so Angleži zajeli ponosno francosko potniško ladjo, life de France. Tudi iz Tokya se poroča, da leži v pristanišču Singapore francoska ladja lie de France, na kateri vihra angleška zastava. Angleži so parnik zajeli že 3. julija, ko je bil na potu iz Zed. držav v Avstralijo. Vsa francoska bojna eskadrila, to je ena bojna ladja ,štiri križarke in več drugih bojnih edinic je v pristanišču Aleksan-dria zabilo svoje topove do konca te vojne. V pristanišču Dakar v južnem Atlantiku pa leži najnovejša francoska bojna ladja Richelieu, ki je bila ponos francoske bojne mornarice. To so Angleži s torpedi in letalskimi bombami pokvarili tako, da ni za nobeno rabo. Vse to pomeni, da preostaja samo še ena francoska bojna ladja, katere niso dobili Angleži v roke in to je Jean Bart, ki leži najbrže v francoskem pristanišču St. Nazarie, ki pa še več mesecev ne more koristiti Nemcem, ker ni še dodelana. Vsa druga francoska bojna mornarica je pa ali v angleških rokah, ali .pa neškodljiva do konca te vojne. Nevarne "varnostne" zone bodo zdaj odpravili Clevelandska. mestna zbornica je dovolila denar, da se odpravi tiste nevarne "varnostne" zone, ki stoje v podobi železnih cevi na cesti in v katere se je že mar-sikak avtomobilist zaletel in je bil lahko srečen, če je odnesel življenje in cele ude. Izmed 132 teh zon jih bodo pustili samo še 32. Ostale pa bodo nadomestili z dvignjeno cementno platformo, ki bo stala tam v podobi čolna. Zbornica je tudi dovolila, da se nakupi 14 konj za policijo, kar je znamenje, da nismo še popolnoma mehanizirani, štiri sedanje "obrabljene" konje bodo zamenjali za mlade. A ker ima naša clevelandska policija srce Mati umorila Šest svojih na pravem mestu, ne bo prodala 25 letnica Borštnarjev Na 11. avgusta bodo praznovali coilinwoodski Borštnarji, št. 1640, Dvor Marije Pomagaj, 30tt 25-letnico obstanka. V proslavo bodo priredili v Slovenskem Domu na Holmes Ave. banket in ples. Povabljena bodo vsa sosedna društva Borštnarjev in tudi druga društva. Pri banketu bodo predstavljeni ustanov-niki in več odličnih govornikov bo nastopilo. Več o tem bomo še poročali. V bolnišnici Mrs. Agnes Gartroža, 1084 E. 64th-St. se nahaja v Lakeside bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Upamo, da se ji ljubo zdravje kmalu povrne. nadškof Most Rev. Samel Strich, od katerega je zadeva Baragove beautifikacije zelo veliko odvisna. On bo gotovo svoje storil, ako bomo mi pokazali z številno navzočnostjo, da smo vsi Slovenci v Ameriki združeni v tej želji, da pride naš rojak Friderik Baraga na oltar. Pridite v obilnem številu na letno sejo Bara gove zveze v nedeljo 14. julija 1940 v Lemontu, 111., v Stari cerkvi slovenskih frančiškanov! ■ Odbor. otrok New York. — Mrs. Louise Nicosia, ki je bila svoje čase v umobolnici, je s plinom zadušila vseh svojih šest otrok, v staro-ob sti od 4 do 12 let. Njen mož je odšel na delo in eno uro zatem na 18525 St. Clair 80 ]judje našli mater in vseh predstavljajo oljno |šest otrok v nezavesti. PcJklica- industrijo, kjer se vporablja!na Policiia Je skušala spraviti najnovejša'" metoda pridobivanja iotroke k zavesti, toda bilo je že in čiščenja. Komur je mar 8e' prepozno. Mati še živi, toda je spoznati z tehniko, naj nikar nelše vedno v nezavesti. Kot vse zamudi. Nobene vstopnine. Poroka V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida gdč. Elsie Koss, hčerka Ivane Koss iz 1008 E. 71st St. in Mr. Rudolf Zgonc iz 1123 E. 71st St. Zvečer se bo vršila poročna slav-nost v SND. Mladi par bo šel na medene tedne v Florido, Vse najboljše v novem stanu! kaže, je mati odprla plin pri kuhinjski peči potem, ko so otroci zaspali. -o—--- K molitvi članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete-so prošene, da pridejo v petek večer po pobožnosti k molitvi za pokojno Jennie Pust na 15703 School Ave., v soboto 6b 9:30 zjutraj pa naj se udeleže pogreba. teh starih konj, da bi vlačili brane, ampak jim je zagotovljena pokojnina na zelenih pašnikih države Kentucky, kjer je tudi njih rojstni kraj. Tukaj bodo mulili sočno travo in gotovo kmalu pozabili na trde cleveland-ske ceste. čas pogrebov Iz pogrebnega zavoda A. Gr-dina in Sinovi se bodo vršili pogrebi po sledečem redu: Danes ob eni popoldne se vrši pogreb Jurija Nashu v cerkev sv. Save in potem na pokopališče sv. Teo-dozija. — Pogreb Aleks Petroviča se vrši v petek ob eni popoldne v cerkev sv. Save. — Pogreb Ane Stabij bo v soboto dopoldne ob 9:30 v cerkev sV. Pavla na 40. cesti in potem na pokopališče Kalvarija. — Pogreb Joseph Pucla bo v soboto dopoldne ob enajstih v cerkev sv. Vida in potem na Kalvarijo. Zahvala za obiske Mary Ribarič iz 9703 Elizabeth Ave. se toplo zahvaljuje prijateljicam in prijateljem za obiske v bolezni, za poslane lepe cvetlice in za vse druge izkazane dobrote. Pozdravi iz Willarda Iz slovenske farmarske naselbine Willard, Wis., pošiljajo pozdrave: Mr. in Mrs. John Zakrajšek, Mr. in Mrs. Tony Zakrajšek, gdč. Jean Jerše in gdč. Jennie Merkun. Pokojni John Peris V sredo ob šestih zjutraj je preminil v hrvatskih krogih dobro poznani John Peris, star 60 let, rojen v selu Sošice, kotor žumberak. V Ameriko je prišel leta 1898. Pred nekaj leti je izgubil svojo ženo in je živel pri svojih šestih otrocih na 1369 E. St. Bil je uslužben kot paznik v sodnijskem poslopju in je bil zelo aktiven med demokrati v 10. vardi. Bil je večkrat delegat na konvencijo HBZ ter je bil predsednik dr. žumberačka sloga š.t. 21 HBZ. Zapušča otroke: Mary, John Jr., Ana, Helen, Angela in Nick. Zapušča tudi štiri sestre: Mrs. Ano Slobadnik, Mrs. Mary Relik v Clevelandu, Mrs. ^ngelo Relik v Pittsburghu. in Mrs. Ello Rud man v Evropi. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi v soboto zjutraj ob devetih v cerkev sv. Nikolaja na Superior in 36. cesta. Sorodniki Mrs. Pust Dodatno se nam poroča, da zapušča pokojna Jennie Pust v Clevelandu sestro Karolino Bojp, bratranca John Petriča na 74. cesti in v Chisholmu, Minn., sestrično Frances Tanko. Spomenik Lojzetu Pircu Ustanovil se je odbor, ki bo proučil načrt za spomenik pokojnemu Lojzetu Pircu v Jugoslovanskem kulturnem vrt u. Ko bo kaj definitivnega v načrtu, bo sporočano javnosti. MLADINSKI ZBORI V EUCLID BEACH PARK Dne 24. julija priredijo Zdru- vaje. ženi mladinski pevski zbori pik- Obenem poživljamo prijate-nik v Euclid Beach parku. Pev- lje in znance, da so vabljeni, naj ce in pevke mladinskih zborov se tudi udeležijo. Ta dan bodo se opozarja, da sd gotovo redno udeležujejo vaj, kajti razdalo se bo več brezplačnih listkov za zabavne vožnje v parku. Toda upoštevalo se bo samo pevce in pevke, ki redno posečajo pevske imeli priliko dobiti vse vozne listke v Euclid Beach parku po polovični ceni, na primer, za 50 centov dobite za $1.00 listkov. Torej ne pozabite: v sredo 24. julija vsi v Euclid Beach park! AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 11, 1940 — slopij se vali dim v obraf8tt ščanom, ki ko brez uma bf sem in tja.. Za onega, ki * opazuje iz ozračja, pomei: da je dobro zadel. Klicev » magaj ne sliši tako visoko.*8t* Od tistih časov, ko so ame««jn Indijance na debelo morili.^, bili nedolžni ljudje nikda!v g tako izpostavljeni vsem stjjse; tam, kot so v sedanji vojni.!sm talski napadi v ozadju froH'^ei zato, da se prestraši vojak, bori na bojišču, pa se nato L. da so njegova žena, mati,|Qr ci, sestre in bratje v smrtJ^j^ varnosti, navzlic temu, če ^ ^ še tako junaško bori na fr|ijtc Dandanašnji ni vojska, j več borba med dvema vojsk' ali med človekom s člov^ra Zdaj je to borba med dvei»» rodoma, ki sta — kakor kaL najbolj zadovoljna ,če dru^. gemu pokončata vsa mesta i ^ilišča z moškimi, ženska' ' j. otroki vred. Ranjence srfj jo za nekakšne bodoče vt^' Bolnišnice, Rdeči križ, usDfjn ke in bolničarke — vse to S ,f dozdeva kot pomožne vojnT' nice. • „d Priznati je treba, da je ig šljenje na logični podlagi, j ves narod bije z drugim^ j dom, takrat pač ni nobene( ■ vojaka. Zato je treha uniž|j di ženske, otroke, usmilf "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve>and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clasa matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 162 Thurs., July 11, 1940 Oborožen mir Na piknik skupnih društev fare sv. Vida Ko bi bili narodi vseh držav enako močni, tako po številu vojaštva kot po številu modernega orožja, pa bi ne bilo nobene vojne. Država, ki je do zob oborožena in ki razpolaga z močno armado, bo v miru živela s svojimi sosedi, če sama ne mara napadati. Ko smo poslali ameriške fante v Evropo pred 22 leti, smo rekli, da gredo v vojsko zato, da priborijo stalen mir evropskim in ameriškim narodom. Da je prišlo zdaj do druge svetovne vojne je vzrok ta, ker prva svetovna vojna ni dodobra uničila tistih, ki ne morejo živeti mirno ob svojem sosedu. Če bi bile Češka, Poljska, Avstrija, Norveška, Nizozemska, Danska in Belgija enake Nemčiji v orožju, pa bi ne bilo druge svetovne vojne. Mir pomenja največjo dobroto na svetu. Pomenja več kot življenje in imetje državljanov, saj žrtvujejo narodi kri in denar, da bi si pridobili in priborili mir. Nobene žrtve niso prevelike za to, da se ohrani mir. Tudi tisti narodi, ki se danes bojujejo med seboj na življenje in smrt, ki so pričeli in povzročili to novo svetovno morijo, so se nanjo sistematično leta in leta pripravljali, hočejo po končani vojni, po doseženi zmagi, če je bodo deležni, uživati v miru sadove vojne in zmage ter se posvetiti mirni-dobi gospodarstva in napredka ter priti k oblikam normalnega državnega življenja. Zgodovina nas uči, da nobena vojna ni večna. Tudi Napoleon je več kot eno desetletje razburjal Evropo s svojimi vojaškimi pohodi. Njegove armade so se bile razlile in se bojevale prav po vseh evropskih deželah in državah, prodrle celo v Rusijo in Egipt. Navidezna francoska nadvlada Evrope pa je propadla, mogočnjak Napoleon, čigar slava in sij sta bila nepopisna in njegova moč brezmejna, da se lahko primerja s slavo in močjo današnjega. Hitlerja, je umrl V pregnanstvu, zapuščen od svojih rojakov in sorodnikov, ki so prej uživali njegovo milost in časti ter koristi od njego vih osvajanj in njegovih uspehov. To nam zopet kaže, da se usoda bridko maščuje nad človekom, ki hoče zagospodovati nad drugimi. Taka nadvlada je navadno kratka in polna krvavih dejanj, ker hoče tak človek pridobiti vse v kolikor mogoče kratkem času, da bo dlje časa užival slavo in oblast, kajti življenje je kratko. Na drugi strani so pa narodi, ki so tudi željni nadvlade nad drugimi, toda si znajo s svojo diplomacijo in politiko mirnega pridobivanja, z kulturo in raznimi stopnjami civilizacije podrediti ljudstva pod svoj vpliv, ne da bi slednja čutila breme suženjstva, ne da bi bila zatirana, zapostavljena, preganjana. Nahajajo se sicer v nekaki gospodarski odvisnosti od vladajoče države, zato pa tudi uživajo varnost v pogledu politične in državne svobode napram drugim silam. To metodo vladanja izvršuje angleški imperij, katerega province, dominioni in razna posestva se Čutijo z materno deželo neločljivo povezane. Mir v Evropi, ki je bil zdaj že drugič v tem stoletju tako brutalno in na tako brezobziren način porušen, kaže, da mednarodne pogodbe, na katerih je slonel, niso bile spisane na preveč trden papir, ker so za tako kratek čas prihranile človeštvu vojno. Vse izgleda, da je to kratko razdobje med prvo in drugo svetovno vojno predstavljalo le kratek oddih v svrho priprav in zbiranja sil ter moči za nov, še večji spopad med starimi sovražniki. Saj vidimo z malimi izjemami v sedanji vojni zapletene nasprotnike iz prve svetovne vojne. Kdor je hotel videti, je lahko videl, da se je po prvi svetovni vojni, ko se je prisegalo na večen mir, pričelo blazno tekmovanje v oboroževanju. Namen tega oboroževanja je bil, da se z orožjem zaščiti trajen mir. Drugi, mirnejši, so začeli pisati in prigovarjati na razoroževanje. Koliko črnila se je prelilo, koliko diplomatskih sestankov se je vršilo, kako je napenjala vse moči Liga narodov! In res, glejte, vsi so bili pripravljeni, da se razorožijo, nihče se pa v resnici ni razoroževa^, razen menda Zed. držav, ki so začele bojne ladje in podmornice prodajati za staro železo. Toda vse konference med diplomati svetovnih narodov so bile le maska, ki je zakrivala načrte, katerih izvedba še ni bila zadostno pripravljena in godna za izvršitev. Razlika je bila le v tem, da se je ena stranka oboroževala le v toliko, da bi nasprotnika zastrašila (gradnja Maginot črte, na primer), med tem ko je nasprotna stranka vzela oboroževanje v obzir z čisto določenim namenom, namreč, prehiteti v oboroževanju, moči in vrstah orožja vse ostale in potem udariti ter osvojevati nasprotnika in druge, ki bi stali na poti, ki niso bili dovolj oboroženi. Ta politika v oboroževanju in pripravljanju se je, kot vidimo, sijajno obnesla, čeprav je zahtevala ogromnih žrtev in naporov ter sedaj žanje uspehe. To je Nemčija, ki je danes na vrhuncu moči in slave in ž njo Hitler, ki je dal za to svoje možgane in voljo. Tudi Napoleon in Francija je bila na vrhu slave in moči, a danes Napoleon spi soanje pozabljenega človeka, Francija je pa mala brezpomembna deželica, ostrgana do same kosti na vsem, moči in bogastvu. Nemčija naj bi si zapomnila, da kakor ni hotela ona prenesti ponižanja versajskega miru, da tudi drugi narodi ne bodo prenesli, katere je sedaj Nemčija enostavno pomandrala. Mir, katerega smo uživali zadnjih dvajset let, ni bil pravi mir, ampak bi mu lahko rekli oborožen.mir ali mir v orožju. Vse to pa nas uči, da moramo biti pripravljeni na vse, Dragi farani fare sv. Vida in sploh vse občinstvo! Spet smo med vami, spet vas vabimo in prosimo za sodelovanje v prid naše fare. Resnica je, da je vse mirno in tiho; nič se ne sliši iz cerkve, kakor tudi ne čita veliko v časopisih, da se vrši piknik naše fare sv. Vida v nedeljo, to je 14. julija, tam na prijazni Pintarjevi farmi. Da, piknik se vrši v prid fare sv. Vida, katerega priredijo Skupna društva, ki še vedno obstojijo in delujejo za faro in cerkev. Vsi dobro vemo, da Skupna društva naše fare delujejo edino le za korist svoje cerkve in fare. Vse, kar se na prireditvah skupnih društev dobička napravi, je lastnina fare. In farani smo vsi. Faran si tudi ti, dragi moj prijatelj, ki se ne zanimaš za cerkev in ti ni mar ne za božje in ne za cerkvene zapovedi, vse to ti je deveta briga, seveda, dokler si čvrst in zdrav. Kadar pa bolezen potrka na tvoja hišna vrata in se žena smrt bliža tvoji postelji, tedaj spoznaš, da si zabredel in da nisi na pravi poti. Zato pa se potrudi sedaj, dokler si čvrst in zdrav, da prideš na pravo pot ter spoznaš in izpolnuješ božje in cerkvene zapovedi in po njih živiš. Tudi ti si katoličan in cerkvena vrata so tudi tebi odprta in te bodo sprejela kot dobrega in stalnega farana. Saj cerkev, za katero gre ves dobiček tega piknika, je napravljena za ntis vse, za stare, mlade, revne in bogate, kakor tudi za verne in neverne katoličane. Cerkev sv. Vida je katoliška cerkev in mi Slovenci smo vsi katoličani. Sramota bi bila za vsakega Slovenca, ako bi se izrazil, da ni katoličan. Vsi smo bili krščeni v cerkvi in cerkev je bila, ki nas je sprejela v svoje naročje, kakor sprejme dobra mati svojega otroka, ko prvič zagleda luč tega sveta. Zato pa ohranimo si to našo dobro mater, sveto katoliško cerkev. Pustimo na stran vse druge prireditve, najsi bodo narodne ali druge in pridimo na piknik Skupnih društev fare sv. Vida. S tem bomo storili narodno in cerkveno doljžnost. Pokažimo, da smo Slovenci katoličani. Da smo pripravljeni vse storiti za svojo farno cerkev, kadar nas vabi in kliče. Ne obračajmo ji hrbet, kadar je v sili in potrebi. Podpirajmo katoliške prireditve, predvsem pa prireditve, ki so v korist svoje lastne cerkve in fare. Pustimo vse, na stran, kar nas je do sedaj morebiti zadrževalo. Delujmo skupno, mi farani, z našimi duhovniki in obratno, za eno in isto, to je za korist cerkve, napredek naše fare in sploh za napredek naše katoliške vere. Odslej naj nam bodo vsem za vzgled sosedne fare, posebno pa naše slovenske fare v Clevelandu, katero so le hčerke naše največje in najstarejše fare sv. Vida. Torej farani in nefarani pri fari sv. Vida, vsi na cerkveni piknik tja na Pintarjevo farmo v nedeljo, J.4. julija. Izvzeti ste samo tisti, kateri ste se namenili v Lemont, 111., na posveče-nje novega semenišča naših očetov frančiškanov (med temi je tudi pisec teh vrstic). Zave poleg tega je direktorij naročil ženskemu odseku naj poskrbi za okusne jestvine vsake vrste, posebno pa fine pečene koštrunčke ponizkih cenah. Seveda, zraven je trebp, tudi dobrega ječmenov-ca, vina, popa, itd. Truk letos ne bo vozil na piknik. Vsak naj si preskrbi svojega voznika prej. Direktorij, ženski odsek in vsi uslužbenci bomo skrbeli, da boste postrežem v vašo najboljšo zadovoljnost na ZADRUŽNEM PIKNIKU, žal vam bo le, ako ne boste navzoči, ne pa ako boste zraven. Tudi za plesaželjne imamo fino godbo — Malovasich orkester — sami mladi fantje. V slučaju slabega vremena, se bo vršilo vse v Slovenskem domu na Holmes. Vljudno ste vabljeni, trgovci, obrtniki, delničarji in odjemalci in ostalo občinstvo — na PIKNIK ZADRUGE. Za obilen po-set se vam direktorij Zadruge vnaprej zahvaljuje, enako za naklonjenost ob razprodaji tekom tedna — do sobote. V nedeljo 14. julija, prijatelji Zadruge, VSI NA MOČILNI-KARJEVO FARMO. Anton Bokal, predsednik. -o- Iz Bele Ljubljane Naš prihodnji župan iz bele Ljubljane se iskreno zahvaljuje vsem, ki so spremili njega, Miss Ljubljano,'gdč. Elsie Desmond in našo teto Mrs. Frances Rupert na clevelandsko zrako-plovno polje (Air Port), ko so se odpeljali v .Detroit, Mich. Naši spremljevalci so bili: Mr. in Mrs. Klein, Mr. G. Nagode in sin, Mr. F. Rupert, Mrs. Albina Novak, njena hčerka in sestra. Iskreno se zahvaljujemo tudi našim prijateljem iz Eucli-da,.ki so nas čakali na detroit-skem zrakoplovnem polju in ti so bili: Žena našega župana, Mrs. M. Segulin, Mr. in Mrs. John Ivančič, Mr. in Mrs. John Ivančič ml., Mr. L. Mezgec, 'Mrs. Rotar, Mrs. Gorjanc, Mrs. Drenik, Mrs. Zdešar in Mi's. Česen. Še enkrat vsem skupaj prisrčna zahvala. Prihodnji župan bele Ljubljane, Frank Segulin. --—o- "Naša zvezda" piknika prispevali. Odbor Skupnih društev naše fare kakor tudi cerkveni odbor, vljudno vabi in prosi vse fara-ne, prav vse moške, ženske, mlade in stare, da se gotovo udeležite tega piknika, ker to je edini piknik v tem letu za našo faro sv. Vida. Program je sledeči: Ob 10. dopoldne odpelje Oblakov truk delavce in delavke izpred šole sv. Vida. Prošeni ste vsi, ki ste obljubili pomoč, da ste točni na omenjenem mestu. Ob eni uri popoldne pa dospe truk spet pred šolo, da odpelje občinstvo naravnost na piknik, za kar se bo računalo 15 centov od osebe (to je samo za vožnjo ob 1. uri popoldne izpred šole do piknika). Potem pa truk ne odpelje več izpred šole, temveč bo vozil od konca St. Clair-Nottingham kare naravnost na piknik in nazaj do kare brezplačno. Take lepe prilike se vam ne nudijo vsako nedeljo. Zato pa ne pozabite v nedeljo, 14. julija, ker se vrši piknik Skupnih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. To je edini cerkveni piknik za našo faro v tem letu. Zato ste pa vljudno prošeni, da se ga udeležite! Lawrence Bandi. -_o- Zadružni piknik Vsi vemo, da imamo v Clevelandu vsako nedeljo vsake vrste piknikov v poletnem času v prosti naravi. Vemo tudi, da smo zmirom eni in isti navzoči na vsake vrste zabavah. Zato je dolžnost vseh elevelandskih Slovencev, da se udejstvujemo v! vseh gospodarskih, zadružnih, in kulturnih priredbah in vodstva, in tako skupno pokažemo, da smo pripravljeni podpirati vse naše ustanove tukaj v svobodni Ameriki. Leta 1913 se je po Collinwoo-du razširila vesela novica, ko smo ustanovili Slovensko zadružno podjetje — ZADRUŽNO PRODAJALNO. Bile so hude težkoče, ker nismo imeli ne financ in ne zmožnih ljudi, da bi vodili to podjetje. Prestali smo pa vse hudo in še danes obratujem^ kar pričajo tri moderno urejene trgovine, ki so v ponos vsem našim Slovencem. Dolžnost vseh naših domov, društev in klubov je ta, da ste v vseh ozirih pripravljeni nam pomagat, in to storite s tem, da kupujete pri Slovenski Zadružni Zvezi ob priliki piknika, banketa, in za razne druge zabave. S tem boste ustregli Zadrugi, v katero ima vsak človek vstop, vrata so vsakemu odprta, bodisi kateregakoli prepričanja. Stopite v Zadružne vrste! Ravno sedaj, ob priliki, ko obhajamo 27 letnico obstanka Slovenske Zadružne Zveze imate •lepo priliko, da postanete delničarji in odjemalci. Ako pregledamo pestro zgodovino od leta 1913 sem, našli bomo velika koristnega dela, našli bomo, da je žrtvovala in prispevala dosti časa in denarja vprid vseh slovenskih ustanov, posebno pa Slovem skega doma na Holmes Ave., in Slovenskega delavskega doma nJe Ieto Pa še bol3 in to iz raz' na Waterloo Road. Za to delo!ker se ie na letni »J1 skle" gre vsa zasluga našim pionirjem, nilo> da se zniža članarino na 50 ker Žrtvovali so vse v korist Za-'centov letno> amPak 9b času zadružništva. Ob tej priliki ima-|bave> Pa se da vsakemu članu in mo ta teden v vseh treh trgovi- članici za 50 centov Paskih list- članov in članic. O tem še kaj več pozneje. Sedaj pa še malo poglejmo kako so izpadle letne volitve ali občni zbor. Večkrat se govori o naših naprednih "rojakih" v Euclidu, ampak na občnem zboru pa se je pokazalo malo drugače, ravno obratno kot je to razvidno, izvoljeni so bili sledeči : predsednik Joe Medvešek, podpredsednica Lojzka Krashoc, taj. Gusti Zupančič, blagajni-čarka Frances Kosten, zapisni-karica Josephine Medvešek. Nadzorni odbor: J. Korošec, Mary Hegler in F. žigman. Zastopniki za Slovenski društveni dom: J. Korošec, F. žigman in L. Modic; arhivar Louis Mohar. Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu. John Korošec Bombe za civilno prebivalstvo Najprej se moramo poglobiti v čas dober mesec nazaj in sicer ob priliki proslave Slovenskega društvenega doma, ko se je takrat tudi dramsko društvo "Naša zvezda" udeležilo parade z okrašenim trukom, katerega nam je bil dal na razpolago naš rojak, Mr. John Drenik. Naj mu bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala za sodelovanje. Prav lepa hvala tudi članicam in članom za nabavo rož in okrasitev truka kakor tudi lepa hvala našemu godcu, Mr. Frank Gorjancu za vesele komade, katere nam je igral ob tej priliki. Sedaj pa skočimo na 22. junija, to je čas, ko se je vršila naša letna zabava. Tudi za to priliko smo dolžni zahvaliti se sledečim: Mr. Johnu Kaušek za darovano vsoto, Mrs. Mary Medvešek za darovane "krofe." Hvala pa tudi vsem našim prijateljem, ki so nas obiskali, da je bila zabava bolj uspešna. Zares je bilo prijetno omenjeni dan in upam, da bo prihod- kov, tako da po tem takem ni nobene članarine. Torej sedaj je lepa prilika, da lahko vsak pristopi k edinemu slovenskemu dramskemu društvu v Euclidu. Zato apeliram nah razprodajo. Vse se vam nu-Žemo se pa,: da vsi tisti, ki bomo!di P° zmernih cenah. Prilika je šli na ameriške ?rezje v Le-'lepa — ne zamudite je! Dobili mont, 111., bomo feoga prosili, boste posebne listke za nedeljski da bi ves dan v nedeljo sijalo piknik, ki se vrši na Močilnikar-sonce tam na Pintarjevi farmi jevi farmi. Tam bomo dali po--in še na drug način kaj v prid setnikom preko 30 lepih daril in vse k* vas veseli dramatika, da pridete na sejo 26. julija in se vpišete. To je sedaj najlepši čas, ker naše društvo letos obhaja 10 letnico obstoja. Ob tej priliki bo izdana tudi spominska knjiga s sliko društvenih dokler je treba čuvati mir z orožjem, da ne bomo nekega dne presenečeni kot so bili evropski narodi. V obrambo naše domovine, naše svobodne Amerike in za ohranitev njene celote, naj nam bodo vse žrtve svete, da se bomo izkazali vredne in zavedne sinove naše nove domovine. Daleč nad nekim mestom na Kitajskem — ali v kaki drugi državi — pazljivo oko že v ozračju zapazi bombe, ki padajo na zemljo. Te bombe imajo več razdiralne moči, kot so jih imele vse vojske, ki jih je vodil Aleksander Veliki. Niti en vojak noče pomisliti na posledice te strahotne eksplozije. Nobena ne zadene ne ene tvornice ali municij-ske zaloge. Kakšna je torej korist takega bombardiranja? Napadalci trdijo, da takšno bombardiranje uničuje moralo, manjša odpornost naroda in prepreči sleherni odločni protinapad. Vojna propada. Zdaj to ni nobena vojna več, ampak je ubijanje, odkrita in premišljena morija. Dandanašnji se ne bori več človek proti človeku in narod proti narodu. Vojne napovedi ne izzivajo več spoštovanja. Zares, zdaj je vojna propadla. Tudi človek je propadel. Ko je Lancelot pozval na dvoboj črnega Viteza, ni bilo v njunem dvoboju niti ene ženske, ki bi bila v tej borbi ranjena. Ko je Napoleon obkolil s svojimi četami kak kraj, ni bilo na bojišču ne enega otroka. Tudi Džingi-skan ni napadal neoboroženega ljudstva. Toda dandanašnji utegnejo biti kitajske pagode priča morijam na debelo, ki se izvajajo brzo in nenadoma. Kaj neki bi dandanes dejal Germain o japonskem napadu z morja. Kaj bi dejal Bismarck in Disraeli o vojskah, ki niso bile napovedane? Dandanes niti obrambno orožje ne more nikogar zaščiti spričo nenadnega napada. To, kar je bilo nekoč bojno polje, je zdaj prostor, kjer so ženske in otroci. Ožjega bojišča dveh'nasprotujočih se vojska, kjer je polno smrtne nevarnosti, dandanes sploh ni. Dandanašnji rovi so mnogoštevilne jame v zemlji. Niti nekoliko mili obsežen prostor kopne zemlje ali vode ni spričo letalstva nikakršna ovira. Dve ali tri take ptice morejo leteti tako visoko, da jim ne preti nobena nevarnost. Bombniki letijo v višini 4000 m, tako da je ponoči slišati samo brnenje njihovih motorjev. S seboj imajo najmodernejše pripomočke za uničevanje, ki se odlikuje s svojo silo in točnostjo ; adetkov. Prenašajo kar na tone materiala z velikansko silo ubijanja. £im so ti neznanski jastrebi nad kakim mestom, pa v hipu stresejo iz sebe vse svoje bombe. Spodaj pod njimi živijo ženske in otroci. Tisto, kar te ženske prav tedaj delajo, ali kupujejo ali spijo, ali se jokajo ali smejejo, prav nič ne predrugači smeri bomb, ki padajo izpod ne-;ba. To je dobrota sodobnega ! človeštva. Uboge roke, ki se dvi-| gajo v nebo, so brez moči in ne morejo ničesar obvarovati, ko se 'zasliši mrščanje padajočih bomb. Podirajo se hiše, pokajo kanalizacijske cevi, Razpadajo ceste na kose in iz velikih državnih po- mo bolničarke in bolnišnice, gledišča je pač dovoljeno v5;j,.[a, je potrebno, da se pospeši no uničenje naroda. Kdor tem hitrejši, bo prej zfl- ZQ Odtod tudi neusmiljeno bo!so diranje žensk in otrok, l^pjj bi drugače mogli do njih,^ iz ozračja. in ], Strupeni plini in bombejU! joljša sredstva, da se zloifjnor stvovalni ali nemi odpor j dju. Drugo, tudi jako V1? te sredstvo je razdelitev žtfij E letakov med prebivalci, ^Tak jo lakoto. To manj smrt'Ilnc] ;ivov za ptice. m ; TRIJE NAJMANJ^ NARODI ^ --j Vi| Trije najmanjši naf" Vg. svetu so gotovo sledeči1,^ ževina Monaco, katere J ^ na meri 8 kvadratnih ^ ^ publika San Marino, Wne 38 kvadratnih milj, in na Lichtenstein s površ'n(j kvadratnih milj. ^ n ~—°-i "a: Ameriški vojaki v z*^ v^ svetovni vojni |"j), V zadnji svetovni W bilo poklicanih pod oroide 757,240 ameriških mož;1 je bližno 2,084,000 jih je W F slanih na evropska bojis^ai -o- jna. Ladja iz civilne vojflpb . 1st Ameriška bojna ladj^p ^ Sheridan, na kateri civilne vojne počil parn',|, se je potopila, a se jo W-— mu še danes lahko vidi''' fDi -fran vršino vode v bližini me'!,, danthe, N. C. te ameriška domovina, july 11, 1940 8 )bra|»»»M»»ttimimm»»mn»»n»»iHtHm»i»i»»»» ia 1* ki v ome! :ev u ioko.1 WINNET0U To nemikera hrrlrr.lkm K. M»y» an4ln potem -'Kaj potem v orilu Vrnil sem ikdafy gan Francjsco jn sem vesel, sem odnesel zdravo kožo in n str Francisco in v dolino Sacra-menta. In tam lahko vprašate kogarkoli, vsak vam pove, kod se pride v Yellow water ground. °Jnl|smem v miru piti svojo čašo Če nimate mnogo prtljage, ste fr0%terja." jak';'Ali niste nobenega tistih lo-iat0Vov poznali?" iat1' ''Črne krinke so nosili. Le ko ^tisti zažvižgal, — njihov vo-' ce i je menda bil — je dvignil a nko pa sem videl njegov ob-JJSH. Koj bi ga spet spoznal, če ga kje srečal. Mulat je bil cloVfbrazgotino ima na levem li- IvejS ar \\ jln tropieri?" ' Bi koj spet vse spoznal. Pa j se ne vrnem več v tisti pe- kjer hudič zlato kuha in e Ji, da zvablja duše v smrt in ;e fubo." usi»;T , i jln kako je ime tistemu mu-vojtf^' Včasi je dobro, če človek ina imena takih poštenja- • !•" 'X 1G v \ iSanchez mu je ime. Pa se-|a ni njegovo edino ime. Saj belief"' menjajo imena ka- obleko. Sodim, da spada smi'fna 1°P°V0V k houn- 18 h, (družba tatov, roparjev np i, c " Jnorilcev, ki je pred leti v 110 v "lasnih Sidney coves v San ^Wiscu strahovala vse me-Meščani sami so se zdru- ej ZK bo! 10 Ljubosumne kokoši zoper nje in jih pregnali) so se iz San Francisca raz- K U» * i • "... 'P1'1 po vseh diggingih in ki njlHot agentje, tropeiri, gonja-, jn lopovi drug drugemu pri-mbe>|jaj0 gV0je žrtye Minerji bi zloiOjiorali, tako je moje mnenje, por ni pomagati, se združiti zo-kov.j te zločince in jih pregnati. v _ žlVrJ ne bo miru tam gori. ci, l^akole! Sedaj sem vam vse smrtVedal! Gotov sem." •> daSpet se je obrnil Bernard. ozav|povoUte, da vas še enkrat 3 nifašam Za mladini Marsha-le inn, ki ste o njem govorili. Nje-akujfv brat sem namreč." andafNjegov brat —? Saj ste mu prajo podobni! Kaj pa bi pose-,mbi 1 radi zvedeli o njem?" agrofVae mi povejte, kar veste! jaki IKo dolgo je temu, da ste ga 3 v tanjikrat videli?" nskefPet tednov bo že." ranat\Mislite, da jc še v Yellow fer groundu?" In e Vem. Tam gori je človek s tuk Nikdar mi ni pisal, čeprav val' f®8. tukai, jutri tam. djPrejel moja pisma. "Ne mislite, da jih je! Saj v petih dneh gori. Pa te poti bi vam ne svetoval." "Zakaj ne?" "Udobnejša je sicer, pa daljša. In prav ob tej poti so houn-di najbolj na delu. Seveda napadajo predvsem tiste, ki prihajajo iz min, pa človek le ne ve, če ne bi morebiti kedaj tudi narobe naredili. In tretjič je tista pot zelo draga. Povedal vam bom boljšo pot. Če imate dobrega konja, ste v štirih dneh gori. Prepeljati se daste črez zaliv, se obrnete naravnost na vzhod, in ko pridete do reke Sacramento, ste na cilju." "Hvala lepa, sir! Bom storil kakor svetujete!" "Well! In če najdete ob Sa-cramentu mulata z brazgotino na levem licu, mu dajte poskusiti nož ali pa kroglo. In povem vam, dobro delo bodete storili!" Posedli smo še, dokler nas ni prišla Gusti klicat k večerji. Peljala nas je v stransko sobo, kjer je bilo pokrito, kakor za španske grande — velikaše. Dona -Elvira nas je že pričakovala. Hišnega gospodarja ni bilo videti. Predstavil sem tovariše, dostojanstveno jih je pozdravljala, kakor da bi kraljica sprejemala svoje dvorjane. Izprva smo aeveda govorili samo o vedi in umetnosti, šele ko se ji je zazdelo, da smo se že dovolj navzeli spoštovanja do njene duhovitosti, se je zanimala tudi za naše osebnosti in si dala pripovedovati naše doživljaje. Pa pojedine je bilo končno le konec, v veliko zadovoljstvo, mislim, Sans earovo, ki je neprestano mencal na stolu in hudo gledal, da ne govorim o Winnetouu, — in dona Elvira se je poslovila. "Senores, dokazala sem vam, upam, da ste mi ljubi in dragi gostje! Želim! da se vam naj prav dobro godi v moji hiši!" "Dona Elvira de Gonzalez, hvala vam za vašo izredno gostoljubnost! Uživali jo bomo, pa ne sedaj, pozneje, ko se vrnemo z našega potovanja." "Kam pa potujete?" "K Sacramentu. Allana iskat. Pripeljali vam ga bomo." "Prav je tako, senores! Do- Gospe Geraghtyevi je teta dala za rojstni dan črno kokoš. Gospa Geraghty je spustila kokoš na majhno dvorišče, kjer je imela že šest drugih kokoši in enega petelina. Priskrbela si jih je šele pred kratkim. Črna kokoš je vzbudila na dvorišču veliko pozornost. Ko je priletela na trda, s peskom posuta tla, je obležala na trebuhu, glavo postrani in veliko mesnato, karmezinasto rožo v prahu. Zadnje tri ure je bila na poti. Peljala se je na vozu ge. Geraghtyeve in imela noge zvezane z vrvico, da jo je vso omamilo'in ohromilo. Vsaj delala se je ohromljeno in ležala čisto mirno. Vendar se je zelo zanimala za tistih šest kokoši, ki so pritekle iz vseh kotov, 4cakor hitro so jo zagledale. Tekle so daleč na-tegnjenih vratov in brcale z nogami nazaj v prazno, kakor da bi plavale. Med tekom so druga drugi na lahno prikokota-vale. Vse so bile rdečkaste in ne ravno velike. Za njimi je1 prišel Velik, zajeten železnosiv petelin s svetlimi ostrogami na dolgih rume- vse više v gore so morali hoditi iskat dragoceno rudo, vse te-žavnejše je bilo pridobivanje. Dandanes je donos zlatih rudnikov v Kaliforniji mnogo manjši ko na primer v Južni Afriki in v Avstraliji. Kalifornijsko zlato je po večini naplavljeno. Sacramento in njegovi pritoki so tisočletja nosili z gor zlati prah in zrna v doline, zlato je težko in ker ima reka Sacramento v svojem spodnjem toku komaj nekaj metrov nadmorske višine, teče počasi in zlato se je usedlo ter obležalo med peskom, gruščem in blatom. Tam ga je razmeroma lahko najti. Više v gorah pa je zlato v obliki zrnic, listov in celih žil vklenjeno v skale, te je treba ždrbblti v grušč in iz njega šele izpirajo zlato. (Dalje prihodnjič) nih nogah. Med koračenjem je jezavo godrnjal, kot star častnik, ki se pritožuje nad nečem nekomu, ki je nižji od njega. Kdaj pa kdaj je za dva ali tri korake stekel. Potlej je spet stopal, pomežikoval z enim o-česom, stresal perje in si tako rekoč poskušal odtrgati glavo od vratu. Končno je bil na mestu, kjer so se rdečkaste kokoške zbrale okoli nove velike črne kokoši. Ko je črna kokoš s krajem o-česa zagledala petelina, se j^ mlahavo pridvignila, se opotekla naprej in spravila na' noge. Otresla je eno in nato drugo. Trudoma in po malem se je prf)tezala na vse načine, kakor da bi hotela dognati, ali nima kake kosti zlomljene. Potem se je vihrasto stresla, si trikrat kavsnila v prsi in se zravnala, kakor je bila velika. Bila je lepa črna kokoš rdeče rože in čudovito dolgih rumenih nog. Prsno perje je imela tako črno, da se je spreminjalo zelenkasto in se zdelo pološčeno. Petelin je hripavo zakokal, ko da se je zakrohotal na ves glas, in se visoko zravnal. Nato je zdaj z eno, zdaj z drugo nogo ihtavo praskal po tleh. Kokoš se ni zmenila za nič. Tedaj je petelin pobesil peruti, nagnil kljun do tal in se zaljubljeno hreščeč vrtil okoli nje. Črna kokoš je ostala nebrižna, druge pa so začele postrani stikati glave in po malo jezno po-vreščavati, ko da so si lokavo prišepetavale. Nfekam čudno so pripirale in odpirale svoje majhne oči. Na naglem je petelin nehal smukati se okoli kokoši. Zleknil se je in razdraženo in odurno zahrekal. Kokoške so obstale in se ozrle vanj. Petelin se je zadri v drugo in planil med nje, da jih je razpodil na vse strani. Zaganjal se je vanje z ostrogami, kakor da jih hoče sramotno obresti. Vreščaje so bežale v vse kote dvorišča in tekle nagnjene na stran kakor motorji, ki z veliko brzino 7-ivija- jo okoli ostrega ovinka. Petelin je.s kljunom neskrbno potegnil po prsnem perju. Nato se je prevzetno stresel in se obrnil k črni kokoši. Kljun pri tleh je urno pristopical k njej in ji prijazno in zaupljivo nekaj povedal. Črni kokoši je bilo tisto menda kar prav, zakaj vrat zleknjen naprej je.mično nagnila kljun skoraj do tal in čakala. Petelin je pobral zrno in ga ji nežno kokotajoč spustil pred kljun. Pohlepno je hlastnila po njem in trenutek premišljala, preden ga je pogoltnila. Potlej sta med brskanjem in kokotanjem odkoračila skupaj ko stara prijatelja. Zdaj pa zdaj se je petelin z narepen-čenimi perutmi in zaljubljeno kokotaje zavrtel okoli črne kokoši. Ljubeznivo je pustila, da se ji je približeval in sladkal. Druge kokoši so ju začudeno in ljubosumno opazovale iz kota blizu kokošnjaka. Petelin je bil vse popoldne nežen do črne kokoši. Drugih mu ni bilo prav nič mar. Le pregnal jih je, če so po naključju prišle blizu, ali če jih je zaslišal v razdalji zlokobno stokati. Kokoške so čisto pozabile zobati in vse popoldne so le kovari-le to ali ono, glave tesno skupaj in stoječ na eni nogi. Pod noč so šle vse na gredi. Črna kokoš je počenila kraj petelina. Ponoči pa ni mogla skoraj nič spati. Druge kokoši so jo vso noč kljuvale, suvale in praskale. Počenjale so vse, kar so mogle, da bi ji bilo hudo. Petelin si je veliko prizadel, da bi jih ustrahoval in zdržal red, toda v temnem kokošnjaku se ga kokoške niso bale. Bil je tudi preveč zaspan. Kmalu je zaspal in prepustil črno kokoš oblasti rdečkastih. Zjutraj ni bila črna kokoš več tako lepa, kakor ko je prišla. Peresa je imela pomečka-na in zmršena in nekatera malone izpuljena, da so tu in tam štrlela grdo ko obrast. Bila je preplašena in osamljena. Sto pala je boječe in ne da bi se košatila gizdavo kakor prej ta dan. Petelin pa je bil le spet prijazen z njo in se niti malo ni zmenil za druge kokoši. Bilo je toplo in sončno. Čez dan je postala črna kokoš znova zaupljiva in čila. Peresa si je lepo naravnala in populila tista, ki so se majala. Zobala je pridno ves dan in si h koncu že toliko domišljala in upala, da je še sama napadala kokoške, kadar je šel nad nje petelin. Toda ko je bilo treba spat, je tresoč se od strahu zletela na svojo gred. Drugega jutra skoraj ni bila več pri zavesti. Kožo je imela vso črno in na neštetih mestih predrto. Izpuljenih je imela na sto in sto peres in eno oko zaprto, ker je neka kokoš zadela vanj s krempljem. Ko je prišla z gredi, je bila tako slaba, da je komaj stala. Venomer se je o-potekala. Petelin se je motal okoli nje, toda videti je bilo, da se mu ni smilila, pač pa grajala, ker je bila tako nedostojno grda. Čez kakšne pol ure se je previdno umaknil. Kokotal je, praskal po tleh in se stresal. Menda zato, da skrije svojo zmedo. Približevati in prikup-ljati se je začel drugim kokošim. Bile so prijazne, kakor da se ni zgodilo nič. Ko je gospa Geraghty zjutraj prinesla krmo, je kar zav-pila, ko je videla, kakšna je bila črna kokoš. Nato je spoznala, kako se je to primerilo, in se zasmejala. Sama je bila preprosta ženska. "Dati jo bom morala gospe O'Reilly," je dejala in vzela črno kokoš pod roko. (Angleško: Liam O'Flaherty) -o-- prvi j , .. „— „.. arjaf* kaJ sem pripovedoval obse/M ne zveze sicer imamo z mi-! Sesti™' arnpak kake! P o vem I bro se opremite, pri nas dobite )V Sh® i i ži >. marsikatero iz njih, pa ne vse> kar potrebujete, obračunale nikdar naslovi j encu v ro-1 u bomo pa pozne je. Pa se o-v" V gostilno stopite tam gori, I glasite še na a dios, preden od-|gostilničar je hound, v trgo- j potujete!'" leta ld pjktatP: -v • • » ! 10.f.a!a' ali Pa so celo vsi trije greste, trgovec je hound, I I" dostojanstveno je odšume-plf r,tate a tremi, pa je eden, aH fndi, skupno delate s tovari-jn na placerju, pa vaš tova-A.NJ^,-e hound, ki vam bo o prvi { odvzel zlato, kar ste ga Ropali, ali pa če ste premoč-nar"' VHS izdal roPar.iem, da do-^deči1 VSa^ SV0J delež- Povsod so tere fu-^' Zaka-J bi tudi na pošti bili —v gaj jjm je mn0g0 la iz sobe. Drugo jutro pa smo odrinili na nevarno pot v zlate rudnike. »h 1 turn ^ ' K1- m' da zvejo, kaj se piše v in K" p Dovrši no vabljivo ni bilo, kar zvedeli o razmerah v zla- h(i rudnikih —. v za^"Ali mislite brata obiskati?" ' vprašal digger. JnI ; Da," ni v" "Well, vam bom dal dober [ oro&svet. Ali ga bodete ubogali, WIN NE TOUO V A SMRT. I. F zlatih rudnikih. Reka Sacramento izvira v gorovju Shasta, približno štiri sto milj severno od San Francisca, teče naj prvo med gorami, pa prestopi v široko dolino, kateri je dala tudi ime, in se izliva blizu San Francisca v Tiho morje. Leta 1S38 se je ob spodnjem toku Sacramenta naselil Švicar Sutter. Svojo razsežno farmo je imenoval Nova Helvecija. Na tem posestvu so našli leta 1848 prvo zlato. Samotna dolina Sacramento je oživela, Najmodernejša bojna ladja Lovsko letalo je po novem modelu "Defiant," ki ga izdeluje letalska tvornica Paul Boulton. To letalo ne sledi več tendenco, da bi bilo čim hitrejše, in je v resinci celo počasnejše, kot so bila dosedanja lovska letala. Skušnje so pokazale, da se z brzino zmanjša bojna vU-ednjost, če s tem trpita zmožnost kretanja in oborožitev. Zato so se pri "De-fiantu" ozirali na poslednja dva činitelja. "Defiant" je prvo lovsko letalo na svetu, ki je opremljeno z vrtljivim strelskim stolpičem. Zato mora imeti poleg pilota še strelca s seboj, ki streže strojnicam. Tako imajo Angleži lovsko letalo, ki pri streljanju ni navezano na smeri letenja, ampak mora znati s slehernega kota naravnati orožje na nasprotnika in pomeriti na nje gova najbolj ranljiva mesta. Le-.fcalo, ki je opremljeno z motorjem Rolls-Royce, je že upravičilo svoje ime "rušilec ozračja." Nove vrste bombnik se imenuje "Beaufort." Kolikor so bile znane podrobnosti, je to lahek bombnik za dolge proge. Njego- heimi' 'in sicer v bojih na padalce z letal. Angleško letalsko orožje se še nadalje naglo spopol-njuje, čemur je dokaz tudi imenovanje posebnega ministra za izdelovanje letal. IZ PRIMORJA —Avto ju je povozil in enega usmrtil. V večernih urah sta se vračala po državni cesti iz Koprive proti Krminu zakonca Alojzij in Marija Lorenzutti, ki kupčujeta z zelenjavo. Spremljala sta svoj voziček; v katerega je bil vprežen osliček. Nenadoma zaropoče za njunim hrbtom avto. Še preden je utegnil preplašeni mož potisniti svoje skromno vozilo na rob ceste, je treščil v nesrečno skupino divjajoči avto, ki je prevrgel kare-to z oslom v obcestni jarek, moža in ženo pa sunkoma podrl na tla. Surov šofer se pa za nesrečo ni zmenil, temveč je od-divjal naprej. Šele drug avto, ki je privozil mimo, je ranjenca naložil in odpeljal v goriško, bolnišnico. Tam je uboga žena, ki je imela razbit tilnik in zlomljene noge, kmalu podlegla, stanje njenega moža, ki ima več poškodb in pretresene možgane, je pa zelo težko. -o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI ~ Mizarsko orodje naprodaj Ker radi bolezni ne morem več opravljati mizarskega dela, prodam vso kompletno zalogo orodja, kjer dobite prav vse, kar spada v to stroko. Proda se tudi fino in trdno ter ročno izdelana mizarska miza (ho-belbank) in vse, kar spada zraven. Tu je lepa prilika za one, ki si hočejo nabaviti pečeni potrebno mizarsko orodje. Oglasite se pri John Jurkas 821 E. 222nd St., Euclid, O. -,(163) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 sob, kopališče, zgorej. Vprašajte na 1008 E. 64th St. Odda se Lepa soba se odda poštenemu fantu pri mirni družini. Vprašajte na 1141 E. 66th St. (163) Proda se moderna hiša za 2 družini, nahaja se na Pepper Ave., blizu Fisher Body tovarne v slovenski naselbini, blizu poulične železnice in trgovin. 5 sob zgoraj in 5 sob spodaj, "fireplace," 4 garaže, donaša $64.00 mesečno. Hiša je vredna ?10,000, a se proda sedaj za samo §4,-800. Takoj rabite $1000, ostalo po bančnih pogojih. Pokličite J. Rogers, telefon Michigan 5759, POtomac 6614. (164) Na republikanski konvenciji v Philadelphiji je prišlo• tudi do dejanskega spopada, ko so Willkiejevi pristaši pričeli paradirati z neitnjoršlcim napisom, katerega sta jim hotela vzeti kandidata Dewey in Ta ft. Policija je končno napravila red. mož'1 Je seveda vaša zadeva. Od- i tisoči so privreli iz vseh delov l je peljata namreč dve poti k ; sveta iskat zlata in bogastva. boji9filnam. Ena črez Almaden, kjer San Francisco je'zrastel v ži-— najde mnogo živega srebra in 1 vahnf) trgovsko in pristaniško e voj'nobra. Druga pa pelje narav- mesto, naselbina Nova Helveci-ladijjai na sever v slovite rudnike j ja pa se je razvila v "zlato me f Sacramentu. sto" Sacramento. Izprva so bi- jg ' ---O L U OCH-1 ttlllCJlLU. MU .1\J parni Ali veste, kje leži Yellow wa- la najdišča zlata res bogata in jo Wf<iiiii!iiiiciiiiiii!iiiiiE]!iiiiiiiiiiiaiuiiiiiimHiiiiiiiiiiiiauiiuiiiiucv East 61st St Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno tn dobro. Pripravljeni za sprejem Hitlerjevih "blitzkriegdrjev." Slika nam predstavlja velikanski angleški top, ki je postavljen nekje na angleški obali, kjer pričakujejo Hitlerjevega vpada. hitrost dosedanjih srednjih in I g težkih bombnikov. Proti lovskim j 1 letalom se brani s svojo brzino, | vendar ima tudi svoj vrtilni strelski stolpič, ki se je že pri drugih angleških tipih bombnikov izkazal. Te lastnosti pa nemški bombniki nimajo, ker njih bombniki nimajo strelskega stolpiča. Znana enomotorna in enose-dežna lovska angleška letala so znana z imenom "Spitfir" in "Hurrican." Brzina lovskih letal "Spitfir" je na uro 584 kilometrov. V bojih v Belgiji in na Nizozemskem so se zlasti odlikovala angleška letala tipa Blenheim," to so "kombinacij-ska letala," ki so hkrati bombniki in lovska letala za dolge proge; dalje srednji bombniki "Hampden," težki bombniki "Wellington." Tiste vrste angleška letala, ki v boju hitro šinejo nizdol, še niso toliko uporabljena- Pred izbruhom te vojne je bil znan le "Skua" mimo tipa "Fairey." V nedavnih bojih na zahodu so se kot strmoglavila letala udejstvovali tudi "Blen- Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 2500 galonov ohijskega Konkord VINA ga Ion 59£ TED MANDEL MANDELS WINERY 821 E. 222nd St.. KEnmore 3445. AMERIŠKA DOM ©VINA, JULY 11,* 1940 IJTJTjmrmJinJXnTm^^ Beseda je meso postala. I-menoval se je Sina človekovega. Božji brat je nosil na svojih ramenih breme, gorje in krivdo človeštva, zvesto je hodil po vseh njegovih trnjevih potih in se boril za duše, kot da se bori luč s temo, ljubezen s sovraštvom, življenje s smrtjo. Počasi se je obujalo v Volbenku spoznanje svete skrivnosti z Golgote. Ni mogel najti zanjo i . J — Y „ _ 1. i 1 -i ^ w\ ioni ro n o rl _ besed, a čutil je smisel te nadčloveške žrtve, ki se mu je zdela za njegov omejeni človečki razum nedoumljiva. Srce mu je tolklo. Na tej poti spoznanja bi se rad priboril do nebes in z vso silo potrkal na njihova vrata. Pa ali ne oprezuje znova nanj dvom ? . O če bi bilo res, kako preprosto, kako krasno bi bilo lahko življenje, kako jasno, kako mirno bi moglo biti vse okoli nas! Da bi vedel! Jasno vedel! O ti skriti Bog, zakaj smemo samo slutiti? — Zlati križec se mu je bleščal iz knjige. "Jaz sem pot." V strašni borbi svoje duše je Volbenk Wilde sklonil glavo in molil, skoro obupno in poniž no: "Gospod, pomagaj mi v moji neveri!" Tedaj ga je objel mir in čutil se je varnega kakor v ma-ternih rokah. Zdelo se je, da polni prostor okoli njega ne vidoma prisotno bitje! Na okna je padal jutrnji svit. Na šipah se je v zlatih odsevih zrcalila prva zarja. Jutrnja svetloba je počasi objela strehe, zidove in sobo, padla na staro knjigo, se razširila čez mizo, zaplamtela na brušeni vazi in zažarela končno v vsem svojem sijaju na dveh razcvelih, bleščeče se belih vrtnicah. Volbenk se je spomnil na blagoslov, katerega je zanj prosila njegova prijateljica, gospo dična Werther. Okoli njega in v njem je sijalo sonce. Kakor da je to prvi dan nje govega življenja, je pozdravil svetlobo in počasi zaprl knjigo. Skrbno je še položil med li ste in odšel iz hiše. Kakor takrat po tistem begu pred življenjem, ko je zahajalo sonce nad zvoniki in se je v sinji višini bočilo nad njim nebo, tako je Volbenk krenil zdaj isto pot, toda v vstajajočo luč in pod nebo, ki je bilo blizu. Odprl je vrata, ki vodijo v kraljestvo neskončnega upanja in bfaženega miru. Kakor ta krat ga je objel govoreči molk cerkve, ki so ga kakor težile molitve mnogih stoletij. Resno in milo se je svetlikala iz mraka Odrešenikova podoba. Prvi krat v svojem življenju je Vol benk Wilde upognil koleno. Vse svoje življenje, svoje trp ljenje, svoje blodnje, svoje iskanje in svoj greh je v tem tre-notku položil Gospodu k nogam. In tako odrešen je mogel pretrgati molk, v katerem je bil le odel njegov neplodni kes, in se je lahko spovedal. Posvečene roke so mu snele težko breme z ramen in ga o-prostile zadnjih spon. Kakor bi se razprostrle pero-ti njegove duše, da polete proti soncu, tako mu je bilo ob tem radostnem prebujenju iz tes-nobenih sanj; kakor da se je vrnil v očetovo hišo in vedel, čutil ter videl vse, kar je njegova duša doslej le slutila; kakor da je spet našel svojo izgubljeno domovino! Vriskajoča sreča je plala v njem kakor mogočni morski valovi. Svoje mlado življenje, svojo nezlomljeno moč, svojo kri bi hotel žrtvovati tem posvečenim uram, a v di-htečem spoznanju je mogel samo klicati k svojemu Odrešeniku: "Moj Gospod in moj Bog." Za lepo pomladjo je prišlo epo poletje. Volbenk Wilde je delal z veseljem, kakršnega ni nikoli prej poznal. Toliko je zaupal vase, tako neomajno je verjel v najboljše in toliko upa tudi v obupnih primerih, da je pri svojih bolnikih delal naravnost čudeže. Njegova ljubezen do ljudmi, ki je ni moglo nič razočarati in nič omajati, ker je bolj kot borno človeško stran ljubil človeka samega, ga je spremenila skoro v jasnovidca. Dobil je polno priznanje svojega primarija, ki je videl v njem svojega sodelavca in kesnejšega naslednika. Četudi je imel še zelo malo dohodkov, je vendar mater lahko razbremenil. Ubrano in veselo jima je teklo življenje. "Samo nečesa še pogrešam," je rekla včasi, "namreč neveste. To mi moraš še pripeljati na dom." Volbenk je odkimal. "Molči, mati, po svetu bi morale hoditi dve Rožimariji. Pa, žal, živi samo ena." Gospa Inge je rahlo vzdihni-a. Po dolgem molku si je začel Volbenk spet dopisovati z Ivanom, kajti čutil je potrebo, da mu pove: "Zdaj, stari prijatelj, jiem tudi jaz nastopil pot v Damask in sem našel svojega Boga." In potem si je nekoč Vplbenk upal vprašati po Rožimariji. Tedni so minili, preden je prejel odgovor. Volbenk ga je moral prebrati še enkrat, ker ga prvič ni nič razumel. Komaj je razločeval črke, a ko je bil razumel, ni vedel, ali naj se veseli ali naj bo žalosten. Ivan mu je pisal, da je svojo zaroko, ki je sicer ni nikoli javno razglasil, razdrl, ker se je bil uveril, da ga Rožamarija ni nikoli resnično ljubila. Odkar je bila v Parizu, se je zelo spremenila in tiho jo muči velika bol. Toliko trpi, da so 'zaradi nje v skrbeh. Dovolj jo pozna, da bi nikoli ne prelomila dane ni verjel. besede, in ji je zato sam olajšal. Ni zapisal, a Volbenk je lahko uganil: Ivan se je zavzel za zaprto dekliško srce kakor brat in je počasi, čisto počasi razkril njegovo skrivnost. Spoznal je več, kakor je sama priznala, in ji vrnil svobodo. In glej, Volbenk, prvič se me je takrat oklenila okoli vratu. Tako, stari tovariš . . . najini kraljičici ni dobro. Ni še, mislim, povsem pozabila svojega nemškega viteza. Vsaj sumim tako. Tvoj v starem prijateljstvu te objemajoči Ivan." Kako težko je moral Ivan pisati to pismo! Nič ni govoril o sebi. Njegov ponos mu je pomagal bolečino prenašati, Vol-benka pa je to, kar je bral med vrstami, presunilo in obotavljal se je na pragu sreče, kakor da sega po nedovoljenem. Poiskal je mater. Svetovala mu je, naj urno porabi priliko. Odhitel je še k prijatelju Rudheimu. Našel ga je v delavnici, kjer kot diplomirani inženir še dalje delal kot navaden delavec. Planil je k njemu in mu iztrgal kladivo in klešče iz rok. "Rudheim, poslušaj, kaj se je dogodilo!" Rudheim je zvito priprl oči in poslušal. Ko je Wilde nehal pripovedovati, je rekel: "In ti si še tu! Na tvojem mestu bi bil jaz že za deveto goro." "Meniš?" Wilde je segel po klobuku. "Seveda, Roža čaka nate že od svojega štirinajstega leta." "Ce bi to dobro vedel!" "Pojdi in jo vprašaj!" Volbenk je bil že pri vratih, ko ga je Rudheim še ujel za konec suknje: "Počakaj še trenotek! Prvi vlak je tako že odpihal." "Da, kaj je, Rudheim?" Rudheim je zažarel: "Ugeni!" ' "Ali si ti tudi ženin?" Za Volbenka je bil, odkar je prejel Ivanovo pismo, vsak člo vek na svetu ženin. Rudheim se je zadregi popraskal za ušesom: "Ženin ni čisto prav povedano, res pa sem tudi jaz nekaj našel." "No, kaj ?" "Njega." "Koga?" "Tistega, ki si ga našel tudi ti." Wilde je prijatelj začudeno pogledal. Razumel je njega in tudi njegov prikriti strah, ki mu ni dal izgovoriti, božjega i-mena. Rudheim je/bil vedno zagrizen pogan in če je Volbenk samo omenil kaj božjega, je bil silno hud. Zdaj Volbenk svojim ušesom "Kako je bilo to mogoče?" "Da, veš, to je tako — ni lahko povedati. Smejal se boš, a vendar, razsvetlil me je moj — uhelj." Temu se je Volbenk seveda moral smejati. "Vidiš, vzemiva Radijski a-parat. Sto in sto sem jih imel v rokah, kajti v delavnici mi pride vse pod roko, in nešteto sem jih že popravil. Neki dan pa mi je začelo hoditi po glavi, kako čuden je tak aparat. Veš, 'premena svetlobnih valov v zvočne mi ni dala nobenega miru več. Spoznal sem, da je vse na zemlji skrivnostno med seboj povezano in da more biti čudovita različnost snovnih oblik utemeljena le v nekem duhu, ki je skrit na njihovem dnu. A to bi ne bilo še nič. Isti dan sem slučajno v ogledalu uzrl svoje uho. Tedaj se mi je posvetilo, da je sestavljeno natančno tako, da more sprejemati vse zvočne valove in jih voditi v sluhovod, in da ima vsak njegov zavoj svoj pomen. Odkar sem to spoznal, se ne morem več dovolj načuditi temu matematičnemu veleumu, ki je te odnose tako natanko preračunal in izrabil. Veruj mi, Volbenk, sostav mojega uhlja me. je vodil od e-nega do drugega, dokler se' mi ni razjasnilo. Kar neumno se mi zdi, da tega nisem spreumel že davno." In povej mi, Rudheim, ali čutiš tudi osebni odnos do svojega Boga?" "Pa še kako! Odkar sem ga odkril, sem se kar nanj priključil. Mislil setn si, če je to mogoče pri elektriki, ki je le eden njegeovih služabnih duhov, zakaj bi pri Njem ne bilo mogoče? Kako je treba izvršiti to priključitev, seveda nisem vedel. Smejal se boš. Še} sem k svojem staremu katehetu in ga vprašal: 'Prečastiti,1 pretekli teden sem jaz vas priklopil na električni kabel, ali ne bi hotel danes vi mene priključiti na nebeškega Očeta?' To je gledal stari gospod! Kako je bil vesel in kako je potem govoril — škoda, da ni govoril tudi v šoli tako. Vodil me je za roko kakor otroka, mi dopovedoval, kako naj napravim, in pravim ti: gre, res gre! Vse je svetlo v meni in okoli mene, svetlo in toplo. Mladim se in življenje je lepo, odkar vem, da se mi ne more nič zgoditi in da sem v Njegovi roki, naj pride, kar hoče." Volbenk ni mislil več na odhod. Prijateljeva izpoved ga je globoko presunila, z nobeno besedo hi mogel in ni hotel pretrgati izpovedi te plahe duše. Ostal je in gledal, kako so močne prijateljeve roke oprezno in nežno segale v droben sostav natančno 'delujočega mehanizma, se čudil, kako so vihtele težko kladivo nad žarečim železom, in nato zrl v luči pršečih isker njegov trpki obraz ter mehki nasmeh njegovih ustnic. Zaupanje je raslo v njem. Da, ljudstvo, ki je po toliki bedi in tolikem ponižanju pokazalo tako neugnano prirodno moč in tako zrele ljudi, ni moglo propasti. To mu je bilo umljivo. Segel je Rudheimu v roko: "Z Bogom, Rudheim." "Z Bogom, Volbenk! Pozdravi Iložomarijo!" Poletni večer se nagiba nad cvetoči vrt kakor takrat pred leti. (Dalje prihodnjič) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE :(|IIIIIIIIIIHIHIlllllMlllllllllllllllllll!lllllllllillllllllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIISIIIIP: HOČETE FIN AVTO? Največja in najfinejša izbera finih rabljenih avtomo- : : bilov v severovzhodnem Clevelandu 1935 FORD 2-door 195 § 1938 FORD "60" 2-door trunk ... 475 1937 PLYMOUTH Coupe .......... 375 1937 FORD "85" Coupe .......$295 1938 CHEVROLET Knee action Coupe ........... 465 1936 CHEVROLET 2-door trunk .... 265 HEWITT CHEVROLET, INC. | 14481 Euclid Avenue MUlberry 1000 | ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini? FRANK^SUHADOLNIKOVA RAZPRODAJA ČEVLJEV, KER GRE IZ PODJETJA je zopet podvzela ponovno drastično znižanje cen na vsem finem obuvalu za vso družino. Na stotine čevljev za ženske, mnogo "arcli supporters," beli, črni in rujavi, v vseh modelih in merah. Prej $5, sedaj po 88<> ter več. En lot ŽENSKIH! IN DEKLIŠKIH ČEVLJEV, raznih mer, sedaj 48^ ŽENSKI HIŠNI SLIPERJI iz klobučevine 19^ DEŠKI TENNIS ČEVLJI, vseh mer, 44 En lot OTROŠKIH OXFORDS 48£ Siihadolnik's Shoe Store j f g 6107 St. Clair Ave. ELEKTRIČNA LEDENICA V VROČIH POLETNIH DNEVIH Mrs. Sarah Harding Hunter pripravlja hladilno pijačo J "Kako priročne in koristne so električne ledenice, to nam pokažejo šele vreči poletni dnevi. Koliko raznih skrivnosti in presenečenj hrani taka ledenica, to prav lahko spoznamo, če se le malo potrudimo in jo opazujemo," tako pravi Sarah Harding Hunter, gospodinjska svetovalka pri Electrical League v Clevelandu. Ona vam tukaj epiše samo nekaj koristi in kaj si vse lahko pripravite v teh vrečih dnevih, če imate električno ledenico. v nie.1 si lahko hranite hladilno pijačo. Tako, na primer; napravi Sarah Harding Hunter domačo prvovrstno čokoladno sodo, katero napravi na sledeči način: Vzame malo čokoladnega sirupa, par žlic vanila sladoleda in primerno količino "ginger ale," vse to dobro, ssmeša in dobi prej omenjeno pijačo. To je samo en primer, kakšne ugodnost vam nudi električna ledenica, v kateri si ne pripravite samo hladne krepčilne pijače, pač pa tudi veliko prihranite na drugih živilih, katere v taki ledenici ohranite sveže tudi v najhujši 'vročini po več"dni. "Kakšna olajšava!" —da se človek reši vseh teh malih računov. Odplačal sem jih danes z osebnim posojilom pri Society. Zdaj bom pa odplačeval na to posojilo vsak mesec. Ko bo ves odplačan, bom shranjeval prav isto vsoto in bom imel gotovino na banki!" ZAKAJ PLAČEVATI VEČ KOT KAR RAČUNA BANKA? SAMO $6 ZA $100 NAPREJ! Somtufor S fOUNDFD C/ O U4* THf P I O P 11' $ »ANK ON POBUC SQUAR O. 3 g- £ ^ o< V o 3 rs . Cfi (t) g « £=r rt- » S3 Og . w-cs b 3 S I § -s. 5. t. O * 5- £ p 1 rLTUTJTJTJTJTJTJTJl'