IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
43
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
Kratke biografije izbranih goriških
Slovenk iz naše polpretekle
zgodovine
BARBARA ŠATEJ | Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino
barbara.satej@ff.uni-lj.si
Izvleček: Ko sem bila pred časom povabljena k sodelovanju pri pisanju krajših gesel za biografski leksi-
kon Dizionario delle donne,1 v katerem bi dobile prostor tudi goriške Slovenke, sem se odločila, da bom
iz kroga goriških ustvarjalk, ki so pustile svoj pečat v goriškem prostoru, predstavila sedem posame-
znic, ki so vsaka po svoje opozorile nase. Nanje sem naletela pri raziskovanju zgodovine goriških Slo-
venk v obdobju od 1850 do 1941. O nekaterih se je že veliko pisalo, o drugih malo manj. Vse so živele v
Gorici in so s svojim delovanjem na umetniškem ali literarnem področju opozorile nase, vse so bile na-
rodnozavedne Slovenke, ki so pustile sled v goriški preteklosti.
Ključne besede: goriške Slovenke, Gorica, slikarke, publicistke, pesnice, pisateljice.
Brevi biografie delle donne slovene di Goriziano
dalla storia semi-passata
Riassunto: Ho deciso di presentare sette donne del Goriziano che hanno lasciato il loro segno in que-
st’area, ognuna a modo suo. Le ho incontrate durante lo svolgimento del lavoro di ricerca sulla storia
delle donne slovene del Goriziano nel periodo dal 1850 al 1941. Alcune sono state già ampliamente trat-
tate, altre meno. Vivevano tutte a Gorizia e con le loro attività nel campo artistico o letterario hanno
attirato l’attenzione su di sé. Erano tutte donne slovene, consapevoli a livello nazionale. Hanno lascia-
to un segno nella storia del Goriziano.
Parole chiave: donne slovene di Goriziano, Gorizia, pittrici, pubbliciste, poetesse, scrittrici
Šantel, Avgusta st., roj. Aigentler, slikarka
(Stainz (Avstrija), 12. 5. 1852–Ljubljana, 29. 5.
1935)
Avgustin oče je bil Hugon Edle von Ai-
gentler, pravnik in slikar miniaturist iz Grad-
ca, mati pa Henrika Fischer, nečakinja znane-
ga slikarja Josipa Tominca. Avgusta je odra-
ščala na avstrijskem Štajerskem. Obiskovala
je slikarsko akademijo v Gradcu in Münchnu,
igrala na klavir in violino, učila se je franco-
ščino, nekaj časa tudi angleščino. Šolanje v
Münchnu je prekinila zaradi poroke z Anto-
nom Šantlom, matematikom in fizikom, in
se preselila v Gorico, kjer je mož dobil službo
kot gimnazijski profesor. V zakonu se jima je
rodilo šest otrok. Šantlova sta jim privzgojila
ljubezen do umetnosti (slikarstvu so se
1 Izdaja leksikona je bila predvidena pri videmski
založbi Forum, a žal projekt ni bil izpeljan.
Zahvaljujem se dr. Nevi Makuc in uredništvu Izvestja
za objavo pripravljenega besedila.
ČLANKI ���
Izvestje 19 • 2022
44
zapisali tudi hčerki Henrika in Avgusta ter sin
Sašo) in jim nudila vso potrebno izobrazbo.
Poleg tega, da je skrbela za družino, se je Av-
gusta aktivno vključila tudi v goriško javno
kulturno življenje. Med drugim je dobrih 15
let (1892–1895, 1897–1908) predsedovala
ženski podružnici Družbe sv. Cirila in Meto-
da v Gorici. Vseskozi se je tudi slikarsko udej-
stvovala. Za kratek čas je poučevala risanje
na Višjem dekliškem zavodu v Gorici. Leta
1900 se je udeležila prve slovenske umetni-
ške razstave v Ljubljani, leta 1912 pa prve slo-
venske razstave v Gorici v hiši odvetnika An-
tona Dermote. V njenem slikarskem opusu –
blizu ji je bila romantična tradicija s poteza-
mi realizma – prevladujejo portreti v paste-
lu, v črni ali barvni kredi. Portretirala je zlasti
goriško aristokracijo in meščanstvo. Ustvari-
la pa je tudi nekaj krajin, tihožitij in nabožnih
slik. Med prvo svetovno vojno je z družino
zapustila Goriško. Umrla je v Ljubljani.
Šantel, Henrika (Henrieta), slikarka
(Gorica, 17. 8. 1874–Ljubljana, 15. 2. 1940)
Henrika je bila najstarejša hčerka gori-
škega filozofa in matematika Antona Šantla
ter slikarke Avguste Šantel, pri kateri je dobi-
la prvo slikarsko znanje in izkušnje. Obisko-
vala je žensko akademijo v Münchnu, pol le-
ta se je v slikarstvu izpopolnjevala še na Du-
naju. Po vrnitvi v Gorico je od mame prevze-
la poučevanje risanja na Višjem dekliškem
zavodu. Med vojno je z družino zapustila Go-
riško in se leta 1929 dokončno naselila v Lju-
bljani, kjer je učila na zasebni šoli Probuda
ter bila članica umetniških klubov Grohar in
Lada.
Münchenska slikarska šola jo je okužila s
plenerističnim slikarstvom, blizu ji je bil tudi
impresionizem. Po naročilu je risala portrete
v olju, akvarelu in pastelu, slikala pa je tudi
cerkvene slike po cerkvah v Gorici in okolici.
Posvetila se je tudi figuralnemu slikarstvu.
Leta 1900 je začela s svojimi deli sodelovati
na različnih slovenskih in jugoslovanskih
razstavah. Največkrat je razstavljala v okviru
raznih umetniških klubov, katerih članica je
bila. Na 1. jugoslovanski razstavi v Beogradu
leta 1904 jo je kralj Peter odlikoval z redom
sv. Save V. stopnje.
Šantel, Avgusta ml., slikarka
(Gorica, 21. 7. 1876–Ljubljana, 2. 12. 1968)
Avgusta ml. je bila hčerka goriškega ma-
tematika in fizika Antona Šantla ter slikarke
Avguste Šantel. Po končanem učiteljišču v
Gorici se je posvetila učiteljskemu poklicu, ki
jo je vodil po različnih slovenskih in hrvaških
krajih. Med prvo svetovno vojno je krajše
obdobje poučevala v begunskem taborišču
Steinklamm blizu St. Pöltna v Avstriji. Po prvi
svetovni vojni je vse do upokojitve učila na
meščanski šoli v Mariboru ter se nato prese-
lila k materi in sestri v Ljubljano.
Kot vsi Šantlovi otroci je bila glasbeno in
slikarsko nadarjena. Slikanja se je najprej uči-
la doma pri materi Avgusti, kasneje pa se je
kljub učiteljski službi izpopolnjevala po raz-
ličnih umetniških šolah in slikarskih tečajih.
Med drugim je na Dunaju obiskovala žensko
umetnostno šolo pri slikarki Tini Blau-Lang
in se eno leto učila slikanja v Münchnu. Leta
1909 je opravila tudi izpit iz poučevanja violi-
ne. Slikala je v olju, akvarelu in pastelu, med
motivi ji je bilo blizu cvetlično tihožitje. Po-
svečala pa se je tudi grafiki. Z akvareli je so-
delovala na razstavi leta 1900 v Ljubljani in
leta 1904 v Beogradu, svoja dela pa razsta-
vljala tudi po številnih drugih jugoslovanskih
krajih.
Rojic, Melita, slikarka
(Gorica, 6. 5. 1879–Zalošče (Dornberk), 11. 8.
1924)
Kot hčerka iz dobro stoječe goriške dru-
žine – njen oče je bil priznan goriški zdravnik
Aleksij R. Rojic – je bila deležna za tiste čase
ustrezne izobrazbe. Govorila je več jezikov,
igrala je na klavir in violino, svojo nadarje-
nost pa je pokazala tudi na slikarskem
Henrika Šantel: Portret seste Danice
(hrani: Goriški muzej, foto: K. Brešan).
45
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
področju. Po očetu, na katerega je bila zelo
navezana, je podedovala tudi strast do ljud-
skega blaga, ki ga je zbirala po Tolminskem,
Vipavskem in Gorenjski.
Prvo slikarsko znanje je pridobila pri gori-
ški slikarki Avgusti Šantel, ki je v Gorici vodila
slikarsko šolo. Svoj umetniški čut pa je razvi-
jala tudi z ogledi slikarskih razstav in znanih
galerij na svojih številnih potovanjih. Že leta
1902 se je na II. slovenski umetniški razstavi
v Ljubljani poleg priznanih slovenskih ume-
tnikov predstavila s tremi akvareli. Tej tehni-
ki se je tudi najbolj posvetila. Leta 1907 je s
šestimi slikami sodelovala na 1. slovenski
umetniški razstavi v Trstu. Razstavljala pa je
tudi na Dunaju, v Zagrebu in Münchnu ter se
počasi uveljavljala v slovenskih umetniških
krogih. Slikala je krajino, pa tudi portrete.
Ohranjenih je nekaj njenih akvarelov z gori-
škimi in gorenjskimi motivi. Med prvo sve-
tovno vojno se je namreč njena družina
umaknila na Bled, kjer so imeli svojo letovi-
ško hišo, in tam je našla nove navdihe. Njeni
bolj znani akvareli so Kanal, Dekle pred zna-
menjem na polju, Gorenjski motiv, med por-
treti pa Ded Anton, Babica Terezija, Portret
matere, Goriški postopač. Več njenih slik je
bilo po takratni navadi reproduciranih na
razglednicah. Po vojni je Rojičeva v Gorici
skrbela za bolnega očeta. Po kratki bolezni
je leta 1924 umrla. Pokopana je v družinski
grobnici v Zaloščah.
Belinger, por. Ferjančič, Gizela (psevd. Gise-
la Majeva), pisateljica
(Gorica, 2. 5. 1887–Trst, 19. 6. 1976)
Leta 1906 je uspešno maturirala na gori-
škem učiteljišču, leta 1911 pa opravila še stro-
kovni izpit. Poučevala je po različnih šolah
na Primorskem in v Italiji. Med vojnama je ži-
vela v Gorici ter se v svojem publicističnem
in javnem delovanju posvetila zlasti vzgoji in
izobraževanju ženskega spola. Pri Goriški
Mohorjevi družbi je pod psevdonimom Gise-
la Majeva izdala pet priročnikov na temo
moderne vzgoje, zakona in gospodinjstva:
Materinstvo (1926), Vzorna gospodinja
(1930), Nova kuharica (1931), Telesna vzgoja
otrok (1932) in Duševna vzgoja otrok (1934).
Z objavljenimi deli je kot učiteljica in pred-
vsem mati s koristnimi nasveti ter izkušnjami
želela pomagati mladim materam, ženam in
gospodinjam. Pri tem se je opirala tudi na ta-
kratne tuje priznane pedagoške avtorje.
Strokovne članke in prevode iz italijanščine
je objavljala v revijah Mladika, Slovenka, Naš
čolnič, Ženski svet, Jadranka. V letih 1922 in
1923 je urejala goriško Slovenko, prvi sloven-
ski ženski list na Goriškem, ki pa je žal izhajal
le dobro leto. Ko se je Slovenka s tržaško Ja-
dranko združila v skupno žensko glasilo Žen-
ski svet, je bila Belingerjeva kot članica ure-
dniškega odbora zadolžena za Goriško. Leta
1922 je sodelovala pri ustanovitvi goriškega
Splošnega ženskega društva in v njegovem
okviru pripravila več predavanj. Leta 1924 je
bila imenovana za prvo načelnico dekliškega
odseka Prosvetnega društva v Gorici. V tej
vlogi je na temo vzgoje predavala društve-
nim članicam po številnih primorskih vaseh.
Po vojni je živela in delala v Trstu, kjer je leta
1946 izšel tudi njen učbenik Slovensko berilo
za višje razrede slovenskih ljudskih šol.
Bevk, Davorina (roj. Bratuž Martina, psevd.
Martina Seljak), publicistka
(Gorica, 14. 11. 1894–Ljubljana, 18. 8. 1971)
Leta 1914 je maturirala na ženskem učite-
ljišču v Gorici. Takrat se je tudi preimenovala
iz Martine v Davorino. Med prvo svetovno
vojno je poučevala v koprskem okraju
(Istra), po vojni pa po raznih krajih na Gori-
škem. Kot zavedno Slovenko so jo fašistične
oblasti z odlokom 1927. premestile v Careno
(Piemont), vendar se je kmalu vrnila v Gori-
co. Opustila je poklic učiteljice ter se osebno
in poklicno povezala s Francetom Bevkom,
pisateljem in publicistom. Na njegovo pobu-
do se je poskusila v pisanju. Leta 1933 je pod
psevdonimom Martina Seljak pri Goriški
ČLANKI ���
Izvestje 19 • 2022
46
matici izšel njen priročnik Ljubi moj domek.
Naslednje leto je pod istim psevdonimom v
delu Matijčkova odpravnina in drugi spisi ob-
javila spis Žena v raznih poklicih. S prispevki
je sodelovala še pri Koledarju Goriške matice
in zborniku Luč. Zaradi protifašističnega de-
lovanja je bila dvakrat zaprta, in sicer leta
1928 ter 1943. Po kapitulaciji Italije se je pri-
ključila partizanom, bila ena od članic glav-
nega odbora Antifašistične fronte žena in
sodelavka uredništva revije Naša žena. Po
vojni je z možem živela v Ljubljani.
Šorli, por. Bratuž, Ljubka, pesnica
(Tolmin, 19. 2. 1910 – Gorica, 30. 4. 1993)
Po končani trgovski šoli 1925. se je zapo-
slila v materini trgovini v rojstnem Tolminu.
Kot narodnozavedna Slovenka je sodelovala
v ilegalnih študentskih organizacijah ter kul-
turnih in prosvetnih društvih na Tolmin-
skem. Po poroki z Lojzetom Bratužem, gori-
škim skladateljem in učiteljem, se je preselila
v Gorico. Leta 1937 so ji fašisti zastrupili mo-
ža, ostala je sama z dvema malima otroko-
ma. Zaradi moža in svoje narodne zavedno-
sti ter narodnoobrambnega in kulturnega
delovanja je bila pod stalnimi političnimi pri-
tiski. Leta 1943 so jo po večmesečnem muče-
nju in zasliševanju zaprli v taborišče Zdrav-
ščina pri Gorici (Poggio Terza Armata). Po
kapitulaciji Italije je poučevala na Tolmin-
skem in opravila učiteljski tečaj. Leta 1946 se
je vrnila v Gorico, opravila učiteljsko maturo
in do upokojitve poučevala po slovenskih
šolah v Gorici ter njeni okolici. Vse do smrti je
aktivno sodelovala v kulturnem in prosve-
tnem življenju goriških Slovencev. Bila je tu-
di članica Društva slovenskih pisateljev. Svo-
jo prvo pesem je objavila leta 1927 v ilegal-
nem dijaškem listu Soča, sledile so objave v
Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, Družini,
Duhovnem življenju, Božjih stezicah, Katoli-
škem glasu itd. Leta 1957 je v samozaložbi iz-
dala Venec spominčic možu na grob (gre za
sonetni venec z akrostihom po vzoru F.
Prešerna), 1973. so izšle njene Izbrane pesmi,
1985. pa pesniška zbirka Rumeni ko zlato so
zdaj kostanji: pesmi rodnemu Tolminu. Njena
poezija je izpovedna lirika, preprosta in me-
lodična, klasičnih pesniških oblik. V pesmih z
religiozno noto izpričuje bolečino ob izgubi
moža, ljubezen do Tolminske in Goriške ter
dogodke v času vojne. Čez 150 njenih pesmi
so uglasbili, prevladujejo uglasbitve soproga
Lojzeta Bratuža ter goriškega skladatelja in
duhovnika Vinka Vodopivca. Šorlijeva se je
preizkusila tudi v prozi. Napisala je nekaj
krajših črtic, dramskih prizorov in vzgojnih
člankov.
47
Izvestje 19 • 2022
��� ČLANKI
VIRI IN LITERATURA
Brecelj, M. 1975: Belinger por. Ferjančič Gizela.
V: Primorski slovenski biografski leksikon, 2. snopič.
Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 57–58.
Brecelj, M. 1975: Bevk Davorina. V: Primorski slo-
venski biografski leksikon, 2. snopič. Gorica: Goriška
Mohorjeva družba, 71.
Dobova, M. 1926: Upodabljajoče umetnice no-
vejše dobe. V: Slovenska žena. V Ljubljani: Jugoslave
Express Réclame Company, 76–77.
Gerlanc, B. 1971: Beseda v spomin verni Bevkovi
življenjski sopotnici. V: Idrijski razgledi, 16, št. 3, 154–
160.
Gerlanc, B. 1972: Davorina Bevk - Bratuž (14. 11.
1894–18. 8. 1971). V: Jadranski koledar, 75–77.
Jevnikar M. 1994: Ljubka Šorli. V: Jadranski kole-
dar, 115–118.
Koršič, V. 1989: Šantel Avgusta (Gusti). V: Pri-
morski slovenski biografski leksikon, 15. snopič. Gori-
ca: Goriška Mohorjeva družba, 504.
Koršič, V. 1989: Šantel Avgusta ml. V: Primorski
slovenski biografski leksikon, 15. snopič. Gorica: Gori-
ška Mohorjeva družba, 505.
Koršič, V. 1989: Šantel Henrika (Henrieta, Jeti).
V: Primorski slovenski biografski leksikon, 15. snopič.
Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 506.
Koršič Zorn, V. 1979: K odkrivanju goriške slikar-
ke Melite Rojic. V: Goriški letnik, št. 6, 333–336.
Koršič Zorn, V. 2000: Umetnost 20. stoletja na
Goriškem in v Posočju. Gorica: Goriška Mohorjeva
družba, 31–32.
Lampe, E. 1900: Prva slovenska umetniška raz-
stava. V: Dom in svet, 13, št. 21, 671.
Mihurko Poniž, K. (ur.) 2010: Ljubka Šorli (1910–
1993). Nova Gorica: Univerza, 2010.
Pahor, M. 1994: Primorski učitelji. Trst: Narodna
in študijska knjižnica, Odsek za zgodovino, 470.
Pavšič, T. 1989: Šorli Ljubka, por. Bratuž. V: Pri-
morski slovenski biografski leksikon, 15. snopič. Gori-
ca: Goriška Mohorjeva družba, 567–570.
Pirjevec, M. 1999: Ljubka Šorli, pesnica temnega
upanja. V: Primorska srečanja, št. 218, 483–487.
Rehar Sancin, L. 2012: Nojevo pero. Trst, ZTT =
EST.
Šantel, A. 2006: Zgodbe moje pokrajine. Ljublja-
na: Nova revija.
Šantel, A. et al. 2006: Življenje v lepi sobi. Ljublja-
na: Nova revija.
Vidmarjeva, R. 1926: Melita Rojčeva. V: Ženski
svet, 6, št. 4, 97–98.
Sodelavke in sodelavca ZRC SAZU, Raziskovalne postaje Nova Gorica:
znanstvene sodelavke in sodelavec:
doc. dr. Jasna Fakin Bajec – Inštitut za kulturne in spominske študije (tel. 05 335 73 25), vodja RP NG
doc. dr. Špela Ledinek Lozej – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 22)
doc. dr. Danila Zuljan Kumar – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (tel. 05 335 73 21),
dr. NevaMakuc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 24)
dr. Vojko Pavlin – Zgodovinski inštitut Milka Kosa
dr. Katarina Šrimpf Vendramin – Inštitut za slovensko narodopisje (tel. 05 335 73 20)
dr. PetraTesten Koren – Inštitut za kulturno zgodovino (tel. 05 335 73 23)
višja strokovna sodelavka:
dr.Petra Kolenc – Zgodovinski inštitut Milka Kosa (tel. 05 335 73 26)
prof. dr. BrankoMarušič, znanstveni svetnik v pokoju
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica z arhivom in knjižnico dr. Henrika Tume:
Delpinova 12, 5000 Nova Gorica, tel.: 05 335 73 26
Spletna stran: http://rpng.zrc-sazu.si
Izvestje je del projekta Zahodna slovenska narodnostnameja v luči sprememb časa,
ki ga sofinancira Mestna občina Nova Gorica.
KAZALO VSEBINE
Fotografija na naslovnici: Branjevki odhajata iz Gorice, julij 1916 (št. foto 28623, hrani Goriški Muzej).
ISSN C504-2240
Tisk: Birografika Bori
Naklada: 500 izvodov
Naslov uredništva:
Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica,
Delpinova ulica 12, 5000 Nova Gorica
Tel.: 05 335 73 26
Naročila: Založba ZRC, ZRC SAZU, Novi trg 2,
p. p. 306, 1001 Ljubljana
©2022, Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
OJS: https://ojs.zrc-sazu.si/izvestje
Izvršna urednica: dr. Petra Kolenc
Uredniški odbor: doc. dr. Jasna Fakin Bajec, dr. Petra Kolenc,
doc. dr. Špela Ledinek Lozej, dr. Neva Makuc,
prof. dr. Branko Marušič, dr. Katarina Šrimpf Vendramin,
dr. Petra Testen Koren, doc. dr. Danila Zuljan Kumar
Jezikovni pregled: Anja Mugerli
Oblikovna zasnova in prelom: Darko Turk
Izdajatelj: Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica
Založnik: Založba ZRC, ZRC SAZU
R A Z I S K O V A L N E P O S T A J E Z R C S A Z U V N O V I G O R I C I
1 9 • 2 0 2 2Izvestje
MESTNAOBČINA
NOVAGORICA
Uvodnik (Katja Mihurko Poniž) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
VOJKO PAVLIN
Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in družina Kobenzl . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3
ROBERT DEVETAK
»Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von Záhony . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
BRANKO MARUŠIČ
Dijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskem govoru (1873) . . . . . . . . . 13
DANILA ZULJAN KUMAR
Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
PETRA TESTEN KOREN
Goriške perice pred prvo svetovno vojno . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24
PETRA KOLENC
Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah . . . . . . . . . . . . . . . 30
NEVA MAKUC
Drobci iz novogoriške predzgodbe:
goriško pokopališče na Grčni med ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika Tume . . . . . . . . 36
BARBARA ŠATEJ
Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine . . . . . . . . . . . . . . . 43
KATJA MIHURKO PONIŽ
Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48
KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objekt mode – oblačilna kultura Brik iz zapiskov Orlove terenske ekipe . . . . . . . . . . 53
ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini . . . 60
JASNA FAKIN BAJEC
Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice . . . . . . . . . . . . . 64
POROČILO O DELU sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od
1. 1. 2022 do 31. 12. 2022 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
IZVESTJE 19 • 2022 http://zalozba.zrc-sazu.siISSN C504-2240 19 • 2022
Izvestje je del skupne naloge sodelavk in sodelavcev Raziskovalne postaje ZRC
SAZUvNoviGoriciznaslovomZahodnaslovenskanarodnostnamejav luči sprememb
časa, ki seosredotočanazgodovinske raziskavevzahodnemslovenskemprostoru,
njegovo bivanjsko kulturo, na razumevanje pojmov tradicija in kultura, na
preučevanje zahodnih slovenskih narečij in jezikovnega stika ter raziskovanje
socialnopolitične, ekonomske in trajnostne vloge dediščine v sodobnem,
globalnem svetu. Izsledki raziskav, ki jih objavljamo v domačih in tujih strokovnih
ter znanstvenih publikacijah, so lahko temelj inovativnega kulturnega in
gospodarskega razvoja širšega goriškega prostora.
RAZISKOVALNE POSTAJE ZRC SAZU V NOVI GORICI
VSEBINA • Uvodnik (Katja Mihurko Poniž)• VOJKO PAVLIN Oporoka Magdalene Godnič iz Štanjela in
družina Kobenzl • ROBERT DEVETAK »Mati revežev«: drobci iz javnega delovanja Angioline Ritter von
Záhony•BRANKOMARUŠIČDijak Štefan Lapajne o oblačilnih navadah idrijskih deklet in idrijskemgovoru
(1873) • DANILA ZULJAN KUMAR Ivana, torka in štrija v terskem bajeslovnem izročilu • PETRA TESTEN
KOREN Goriške perice pred prvo svetovno vojno • PETRA KOLENC Fragmenti o uršulinkah na Goriškem:
med izobraževanjem deklet in posedovanjem kolonske zemlje na Blančah • NEVA MAKUC Drobci iz
novogoriške predzgodbe: goriško pokopališče na Grčnimed ustno tradicijo in korespondenco dr. Henrika
Tume • BARBARA ŠATEJ Kratke biografije izbranih goriških Slovenk iz naše polpretekle zgodovine •
KATJA MIHURKO PONIŽ Pisma Primork v elektronski zbirki PISMA • KATARINA ŠRIMPF VENDRAMIN
Ženska kot objektmode – oblačilna kultura Brik iz zapiskovOrlove terenske ekipe• ŠPELA LEDINEK LOZEJ
Kuhinja – ženski prostor? Predstave o kuhinji in kuhinjske prakse v 20. stoletju v Vipavski dolini • JASNA
FAKIN BAJEC Pogled starejših Novogoričank na nesnovno kulturno dediščino Nove Gorice • Poročilo o
delu sodelavk in sodelavcev ZRC SAZU, Raziskovalne postaje v Novi Gorici od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022