stran 8 jena Kamnik d. o trgovina &proizvodnja V Kranju oktobra agencija za s«*n18 zaposlovanje_ ŠTRAJK Rdeče žabe S 3. septembrom se začenja novo šolsko leto 1990, poleg »starih« učencev in dijakov je včeraj nova šolska generacija sed-k v šolske klopi. A/q/ se še tako udarno in boljševiško sliši, verjamemo, da predvsem najmlajši r°d vstopa v drugačno, ideološko zares neobremenjeno šolo. V šolo znanja za postin-hstrijsk o družbo, v šolo, ki bo s svojimi Pr°grami nevsiljivo in pristno oznanjala ci-Vl»zacijske vrednote. Verjemimo, da bodo 1 novo demokratično družbo počasi in za-nesljivo odpadle vse ideološke puhlice, vsa ^realistična retorika in vsi zunanji sim-*°''» ki so vsebini usmerjenega izobraževa-W dajali njeno obliko. Tako včeraj v marsikateri osnovni in Sfednji šoli na steni šolskega hodnika in na sJeni učilnice ni več visela Titova slika. yav. Nekaterim bo to všeč, drugi spet bo-đo Zmajevali z glavami, češ le kaj je bilo te-#a treba, tretji bodo morda celo prizadeti. Nasploh so za to »prehodno« obdobje za vse konce in kraje značilna ideološka trenja, ki se najraje in najglasneje interpretirajo na simbolni ravni Res je, da so v Sloveniji videti manj hrupna kot drugod po Jugoslaviji, kjer ne manjka ekstremistov in ekstremov, kot je, denimo, M. Bulatovič, ki je rdečo zvezdo na zastavi označil za »rdečo žabo«. Pri nas naj bi se simbolne ideološke zadeve urejevale po poti strpnosti in družbeno - razvojne samoumevnosti, upoštevajoč civilizacijske forme in norme, družbeno pluralnost. Zdaj, ko »rdečih žab« ni več, upajmo, da ne prihajajo nove žabe drugih barv in druge ideologije. Tako, kot povsod drugod, tako naj tudi v šoli - ali predvsem v šoli -prevlada znanje in stroka, simbolike pa naj bo na državni ravni le toliko in tam, kolikor in kjer jo ima vsaka sodobna država. • D. Sedej ^Vni tožilec bo lahko sestavil obtožnico Vodstvo Les osumljeno goljufije avni 3. septembra - Gabrijela Makovec, direktorica podjetja Les d.d. Ljubljana, in jjj?? Mavric, vodja hranilno kreditnega sektorja, sta osumljena goljufije. Kompasov gra? t"nst^ni serv's Ju ie ovad'' 25. junija, ljubljanski kriminalisti so zbrali potrebno IVo in ga poslali temeljnemu javnemu tožilcu, da bo lahko proti njima vložil obtožnico. ■jubiru*beno Pod-ielie Les dd- - 'Jana je bilo ustanovljeno n°vembra lani, na sodišču Kd registrirali ..„h 28. decembra nancPodjetje za ekonomsko-fi-krp^:?1 'nzeniring in hranilno-l Istanovitveni i2tno si ,aPita| Je znašal 7,32 milijona ■Nter' v,oži,° i° vs us,a" Sunia- V' vcć kot Polovico be-je C1, 1 lan. Ljubljanski Les - sta' tesno shiral povezan z Daje denar podjetij in E|a^'va[stva, večino je vložil v 'ia i',,11*. aJ ,ud' v druga podje *' 116 n'ja letos ie Llanov dolg (g]^'. Ilf>.'"'''ionov dinarjev r^v'(ob nari„,,11Ca.) 111 21 milijonov di- bJo$!!a naprej ran resti). Les je imel od neprekinjeno Je žiro račun, .'o. junija Sarie 0 za 84 mi,iJ°nov ^liinQV zveznosti in za pri silnih .m'"J°nov dinarjev "0Ve,,.. maJa SO s pomočjo ^».Podjetja vlog. maja Profi Trad soustanovitelja HP rovka ustanov ili i ai ustanovitveni znašal LOOO dinar rovka je prispevala usl ' carjev, 2.000 pa štirje iti >J0vuL'lii, polej- Makovčevc 'Juhli nCa *c dva uslužbenca J*nskc>.a i csa Poslovati je 'jk'k,1""1' začel 17. maja, do 30. junija, ko je bil blokiran tudi žiro račun radovljiškega Lesa, sta Makov-čeva in Mavric na nezakonit način tja preusmerila (cedirala) dospele terjatve ljubljanskega Lesa v višini 23 milijonov dinarjev. Od tega je bilo 11 milijonov dinarjev porabljenih za izplačila hranilnih vlog občanov, 6 milijonov za vračilo posolila, 4 milijone /a kompenzacije in ostalo /a druga manjša i/plačila. Poslovanje radovljiškega Lesa je zapečatil Kompas, ki je predložil akceptni nalog /a 15 milijonov dinarjev, tolikšna je bila namreč njegova terjatev do ljubljanskega Lesa. Kompas je Les ovadil, ker je bil zaradi prenosa sredstev z ljubljanske ga na radovljiši Les kot upnik oškodovan. Pri pregledu dokumentacije so odkrili tudi več nezakonitih kompenzacij s prenosi priliva denarja (za 6,5 milijona dinarjev), z njimi so bili poplačani le redki upniki, le nekateri varčevalci pa so lahko dvignili svoje prihranke. S tem so bili oškodovani tudi ostali upniki, kar je po 140. členu kazenskega zakona Republike Slovenije kaznivo dejanje oškodovanja upnikov, zagrožena je kazen zapora do treh let. Konec tedna v znamenju športa - Konec preteklega tedna je bila na Gorenjskem vrsta športnih prireditev, ki jih je motilo slabo vreme, vendar nikjer ni manjkalo občinstva. Kaveljci in korenine so kolesarili v okolici Kranja, v Kranju so igrali 24-urno košarkarsko tekmo, v Lescah pa se že zbirajo udeleženci 20. svetovnega prvenstva v padalstvu. Na Bledu se je blizu tisoč gledalcev zbralo na prijateljski hokejski tekmi med italijanskim Comom in Jesenicami (slednji so zmagali s 6 : 1), kljub dežju tudi veslaška proga na Bledu, kjer je bilo 45. državno veslaško prvenstvo, Blejci pa so osvojili pet zlatih kolajn, ni samevala, največ ljudi pa je bilo na kasaški prireditvi na Brdu, od koder je naš posnetek. Najuspešnejša kasača sta bila Nena in Carlo Frost. Več o prireditvah na športni strani. • J. Košnjek, slika G. §i-nik V Lesce in na Bled že prihajajo najboljši padalci sveta Otvoritev bo v petek na Bledu Trening pred 20. jubilejnim svetovnim prvenstvom v padalstvu se je včeraj že začel, na Bledu pa je bilo včeraj že deset reprezentanc od skupno 28 prijavljenih. Otvoritev prvenstva bo v petek, 7. septembra, ob 18. uri na ploščadi trgovskega središča na Bledu. Dogovor vlade in predstavnikov klavnic V ponedeljek faijaihina? Ljubljana, 3. septembra - Če bodo v slovenskih klavnicah spoštovali včerajšnji dogovor s sestanka, ki ga je sklical predsednik republiškega izvršnega sveta Lojze Peterle in so se ga udeležili tudi ministra za kmetijstvo ter za trg splošne gospodarske zadeve dr. Jože Osterc in Maks Bastl ter predsednik kmečke zve/e Ivun Ornim, bodo klavnice od ponedeljka, 10. septembra, dalje plačevale živino po 25 dinarjev za kilogram žive teže, ne da bi <>b tem podražile meso. Ker sedanja odkupna cena živine krije le 50 do 60 odstotkov stroškov prireje in je povsem porušeno tudi normalno razmerje med odkupnima cenama mleka in živine, predstavniki klavnic niso nasprotovali podražitvi živine, verjetno tudi /ato ne, ker so tudi klavnice pomemben rejec živine ali organizator reje, več pa je bilo vprašanj o tem, kako bo država zaščitila domačo živinorejo in kako bo pomagala klavnicam, ki / "domačim mesom" niso konkurenčne uvoženemu in iz drugih republik, kaj bo storila, da bo ubrzdala cene kmetijskega reprodukcijskega materiala, kako se bodo v reševanje problematike vključile blagovne rezerve... Predsednik lllliliga sveta Lojze Peterle je tudi dejal, da mora pri nas hiti konec zadolževanja pri kmetu in da kmet ne more nositi vsega bremena, ki izhaja i/, prevelikih in slabo izrabljenih predelovalnih zmogljivosti. Če klavnice ne bodo spoštovale dogovora, bo vlada posegla vmes /. administrativnimi ukrepi, pa ludi sicer bo po/orna, da morebitne negativne posledice ne bi povzročile slovenski mesni industriji preveč škode. • C Z. Lesce, 4. septembra - Lesko letališče in nogometni stadion na Bledu sta pripravljena na 20. svetovno prvenstvo v padalstvu, tretje svetovno prvenstvo v Lescah. Na Gorenjskem je bilo prvo in deseto, sedaj pa tudi 20. prvenstvo. Včeraj se je začel trening, prvenstvo pa bo uradno odprto v petek, 7. septembra, ob 18. uri na ploščadi poslovnega središča na Bledu. V Lescah oziroma na Bledu je že okrog 10 reprezentanc, med njimi Američani, Sovjeti, Kitajci, Čehi, Kanadčani, Švedi in Turki. Včeraj seje trening začel Že ob sedmih zjutraj, kar kaže, da se želijo reprezentance čim bolje seznaniti s tekmovalnimi razmerami na Gorenjskem. Vreme se bo očitno uneslo in kaže, da bo šlo v prihodnjih desetih tekmovalnih dneh organizatorjem na roke. Na prvenstvu bo tekmovalo nad 200 padalcev, ki bodo tekmovali v članski in mladinski konkurenci in sicer v skokih na cilj in figurativnih skokih. Skoki na cilj bodo v Lescah, figurativni skoki pa nad blejskim nogometnim igriščem. Na leškem letališču bo tudi veliko platno s posnetki figurativnih skokov v zraku. Skratka, za občinstvo se obeta veliko zanimivega, tekmovalne službe pa bodo poskrbele, da bodo poročevalci in gledalci čim hitreje seznanjeni z rezultati. Prvi tekmovalni da bo sobota. Ob 12. uri se bo-začeli skoki na cilj za člane in mladince ter figurativni skoki za članice in mladinke. • J. Košnjek ti PA *°.o BOHINJSKA BISTRICA, Triglavsjp 3§> p otvoritev 7. septembra oeif.uRi V) TO cn E o j* 'c 0) o > V) MmmMGiLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Torek, 4. septembra 19* ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Sto dni slovenske zunanje politike Novi slovenski vladi po prvih stotih dneh vladanja očitajo predvsem dvoje: da je premalo gospodarska in da preveč potuje. "Kako tudi ne hi - potovala namreč - ko pa Slovenci šele z njo dobivamo svojo lastno in samostojni) zunanjo politiko", hi jo lahko kdo zagovarjal in dodal, da smo doslej premogli le nekaj dobrih diplomatov v beograjski službi. Slednje seveda ne drži; nekaj svoje zunanje politike je premogla že prejšnja slovenska oblast, res pa je. da je bila omejena na obmejno sodelovanje in na delovno skupnost Alpe-Jadran. Nova vlada pa zatrjuje, da je in da bo še naprej njena poglavitna naloga utrditev slovenske suverenosti, osamosvojitev, ki dobi svojo pravo veljavo in potrditev šele. če je mednarodno priznana - in če se potuje s tem namenom, potem to ni odvečno početje. Naštejmo zdaj glavne od poti, po katerih je teh sto dni hodila slovenska zunanja politika. Prva je vodila na sever: 26. maja se je Lojze Peterle v Celovcu sešel s koroškim deželnim glavarjem Joergom Haiderjem. Dva dni kasneje sta se z Dimitrijem Ruplom mudila na Bavarskem. 19. junija pa sta skupaj obiskala Žalsko županijo na Madžarskem; vmes je bil pni še v Trstu, drugi pa v Winchestni (VB). France Bučar je s slovensko parlamentarno delegacijo obiskal Trst (21. 6.) in Dunaj (27. 6.). Od 7. do 12. julija, v času. ko smo se doma spravljali med seboj, sta predsednik vlade in njegov zunanji minister raziskovala, kako globoke so slovenske korenine v ZDA. 14. julija se je Peterle v Celovcu sestal z avstrijskim zunanjim ministrom Mockom, 24. 7. pa sta z Ruplom obiskala še Gradec in štajerskega deželnega glavarja Joseja Krainerja. Ker vse poti privedejo v Run. sta se tam naposled znašla tudi demokrisljana Peteric in Capuder (31. 7.), sprejela pa sta ju papež in Giuglio Andreotti. "Ker so se najvidnejši uspehi slovenske diplomacije v zadnjem času skondcnzi-rali v obesku za ključe, ki ga je g. Capudru podaril italijanski ministrski predsednik, obstaja utemeljen sum, da smo od mednarodnega priznanja slovenske suverenosti še zelo daleč...", je po vsem tem zapisala vedno nesramna in tudi nekoliko nevoščljiva Mladina. Vprašanje, kako bo s Slovenijo, stisnjeno med združeno Nemčijo na ttVf ru, gospodarsko vedno močnejšo Italijo na zahodu in balkanski kaos na jugovzhodu, pa ostaja in postaja vse bolj resno. Mogoče je odgovor skrit v prihodnosti Pentagonale. v sodelovanju petih držav, ki nas obdajajo in katerih zunanji ministri so se I. 8. sestali v Benetkah. Naš je bil zraven. /a Jugoslavijo, kakršna je - in z njo za Slovenijo - v prenovljeni Evropi ne bo prostora. Postavljeni smo pred izbiro: ali počakati, da se jugoslovanski konvoj preuredi in dohiti evropskega ali pa zapluti po svoje. David L. Philips, izvršni direktor Fondacije Kongresa ZDA za človekove pravice sicer obljublja, da bodo bolj demokratične dele Jugoslavije obravnavali posebej, a to je kaj slaba tolažba. "Govoril bom na primer s člani naše delegacije na bližnjem novembrskem sklicu KVSE v Parizu in predlagal, da naj bi imela Slovenija na tej konferenci poseben status. To bo pomembno za Slovenijo, prav tako pa bo pomemben signal za vlado Jugoslavije, češ da Slovenija zaradi svojih demokratičnih sprememb razvija in širi stike z mednarodno skupnostjo." Zahod nam torej obeta eno. naš lastni jugovzhod drugo, še največ pa bo vredno tisto, kar bomo sredi med obema naredili sami Zalo je dobro vedeti, kaj o naših zunanjepolitičnih perspektivah meni zu-tUUtJi minister sam "Postkomunislična in po možnosti tudi postso-cialistična slovenska zunanja politika izhaja iz dveli predpostavk: predvsem na/ hi služila mednarodni uveljavitvi Slovenije vsebinsko pa na/ bi se ukvarjala z zagotavljanjem ustreznega položaja Slovenije v evropskih integracijskih procesih in ustanovah. Slovenska zunanja politika na/ bi bila del politike slovenskega osamosvajanja, torej zagotavljanja tlovtnske državne suverenosti v mejah sedanje Republike Slovenije. Del te dejavnosti je postavljanje prijateljskih in dobičkonosnih odnosov v Sosednjimi državami: Italijo. Avstrijo. Madžarsko in Hrvaško Slovenija ima s svojimi sosedami precej sreče, saj z nobeno nima bistvenih nerazčiščenih vprašanj. " - Če je res tako, potem se utegnejo obzorja Kranjcem še jiisniti • Miha Naglic Jutri v Škofji Loki Ustanovitev Socialistične stranke Šknfja I .oka, 4. septembra - V imenu iniciativnega odbora 2 I ustanovitev občinske organizacije Socialistične stranke Slovenije sklicuje Blaž Kujundžič ustanovni zbor loške organizacije, ki bo jutri, 5. septembra, ob 19. uri v predavalnici Osnovne šole Petra Kavčiča v Skofji loki (za Namo). Socialistična stranka Slovenije je bila ustanovljena letos 9. junija, opustila je elemente front nosli in v statut zapisala, da njen član ne more biti tudi član druge stranke. 1 'a ustanovnem zboru bo sodeloval Janez Lukač, socialistični po-sijnec v republiški skupščini, podpredsednik njenega zbora občin in delegat v zveznem zboru zvezne skupščine. Na jutrišnji ustanovni seji občinske organizacije se bo mogoče tudi včlanili v socialistično stranico • J. K. 9EBGLAS (I MfHiii Je kolektiv (iornijskrga glasa prrjcl red zaslug s srebrno Majata o ■MrittIJ la izdajatelj cp Glas, Kranj, tisk <"<;p Delo LJubljana, tozd tcr 1j P rdsednicii Časopisnega sveta Kristina Kobal P/ za III. trimesečje je 120.IM) din (ioreit)ski glas urejamo in pišemo Štefan žargl l «l.i v o i urednik in direktor), Ieofoldina Bogataj 11 d .zgovornega urednika). Vilma Stanovnik (Iporl turium, najin ne informacije). Danica Dolenc (/a dom in družino, /animivosl i I ■.'i. i Daaica /,a*rl - /lebir (km i.iln.i politika, aprcnjtki kraji in l|iiil|i-l. Andrej žalar (gorenjski kraji m ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger l k uit m.o Helena JeUvran i Izobraževanje, u šolskih klopi, kronika sk..iu i, k .o (»eto /*pi»nuk i kmetijstvo. Radovi i ica), Darinka Sedej i razvadi il.< leaenlt t\ Stojan Saje Idru/hene organizacije, ekologija). Joie Kiiinjek (notranja politika, špoi i). Marija Vole Jak (aoapodarstVO, Kranj), Gora/d Sinik (fotografijaj Igor Pokom lobhkosanje), l»o Seknc. Nada Prevc in Mirjana Draksler (lehnično urej.tnid m Marjeta Vaattl (Itatoriranja) Naslov nrednittva ia uprave: ki.un M..... I' | aleja I. Kranj I ekocl racu a pri SDK : S1500403 11999 telefoni: direktor in glavni urednik 2K-46J. urednittvo 21X60 in 21-835, ekonomska propaganda 2VS>87, računovodstvo, naročnine 28-4M. mali oglasi 27-s»60 Neohiasljenin pisem in slik ne vračamo fasopis ie oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 Neodvisni sindikati smo proti stavki Jesenice, 3. septembra - V jeseniški Železarni že nekaj časa deluje Zveza neodvisnih sindikatov Neodvisnost, ki jo vodi Bogomir Ličof, ki je obenem tudi član republiškega odbora KEIS neodvisnih sindikatov. Bogomir Ličof takole pravi o napovedani stavki: »Delavci v podjetjih kovinske in elektroindustrije so zahtevali stavko zaradi socialne ogroženosti že leta 1987. Vodstvo starega sindikata ni upalo ali smelo ali zmoglo takrat organizirati stavke, saj je bilo odločno PROTI stavki, čeprav so bile zahteve delavcev zelo podobne tem, ki jih razglaša svobodni sindikat danes. Če niso organizirali stavke proti prejšnji vladi, ki je obenem z vodstvenimi delavci v starem sindikatu kriva, da so danes delavci na robu revščine, zakaj sedaj stavkati proti vladi, ki se trudi, da se tako stanje popravi? Če je vlada pripravljena pomagati kovinski in elektroindustriji Slovenije (pomoč Iskri, Železarni, Elanu), zakaj je sedaj treba delavce podpihovati za stavko, ki bo odvzela del že tako skromnega dohodka delavcem. Ali ima svobodni sindikat kovinske in elektroindustrije denar, da bodo delavcem plačali ure, ko bodo stavkali? Če denarja nima, bo samo škodoval. Sindikat Neodvisnost kovinske in elektroindustrije Slovenije je zato PROTI stavki, ki jo hoče organizirati SS kovinske in elektroindustrije. Delavci, člani Neodvisnosti v stavki ne bodo sodelovali!« Neodvisni sindikati v Železarni imajo tudi sicer več težav, predvsem zaradi nerazumevanja in nasprotovanja vodstva svobodnih sindikatov v Železarni. O tem pravi Bogomir Ličof: »V Železarni nas ne upoštevajo, čeprav v statutu podjetja izrecno piše, da Železarna zagotavlja sindikatu za njegovo dejavnost prostorske, materialne in druge pogoje za delo. Želeli smo se pogovarjati s poslovodnim odborom, a ni bilo odziva. Nimamo prostorov, nismo enakopravni pri obveščanju, čeprav bi si želeli sodelovati s poslovodnim odborom kot enakopravnim partnerjem za različna pogajanja. Po zakonu o delovnih razmerjih sindikalni zaupniki nikakor ne smejo biti na prisilnem dopustu, a pri nas se to dogaja. Mi se ne strinjamo s tem, da so se stari sindikati le preimenovali v svobodne sindikate in ohranili staro vodstvo. V železarni se jih je od 25 osnovnih organizacij kar 18 odločilo, da ne bodo člani svobodnega sindikata. Postavlja se tudi vprašanje, ali so sploh legalni. Naš sindikat je bil ustanovljen po občnem zboru, svobodni pa niso imeli nobene konference in se iz starih v nove prelevili brez volitev! Sodelovanje med sindikati pa bi bilo nujno. Lahko bi delovali v korist članstva tako, da bi se pogovarjali o skupnih problemih v okviru sindikalnega odbora. Zaželeno je, da je več sindikatov, saj so problemi skupin delavcev specifični: v Železarni bi, denimo, lahko ustanovili delovodski sindikat, saj imajo delovodje svoje probleme Sindikat Neodvisnost je že zastopal nekatere delavce, ki so bili neupravičeno na prisilnem dopustu in že smo naleteli na prve ovire. Izkušnje so na žalost take, da so v Železarni organi in komisije pod močnim Bogomir Ličof vplivom poslovodnih organov; Veliko je tudi ljudi, ki so bi" na političnih delovnih mest'"' danes pa pišejo odločbe o Prl' silnih dopustih! Sindikat Neodvisnost tuj na Gorenjskem pridobiva vedno več novih članov. Vse tist*?-ki se strinjajo z našim progi"3' mom in pogledi - ne glede "* dejavnost, v kateri so zaposle"' - vabimo, da se nam pridružijo!« • D. Sedej Vedno več delavcev na prisilnih dopustih Likvidnostne težave Železarne bodo še hujše Jesenice, 3. septembra - Železarna ima za 300 milijonov dinarjev izgube. Povpraševanje doma se je ustavilo, cene jekla pa ne dohitevajo stroškov, če se bo podražila še elektrika, se postavlja resno vprašanje: ali ne bi bilo bolje, ko ne bi sploh nič delali? proizvodnja jekla! mesecih bodo po pric V naslednji J cakovaflJ!" ale 'n Edo Kavčič, predsednik svobodnih sindikatov v Železarni, je na seji delavskega sveta najprej opozoril na položaj invalidov, ki lih je v železarni okoli 400. Zavzel se je za to, da bi invalidi obdržali delo. obenem pa opozoril, da bi v kriterijih za pošiljanje na prisilni dopust upoštevali tudi to, da ne bi obeh zakoncev, ki sta v Železarni, hkrati poslali na prisilni dopust. V obratih, kjer se še dela, naj bi uvedli nekakšno »ko-lobarjenje« / dopusli. tako da bi delavci izmenoma odhajali na dopuste. Delavski svet je sprejel njegov predlog, naj bi delavci, ki so na prisilnih dopustili, namesto sedanjih 70 odstotkov nadomestila od osebnega dohodka dobili 75 odstotkov - se pravi, da je najni- žje nadomestilo 2.300 dinarjev. Predsednik poslovodnega odbora inž. Boris Bregant je ob obravnavi polletnih rezultatov gospodarjenja Železarne med drugim dejal, da tako proizvodnja v Železarni kot povpraševanje še naprej upadala. Želczarji so v prvem polletju povečevali izvoz, vendar je povpraševanje na domačem trgu usihalo. Se naprej se srečujejo z izjemno visokimi stroški, tako da ima danes Železarna za 300 milijonov dinarjev i/gube. Železarna je iz zunanjih virov dobila le /a 16,8 milijona nemških mark obveznic Republike Slovenije, zato je prihajalo do stalnih likvidnostnih težav, lako stanje pa se je nadaljevalo tudi julija in avgusta, saj so bili julijski rezultati slabši od povprečnega meseca prvega polletja. V naslednjih mjeseci h bodo še hujše likvidnostne težave. Zdaj so kupci železarni še dolžni več kot sama dolguje, a v prihodnjih mesecih prilivov več ne bo. Zato že resno razmišljajo o smotrnosti in ekonomski upravičenosti nekaterih proizvodov. V razpravi se je predstavnik slovenskih železarn resignirano vprašal, ali v takih razmerah vseeno ne bi bilo bolje, če ne bi nič delali Če se bo I. oktobra z zimsko tarifo električna energija v Sloveniji podražila za 50 odstotkov, se bo morala v vseh treh slovenskih železarnah ustaviti cene jekla v tujini stagnir ker se pri nas jeklo še vedno kontrolirano uvaža, bo P°VR"J| vanje po domačem jeklu oo hudo upadlo. Kako naj bi slove ski žcle/arji zmanjšali ^^ri. ko pa denimo za o8nJevarJ!*vaj0 leriale proizvajalci že zante j za 40 odstotkov višje cene. Og ) vami materiali na v stroških P 4_ izvodnjc jel »ne- ck la predstavljajo 6 od Molkov. Ko pa pride do tega. da so stroški višji od prodajne cene. ie proizvodnjo najbolje ustavit'-. . v jeseniški Železarni bodo Prl' Sl'ni dopusti očitno dolgotrajni}^ vedno več jih bo. Avgusta je WJ "koli 3 odstotke zaposlenih na prisilnem dopustu, zdaj pa j'" °° več. Na seji delavskega sveia # ve med drugim tudi seznanil" s kriteriji /j, določanje preseŽ** zaposlenih. • i). SeoeJ Kadri za karavanški predor Za 350 delovnih mest kar 2.000 prosilcev Jesenice, 3. septembra - Karavanška poslovna skupnosl je predstavila rezultate evidenčnega razpisa za delovna mesta ob predoru. Pričakujejo, da se bo na uradni razpis za 350 delovnih mest prijavilo okoli 3.000 kandidatov. Kandidati prihajajo z vse Gorenjske, največ pa jih jo i/ jeseniške železarne. Uvajalni seminar za vse zaposlene. Vse gorenjske raziskovalne skupnosti so podprle in sofinancirale kadrovski projekt Karavanke, po katerem naj bi najprej ugotovili, koliko novih delavcev bo na novo zaposlenih pri predoru Karavanke. Za mejni plato na Hrušici in za carinski plato so tako objavili evidenčni razpis, da bi ugotovili, koliko je zanimanja za nova delovna mesta in kakšna }f kvalifikacijska struktura prosilcev Pri karavanški poslovni skupnosti namreč želijo, da hi na nova delovna mesta dobili ljudi z ustrezno izobrazbo. Mag. Krane Belčič iz republiškega zavoda za zaposlovanje, enote Kranj, je na sestanku o kadrih za karavanški program in o rezultatih evidenčne prijave dejal, da je domala neverjetno, kako so se \ nekaj letih spremenile razmere. Tedaj, ko se je predor začel graditi in ko so se začeli pO uov .u i .i 11 o k. i vi i ih, i ih i e ski belo, kje in kako dobili dovolj delavcev, zdaj pa je slika čisto drugačna: sprašujejo se, kako kader odklonili /a 350 delovnih mesi ob predoru - tudi na avstrijski si rani se je v evidenčnem razpisu prijavilo kar 2094 prosilcev ali šest kandidatov za eno delovno mesto. Kaj je še pokazal evidenčni i azpis'.' Prijav je bilo nad vsemi pričakovanji, izobrazbena struktura pa tudi zelo dobra. Za delovna mesta, za katera se zahtevala vi šja in visoka izobrazba, se je prijavilo desetkrat več kandidatov, kot je razpoložljivih delovnih mest. Izobrazbena struktura je tako znatno boljša, kot je splošna izobrazbena struktura na Jesenicah in na Gorenjskem. Izkazalo se je, da kadra ne bo težko dobili, težko bo le izbirali med kandidati, ki so največ iz jeseniške in ra-dovljiške občine, a tudi iz drugih gorenjskih občin. Po pričakovanju je bilo največ kandidatov iz lesentške želczai-ne, skupno 646, kar je glede na velikost in potencialne kadrovske presežke razumljivo. Kljub temu ta številka predstavlja le 31 odstotkov vseh prijavljenih, ki prihajajo iz številnih organizacij. Narava dela ob kai.ivanškcm predoru bo od večine zaposlenih zahtevala znanje tujih |ezikov ZatO so jih v evidenčnem popisu posebej vprašali, katere tuje |ezi ke obvladalo. Analiza je pokazala, da slaba desetina ne obvlada nobenega tujega jezika, številni obvladajo aktivno en jezik ali dva tuja jezika. Tisti, ki so se prijavili na evidenčni razpis, so večinoma že zaposleni, zalo domnevajo, da imalo rešene si.movaii|ske in druge razmere, kar je za delovne organizacije, ki bodo zaposlovale, ugodna okoliščina Poklicni se slav je širok in pester, vključuje kar 217 različnih poklicev, k.n ie v precejšnji meri odsev velike za-mcnliivosli pokluev iz objavljenih delovnih mest. Sporazumeli so se, da bodo p<>- skiln-h za uvajalni seminai z.i vse, ki bodo zaposleni, da hi se lako seznanili z organiz.u i jo v ,c ga dela ob predoru pa, da se bo na »pravi« in i javilo še več kandidatov^-na Gorenjskem vedno ve ael^r poštenih. Po besedah m''-u( i4„vfl.i' ča bo oh koncu letu na ujijlli skem <■> odstotkov nezap° ^ flC vendar pa ob predpOStaVK«; j-ho šlo v stečaj kakšno vec.l ^ letje. Na Jesenicah je ; ply,U" več kot s odstotkov ne/ai „■ nih. Najmanj nezaposleni ^ škofjeloški občini. nflJ,>nj|, d«* ker ima najmanj priseU« lavcev od drugod. ja b konkretnih problemih ^J^'ogah. ——- _,__i ka radi bilo'k ,n' pa ne m storili in devanj posvetili tudi ohranja-l'1 He h'° ' Cl "c 1,1 ni' n:,s n,u najboljšega in ne samo /a So n.' /l'li*m Slovenije, tisti, piranju in ukinjanju slabega ' ^kaj s.a ol,'asti, m tisti drugi. Ali ne bi vsi skupaj \s.ti nekaj °le p), našega dobrega prijatelja in sodelavca, ki ga ne bo nikoli več med nami Čeprav smo vedeli za njegovo bolezen, nas je vse presunila vest o njegovi smrti. Nismo je še pričakovali. Upali smo, da jo bo nekako ukanil, se rešil njenih spon. Pričakovali smo. da se bomo spel srečali kje na cesti, ko bo hitel v drugi konec vasi. kjer bo imel kaj postoriti, da se bomo v njegovem hitenju bežno pozdravili in rekli kakšno besedo ali dve. Da, tak je bil Srečo! Vedno je hitel od ene do druge dolžnosti, ki se jim ni izmikal niti v času svoje bolezni. Ni nas obremenjeval z besedičenjem o njej. Kakor da je ne bi bilo. se je je v pogovoru izognil in govoril o stvareh in problemih, ki jih je bilo treba uredili. Zanj ni biLi velikih in malih problemov. Vsi so bili enaki in vse ie bilo treba z enako zagnanostjo rešiti. Najmanjša podrobnost m ušla njegovim očem in to ga je dvignilo iz sivine povprečja. Njegovo življenje je bilo podobno, kot so si naša življenja podobna: šola, učenje, zaposlitev, družina. Okusil je tudi, kako reže kruh tujina. Od tam se je v mil, kajti domača vas in pogled na naše čudovite gore sta ga zvabila nazaj. Kmalu je postal nepogrešljiv v lurisličnem društvu in v krajevni skupnosti Bil je (udi predsednik komisije za hortikulturo in varstvo okolja. Ob svojem delu ni uporabljat velikih besed, saj jih skromen, kot Je bil, niti ne bi mogel. Tako kot smo cenili njegovo delo, smo cenili tudi njegovo delavnost, marljivost in skromnost. Zavedali smo se in se še bomo, da |e bilo njegovo delo v krajevni skupnosti in pri turističnem društvu skoraj nenadomestljivo. Z njegovim odhodom je nastala težko zapolnjiva vrzel, kajti takih ljudi je malo Vsi, vsak od nas. bo moral poslej narediti nekaj več lo bo naš dolg in naša obveznost do niega Naj bodo te skromne besede v zahvalo za njegovo delo. • Krajevna skupnost in turistično društvo Mojstrana Krajevna skupnost Sava na Jesenicah Mestni sveti bi bili bolj učinkoviti V krajevni skupnosti Sava so se organizirali v treh soseskah. Na Tomšičevi bi radi več telefonov. Za TVD Partizanom bi morali urediti park in zelenice. Jesenice, 3. septembra - Krajevna skupnost Sava na Jesenicah sodi med večje jeseniške krajevne skupnosti in obsega območje od podvoza proti hali v Podmežakli in železniške proge do Špornovega grabna in Prihodov. V krajevni skupnosti Sava so sklenili, da tri večje soseske poimenujejo po herojih in imajo tako danes sosesko Toneta Tomšiča, ki sega od gimnazije do železniške proge Jesenice - Ljubljana, Benedičičevo sosesko do gasilskega doma in sosesko Toneta Čufarja, ki sega od trgovine Murka do gimnazije. Predsednik skupščine krajevne skupnosti Sava je Janez Pogačnik, ki pravi: »V naši krajevni skupnosti je največja delovna organizacija Železarna, sicer pa je skupaj 24 Janez Pogačnik družbenih podjetij, večinoma v soseski Tone Čufar in skupaj 50 družbenih objektov. V stanovanjskih soseskah so zadnja leta zrasli novi stolpiči, predvsem za samopostrežno restavracijo CEŽ, starejši stanovanjski soseski pa sta na Tomšičevi ob trgovini in za gimnazijo. Mislim, da je bilo pametno, da smo krajevno skupnost, ki je precej velika, tako po območju kot po številu prebivalcev (okoli 4.000), razdelili na več sosesk, saj se tako lažje in hitreje razrešujejo problemi, s katerimi se srečujejo naši krajani. V posameznih soseskah so problemi specifični, saj gre za stanovanjske stolpiče in za naselja zasebnih hiš, kot je primer na Tomšičevi. Tako se zdaj zborov volilcev ali občanov udeleži več ljudi kot včasih. Komisije pri svetu krajevne skupnosti ukvarjajo s komunalnimi in drugimi krajevnimi problemi. Največ dela ima komisija za napeljavo telefonskega omrežja. Na Tomšičevi si ljudje želijo telefone in tudi Benedičičeva soseska ima premalo telefonskih priključkov. V pripravi so pogodbe z jeseniško komunalno skupnostjo za napeljavo telefonskega omrežja, pripravljeni so načrti, ki pa se bodo lahko uresničili tedaj, ko se bo povečala zmogljivost telefonske centrale na Jesenicah. Težko je, ker v krajevni skupnosti živi precej starejših občanov, ki bi telefonsko napeljavo nujno potrebovali. V okviru krajevne skupnosti Sava je aktivnih več komisij, tudi komisija za socialna vprašanja in komite za SLO in družbeno samozaščito. Člani krajevne civilne zaščite se udeležujejo raznih tekmovanj in so uspešni, celo občinski prvaki. Zadovoljivo dela svet stanovalcev, svet potrošnikov pa nima nobenega vpliva, prav tako se delo poravnalnega sveta kljub prizadevanju predsednika ne more uveljaviti tako, kot je bilo pri njegovi ustanovitvi zamišljeno. Komunalni problemi so bili največji tedaj, ko se je gradila soseska MIŠ - zaradi dovozov in asfaltiranja. V minulem obdobju se je po planu komunalnih del v naši krajevni skupnosti asfaltirala Razgledna pot. Mislim, da smo ob dobrem sodelovanju s komunalnim podjetjem Kovinar in komunalno skupnostjo občine v krajevni skupnosti napravili marsikaj, V krajevni skupnosti Sava na Jesenicah je tudi jeseniška gimnazU*' ki se pripravlja na obnovo fasede in poslopja... Foto: D. Sedej tako da večjih komunalnih problemov danes ni. Res pa je, da se v zadnjem času zdi, da so ljudje postali bolj pasivni in indiferentni, kot so bili nekoč. V mestnih krajevnih skupnostih se to bolj kaže in vidi, zato se v razpravah o prihodnji organiziranosti krajevnih skupnosti po mestu ogrevam bolj za mestni svet. Ko je propadla krajevna organizacija Socialistične zveze, je morala vsa volilna opravila opraviti krajevna skupnost. Mislim tudi, da bo v prihodnje aktivnost boljša tudi zalo, ker imamo dva delegata v občinski skupščini, ki pa sta tudi člana sveta. Tako bosta veliko bolje obveščena o problemih, kot je bilo nekdaj, ko so se delegati menjali in s krajevno skupnostjo zato ni bilo prave povezave in informiranosti. Krajevna skupnost Sava je bila vedno kritična do pozidave za TVD Partizanom na Jesenicah. Naš interes je bil, da se tam uredi park in zelenice in verjetno tako tudi bo, saj nič ne kaže, da bi se za Partizanom gradilo. Začeli smo z akcijo za napeljavo kabelske televizije, ki pa je uspela v soseski Tone Cufar, na Tomšičevi pa ne. Krajevna skupnost ima na Titovi 18 tudi nove prostore, sejr no sobo, pisarno, za krajane, k1 iščejo pomoč ali nasvete. pa Je lokacija dovolj ugodna. Ne nazadnje so v krajevn' skupnosti Sava osnovna šola? šola Viktor Stražišar - ki gradl nove prostore - za obnovo fasade in poslopja pa se pripravlja tudi jeseniška gimnazija na CM" farjevem trgu....« • D. Sedej Ciril Zupin spet prireja krompirjevo tekmovanje Z nenavadnimi in rekordnimi primerki na plan Grad, I. septembra - Ciril Zupin, gostilničar iz Grada pri ( er-kljah, ki se ubada s pridelovanjem rekordnih pridelkov, večinoma buč, je lani priredil pravcato krompirjevo tekmovanje. Pridelovalci so razstavili kar se da nenavadne pridelke in najbolj posebni so si prislužili tudi nagrade. Tekmovanje bo tudi letos! Se preden seje Ciril odločil, da bi tudi letos ponovil lani tako uspelo tekmovanje, so mu okoliški kmetje (Alrin iz Grada, Hariž iz Dvorij in Kern s Pšate) že prinesli prve nenavadne krompirjeve primerke. To očitno kaže, da od njega vnovič pričakujejo ocenjevanje, zato jim bo ustregel Prav zdaj se začenja spravilo krompirja, zato spodbuja kmete, naj bodo pozorni na izjemno debel krompir in primerke nenavadnih oblik. Enega in drugega naj prinesejo v Gostilno na vasi v Gradu tja do 20. septembra. Kdaj bo potem ocenjevanje in srečanje s podeljevanjem na grad, bo še sporočil. Upamo, da bo dogodek vsaj tako zanimiv kot lani, ko je organizator povabil k sodelovanju troje ČasopitOV, Kmečki glas. Moj mali svet in naš časnik, pa seveda tUdI stroko, ki je razsojala o ustreznosti tekmo valnih primerkov. Naše rado vednosti, zakaj nenavadno de PRITOŽNO KNJIGO PROSIM 3 Uganke za kupce jajc in kurjih beder Na Planini v Kranju prodajalki v prodajalni Stj*P*?, Lebarja iz Lopatinca sortirata pred očmi kupcev jajca po ve kosi i. Drobna jajca iz originalne embalaže prodata kup<-'u' bela jajca pa zlagata posebej. , 0 Ce se pred kupca povsem po naključju prikrade ka*. debelejše jajce, ga takoj skrbno zamenjata z drobnim. K' pa gredo debelejša jajca, je zdaj uganka! . u Podobna uganka je s prodajo kurjih beder z delom tišča. Prodajalki jih prodajata kol sama kurja bedrca. Kdo je tu oškodovan in kdo ima korist v tej prodal-' ^ Ali kupec ali proizvajalec ali njegovi prodajalki pa seveo več uganka. 0 Vsa sreča za kupce, da ni več takih monopolov, K°l ,ih imdi VĆaslh! Bojan K«** Gradnikov« 5,^"' bel krompn i menda ne drži reklo o neumnem kmetu in debelem krompirju) in od kod čudne oblike, pa organizator tekmovanja Ciril Zupin ni mogel potešiti. Pravi, da tudi doktor agronomije Miloš Kus lani ni vedel pravega odgovora. • I). (P eka^cna re/"c Triglav konfekcija Kranj Savska c. 34, 64000 Kranj Delavski svet Triglav konfekcije Kranj razpisuje dela m loge: VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA z naslednjimi razpisnimi pogoji: — visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustre usmeritve -2 leti delovnih izkušenj v komerciali aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika ^ Kandidat bo izbran za 4-letni mandat Pisne Pon'J!j| p0JD k.izili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj k'" jr,g|av Ijejo v H dneh od dneva objave razpisa na naslov j0 konfekcija Kranj, Savska C. 34. 64000 Kram Kandidati 0 izbiri obveščeni v I J dneh po opravljeni izbiri. Torek, 4. septembra 1990 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN (MMm3§mGLt\& Večina že misli na ozimnico Hrana se draži v mnogokratnikih Septembra napoči čas za ozimnico in večina ljudi jo, kot bi se zgledovali po pridnih Mravljah, že znaša skupaj. Veljala pa jih bo precejšnje denarce. Cene večinoma še niso znane, toda ljudje že po nekaterih ozimniških artiklih sodijo, da bo ozimnica etos dražja kot lani. Kot nam je dejal eden od sogovornikov, je lani za kilogram krompirja (računajoč v današnji valuti) odštel 0,60 dinarjev, letos bo 5 dinarjev. Tudi za druge »sadeže zemlje« bo najbrž ^Ijalo podobno. Še dobro, da ljudje v domačih ohišnicah pridelajo nekaj tistega, za kar bi sicer na trgu odšteli premoženje. večidel zaradi zaupanja in kvalitete. Pa tudi cena pri vsem ni zanemarljiva, saj je pri znanem kmetu precej nižja kot na tržni- 'ka Ovčar: »Septembra začepim misliti na ozimnico: naku-"l0 Paprike, krompir, pobere-" Pndelek 7. vrtička (pomanjka-Se 7Casa narn onemogoča, da bi naroči"1-VeČ ubadali>- kasneJe Ne h- se meso za v skr'nJ°-b0 °'.vedela oceniti, koliko me Po °2lmnica stala letos, saj šele smn pih vračunam, koliko tošnP°lroSili zanJ°- Tudi vse le" don ^ene 5e niso znane- Če bo-ostale vsaj takšne, kot so zdaj. enem samem mesecu. Koliko me bo stala letošnja ozimnica, še nisem izračunala; vsega se tudi ne da. saj marsikaj pridelamo tudi doma.« Marija Sekulić: »Danes sem kupila večjo količino paradižnika, ki ga skuham v mezgo, zaprem v steklenice in jih čez zimo shranim v perje. Tako veleva stari srbski recept. Za kilogram sem plačala 8 dinarjev, ker sem vzela več, sicer stane 12 dinarjev. Tudi paprike nameravam še pripraviti za v skrinjo, pa peso, vkuhala bom tudi razne kompote. Meso Zorka Črnivec: »Nekaj stvari za ozimnico sem že kupila, vlagam infi^ sPreierr>ljivo. V prejšnjih i2£r,skih časin se je Se bolj v aCalo nabav iti ozimnico.« n*V'* **ašar: »Ne kupujem še za j_ ninicp, bo pa kmalu napočil paPrZanJ° vsako leto nakupim Bela' .P8 krompir pri kmetu, tu joj Pridelam tudi doma na vrbo h eS° kuPu'cm sproti. Verjet-lgnjno ozimnica letos dražja kot *a H I ker sva 2 mozem sama. Pravr Clovcka ne bo treba pridalo prav vc,ikih in dragih °8 za zimo.« Marjan Taber: »Prejšnja leta smo večji del ozimnice nabavljali prek tovarniškega sindikata, letos pa sva z ženo upokojenca in se namreč paprike in delam srbsko solato. Kmalu bom začela pripravljati tudi živila za v skrinjo. Večji nakupi bodo s krompirjem in mesom, vse to nakopičeno v kupujem sproti. Ne pričakujem, da me bo letos ozimnica drago stala, saj pri nakupu večjih količin lahko marsikaj prihranim « Andrej Tičar: »V družini se običajno skupaj odločamo, kaj in kje bomo kupili za ozimnico. Za jabolka in krompir se zmenimo pri kmetu, kumarice pridelamo sami, tudi mesa nakupimo na zalogo in ga zamrznemo v skrinji. Sicer pa jesenske pridelke že dlje časa jemljemo pri istem kmetu. morava znajti sama. trenutno še iščeva, kje bo ceneje. Cena je pri teh nakupih zelo pomembna. Ozimnica bo najbrž draga, saj se je hrana v primerjavi z lani podražila (sodeč po krompirju) skoraj desetkrat, plače se skorajda nič ne povečajo, pokojnine pa po odstotek. Tu v odstotkih, hrana pa kar v mnogokratnikih.« • D. Z. Žlebi r, Foto:G.Šinik Stehtali smo prvošolčevo torbo Breme učenosti "lah^" ^' Sl'l>,l'm,'ri' " Milo se nam stori, ko prvo šolsko jutro gledamo za našim prvorojencem, kako jo Sr ,a * hram učenosti. Malo zaradi starševskega ponosa, malo pa zaradi težkega bremena, ki ga ne-^než prenaša na ramenih. sita 1 r pet Mogramov tehta solio , j ' k' si J° je lo jutro pol- Torej hrbtu četrtino kiU Udel na ramc nas bobrih 20 PrP„ ,mov lc/k' Rambo Pred ■ ^ ''teraturi, ki smo jo ga nJv1 jetkom takt) pomembnejši r Ja v /iv|jenju temeljilo SetinU Pa dopušča zgolj de- lorh0° ?irokove leže težko šolsko Sir,0 ^a ne bi bili pristranski, H;t SL-°/rl1 ludi k dvema sosedo-Kodn JCr 'rnaJ° za prvi razred tako' g°snod'čni. Prva. ki prav ^hta^ti'-V Peresno kategorijo. neb kil ogramov, njena torba rej n a.J nad pel kilogramov, lo-DruPct!no njene telesne teže. rriin i1'; kl JO je narava že pri scd-28 tjjVj" hogaleje obdarila, ima ""gramov težko telesce, tor- lern!! iCl kilogramo\ in pol. Malo ,.'lllćr>o rr..... vi;5°ho V"' PodJ«lia, k, imajo "jo ^ 'jKusia denimo letimdi nn likvSI''"""' Prispevke, neka-Jen, ">s« rešujejo z odlaga- ^icJl?S,k« '>"k^ leto le >,yvfflllH' Potopljenih lo- tlinvtS"i Pokojninske "•Poan. ir?ke»a zavarovanji ie '"■i Ko s«-' 'ako začne olm.i šali večina gospiniarslva. zagrozi poiom. Kot rečeno, pa je pokojninski sklad ludi vse bolj obremenjen. Vse več ljudi se predčasno upokojuje, ker postajajo v tovarnah odvečna delovna sila. iz istega razloga tudi podjetja doku-puic|o man|ka|očo delovno dobo svojim delavcem. Razmerje med upokojenimi in aktivnimi prebi valci se ruši. Kako odgovorili nu take in podobne težave, da se ne bi na lepem kot kup domin sesul ves pokojninski sistem'' S krčenjem pravic, kar pa seveda nc bo lahko, ker jih je sistem zadnjih neka 1 let samo Siril. Sprememba zveznega pokojninskega zakona. k 1 je stopila v veljavo avgusta, je 10 očitno že imela v mislih, saj se nekatere nove določbe da razlagali natanko tako. Najpomembnejša sprememba denimo zadeva medicina usklajevanja pokojnin z osebnimi dohodki, ki naj bi bila poslej le dvakrat letno. Toda če se plače med letom povečajo (ali zmanjšajo) več kot 5 odstotkov, jc mogoče ludi večkratna uskladitev. Spremenjeni zakon prikrajšuje tudi delov ne invalide, ki za invalidnost, nastalo izven dela. ne bodo dobivali več sto. temveč le K5-odstotno nadomestilo I udi o nadurah je besed,1 I >e-l.iveem, ki so zaradi narave dela primorani opravljati nadure, so jim tako pridobljeni dohodek šteli v pokojninsko osnovo. Zdaj naj bi iz osnove izvzeli tudi obvezne nadure. In še je nekaj podobnih določil, ki bodo v večji meri prizadela prihodnje upokojence, ker za njihove pravice iz minulega dela ne bo več toliko denarja kot doslej. Gre za spremembe v zveznem zakonu, ki ima tudi na Slovenskem zaenkrat še vso veljavo. Kot vemo, ima slovenska vlada nalogo, da po razglasitvi deklaracije o neodvisnosti pregleda, kateri zvezni zakoni pri nas ne veljajo več. Pokojninskega zaenkrat ni na spisku toda vlada ima še čas. da zveznega nadomesti z republiškim Bomo videli, ali bo prisiljena poseči po omejitvah tako, kot je zvezna. • D. Z. I DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Suspenz kot kazen Vprašanje: Zaradi pomanjkanja ustreznih navodil s strani vodilnega delavca sem napačno opravil delovno nalogo, zaradi česar pa podjetju neposredno ni nastala večja škoda. Takoj sem dobil sklep o odstranitvi z delovnega mesta, pri čemer pa v sklepu ni bilo določeno, kam sem razporejen, niti komu in v kakšnem roku se lahko zoper sklep pritožim. Ob vročitvi sklepa mije bilo rečeno, naj do nadaljnjega ostanem doma. Ali je postopek zakonit? Odgovor: Sklep, katerega kopijo prilagate, je vsebinsko neutemeljen ter formalno pomanjkljiv do te mere, da objektivno tudi ni izvedljiv. Zakon pozna dve vrsti t.i. fakultativnega suspenza ali neobvezne začasne odstranitve delavca in sicer: — odstranitev z delovnega mesta in razporeditev na drugo delovno mesto, — odstranitev z dela iz organizacije. V konkretnem primeru je jasno zapisano, da ste bili odstranjeni le z delovnega mesta in ne z dela iz organizacije. Ker pa hkrati ni določeno, na katero drugo delovno mesto ste ob tem razporejeni, takšnega sklepa enostavno sploh ne bi bilo mogoče izvesti. Razlaga, po kateri ste dolžni do dokončne odločitve v disciplinskem postopku ostati doma, je torej popolnoma napačna. Razen omenjene »formalne« pomanjkljivosti je močno vprašljiva tudi vsebinska utemeljenost konkretnega suspenza. Iz zakona namreč zelo jasno izhaja izrazito preventivni in ne kaznovalni namen takšnega ukrepa. Izreče se lahko le zaradi najhujših kršitev delovnih obveznosti ter v drugih vnaprej določenih primerih in sicer pod pogojem, da delavec s svojim ravnanjem ogroža življenje in zdravje delavcev ali materialna sredstva večje vrednosti, oziroma če bi njegova navzočnost na delu lahko ogrozila nemoten in varen potek delovnega procesa, poslovanja in dela organov organizacije. Gre torej za neke vrste varnostni ukrep, ki ga ni mogoče izrekati kar ob vsaki hujši kršitvi delovnih obveznosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Takšna možnost je obstajala po prejšnji zakonodaji in prav zato se je svoje čase ta ukrep v nasprotju s svojim temeljnim namenom tudi na veliko zlorabljal kot specifična oblika hude denarne kazni. Delavec namreč za čas suspenza (do dokončne odločitve v disciplinskem postopku) prejema le polovični OD. Ker pa se večina takih postopkov običajno konča najmanj z izrekom javnega opomina, delavec tudi kasneje ni upravičen do ustreznega povračila razlike do polnega OD. S tem pa je v bistvu izredno hudo denarno kaznovan, čeprav njegova odstranitev iz organizacije pred disciplinskim postopkom v večini primerov sploh ne bi bila dejansko potrebna. Prav zaradi množične zlorabe suspenza v opisanem smislu je novi zakon o delovnih razmerjih skrajno omejil in zaostril pogoje, pod katerimi se lahko izreče. Iz obrazložitve sklepa, ki ga prilagate, resnično ni mogoče ugotoviti, v čem naj bi vaše konkretno ravnanje ogrožalo življenje in zdravje delavcev, materialna sredstva večje vrednosti ali nemoteno delo in poslovanje. Čeprav gre morda res za kršitev delovnih obveznosti, pa je izrek suspenza popolnoma nepotreben in neutemeljen. Zato vam kljub pomanjkanju pravnega pouka svetujem takojšnjo pritožbo z zahtevo, da mora biti postopek reševanja hiter. Vodja pravne službe pri Svetu kranjskih sindikatov Mato Gostiša, dipl. iur. VESTI Pomoč družinam ponesrečenih v rudniku Kreka Ob hudi nesreči v rudniku Kreka je Rdeči križ Slovenije danes že nakazal 10.000 dinarjev za družine ponesrečenih rudarjev kot prvo pomoč pri lajšanju gmotnih težav. Glede na številne telefonske klice, ki jih dobiva RK v zvezi z zbiranjem sredstev za pomoč prizadetim družinam, objavljamo žiro račun: 50101-678-51579 (za družine ponesrečenih rudarjev iz Kreke). Delovne organizacije in prebivalce Slovenije prosimo, da s svojimi prispevki pomagajo reševati težko stanje družin rudarjev z nakazilom denarnih sredstev na žiro račun Rdečega križa Slovenije. RK se vam zahvaljuje za darovano pomoč. NE IZGUBLJAJTE GLAVE ^MiOfe OBJAVLJAJTE V JPPjhtt GORENJSKEM NAPRAVITE PRAVI KORAK. EKONOMSKA PROPAGANDA CESTA JLA 16 MALI OGLASI tel.: 28-463 fax. 25-366 tel.: 27-960 fax : 25 366 (^©IMiSsJoIJ^IEnGLAS ■■REDNO BERE PREKO 100 (100 VAŠIH BODOČIH POTROŠNIKOV K (M)MfmMEnGLAS 6. STRAN PISMA, PODLISTEK Torek, 4. septembra 199° PREJELI SMO Pohvala za klopce V Železnikih živimo v ozki dolini, ki jo sekata po sredini cesta in reka Sora. Za sprehode in rekreacijo skorajda ni prostora. To pa nam vseeno nudi VOJAŠKA CESTA, kot jo imenujemo, ker so jo pred II. vojno gradili vojaki. Cesta je speljana od glavne ceste v dolini, do vasice Prtovč pod Ratitovcem. Ta je sedaj dokaj urejena in lepo sprehajališče upokojencev in sploh starejših občanov. V sprehajališče pa nam jo je res prijetno uredil tov. Jelo Kristan. Ob cesti je namreč postavil več prijetnih in lepo urejenih klopic, ki nudijo sprehajalcem prijeten počitek in prelep pogled v dolino, zgoraj pa kraljuje v vsej svoji lepoti naš ponos RA-TITOVEC. To je Jelo storil za nas in na lastne stroške. Za njegovo izvirno domiselnost in čut do sočloveka, ki naj polepša jesen življenja, smo mu, če že ne drugače dolžni iskreno zahvalo in to javno. V današnjem času, ko ni drugega na dnevnem redu, kot boj za oblast in pridobitev materialnih dobrin, je taka poteza človeka, kot je Jelo, izredno redka in toliko bolj dragocena. Lepo bi bilo življenje, če bi vsaj z malenkostmi poskušali eden drugemu pomagati in mu dokazovati, da je med ljudmi še prijateljstvo, tovarištvo in humanost. Seveda, najdejo se še izjeme, med katerimi je naš Jelo Kristan. Jelo, iskrena Ti hvala! Iz tega pisma boš spoznal, da znamo ceniti Tvoje delo, predvsem pa Tvojo dobro voljo. Hvala tudi uredništvu za objavo tega pisma! Terezija Koblar Zakaj propada kmetija v Pozirnem 10? Vem, da je bilo novinarju gospodu Zaplotniku težko priti še k drugemu oskrbniku omenjenega posestva, če ga je povabila Gre-gorčeva. Verjetno bi bilo njo sram (vsaj mene bi bilo), da bi bralci Gorenjskega glasa zvedeli resnico, zato je dala tudi netočne in lažne podatke in krivdo zvalila na druge. S tem je sebi umita samo roke, obraz pa bo ostal umazan, dokler se ne izve resnica. Prvo, kar ni resnica, je to, da je že za časa življenja pokojnima pomagala pri delu in prinašala živež. Najmanj pet let sem jima pomagal pri delu in spravilu sena in s traktoriem vozil ali nosil živež iz doline in Gregorčeve nisem nikdar videl in ne srečal na poti do omenjenega posestva. Ker je dejala, da jaz vem in to mije povedala pokojna Marjan-ca, da je Gregorčeva pomagala-pri spravilu češenj in sliv. To je bilo samo 1983. leta. Pomagali so jima pa tudi nekateri okoliški kmetje, ki tudi lahko povedo resnico, koliko je Gregoprčeva pomagala pokojnima na omenjeni kmetiji. Če je toliko pomagala, zakaj me je pa pokojna Marjan-ca stalno spraševala, zakaj Angela nič ne pride. Sprašujem se tudi, kje je bila takrat, ko sta klala prašiča. Tak dan je ogromno dela, posebej še za ljudi pri osemdesetih letih. Kje je bila takrat, ko jima je poginila krava? Kje je bila takrat, ko smo po dveh ali treh dneh dobili pokojno Marjanco mrtvo ? Kje je bila takrat, ko je bilo treba prevzeti živino po pokojni Marjanci? Vem, takrat je bila v hiši in se je zgo-varjala, da nima prostora. Za žganje, zabelo, sladkor in druga živila pa je imela prostor, ker jo je mož nečakinje pokojne prosil, da se shrani pri njej. Sodišče je že vedelo, zakaj dva skrbnika in prav je odločilo. Kmetija res propada in še bo propadala. Gregorčeva ne seka same sušice, kot navaja v članku. Posekala je z najetimi delavci, preko dva tisoč m* lesa in to s pomočjo vodstva GG Kranj, obrat Škofja Loka. Ve se tudi, kako je bil les Masiran in kdo ga je kupil preko GG. Taki poseki ne gredo v skrbniško delo. Zakaj pa ni popravila strehe na hiši? To je ropanje kmetije, kar počenja na omenjenem posestvu. Prevzemnik posestva bo dobil prazno parcelo. Drugim pa očita, da vidijo same smreke. Če bo delala tako, jih za prevzemnika ne bo veliko ostalo in bo sama poskrbela, da jih bo posekala. Omenja tudi novo slovensko oblast in Kmetijsko zemljiško skupnost. Oblast naj le poskrbi za prave zakone. Samo, če bodo pravi, verjetno njej ne bodo ugajali. Kmetijska zemljiška skupnost pa ji je že tako dala potrdilo, da je sposobna za prevzem okoli 47 hektarov velikega posestva. Ne vem, kam so gledali ti strokovnjaki, čeprav nekateri vedo, da je brez potomstva in s skoraj petnajstletnim invalidskim stažem. Invalidska upokojenka! Prepričan sem, da je v novi slovenski vladi kar nekaj razumnih mož, in da ne bodo dopustili, da bi takšna kmetija še naprej propadala. Če pa je ugotovitev Kmetijske zemljiške skupnosti realna, pa naj vsaj vlada poskrbi, da bo pravilno ukrepala pri invalidski pokojnini in za leta nazaj, ker je neumorno delala od jutra do večera in ni bilo videti nobenih znakov bolezni. Lep pozdrav! Janko Rihtaršič, Bukovščica 27, Selca Narod hlapcev in izdajalcev! To smo Slovenci: grizemo m izdajamo se med seboj, ko iščemo privilegije pri svojem gospodarju, ko pa začutimo popuščanje njegove uzde. se kot mrhovi- narji spravimo nadenj. Za takšno ugotovitev je dovolj dokazov iz naše polpretekle zgodovine, torej zadnjih 72 let, da ne brskamo še naprej. Takrat so se naši predniki naveličali klanjati nemški in ponemčeni gosposki in presvetli gnadi. avstrijskemu cesarju, namesto njega pa izbrali njegovo veličanstvo kralja SHS, kateremu vladavini so pomagali krotiti neposlušne Hrvate, Makedonce in Šiptarje. S takšno državo so nemški in italijanski agresorji hitro opravili. Pri tem jim je pomagala njihova peta kolona (že tedaj), ki jih je ponekod sprejemala kot osvoboditelje (o tem je bilo objavljenih precej posnetkov). Nekaj prejšnjih voditeljev se je okupatorju poklonilo v znamenje lojalnosti, drugi pa so celo ponudili svojo pomoč pri preganjanju rodoljubov, pozneje pa sodelavcev O F. Nemcem in Italijanom ni bilo težko pridobiti in oborožiti svojih pomočnikov iz naroda hlapcev za boj proti NOV. Čeprav zagovorniki bivših domobrancev enako trdijo za NOV, češ da so bili hlapci kominterne in Stalina, to ne drži, ker je bil takrat Stalin daleč stran in v hudih težavah. To je sedaj le opravičilo in slepilo za nepoučene, predvsem pa mladino. Po vojni smo prisegali na bratstvo in enotnost ter socializem, v Sloveniji še bolj kot drugod, pri tem pa ustvarjali razred privilegirancev. Največji ideologi v jugoslovanskem vrhu so bili »naše gore listi«, zato so se njihova načela v Sloveniji najstrožje izvajala. Čimbolj se je krepilo samoupravljanje, tem manj se je delalo, zato bi moral slediti tudi manjši dohodek. Na to pa ni nihče pristajal, zato se je začel sistem krhati. Sprejeli smo novo ustavo leta 1974, s katero je bilo precej pristojnosti prenesenih na republike, ki so se najprej poskušale reševati z najemanjem tujih posojil, ko so ta presahnila in bi jih morali začeti vračati, smo se znašli v položaju, iz katerega m bilo videti izhoda, Vsi so zahtevali denar, ki ga ni bilo, zato se je začel neusmiljeni boj za prisvajanje dohodka - tudi neupravičenega. Iz tega se je rodila dogovorna ekonomija, ki ni zaživela zato, ker je ni nihče spoštoval. Šinigojeva vlada pa jo je okronala s svojo strateško opredelitvijo: s cenovno in delitveno politiko, ki je temeljila na tržnem protekcionizmu: visokih cenah slovenskih izdelkov na jugoslovanskem trgu. Zaradi propada tega projekta m neuresničenih iluzij, slovensko vodstvo ni več videlo pravega smisla obstoja te skupnosti, zato je začelo z razgrajevanjem njenih temeljev. Proces je že prej pospeševala močna politična opozicija (o njenih razlogih sem že pisal), ki je z volilno zmago dobila možnost, da ga tudi izvede. Zgodovina nas uči, da so naši predniki najdlje preživeli kot hlapci pod bičem tujih gospodarjev in tako bo verjetno tudi v prihodnje. Nismo zadovoljni z rela- tivno precejšnjo suverenostjo, ki jo sedaj uživamo na gospodarskem političnem in kulturnem področju, temveč zahtevamo še svojo vojsko, ministrstva in mednarodni ugled večje ali vsaj srednje države, Poslancev v skupščini imamo že toliko, zdaj so na vrsti še ministrstva in zastopstva v tujini. Suverenost je samo fraza in krinka avanturistom in karjeri-stom za prisvajanje državniških funkcij, zato vlagajo največ naporov za večanje lastnih pristojnosti (o tem smo se lahko sami prepričali iz skupščinskih dvoran). In kakšen je njihov namen? Osrečiti Slovence z Novim redom in novimi - natančneje -starimi gospodarji, ki jih nova oblast vztrajno in ponižno išče. Pridite gospodje z denarjem, Slovenija Vam je na voljo! A glej ga zlomka, teh pa ni od nikoder; verjetno se jim ne mudi, čas je njihov zaveznik. »Slovenija naj se najprej osamosvoji, izčrpa, morda potem,« si mislijo. Imajo slabe izkušnje z našo nestanovitnostjo? Prav nam je! Smo pač samo narod hlapcev in izdajalcev. Sramujem se pripadnosti takemu narodu! Stane Rakovec Slap 23, Tržič sklepom obvestila v članku navedenega občana, da mu bo zaradi družinskih razmer (pri tem je mislila na duševne stiske staršev, da bi jih zaščitila) dodeljeno stanovanje oziroma nujni prostor. Tak prostor ne odgovarja normalnim stanovanjskim standardom, komisija pa ga ima pravico dodeliti izven prednostnega vrstnega reda solidarnostnih prosilcev. Nujni prostor pa ni drvarnica, niti hlev brez elektrike, kot navaja novinarka, marveč je to najmanj soba, ki ima v souporabi tekočo vodo in sanitarije. Po prejemu takega sklepa komisije je v članku prizadeti občan zahteval razgovor z namenom, da strokovne delavce pouči, da ne potrebuje nikakršne pomoči, ker v svoji družini ne vidi nobene težave niti nima želje, da bi ga na kakršenkoli način obravnavali, čeravno je v isti sapi zatrjeval, da pozna vse vrste postpenalnih pomoči, o katerih je bil poučen že v času prestajanja zaporne kazni. Poleg tega je še dodal, da, če bi jih zahteval, mu le-teh ne bi smeli odreči. To svojo izjavo pa je čez čas preklical in želel, da dobi tako imenovani nujni prostor. Sekretariat za urejanje prostora Božena Ronner »Posebna obrav- Varuhi nava« po jeseniško še z druge strani Članek novinarke Sedejeve v rubriki SVET BREZ BLEŠČIC ali »Posebna obravnava« po jeseniško, je napisan enostransko, vendar si ga kaže ogledati še z druge strani. Natančnemu bralcu, ki bere že samo uvod v članek, lahko vzbudi pozornost, da 4-članska družina živi v stanovanju v blokovni gradnji. To stanovanje je trisobno in meri 66,34 nr, kar pomeni, da stanovanje povsem odgovarja normativu stanovanjske površine za 4-člansko družino. Te normative pa določa zakonodaja s področja stanovanjskega gospodarstva. Res je »prizadeta« oseba konec leta 1989 prosila za solidarnostno stanovanje in tudi odgovor komisije, ki je vlogo obravnavala, je bil tak, kot je opisan v članku. Na omenjeni sklep pa ni reagiral. V mesecu maju tega leta, ko je bil objavljen razpis za zbiranje prošenj interesentov, ki so želeli pridobiti solidarnostno stanovanje, je bil v tem razpisu natančno določen cenzus osebnega dohodka za posamezno kategorijo prosilcev. Zato ni smiselno, da se tudi avtorica članka spotika ob ta določila, saj je imela na vpogled vso razpoložl/ivo dokumentacijo, ki je bila omenjenim družinskim članom vročena. Komisija za solidarnost in kadrovska vprašanja je zaradi tega primera začela s postpenalno pomočjo, vendar po nikakršni »službeni« dolžnosti in že v predhodnem postopku s svojim Triglavskega narodnega parka -»dosf 'mamo vaš'ga spanca« Narodni park pod imenom Triglavski narodni park je bil določen z namenom, da se ohranijo izjemne naravne in kulturne vrednote, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živalstvo in naravni ekosistemi ter značilnosti neživega sveta. V narodnem parku naj se zagotovita z naravnimi danostmi in vrednotami usklajen razvoj kmetijstva in gozdarstva, ohrani in razvija kulturna krajina in ustvarijo solidni pogoji za življenje in delo prebivalcev. Le v tako negovanem parku bo omogočeno vsem obiskovalcem uživanje naravnih in kulturnih vrednot. Zanimivejši del osrednjega dela Triglavskega narodnega parka je Bohinjsko jezero. Leži v najgloblji udorini v slovenskem delu Alp. ki sprejme in pretoči velike količine svežih in zdravih voda. brez katerih bi bilo življenje v Sloveniji zelo osiromašeno. Najhujša nevarnost za jezero je bila pred štiridesetimi leti, ko so ga hoteli predelati v zbiralnik vode za elektrarno ob Soči. Omenjene možnosti pogube jezera ni več. Vendar pa sedaj grozi jezeru še hujša nevarnost - onesnaženje z vsemi možnimi odpadki nase civilizacije. V toplem juliju in avgustu je postalo Bohinjsko jezero veliko kopališče brez reda. Turisti ob vodi kurijo, čistijo posodo, poleg kopalcev se v vodi hladijo psi, avto- mobile in motorje parkirajo čim-bližje obali ali celo na njej, uničujejo kmetijske pridelke itd. V zakonu o Triglavskem narodnem parku podpisanem 28/5-1981 od predsednika skupščine SRS g. Milana Kučana so točno navedene prepovedi. Tu so naštete samo nekatere, ki so stalno kršene v območju jezera: — prepovedano se je voziti po gozdnih in poljskih poteh — prepovedno je povzročati hrup — prepovedano je šotoriti, par-kirati ali pustiti osebno motorno vozilo ali prikolico za bivanje zunaj za to določenega mesta — prepovedano je kuriti ognje in pripravljati žerjavico zunaj za to določenih in urejenih mest. Zeleni Kranja prosijo upravne organe republike Slovenije in občine Radovljica, izvršni svet R Slovenije in občine Radovljica ter organizacijo za varstvo narodnega parka, da obrazložijo vzroke dopuščanja kršenja zakona o Triglavskem narodnem paf' ku za neukrepanje pri vandal-skem obnašanju nekaterih obiskovalcev. Kranj, 11. avgusta 1990 Zeleni Kranj (Tadej Markic) Oglasil se je zagovornik branilca narodnega izdajstva! Pod tem naslovom Medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko v Gorenjskem glasu z dne 31. *■ 1990, ko polemizira z Zdenkom Zavadlavom, trdi in raznaša. da sem zagovornik narodnega j:' dajstva. Te trditve so neresnične in mi z njimi borčevska organizacija, katere član sem. jemlje dobro ime in me obrekuje. Nihče, ki bere moje prispevke in nihče, kije kdajkoli v javnosti pd; slušal moje besede, ne more red, da sem zagovornik narodnega izdajstva. Bolj upravičeno bi se moglo reči. da sem zagovornik narodnega ponosa in človekove morale. Res je. da branim tisi* protikomuniste in domobrance, ki /trnje prejšnja partijska oblast (sedaj pa še naprej borčevske organizacije) nadela ime - narodn^ izdajalci, da bi opravičila zverin-stva nad njimi, kijih človek tU more opravičiti. Če rečem da so vojni hudodelci prav med nami. v borčevski organizaciji. J to resnica, kije hudo neprijetn tudi za tiste, ki so množične boje zagovarjali (in jih še ~a%°\ varjajo). Z mojimi javnimi stopi m tudi sicer sem vedno W& branil čast velike večine n°rC< u NOV. ki so kljub krutemu Ć&* vendarle ostali ljudje. .0 /uradi morebitnega rosW^a\\ pri borčevski organizaciji pred sodiščem, prosim ure d štvo, da javno objavi imenahfe. naslove podpisnikov zame ob ^ ki/nega prispevka: i: Tržiča. Škofje Loke. Rado")'1 in Jesenu. Kranj. J. 9. 1990 1 MIHA NAGLIC Življenje in delo ljudskega poslanca Antona Peternela - Igorj Za kmeta in za komunizem Ko torej niso od njega ničesar zvedeli, so ga popoldne odpeljali na Zunharski grič nad Poljanami, kjer so ga prisilili, da je moral izkopati svoj grob. Domobranci so stali okoli njega z vanj naperjenimi puškami. Ko je skopal del jame, čeprav še zelo plitko, je zgrabil kramp in ga zalučal oproti domobrancem in jim dejal: "Zame je dovolj globoka, kar ustrelite me."Tedaj pa so ga potegnili iz jame in ga začeli pretepati. Potem pa so mu ukazali, naj roke dvigne vodoravno. Na tako iztegnjene roke so mu naložili večje število pušk, rekoč: "Ker imaš tako rad orožje, ga pa imej, da se ga boš najedel." Brat, ki je bil sicer zelo močan, je dolgo časa trmasto držal na stegnjenih rokah naloženo orožje. Ko so mu moči pohajale in so roke začele drhteti in popuščati, pa še vedno ni hotel popustiti, je to okoli stoječe domobrance razkačilo, ker so ga hoteli ponižati, da bi klonil pod težo orožja, in tedaj je Tone Justin, Celinkarjev iz Gorenjega Brda dejal, "bomo že preizkusili tvojo moč" in ga z vso močjo s puškinim kopitom udaril po stegnjenih rokah in mu jih nato z več silnimi udarci polomil in zdrobil. Pridružili so se mu še drugi okoli stoječi domobranci in s puškinimi kopiti z vsemi močmi udrihali po njem. Zdrobili so mu tako rekoč vse kosti in ga potem že mrtvega še ustrelili. Med najbolj prizadevnimi je bil, kakor so mi povedali, Stanko Kržišnik, po domače Rovančan iz Podjelovega Brda pri So- vodnju. Nadalje Novačen i/ l.eskovice in Novine iz Kopačnice (nisem povsem gotov, če sem si hišna imena prav zapomnil). Navzoča sta bila tudi brata Nande in Franc Bogataj, Vrhovškova iz Stare Oselice. Kako je vse to potekalo, je pred okrog 35 leti neki Bogataj iz Stare Oselice pripovedoval delavcem Cestnega podjetja Kranj, ko so gradili most pri Koprivniku pri Sovodnju. Ta Bogataj je vse to videl na lastne oči, ker je bil z očetom domobrancem kot varovanec v postojanki v Gorenji vasi. Se nekaj besed o Stanku Kržišniku, Rovančanu iz Podjelovega Brda. Ta je bil prej nekaj časa partizan. Kot domobranec pa je ubil devet sodelavcev in aktivistov OF. Med njimi tudi Franca Bevka, svojega soseda, ki je bil prej občinski tajnik. Ta je bil ob-dolzen sodelovanja v OF, aretiran in potem zaprt v Skofji Loki in v Begunjah. Ko je bil iz Begunj izpuščen domov, so ga v Gorenji vasi prijeli domobranci iz. te postojanke. Z njim je potem nekje za cerkvijo obračunal sosed Rovančan. Ta obračun je z otrokom v naročju opazovala Rovančanova žena. Rovančan jc ovil Francu Bevku žico okrog vratu in jo potem počasi navijal in pri tem sadistično užival. Ko so potem pri davljenju Bevku začele solze zalivati oči, je sinček, ki ga je mama pestovala, vprašal "Mama, zakaj pa striček joka?" in kaže, da niti nje niti njegovega očeta to nedolžno otroško vprašanje ni ganilo, da bi bil prenehal s tem zločinskim početjem. • Ta i« v Fnak zločinec je bil tudi Ruprehtov Pavle iz Bttnja. 1 > lfl zadnji sovražnikovi ofenzivi marca 1945 moril in pobijal bo ^ aktiviste OF na območju Delnic in Javorij (in verjetno tuo Q_ god, kjer je hodil). Ruprehtov Pavle je bil domobranec v P v lanki. v Zabnici. Skupina domobrancev, v kateri je bil P;J| \i petek, 23, marca 1°45, prišla Z vojaške ceste, ki vodi na prelaza Predole v zaselek Podpreval, ki spada k vasi Deln'^ ' za-oddelek je iz Podprevala šel v hajko v Zaklančarjevo grap • £C. raščeno z grmovjem in gozdovi. V tej hajki so domobrane >^i(0-sali vso grapo in pri tem odkrili v robidovju Jurija Mraka ~ '^efl\ ljuba, člana odseka za trgovino in prehrano pri pok ran pel(z odboru OP za Gorenjsko, po domače Jejlarja iz Delnic', tet . p0-OflMIta - Zara, člana odseka pri okrajnem odboru ()r\ .e močni stilizaciji učinkuje pravo telo SLOVENSKO GLEDALIŠČE V ^ KOREJI_ ^' bo i ' 'etofcnjem 14 mednarodnem fledaliikam festivalu v Seulu. lo tud''1,1'1' d° zučetka oktobra, je konec prejiniega meseca sodelova* igrU|c 1 'l"hh.insko gledališče Di.im.i S\d Kol posebni gostje so 'rame korejskemu občinstvu petkrat odigrali predstavo Her-nJene."1'"' Malomeščanska svatba v režiji Edvarda Milcrja. Od lev n f hM:'sl'1'^'1 ,l" S'CCI rninilo že skoraj pel let, a so jo za predstavi« ru>no ,l'|,u,n vzhodu posebej obnovili Ker ima v predstavi kol iziti lahk i"VV pomembno vlogo tudi gib. so gledalci ludi brez prevode' ° * l'ieilslav i Občinstvo je bilo navdušeno, oirne in kri-l'*čiPil £in""l<< o izjemni predstavitvi Slovenskega narodnega glcda-' Kepuhhki Koieu Uspele kulturne prireditve RADOLSKO POLETJE Letos prvič je Zveza kulturnih organizacij Radovljica skupaj z v njej včlanjenimi kulturno-prosvetnimi društvi ter skupinami ter zahvaljujoč prizadevnim strokovnim delavcem uspela izpeljati svoj program prireditve, ki so se začele 1. junija, sklenjene pa bodo v začetku septembra. Čeprav je bilo najprej predvideno, da bodo organizirali 17 glasbenih, pevskih, dramskih in drugih kulturnih nastopov po več krajih občine, bodo najbrž presegli to številko. Junija se je moški zbor iz Podnarta predstavil v radovljiški graščini, Zbor KUD Stane Žagar iz Krope pa v domačem kraju. Godba na pihala DPD Svoboda Lesce je imela koncert na Bohinjski Beli. V osnovni šoli v Lipnici je gostovala gledališka skupina DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske Bistrice z igrico V ozvezdju postelje. Kroparski pevci so se predstavili s koncertom slovenskih ljudskih pesmi v modni hiši Pristava na Bledu, v radovljiški graščini pa oktet LIP Bled. Zelo množičen je bil odziv poslušalcev na koncertno prireditev Pod rožnato planino V izvedbi moškega zbora Staneta Žagarja pri Mencingerjevi koči na Ravnah, v Srednji vasi in v Kamni gorici, prav tako pa tudi na jubilejni koncert okteta LIP v Modni hiši Pristava na Bledu. Koncert Pod rožnato planino so predstavili pevci iz Krope tudi v župnijski cerkvi v Radovljici. Člani dramske skupine DPD Svoboda Bohinjska Bela pa so v graščinski avli v Radovljici uprizorili igro Večer ženinov. Pred radovljiško knjižnico so članice KUD Triglav iz Srednje vasi v prireditvi Večer s predicami prikazale stare ljudske običaje. Sodelovala je tudi folklorna skupina, prireditev pa so ponovili tudi v Centru v Lescah. Tudi avgusta so člani moškega zbora Staneta Žagarja iz Krope pripravili koncertno prireditev Pod rožnato planino. Tokrat pred cerkvijo na Kupljeniku in pred zadružnim domom na Srednji Dobravi. Celoten program »Radolškega poletja« je bil strokovno in z minimalnimi denarnimi sredstvi. Pohvala velja vsem organizatorjem iz ZKO Radovljica in društev. Njihovo prizadevanje je bilo poplačano z izjemno dobrim obiskom ljubiteljev kulture: Samo v majhnem zaselku se je pri cerkvi na Kupljeniku zbralo nad 200 obiskovalcev, na Ravnah pri Mencingerjevi koči pa celo 320. Kaže, da so prireditve »Radolško poletje« prava poteza za poživitev kulturnega utripa v radovljiški občini. Hkrati pa so dopolnilo elitnim kulturnim nastopom poklicnih umetnikov v turističnih središčih, ki žal niso dostopni ljubiteljem kulture iz oddaljenih krajev. J. Rok V recepciji hotela (reina razstavlja svoje tapiserije samouk Radovan Bukovec, tapiserije so v njegovih rokah začele nastajati kot oblika delovne terapije, sedaj pa je morebitnim kupcem na izbiro že cela serija izdelkov, ki so obiskovalcem vsestransko predstavljeni. Na tapiserijah prevladujejo živobarvne ploskve, ki se n.tjholi spominjajo na geometrijske like Vsaka ima SVOJS ime in številko. Prodajno razstavo spremlja katalog s fotografijami 23 del, vsako pa je opremljeno tudi s kratkim avtorjevim komentarjem v obliki filozofskega teksta. ■■GORENJSKI GLAS TUDI Z NOVICAMI IZ VAŠEGA KRAJA!m (SODELUJTE. SPOROČITE,SVETUJTE..., NE BO ZASTONJ!■■ KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava Kranj, kakršnega ni več. V Galeriji Lipa v Mestni hiši je na ogled prodajna razstava del članov Likovnega društva Kranj. V Galeriji Tai Tai je na ogled prodajna razstava del Franceta Slane in Izidorja Jalovca. V Galeriji Bevisa razstavljata akademska slikarja iz Sarajeva Vito in Dejan Šalvarica. BRDO - V avli hotela Kokra je na ogled prodajna razstava olj in risb akademske slikarke Maje Kocmut VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta v petek, soboto in nedeljo od 9.30 do 17. ure. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik razstavlja svoje akvarele slikar Marjan Miklavc iz Sežane. V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava razglednic in fotografij Gorenjski kraji in ljudje pred prvo svetovno vojno in med obema vojnama. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija (etnološki muzej) je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 16. do 20. ure. BLED - V Festivalni dvorani bo v sredo, 5. septembra, ob 21. uri spet večer jugoslovanske folklore. Nastopila bo ljubljanska skupina Tine Rožanc. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava Pletarstvo v Radovljici. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši razstavlja slikar Uroš Žitnik iz Ljubljane. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji na Mestnem trgu razstavlja slike in risbe akademski slikar Marko Butina. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. In memoriam JANEZU KLEMENU Umetnik v spopadu z usodo največkrat nima sreče. Mladost je zanjo še večji izziv. Pretrgati nit ustvarjalnosti na njenem najčvrstejšem delu, povzročiti praznino, to je njeno delo. Janez Klemen je po končani srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani študiral in diplomiral na kiparskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer so mu bili profesorji znani slovenski kiparji: Zdenko Kalin, Slavko Tihec in Drago Tršar. Nadaljeval in zaključil je še postdiplomski študij na spe-cialki za restavratorstvo, prav tako na ljubljanski akademiji. Po nekaj letih v pedagoškem poklicu se je povsem posvetil re-stavratorstvu in se zaposlil v republiškem Zavodu za restavratorstvo. Kot uspešen restavrator in tudi inovator na tem področju je bil poslan na študijsko izpopolnjevanje na Nizozemsko. Zaradi bolezni se je predčasno vrnil domov in je zadnja leta, kolikor mu je zdravje dopuščalo, deloval kot samostojni restavrator v svobodnem poklicu. Zaradi poklicne restavratorske dejavnosti Klemenov kiparski opus ni posebno obširen. Obsega predvsem portretne in figuralne študije, pretežno še iz časa študija na akademiji. V zadnjem času se je zopet posvetil kiparjenju, predvsem oblikovanju akta v tehniki gline in betona. S to temo je celo načrtoval razstavo, ki naj bi bila v kamniški Veroniki letos ali prihodnje leto. Žal sta mu huda bolezen in smrt to preprečili. Dolg stroke in organizatorjev je, da kiparja in njegova dela predstavijo na posthumni razstavi v bližnji prihodnosti. Zanemarljivo ni tudi Klemenovo risarsko delo, saj je bil v ožjem krogu znan kot pronicljiv karikaturist in satirični risar. Tudi to je zapuščina, ki jo bo potrebno šele zbrati in ovrednotiti. rj_ Lipovec Mojster Anton Plemelj - slikar naive v svojem ateljeju na Brezjah ustvarja olja in slike na steklu, olja na platnu, majhne, ročno obarvane grafike z motivi iz kmečkega življenja in iz narave, ki so navadno začinjeni z erotiko. Čeprav razstavlja na več mestih, je njegov dom tik za cerkvenim zidom na Brezjah največja in najlepša galerija njegovih del. (foto: D.D.) LJUBLJANSKI LUTKARJI V _ZAGREBU_ Na letošnjem Mednarodnem lutkovnem festivalu v Zagrebu bo te dni med številnimi lutkovnimi gledališči iz Jugoslavije in Evrope nastopilo tudi lutkovno gledališče iz Ljubljane. /. odmevno uprizoritvijo dela Borisa A Novaka Prizori iz življenja stvari v rezili Borisa Kobala hod o oktobra gostovali tudi v Zvezni republiki Nemčiji. ■■REDNO BERE PREK0100.000 VAŠIH BODOČIH POTROŠNIKOV H» GOSPODARSTVO (^IMiS^IEHGLAS 8. STRAN UREJA: MARIJA VOLČJAK Torek, 4. septembra 1990 Varnost denarja Po toči zvoniti je seveda prepozno, toda izkušnja z banko Les bo nedvomno zelo vplivala na varčevalce. Varčevalcev znamenite banke Les je največ na Gorenjskem, razumljivo, saj je vznikla v Elanu, kjer so lani ljudje v vrstah čakali, da so položili denar in ga s tem obvarovali pred hiperinflaci-jo. Po njenem zlomu smo v zadnjih mesecih slišali veliko varčeval-skih zgodb. Poklicala nas je starejša ženska in prosila za nasvet, kam naj se obrne, da dobi svoj denar, hkrati pa potožila, da sta z možem varčevala več let in želela zdaj, po upokojitvi urediti novo kopalnico. Ali pa mlada zakonca, graditelja, ki sta denar pridno nalagala v Les, da bi ga dvignila tik pred nakupom materiala, odlašala, ker so mu cene padale, tako dolgo, da se zdaj nemočno sprašujeta, kaj sva vendar mislila, zakaj nisva bila previdnejša. Se bi lahko naštevali zgodbe, eno bolj grenko od druge. Ne. tja niso denarja nosili samo petični zasebniki, ki obračajo velike vsote, in prebrisani trgovci z denarjem, ki iščejo hiter zaslužek, varčevanje v Elanu in kasneje v Lesu se je tako razmahnilo, da so tja hodili vsi. od Jesenic do Kranja, če so le imeli čas, odpeljati se v Begunje. V marsikateri tovarni so se tedaj jezili, češ naši delavci takoj odnesejo plače tja, opozoril bankirjev, da te hranilnice niso prave banke in da je zato veliko bolj tvegano vanje nalagati denar pa tako ali tako nihče ni poslušal, inflacija je bila previsoka, da bi človek mislil s hladno glavo. Rekli boste, zvoniti po toči je prepozno. Res to ni nikakršna tolažba za vse, ki zdaj trepetajo za svoje prihranke. Vendar pa bo izkušnja z banko Les nedvomno zelo vplivala na varčevalce. Stvari se počasi le razpletajo, govorice, da so nekateri vendarle uspeli pravi čas dvigniti denar, postajajo utemeljene, naše sklepanje, da je bil temu namenjen "nizki let" banke Les nazaj na Gorenjsko, v Radovljico, prav tako. Kriminalisti so namreč javnemu tožilcu že izročili dokazno gradivo, da bo vodstvo banke Les lahko obtožil goljufije. Prav je seveda, da se afera razpleta po tej poti. Vsi, ki bodo izgubili denar, pa se bodo morali pač sprijazniti s takšnim zadoščenjem. Ostalo jim bo grenko spoznanje, da denarja pač ne gre zaupati vsakomur, v časih, ko ga manjka na vseh koncih in krajih, toliko manj. Pravijo, da se na Zahodu s finančnimi transakcijami ukvarja le 2 odstotka ljudi. Pri nas smo z denarjem skušali služiti vsiv-prek, kar spomnite se veriženja s čeki, da ne navajamo le hranilnic z visokimi obrestmi. Vsi, ki z denarjem res znajo zaslužiti, so nevarnost pravočasno zaslutili in se ji "znali" izogniti. Kratko pa so potegnili seveda vsi, ki so slepo zaupali in niso pravočasno razumeli, da so z razbitjem inflacije napočili drugačni časi, ko pomembnejša od obresti postaja varnost denarja, ko so visoke obresti povezane z velikim tveganjem. Sicer pa o tem, da razmere pri nas niso normalne, govori tudi to, da se vsivprek ukvarjamo in mislimo, da se razumemo na politiko, na Zahodu se menda zanjo resneje zanima le petina ljudi. • M. Volčjak \Z GOSPODARSKEGA SVETA L Na Gorenjskem proizvodnja še bolj padla Po statističnih podatkih je industrijska proizvodnja na Gorenjskem v letošnjih sedmih mesecih za 13,4 odstotka manjša kot lani v tem času; julija je bila glede na predhodni mesec 26,1 odstotka manjša, v primerjavi z lanskim julijem pa /a 8.7 odstotka manjša. Padec je bil izrazitejši kot v Sloveniji, kje je obseg proizvodnje v sedmih mesecih upadel za 10,6 odstotka. Pregled po gorenjskih občinah pa kaže, da je bil padec največji v kranjki občini, kjer je bil 16,2 odstoten, najmanjši pa v jeseniški občini, kjer je bil 10,3 odstoten. Pregled po dejavnostih, ki predstavljajo 90 odstotkov industrijske proizvodnje na Gorenjskem, pa kaže. da je v letošnjih sedmih mesecih upadla: predelava kemičnih izdelkov za 24,6 odstotka, proizvodnja električnih strojev in aparatov za 22,5 odstotka, proizvodnja tekstilne preje in tkanin za 19,9 odstotka, proizvodnja živilskih izdelkov za 18,3 odstotka, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov za 10 odstotkov, črna metalurgija za 10 odstotkov, kovinsko predelovalna dejavnost za 9,7 odstotka, proizvodnja končnih lesnih izdelkov za 8,8 odstotka, proizvodnja usnjene obutve in ga-lanterije za 4,6 odstotka in predelava kavčuka za 1,9 odstotka. Celjski obrtni sejem Jesenska sejemska sezona je v polnem zamahu, po gornjegra-škem m kranjskem ter ljubljanskem vinskem sejmu bo v petek, 7. septembra, vrata odprl 23. mednarodni obrtni sejem v Celju. Namenjen je drobnemu gospodarstvu Jugoslavije in osrednjih dežel skupnosti Alpe-Jadran. zanimanje je veliko, saj so sejmiški prostor razprodali že julija. Sodelovalo bo 2.520 razstavljalcev, od tega 260 iz tujine. Razstavni prostor je v štirih dvoranah in dveh večjih šotorih, prodaji na drobno je namenjenih 415 prodajnih mest. Celjski obrtni sejem bo odprl fomaž Kosir, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, povabili so tudi predsednika zvezne vlade An-teja Markov ica. Največja investicija letališka ploščad Podatki o prijavljenih investicijah povedo, kako gospodarstvu primanjkuje denarja in kako se bori za golo preživetje. Z območja kranjske občine je bilo junija pri SDK prijavljenih le pet investicij, tri s področja industrije v skupni vrednosti 1,62 milijona dinarjev, ena s področja prometa in zvez v vrednosti 41,86 milijona dinarjev in ena s področja komunalne dejavnosti v vrednosti 0,4 milijona dinarjev Daleč največja investicija v kranjski občini je torej izgradnja letališke ploščadi na brniškem letališču. MIRAN TIVADAR: Dovolj je analiz, potrebna so dejanja V Kranju oktobra agencija za zaposlovanje Brezposelnost je preresna stvar, da bi bila predmet strankarskih bojev, zato bodo predlogi liberalcev nemara kmalu sprejeti. Kranj, 31. avgusta - Brezposelnost narašča, v Kranju posebej, kmalu pa utegne postati veliko večja, saj stečaji grozijo velikim kranjskim tovarnam. Analiz je dovolj, potrebna so dejanja, pravi Miran Tiva-dar, ki je v kranjskem izvršnem svetu zadolžen za zaposlovanje, v kranjski skupščini pa poslanec ZSMS-Liberalne stranke. Problematiko zaposlovanja dobro pozna, saj je svetovalec v republiškem sekretariatu za kadrovska vprašanja, doslej je napisal tri knjige s tega področja, četrto pripravlja. V pogovoru z njim smo skušali izvedeti, kaj pripravlja in kakšno vlogo ima pri tem njegova stranka. Na področju davčne politike so predlagane: - davčne olajšave za podjetja, ki nadpovprečno zaposlujejo, - spodbude za delavce, ki bo šli med kmete in za podjetje, ki bo tako lahko zaposlilo nove delavce, - davčne olajšave za nove delavce, ki jih podjetje zaposli za skrajšani delovni čas namesto nadur, - znižanje prispevkov iz OD delavcem, ki imajo delno zaposlitev. Davčnih olajšav in spodbud bi bili torej deležna tako podjetja in obrtniki kot delavci. "Povejte najprej na kratko, kakšne so zaposlitvene razmere v Kranju?" "Konec junija je bilo po podatkih zavoda za zaposlovanje 1.382 nezaposlenih, kar pomeni, da je stopnja nezaposlenosti znašala 4,18, v Sloveniji pa 5,11. V primerjavi z lanskim junijem se je število nezaposlenih povečalo za 588 ali za 74,1 odstotka, v Sloveniji pa za 59,7 odstotka, kar pomeni, da nezaposlenost v Kranju narašča hitreje kot v Sloveniji. Druga stvar pa so nova podjetja, v letošnjem prvem polletju je bilo v Kranju registriranih 315 zasebnih podjetij, ki zaposlujejo 111 ljudi." "Novo podjetništvo samo po sebi brezposelnosti ne bo odpravilo?" "Dosedanja politika v kranjski občini je bila negativna,* ni spodbujala dodatnega zaposlovanja, ukrepati je potrebno predvsem na področju davčne politike, do ravni seveda, ki je v pristojnosti občine, ter s spodbujanjem podjetništva pospeševati zaposlovanje. V tem smislu je pripravljen program, ki ga bo obravnaval izvršni svet in nato oktobra še občinska skupščina." "Kakšni so predlogi?" "Predlagana je ustanovitev sklada za spodbujanje dodatnih zaposlitev v občini, tako bi financirali programe in aktivnosti, ki zagotavljajo dodatne zaposlitve, v obliki nepovratnih in povratnih finančnih stimulacij za posameznike in podjetja, ki bodo izpolnjevala merila za povečanje števila dodatnih zaposlitev. Sklad pa bi polnili s sredstvi, ki predstavljajo razbremenitev gospodarstva oziroma zmanjšanje prispevnih stopenj, 16 odstotno zmanjšanje, ki jo je izvršni svet sprejel 20. junija, bi predstavljalo 70 tisoč dinarjev mesečnega priliva za sklad. To seveda niso veliki denarji, vendar gre predvsem za to, da začnemo spreminjati miselnost, da nekaj naredimo na tem področju, po metodi majhnih korakov, saj se tako daleč pride. Mislim, da je narejenih dovolj analiz, potrebna so dejanja. V Kranju je v zaključni fazi projekt podjetniškega prestrukturiranja kranjskega gospodarstva "Optima", ki je potekal v okviru občinskega komiteja za planiranje, gospodarstvo in družbene dejavnosti, anketiranih je bilo 27 firm. Predlagane so konkretne rešitve, tudi za področje zaposlovanja, zanimiva je denimo ugotovitev, da določenega segmenta delavcev ne morejo dobiti, prihaja do neskladja, ki ga pri nas še ne znamo razreševati. Takšno neskladji poznajo tudi na Zahodu, s tem se ukvarjajo vladne in nevladne institucije Proiekl ()pli DM predlaga tudi sodelovati|e z zunanjo agencijo, ki bi se ukvarjala z zaposlovanjem in kadri, v njenem okviru bi deloval tudi center za brezposelne." "Na kakšni osnovi bi delovala agencija?" "Njeno delo bi temeljilo na izvajanju posamičnih, ovrednotenih programov, ki bi jih sprejemal in potrjeval izvršni svet, financiranje pa bi potekalo iz občinskega sklada za spodbujanje dodatnih zaposlitev. Agencija bo pripravljala tečaje za ljudi, ki želijo uspeti kot podjetniki, nudila bo informacije in pomoč bodočim podjetnikom in kadrovskim službam, posredovala za posamezne strokovne kategorije kadrov, se ukvarjala l planiranjem kariere, v njenem okviru pa bo deloval center za brezposelne, da ne bodo brez informacij, prepuščeni sami sebi. Razmišljamo tudi o tem, da bi kot stranka (ZSMS-liberalna stanka) imeli enkrat na teden odprta vrata za vse, ki imajo tovrstne probleme. Ce jih sam ne bom mogel razrešiti, jih bom kot član izvršnega sveta in poslanec skupščine lahko posredoval naprej in sprožil razrešitev problemov." ja za zaposlovanje, sestavljajo jo strokovnjaki skupnosti za zaposlovanje, centra za socialno delo itd, zastopani so tudi sindikati, gre predvsem za to, da bo delo usklajeno in se naloge ne bodo podvajale, kar pa je seveda slabo v teh institucijah, bo agencija pobrala." "Ki so bile doslej premalo agresivne?" "Zavzemam se za konkurenčnost. Povedal bom primer - če bo nekdo prišel z zamislijo o podružnici KGM v Kranju, s čimer si lahko zaposlil šest brezposelnih, bom napel vse sile, da pride do poslovnega prostora in da bo na začetku dele- V kranjski občini imajo obrtne delavnice v povprečju manj kot enega zaposlenega delavca, saj v kar 60 odstotkih obratovalnic delajo obrtniki sami, le 3 odstotke ima zaposlenih več kot 6 delavcev. V zasebnem sektorju je zaposlenih le 6 odstotkov vseh zaposlenih, kar je manj kot v preteklih letih in manj kot v Sloveniji. Z obrtjo kot postransko dejavnostjo pa se je v zadnjim petih letih ukvarjalo vse več ljudi, letno se je povečalo za 5,9 odstotka, število rednih obratovalnih pa seje povečevalo za 4,9 odstotka letno. "Agencija bo torej konkurenca zavodu za zaposlovanje?" "S kranjsko enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje je bilo doseženo soglasje o aktivnem sodelovanju tudi na tem področju, čeprav tudi pri njih razmišljajo o ustanovitvi centra za spodbujanje samoza-poslovanja oziroma nuđenja informacij potrebnih za samo zaposlitev. Stvari se res prepletajo, vendar ne gre toliko za podvajanje kot za xlopoln jeva nje, prevsem pa za vnašanje tržnosti tudi na to področje, predvsem pa bo potrebno sodelovanje vseh, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem. Ko sem pripravljal program, sem stremel za tem, da dobre rešitve, ki jih svet že pozna, prenesemo v kranjsko okolje, moja naloga kot člana izvršnega sveta pa je, da jih pripravim do te mere, da jih bodo upi a v m organi lahko uresničili Za radi tega je bila pri izvršnem svetu ustanovljena tudi komisi- Napovedujejo, da bo v naslednjih petih letih v Sloveniji povprečna letna stopnja rasti drobnega gospodarstva 13,5 odstotna, število obratovalnic pa naj bi se povečalo za 23 odstotkov, v njih pa naj bi bila v povprečju zaposlena dva delavca. Ce bi v kranski občini uspeli slediti temu, bi se število obratovalnic s sedanjih 1.370 povečalo na 1.685 oziroma za približno 60 letno. Število zaposlenih v obratovalnicah pa bi se s sedanjih 1.185 povečalo na 3.370, torej za 2.185 oziroma za približno 440 letno. žen davčnih olajšav. Pri 1.318 brezposelnih šest res ni veliko, toda tudi počasi se daleč pride. Pomembno je, da spremenimo miselnost, da našo organiziranost naravnamo podjetniško, da država oziroma uprava zagotavlja pogoje. Človek pa ve, kam se lahko obrne, da mu bodo pomagali razrešiti problem. Kaj se ni posameznik doslej obnašal podjetniško le, ko je gradil hišo?" "Pred kratkim ste na seji izvršnega sveta omenili, da imajo problem ljudje, ki so izgubili delo in dobili odpravnino, ki pa so jo porabili?" "Res je, to postaja velik problem, ki lahko pripelje do brezdomcev, povezati bo potrebno tudi socialno politiko, saj je struktura socialno ogroženih v Kranju velika, merila pri odpuščanju pa so ohlapna, delo izgubljajo tudi tisti, ki jim je služba edini vir preživljanja. Odpravnine pa vsi ne znajo kapitalizirali, 20 tisoč mark je veliko ali pa ne, če začenjaš z nič in ne veš, kaj bi. Vsekakor so to problemi, s katerimi se bo lahko ukvarjala agencija." Zelo zanimiva je ocena projekta Optima, da ima siva ekonomija v kranjski občini kar 23 odstotni delež v družbenem proizvodu. Prepostav-ka o 30 odstotni vključenosti zaposlenih v sivo ekonomijo nas pripelje do 10.050 novih delovnih mest. Z legalizacijo sive ekonomije bi bila sestava zaposlenosti povsem drugačna, saj bi bilo v družbenem sektorju zaposlenih 73 odstotkov, v zasebnem pa 27 odstotkov. "Kdaj bo začela delati?" "Pričakujem, da oktobra, s pomočjo ali brez nje izvršnega sveta, in Kranj bo tako poleg uradnih institucij dobil tudi zasebno pobudo na tem področju, koordinirano seveda z ostalimi dejavniki." "Obstajajo morda različni pogledi na reševanje problematike zaposlovanja med izvršnim svetom in posameznimi političnimi strankami?" "Problematika brezposelnosti je preresna stvar, da bi pred skupščino prihajali s predlogi, ki bi bili preveč strankarsko obarvani in zaradi tega delno, ali v celoti nesprejemljivi za katero od strank. Menim, da med strankarskimi veljaki obstaja zavest, da je pri tem potrebno sodelovati, saj brezposelni pričakuje konkretno rešitev svojega problema. Usklajevanje različnih mnenj strank vidim v komisiji, ki naj bi jo ustanovila skupščina, ne pa v paralelnem delovanju vlade v senci." • M. Volčjak Ob koncu letošnjega junija je bila v kranjski občini zaposlenih 33.041 ljudi, od tega 82,4 odstotka v gospodarstvu, 14,1 odstotka v negospodarstvu in 3,5 v samostojnem osebnem delu. V primerjavi z lanskim junijem j« zaposlenost upadla za 3,7 odstotka (na Gorenjskem i* 4,9 odstotka, v Sloveniiji z* 4,1 odstotka). Konec letošnjega junija je bilo v kranjski občini brezposelnih 1.382, na Gorenjskem 3.320, v Sloveniji 41.620, stopnj* nezaposlenosti je v Kranju znašala 4,18, na (iorenjskem 4,17 in v Sloveniji 5,11 Podatki pa kažejo, da se najhitreje povečuje prav v Kranju, saj se je v primerjavi z lanskim junijem v Kranju povečala za 588 delavcev oziroma 74,1 odstotno, na GO? renjskem 56,8 odstotno, v Sloveniji 59,7 odstotno. Tovarna obutve "Peko" Tržič ponovno objavlja \ prodaj nem sektorju dela in naloge KORESPONDIRANJE v TUJIH JEZIKIH l. Pogoji za sprejem: - profesor angleškega in nemškega jezika in 2 leti delovn izkušenj poskusno delo 4 mesece Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjev^ nju zahtevanih pogojev v S dneh po objavi v časojpilV ' renjski glas na naslov: Tovarna obutve "Peko", Tržič, Mi i ic aux Mineš 5. GRADITELJSTVO KOT NAČIN ŽIVLJENJA Neki pregovor pravi, da si svoje življenje osmislii, če si rodil sina, posadil drevo in zgradil hišo. No, vsaj kar zadeva slednje, se lahko Slovenci Pohvalimo, da smo polno živeli. Domala vsakdo gradi hišo.kar dokazujejo tudi vse bolj strnjena naselja, vse njega razreda Drugi, ki ti vza v<* pozidane zemlje, po kvadraturi vse manjše gradbene parcele, ki jih je mejo gradbeno korajzo, so b m°c kupiti. Včasih so pri gradnji bolj spoštovali plodno zemljo: arhitekturna P°doba nekdanjih vasi nam kaže, da so naselja gradili na manj vredni zemlji, st>snjene v hrib ali razvrščena ob reke ali ceste, da so ohranili kar največ obdelovalne zemlje. Danes so okoliščine drugačne, zemeljska obla je pač go-steje poseljena in tudi bivalna kultura današnjih ljudi je zahtevnejša kot nekdanja, vrednote so se spremenile. na se nas ne s sivo ekonomijo, smo Pri Slovencih je gradnja hiše teko rekoč način življenja, o če mer govorijo tudi mnoge razi |kave o kvaliteti življenja -Slovenskem. Kar ukvarja Po sili razmer graditelji, ker pač n'smo dovolj pri denarju, da bi !a Posel prepustili strokovnja-£0m- Na svojem pa vendarle j^čemo prebiti srednja in stara lete, zato se mlada in zrela pač Rujemo gradnji doma. Ljubo dorTia, kdor ga ima! Gradnja resnično zaposli člo-pa naj imamo v mislih te-**be napore, kot so izkopava-nle temeljev, »strežba« mešal-?u- prekladanje zidakov in me-Sanie malte, ali »intelektualne«, ko se z vsemi štirimi podimo najprej za lokacijskimi in gradbenimi dokumenti in načrtom, kasneje za krediti, če jih sploh kaj je, ves čas pa moramo z veščino pravcatih ekonomistov usklajevati stroške gradnje s svojo mesečno plačo (druga v družini gre namreč za hrano in druge zemeljske potrebe). Gradnja vzame človeku lep kos življenja. Največji optimisti računamo, da bomo hišo dogradili v štirih, petih letih, pesimisti pa tudi po desetih, ko so že davno vseljeni, tožijo o stalnih delih in stroških, ki da jih zahteva vzdrževanje tozadevnega premoženja. In ko smo že pri premoženju, zanj plačamo tudi davek. ko pa tudi pri nas začnejo veljati evropske navade, bomo s takšnimi nepremičninami nemara jamčili tudi za take in drugačne poslovne odločitve. Toda govorimo o gradnji. Preden se človek (navadno v mlajših letih) odloči, da si bo sezidal dom, mu dobrohotni in izkušeni glasovi skušajo odsvetovati mladostno nepremišljenost. Kajti z gradnjo je konec brezskrbnega trošenja, vsakoletnega dopustovanja, včasih tudi družinskega življenja. Nekdaj zidati je bilo igrača, se trkajo po prsih oni, ki so za gradnjo izkoristili vse mogoče kredite, na koncu pa jim je ostalo še za povprečno dober avto sred- rokrati. Pritiskaš kljuke za lokacijsko dokumentacijo, ki jo nato z ustreznim žigom spremenijo v lokacijsko dovoljenje, vmes pa iščeš nešteta soglasja, med njimi najmanj prijetna pri bližnjih sosedih. Če te razjeda zelena zavist, moraš včasih pred gradnjo celo na sodišče, kjer je beseda o spornem kvadratnem metru ali dveh, kot da ne bomo imeli nekoč vsi po vrsti enega kubičnega metra zemlje odveč. Nato pride gradbeno dovoljenje z novimi soglasji, pa načrt, ki ti ga predpišejo drugi, čeprav bi po svoje bajto sezidal čisto drugače. Navadno potem v načrt, ki ti ga zabičajo urbanisti, tudi vneseš svoje želje, pa naj se skladajo z logiko ali ne. Prvi kamen se ti odvali od srca, ko slednjič z vsemi možnimi štam-piljkami (ali pa brez njih, kajti tudi črnograditeljstvo je eden od načinov, če si le dovolj denaren), položiš temeljni kamen. Potem celo gradbeno sezono lijes znoj, kajti prva dela so naj- bolj zoprna, groba in težaška. Res pa je tudi, da se tedaj naj-vidneje pozna gradbeni napredek. Temelji, iz betonskih zidakov sezidana klet, prva plošča, opeka na opeko do druge in še tretje... Včasih so ena za drugo pomenile pravcato betonsko veselico. Zbralo se je moštvo dvajsetih in več možatih zidarjev in od jutra do trde noči mešalo in navažalo beton, ga nasi-palo na ploščo, gladilo, dokler plošča ni bila nared. Namesto da bi se konec dne do smrti izčrpani zrušili v posteljo, so posedli k obilni hrani in pijači, kajti »plato je treba dobro zalivati, da ne poka«... Takih veselic dandanes ni več. Ni več gradbenega tovarištva kot nekdanje dni, pa tudi zamuden in zaradi drage hrane preveč potraten bi bil ta tradicionalni način. Ploščo zabetonira peščica mož, beton nanjo pa se vsuje kar iz »hruške« in v nekaj urah je plošča nared. Drugi kamen se ti odvali od srca, ko je hiša pokrita z ostrešjem, položen zadnji strešnik in ko vrh strehe krasi smrečica. In spet ima graditelj novo opravičilo za popivanje. Preden hišo zalije prvi dež, jo je treba zaliti od znotraj. In novogradnja je brez večjih skrbi zmožna prezimiti... Kamnov, ki se z vsakim končanim delom odvalijo graditelju od srca, je še več. Ko je v hiši zvezana elektrika, ko so položene vodovodne cevi, napeljana centralna kurjava, položeni podi, ometano zi-dovje, vzidana okna in vrata in še in še, dokler človek s ključem ne odklene lastnega doma, se sprehodi skozi prostore in v nosnice potegne še čisto sveži vonj novosezidane stavbe. Od prvega kamna (temeljnega namreč, ki ga položiš v mislih) in zadnjega, ki se ti odvali od srca, ko odplačaš zadnji dolg, mine pet, deset, petnajst let. Potem se ponavljajo posamezna poglavja stare zgodbe, le da ne več s tolikšno intenzivnostjo kot prej. Najprej je treba obnoviti okna, nanovo prepleskati zi-dovje, obnoviti hišno pročelje, zamenjati pohištvo... Da, graditeljstvo je naš način življenja. Tisti modrijan iz pregovora je imel prav. Dolga leta traja, da iz sadike zraste drevo. Poldrugo desetletje ali še več je potrebno, da vzgojiš otroka. Natanko tako zamuden posel je tudi gradnja hiše, zato je imel možak presneto prav, ko jo je uvrstil prvima ob bok. Temu lahko pritrdi vsak graditelj! Inles je eden največjih proizvajalcev stavbnega pohištva v Jugoslaviji. Dolgoletna tradicija, celotna ponudba, visoka kakovost in konkurenčne cene so naše jamstvo. Naša standardna ponudba zajema: • INO-M okna, balkonska vrata in fiksne stene (nestekljena, zastekljena z dvojnim ali s trojnim izolacijskim steklom) • INO-M drsna balkonska vrata (panoramska) • GN gibljiva polkna • IROS izolacijske omarice z roleto • strešna okna • zaščitne mreže proti insektom • vezana sobna vrata (surova, furnirana in linalizirana) • masivna sobna vrata (lužena in lakirana) • vhodna in garažna vrata sendvič konstrukcije • masivna vhodna in garažna vrata GRADITE? Gradite z nami! ® inles Industrija stavbnega pohiStva 61310 Ribnica. Prodano skladišče. Kolodvorska 22 tel (061)861-21? • dvižna garažna vrata z daljinskim upravljanjem • okvirje nadsvetlob in stranskih svetlob za vhodna vrata • stropne, zložljive stopnice • spojne in zaključne letve ter okenske police iz masivnega lesa Po posebnem dogovoru in naročilu izdobavljamo: • INO-M okna, balkonska vrata in fiksne stene različnih oblik (obla, polkrožna, trikotna, ...) in raznih dimenzij (po želji) • okrasne lesene mreže za okna, balkonska vrata in fiksne stene (prečke, šprosne) in sicer montažne ali vgrajene Svetujemo vam, da nas obiščete in da se prepričate v našo kakovost in cene. Direktne informacije lahko dobite tudi po telefonu: (061) 861-212. Ce ste zainteresirani za našo ponudbo, pišite nam. Poslali vam bomo prospekte! NASVIDENJE V RIBNICI Jtk <;OIEI:KI<: SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CESTA 11 GRADIMO POCENI IN HITRO! KAKO?z GRADBENIM MATERIALOM, KI GA PO NOVEM LAHKO DOBITE PO KONKURENČNIH CENAH V TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM SGP "GORENJC" V RADOVLJICI NA LJUBLJANSKI CESTI 11. NUDIMO VAM: - CEMENT IN APNO V VREČAH - STREŠNO LEPENKO, IZOTEKT V - 3, IBITOL 10 kg - STIROPOR 1-5 cm, KOMBI PLOŠČE TRISLOJNE - POROLIT OPEKA, BETONSKA OPEKA - STREŠNA OPEKA - DRENAŽNE CEVI RAZLIČNIH DIMENZIJ -ARMATURNE MREŽE POLEG NAVEDENIH MATERIALOV VAM NUDIMO TUDI VSE VRSTE BETONSKIH MEŠANIC, GRAMOZE VSEH GRANULACIJ, DOSTAVO MATERIALOV NA GRADBIŠČE, GRADBENE IZKOPE, POSOJAMO OPORNIKE IN PONTEX, ŽAGAMO LES ZA OSTREŠJA IN VAM JIH POSTAVLJAMO PO NAROČILU, ZGRADIMO VAM OBJEKT ALI OPRAVIMO VSAKRŠNO GRADBENO STORITEV, IZDELUJEMO VSE VRSTE ARMATUR ZA BETON - VSE PO KONKURENČNIH CENAH. OB NAKUPU ALI NAROČILU VAM BOMO POMAGALI S STROKOVNIMI NASVETI. OBIŠČITE NAS, NA VOLJO SMO VAM OB DELAVNIKIH OD 7. DO 15. URE. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE TUDI PO TELEFONU ŠTEV. 75-771. NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Klimatske naprave VESNA za sveža poletja in tople zime V računskih centrih, laboratorijih in ordinacijah, poslovnih prostorih, gostinskih in delovnih prostorih. /s/M* OLJNI IN PLINSKI GORILCI KLOCKNER OBTOČNE ČRPALKE WILO CELOVITE OGREVALNE CENTRALNE KLOCKNER celovita ogrevalna centrala KLČCKNER Prednosti te celovite ogrevalne centrale v enem kosu so: • litoželezni kotel na olje ali plin (litina je odporna na korozijo in visoko temperaturo. • možnost delovanja v nizko temperaturnem režimu (pod 60°), • oljni in plinski gorilnik je izdelan po dosežkih tehnologije (oljni predgrelec, varčevalna loputa) • dobro izgorevanje in s tem zaščita okolja, • dno izgorevalne komore je zaščiteno s keramično oblogo, da litoželezni deli ne dobivajo neposrednih plamenskih udarov. • dobra izolacija kotla z 8 cm keramične volne preprečuje toplotne izgube. SALON POHIŠTVA PRILOŽNOST ZA NAKUP POHIŠTVA IZ VSEH PROGRAMOV PO UGODNIH CENAH: Spoštovani kupci, obiščite tovarniško trgovino LTH v Škofji Loki, kjer vam po ugodnih cenah nudimo: zamrzovalne skrinje, hladilne in zamrzovalne omare, hladilne pulte, gostinske aparate, električne brusilne stroje, materialne tehnološke viške itd. Trgovina je odprta od 8. do 16., ob sobotah od 8. do 12. ure. Popusti, ugodne cene. Lfch loSka tovarne hladilnikov 64220 Skofja Loka, Kidričeva 66 telefon: (064) 632-451 v salonu ARK v Idriji tel. (065) 71855 v Ljubljani, na Petkovškovem nabrežju 39 tel. (061) 312014 v Radljah ob Dravi, Mariborska 4 tel. (0602) 71 228 v Kopru, ARK-EGIDA, Kidričeva 25 tel. (066) 21 585 v Kranju, GAMBIT,' Tomšičeva 30 tel. (064) 24842 Lesna industrija Idrija I m. tff\ alples Industrija pohištva V PRODAJNEM SALONU V ŽELEZNIKIH LAHKO KUPITE APARATE ZA PEKO KRUHA »MINI PEKARNA« UVOZ Z JAPONSKE - NAKAMURA 100 L, CENA 3.921,90 DIN NA TRI MESEČNE OBROKE BARVNE TELEVIZORJE ISKRA NA ŠTIRI OBROKE EKRAN 59 PO CENI 7.847,60 DIN EKRAN 51 PO CENI 6.765,60 DIN. IIE SNA Industrija in fjjBJEKTI ŠKOFJA LOKA - TRATA A zidne obloge • rustikalni stropi • ograjne deske # panoramne stene • obdelane okrasne letve # masivna vrata za kuhinje in pohištvo • stavbno pohištvo po naročilu • Informacije: 064/632-181 odprto od 8. do 16. ure sobota od 8. do 12. ure NOVO - NOVO - NOVO NOVO NOVO - NOVO - NOVO ter: ry IEHSUIK Toplotna, zvočna in protipožarna izolacija s kameno volno TERVOLOM, eno najboljših znanih izolacij doma in v svetu. S TERVOLOM so v gradbeništvu zelo uspešno izolirane naslednje konstrukcije 1,10 Kompaktna fasada 2 Pohodna terasa Prezračevana fasada Plavajoči pod Strop nad kletjo Pod na terenu Strop proti nepohodnemu podstrešju Strešna konstrukcija mansarde Plavajoči pod - suha montaža Konstrukcija nad odprtim prehodom hdustrija termičnih izolacij, škofja loka p.o., 64220 škofja loka, trata 32, tele/oni: nx. (064)631-151, 631-908, telefajc:(064)632-957, telex: 34673 YU TERMO [i VOL SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka Telefon: 064-620-371, 620-375 Telefax: 064-620-375 Slošno gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka je letošnjo spomlad odprlo trgovino na Stari cesti ob upravi podjetja, z namenom, da se približa graditeljem bolj neposredno kot klasična trgovina z gradbenim materialom. Poleg prodaje materiala nudi trgovina tudi vse gradbene storitve in strokovno svetovanje. Takšen koncept dela v podjetju ni novost, saj ima škofjeloško gradbeno podjetje že tradicijo dela z individualnimi graditelji. V času konjukture na gradbenem tržišču se ni odreklo delu z individualnimi graditelji kot prenekatera gradbena podjetja, temveč je vseskozi imelo formirane posebene skupine za gradnjo in adaptacjo individualnih objektov. Zato ni naključje, da ima podjetje zelo solidne reference na tem področju. Danes, ko je gradnja izjemno draga, graditelji iščejo vse ugodnosti za kvalitetno in cenejšo gradnjo. K temu stremi tudi podjetje, saj si le na takšen način zagotavlja delo. Zato podjetje preko trgovine nudi graditeljem vrsto uslug, ki so konkurenčne tudi zasebnim izvajalcem. Po zelo ugodnih cenah izvaja podjetje vsa gradbena dela, izkope, prevoze, kleparska, stavbno ključavničarska in vodovodna dela. Graditeljem nudimo tudi izposojo vseh elementov za opažiranje, razrez lesa in izdelave vseh napuščev, ladijskega poda in podobno. Trgovina nudi široko izbiro betonskih izdelkov, lahko tudi po naročilu. Skratka, iz trgovine SGP TEHNIK graditelj ne bo nihče šel razočaran. K temu prispevajo tudi gradbeni strokovnjaki v trgovini, ki kupcem poleg prijazne postrežbe nudijo tudi strokovne nasvete. Prepričajte se in obiščite trgovino ali pokličite po telefonu 620-658. MURKA Trgovina na drobno in debelo p.o. Lesce, Alpska c. 62 Po sklepu DS podjetja oddaja Murka v najem lokal na Jesenicah (za Unionom), površine 72 m:. Minimalni pogoji za najem objekta. -zaposlitev vsaj enega člana kolektiva Murke -začetna višina mesečne najemnine 17.500,00 din -plačilo najemnine za 6 mesecev vnaprej. Prednost pri najemu ima kandidat, ki ponudi najboljše pogoje. Če dva ali več kandidatov ponudijo enake pogoje, ima prednost tisti, katerega dejavnost bo dopolnjevala prodajni program poslovalnice Union. OBČINA JESENICE Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice: RAZPISUJE ZBIRANJE PONUDB za najem poslovnega prostora — obrata družbene prehrane z vso potrebno opremo na Jesenicah, C. M. Tita 78. Poslovni prostor obsega kuhinjo s shrambo in jedilnico. Namembnost poslovnega prostora je določena za pripravo toplega obroka med delom za delavce upravnih organov občine Jesenice in drugih zainteresiranih glede na razpoložljive kapacitete. Poslovni prostor oddajamo v najem za določen čas za dobo treh let z možnostjo podaljševanja. Pogoj za prevzem poslovnega prostora je tudi zaposlitev kvalificirane delavke, ki doslej opravlja to dejavnost v okviru upravnih organov. Poslovni prostor si lahko interesenti ogledajo v času zbiranja ponudb. Interesenti, ki naj bodo strokovno usposobljeni gostinski delavci, naj pisne ponudbe vložijo v zaprti ovojnici v roku 8 dni po objavi ponudb na naslov: OBČINA JESENICE — Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve - s pripisom "ponudba za poslovni prostor", Jesenice, Titova 78. Ponudba naj vsebuje: 1.Osebne podatke o interesentu s kratkim opisom dosedanjega dela, 2.Izjavo, da bo podpisal pogodbo in prevzel pogoje, ki bodo s pogodbo medsebojno določeni. Podpis pogodbe pa pomeni prevzem poslovnih prostorov in vzpostavitev najemnega razmerja. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. (jtLe.kaJtn.a. triglav trzic Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Cesta na Loko 2 tel. (064) 50-040 » Tovarna pritrjevalne tehnike in ročnega orodja, p.o. TRIGLAV TRZIC razpisuje prosta dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA (NI REELEKCIJA) Kandidat mora poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — ekonomska usmeritev na VI. stopnji strokovne zahtevnosti in 3 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih vodilnih oz. vodstvenih delih, ali ekonomska usmeritev na V. stopnji strokovne zahtevnosti in 4 — 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih vodilnih oz. vodstvenih delih Kandidat bo izbran za 4-ktno mandatno obdobje s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev ter opis dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: Tovarna pritrjevalne tehnike in ročnega orodja, p.o. TRIGLAV TRŽIČ. C. na Loko 2, 64290 Tržič, za razpisno komisijo, v zaprli kuverti v roku 15 dni od objave rtzpita. t ZAZAMRZOVANJE • ZA PAKIRANJE • ZA NAJRAZLIČNEJŠE NAMENE VVSEH VELIKOSTIH 10 VREČK -150 KROGLIC PRI NAS VSE IZDELKE DOBITE OBČUTNO CENEJE VABLJENI! PISKAR ANTON LJUBLJANA, TITOVA 41 tel.: 329-837 ifl instalacije ŠKOFJA LOKA Nudimo vse vrste uslug s področja inštalacije: el. inštalacije v industrijskih in stanovanjskih objektih, izdelavo vseh vrst el. razdelilcev, inštalacijo centralnega ogrevanja, vodovoda in prezračevanja, raznovrstni izdelki iz pločevine, še posebej priporočamo peči za ogrevanje LOKATE H M in novi program vseh vrst stojal za smuči INDUSTRIJA TERMIČNIH IZOLACIJ ŠKOFJA LOKA JVOL Vabi k sodelovanju FINANČNE STROKOVNJAKE Od kandidatov pričakujemo, da imajo VIL ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe, uspešno dosedanje delo, imajo sposobnost komuniciranja, želijo delati v uspešnem podjetju z visokim deležem izvoza na zahod, z možnostjo občasnega potovanja, nudimo strokovno izpopolnjevanje, pomagamo pri reševanju stanovanjskega vprašanja .. . POKLIČITE NAS - OGLASITE SE - POSTANITE NAŠ SODELAVEC Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od objave. Dodatne informacije so vam na voljo v kadrovski službi ali v finančno računovodskem sektorju. NE OKLEVAJTE - ODLOČITE SE! TEn:r*i INDUSTRIJA TERMIČNIH IZOLACIJ ŠKOFJA LOKA Telefon: 064 - 631-151 ali 631-908 iA K 0 6 R A D \ • BRAMAC - ALPSKI STREŠNIK KRITINO EVROPSKE KVALITETE. DIREKTNO IZ AVSTRIJSKIH TOVARN CENA? POGLEJTE ČEZ MEJO - PRESENEČENI BOSTE1 • IZOFAS SUHOMONTAŽNA VISEČA FASADNA OBLOGA - NOVOST NA TRŽlSČU • KOTLAK BETONSKE PLOŠČE ZA TERASE • TRAJANKA UVELJAVLJENA BETONSKA KRITINA Obiščite nas v paviljonu trgovine Dom Zabnica ZDAJ JE ČAS - IZBERITE PRAVILNO IZBERITE KOGRAD ZA VAS l PRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo prosta dela in naloge v komiteju za planiral/*' gospodarstvo in družbene dejavnosti: PRIPRAVNIKA Pogoji: — visoka izobrazba VII/1 stopnje ekonomske smeri Delovno razmerje se sklene za določen čas. Pisne prijave dati pošljejo kandi- dokazili o izpolnjevanju pogojev MJJj1^ v 8 dneh po objavi na naslov OBLI KRANJ - Splošne službe. Trg revolucije 1, 64000 Kandidate bomo o izbiri obvestili v zbiranju prijav. Kranj- 30 dneh po končanem LEDE PLAST PARTIZANSKA 31, LJUBLJANA, TEL.453-602 NUDI PO KONKURENČNIH CENAH — usnje (oblačilno, ovčje, svinjsko, goveje, tapetniško in čevljarsko) — vse vrste skajev, sukancetvsa kovinska galanterija, lepila, zadrge, elastike, vrvi za čolne in vse galanterijske in čevljarske potrebščine. — repromaterial po naročilu — usnjene jakne od 1600 IZREDNA PONUDBA! • OBLAČILNO USNJE svinjski velur mc a 95 din svinjska napa mc a 266 din ovčja napa mc a 460 din • TAPETNIŠKO SVINJSKO USNJE 320 din • GOVEJE TAPETNIŠKO USNJE 460 din • KOŽE OVČJE, GOVEJE, KOZJE IZREDNO LEPE IN POCENI OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE! izp'" DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ V sodelovanju s CDI UNIVERZUM Ljubljana, vpisujemo nadaljevanje programa administrativne dejavnosti — SMER UPRAVNI TEHNIK Pogoji za vpis: — končana 2-letna administrativna šola z zaključnim tom — končana IV. stopnja usmerjenega izobraževanja, sm administrator Po končanem izobraževanju, ki traja dve leti, kandidati sežejo V. stopnjo izobrazbe in s tem naziv upravni tehm ■ Prijave z dokazili o končanih programih in zaposlitvi zp,ra mo do 20. septembra 1990. TE KSTILINDTJS ISK^ Gorenjesavska c. 12 64001 Kranj P P- 75 S Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja m " ^,0r-vanje objavljamo prosto delovno mesto v finančnem s ju VODJA RAČUNOVODSTVA Pogoji: VIL stopnja zahtevnosti (dipl. ekonomist) j„ fl- - 4 leta delovnih izkušenj na področju računovodstv nanc — poskusno delo tri mesece Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oC^ovjid sne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kat sektor podjetja najkasneje v 8 dneh po objavi. ^c(]j Kandidati bodo o izbiri obveščeni v IS dneh po opr**v izbiri. ■ 4- septembra 1990 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 13. STRAN r GLAS Uo Freli h med radovljiškimi kooperanti Zdaj ni čas za simbolične deleže Posestvih Poljče in Bled bo treba najprej pregledati, kako sta pridobivali zemljišče, P nato oceniti, ali so še možnosti za nadaljnje delo. °']če •^'■RavSusta ' ^er Je Temeljna organizacija kooperantov Radovljica s farmama ItiHetf svoJevrstna "mešanica" zasebnega in družbenega kmetijstva, so tamkajšnji 'Jdnj ln (!e'avc' še pred toliko večjim problemom kot drugi, kako reorganizirati TOK v letos ^' k' PosIovala na sodobnih, klasičnih načelih, kakršna bo bržčas že novembra ^Hemh n" tut*' nov' rePurj*'ški zakon o zadrugah. Ker gre za zapleten problem in za da p na vprašanja, je vodstvo Temeljne organizacije kooperantov Radovljica povabilo $)oVe^.?Vor s kmeti in predstavniki farm tudi Lea Freliha, predsednika Zadružne zveze **dni* k' -ie v l41"31^01 pojasnil, kako si v Sloveniji zamišljajo spremembe v kmetijskem UZl»stvu i„ v kmetijstvu. ...o vračanju zadružne lastnine Zvezni zakon o zadrugah je predvsem pod pritiskom vojvodinskih kombinatov, ki so pred 1953. letom pobrali precej zemlje kmetom, uzakonil, da naj bi zadrugam vrnili samo premoženje, ki jim je bilo odvzeto po letu 1953. V Sloveniji se zavzemamo, da bi zadruge dobile nazaj vse premoženje, ustvarjeno pred drugo svetovno vojno in po njej, predvsem pa v času največjega razcveta kmetijskega zadružništva. Zadružna zveza Slovenije že vseskozi od sprejetja zveznega zakona zagovarja stališče, da mora Slovenija sprejeti še svoj, republiški zakon. Prejšnja vlada je to zavrnila, v novih razmerah, predvsem po sprejetju deklaracije o slovenski suverenosti, pa so nastale drugačne okoliščine. Slovenska skupščina naj bi novi, republiški zakon, ki naj bi natančno opredelil tudi način vračanja zadružnega premoženja, sprejela že na novembrskem zasedanju. ...o družbeni lastnini v zadrugah Zadružna zveza predlaga, da se vsa družbena lastnina v zadrugah preoblikuje v zadružno lastnino, tako kot se je v petdesetih letih tudi družbena lastnina preoblikovala v družbeno. ...o zadružnih deležih Novi zakon bo uzakonil klasična načela zadružništva, s tem pa tudi plačilo zadružnih deležev in jamstvo za poslovanje. Deleže, ki so jih kmetje vplačali že v preteklosti, bo treba ponovno ovrednotiti. Zdaj ni čas za simbolične deleže. Tisti, ki nameravajo z zadrugo sodelovati le z malenkostnim deležem, bolje, da se ne včlanijo in da samostojno prodajajo. Nekatere zadruge, ki so se odločile za nizke dele- I P°8lejmo, kaj je Frelih dejal... ^dr **. ^"irtijskega zadružništva ^ie?'ŠtV0 se nikdar ni krePil° tedaJ' Whr na tr8u pomanjkanje hrane in p bil benih 'zdelkov, ampak takrat, ko L a Ponudba večja od povpraševanja Jrj^.^ Pojavili problemi, kako prodati ^ 'ke- Zdaj, ko je država umaknila iz ««lek - Vse Javne službe (pospeševalno, boj-01 J.sk°-rodovniško in zemljiško služili^-1111 Prenesla pod okrilje vladnih milnic • se Povsod zastavlja resno vpra-mj7'ali radovljiški, gorenjski oz. sloven-iifj^je potrebujejo zadrugo samo še \l ' organizirane nabave in prodaje. "}etoy, ki se je v zadnjih dvajsetih ^ru 'n drugače usposobil, meni, da ^Ost«:-* rabiJ° ln da lahk° deluJeJ° kot Duša Boštjančič, v.d. direktorja Temeljne organizacije kooperantov Radovljica, je dejala, da v TOK-u razmišljajo o dveh možnostih reorganizacije: o tem, da bi bile vse zadružne enote in posestva še naprej skupaj, pa tudi o tem, da bi se farmi izločili, zadružni enoti Jesenice in Radovljica pa ločili in skupaj zadržali le skupne službe. Vsa razmišljanja zadevajo ob še nerešeno vprašanje, kdo bo novi lastnik družbenih posestev in čigavi bodo pašniki ki so zdaj zadružni, prej pa so bili srenjski Kar zadeva kranjsko Mlekarno, je Boštjančičeva dejala, da so zadruge vložile v Mlekarno večje deleže kot Mercator, pa kljub temu nimajo nobenega vpliva. Kj^°)ni podjetniki, večina kmetov pa ■^li š k • J3' D''' nepovezani in razdrobil ni„e °'J "ranljivi" in odvisni od veli-so Monopolistov. H ■S*^*** obratih in še posebej o kranj-hZek(tfni tov in &e 'majo malo predelovalnih obra- ftile^rtr8ovin. V Sloveniji je samo pet gimnt Pod zadružnim okriljem, med [se osta|-C1' V Skof-'i Loki in v BohinJu' arna c so družbeni obrati. Kranjska 5tnom'a Se Je P°veza'a s poslovnim si-**°b$| ^ercator v družbo, pri tem pa Hči la zadružnike, ki prispevajo glavni V'od| ne- To ni Prav Kranjski kmetje da razvclJav'Jo enostransko 'Vat sk,enJeno med Mlekarno in ^ai°rjem, da si zagotovijo vpliv v K*Tr}1 m da jo preoblikujejo v zadruga djetJc Ce ne bo šlo po lepi poti, bo \iwraZmisli,i o protestni akciji ali celo £ JK°tu oddaje mleka. že, že ugotavljajo, da so ga polomile. Delavci, zaposleni v zadrugah, imajo dve možnosti: ali plačajo deleže in sodelujejo pri upravljanju ali jih ne plačajo in delajo po kolektivni pogodbi. ...o Temeljni organizaciji kooperantov Radovljica V Radovljici gre za posebnost, za temeljno organizacijo kooperantov, ki ima pod okriljem tudi farmi v Poljčah in na Bledu. Najprej bo treba pregledati, kako sta farmi pridobivali zemljišča, ugotoviti, kakšne bodo za farmi posledice denacionalizacije, in oceniti, ali so še možnosti za nadaljnje delo. ...o prodaji Zadruga je trgovina. Doslej smo slabo prodajali, tudi zato, ker so domala vsi predelovalni obrati v rokah monopolistov. Obrate, ki so bili nekdaj zadružni, bo treba dobiti nazaj, in se potem odločati za nove naložbe. Brez poslovne dejavnosti ne bo prihodnosti. Prvi korak h gospodarski krepitvi zadružništva je bila ustanovitev zadružne kmetijske banke, naslednji bo ustanovitev osrednje poslovne zveze oz. nekakšnega blagovnega centra. # C. Zaplotnik ^e kmetijskih pridelkov »odo rejci dobili samo del place ■*«at plačati vsega mleka. Bo tako tudi septembra? en, 1 zaraščajo, odkupna cena mleka se ne spreminja. Kranjska Mlekarna avgusta ni zmogla 'Krat ril../..,*: *.»i... *...i: .,,..«.....km7 »3t avgusta - Čeprav so se stroški prireje mleka v zadnjem mesecu povečali za 2,2 odstotka, bo '''Umi"? Um:i /;1 mleko, oddano avgusta, enaka, kot je bila junija in julija. Rejci bodo skupaj /. dodat- iK Prcn,'ja. dodate Seli; • ic n«*aj manj, k iz namensko zbranega denarja republike) prejeli povprečno 4,35 dinarja .JT kot so pokazali izračuni Kmetijskega inštituta Slovenije. Po modelni kal-bila avgusta proizvodna cena na povprečno produktivnih kmetijah v Sloveniji 4,69 dinarja J n' družbenih posestvih pa 5,63 dinarja t'Ma, ki onemogoča večje olj in da je predv odkupne cene živine. Ko kHcJC ^upno ceno že pi % * Praks, obravnaval repu-°r /a mleko, se nc kale ■ Nct'^'m niso strinjali, da %\x K»>e tretji mesa zapored S i-? "»leko cnaklc \ll!l"ln" I'r"ye 'ovcsti m dovolj pojma o delavskem upra- pi" ''m t'1 ^"yde >e pripisal tudi ( erkljanom, ker se /c mor ij^lu f,* r'l'n le tkodoieijno režal gnili krmi na travnikih in j^fvo n nl'vcinl iv"'" irguho Odborniki so bdi za takšno "držo posestvo v javnosti večkrat kritizirani Kapitalizem v petdesetih V kmetijski zadrugi Martin vrh so že ob koncu petdesetih let imeli nekaj podjetništva in sodobnega kapitalizma. Kot navajajo tedanji viri, sta zadružni upravnik in mojster enega od obratov kar sama sprejemala in odpuščala delavce. Zgodilo se /e celo, da je mojster pisno sporočil delavki, ki /e bila v bolniškem staležu, da naj se ne vrne več na delo. ali pa je komu sredi delovnega dne ukazal, da naj zapusti delo. Vajence je uporabljal o čiščen/c prostorov in Kokrica organizirala prvi Turistični go/dni tek /a lovoriko Galerije De/man. Pravico sodelovanja imajo domači in tuji gostje in elani turističnih društev. Start bo ob 17. uri pred osnovno šolo, Prijave potekajo enako kot za sobotni tek: pismeno na Galerijo ali na dan tekmovanja od 14. ure dalje pred osnovno šolo. Ženske bodo imele 7 kilometrov dolgo progo, enako tudi najmlajši in najstarejši moški, vsi drugi pa 13 kilometrov. • D. H. Nad 400 veslačev na 45. prvenstvu Jugoslavije v veslanju na Bledu Petkrat zlati domačini Naslove državnih prvakov so osvojili najbolj "udarni" blejski čolni: mladinski dvojec brez krmarja, članski četverec s krmarjem, članski dvojec brez krmarja, članski dvojec s krmarjem in članski osme-rec, sestavljen iz najboljših blejskih veslačev. Izbrani so tudi jugoslovanski udeleženci svetovnega veslaškega prvenstva na Tasmaniji. sodelovalo 31 klubov, organiziranih je bilo 39 tekem v velikih in malih finalih, sodelovalo je 484 veslačev, za kolajne pa se je borilo 253 posadk. Prvenstvo je bilo uspešno tudi za domačine. Na Bledu ostaja pet naslovov državnih prvakov, kolikor jih je osvojil tudi Partizan iz Beograda, po štiri kolajne pa so osvojili Iktus iz Osijeka, Crvena zvezda iz Beograda in Mladost iz Zagreba. Vsi blejski čolni so dosegli planirano, to je zmage, le mladinski dvojec, za katerega sta veslala Primož Markove in Boštjan Iskra, je bil tretji. Sicer pa so v zmagovitih blejskih posadkah na tem prvenstvu veslali Iztok Čop in Denis Veslaški center v Mali Zaki. Zadnje priprave pred tekmo. veslač Sašo Mirjanič prezentance, na svetovno prvenstvo smanijo. Bled, 2. septembra - Za jubilejno 45. veslaško prvenstvo bi težko našli slabo besedo. Kljub deževju na ciljni tribuni v Zaki ni manjkalo ljudi, predvsem pa je razveseljivo, da je med občinstvom vedno več Blejcev, domačinov. Na prvenstvu je Reprezentantje izbrani Stanko Slivnik, predsednik strokovnega sveta Veslaške zveze Jugoslavije in obenem eden od trenerjev blejskih veslačev, je dejal, da je s prvenstvom in dosežki Blejcev zelo zadovoljen. Dosegli so, kar je bilo planirano. Je sicer deževalo, vendar je dež manjša ovira kot veter, ki pa ga na srečo ni bilo. Povedal je, da je predsedstvo Veslaške zveze Jugoslavije določilo pet čolnov, ki bodo 15. oktobra odšli na svetovno prvenstvo na Tasmanijo. Med 15 veslači bo kar devet Blejcev. V dvojcu s krmarjem bosta veslala Janša in Krašovec s krmarjem Erženom, v četvercu brez krmarja Prešeren, Mujkič, Čop in Žvegelj, v skifu bo tekmoval Štakor, v četvercu s krmarjem bodo veslali Mirjanič, Banjanac, Saraga in Fabjanič, krmar pa bo tudi z Bleda, v dvojcu brez krmarja pa Pivač in Marušič. Reprezentantje bodo do odhoda trenirali na Bledu in v Bohinju. Spominska plošča Thomasu Kellerju na pročelju regalnega središča. Maraton Pavla V okviru prireditev ob 500. letnici Idrije in ob občinskem prazniku bo v nedeljo, 23. septembra, 8. maraton Pavla. Idrija - Prizadevni organizatorji: člani planinskega društva Idrija, atletskega kluba Sp. Idrija, kolesarskega društva »Sloga 1902« Idrija in občinske turistične zveze Idrija, se skrbno pripravljajo na 8. maraton »Pavla«, ki bo v nedeljo, 23. septembra letos, s startom ob 9. uri pred modro dvorano v Idriji (325 m nad mv), v okviru prireditev ob 500. letnici Idrije in ob občinskem prazniku. Letošnji športni program prireditve je namenjen pohodni kom, ki se bodo podali n.i 16 in 33 km dolgo progo, tekačem na 18 in 33 km dolgi progi in kolesarjem z gorskimi kolesi na 18 in 33 km dolgi progi. Športno - rekreativna manifestacija bo potekala v dveh ženskih in petih moških kategorijah. Prijave udeležencev bo organizator sprejemal predhodno do 20. septembra na naslov: Občinska turistična zveza Idrija, Trg maršaia Tita 10, telefon 065/71-757 in na dan prireditve od 7. do 9. ure pred športnim centrom Idrija. Startni na za pionirje in mladince do 15. leta 30 din, za ostale kategorije pa 70 din, družinska startnina je 150 din. Organizatorji bodo ob progah pripravili več kontrolnih točk in okrepčevalnic, člani radio kluba Idrija pa bodo poskrbeli za podrobno spremljanje prireditve. Vse proge tudi letos potekajo po krajinskem parku zgornje Idrijce, mimo številnih naravnih znamenitosti, pomnikov ter objektov kulturne dediščine. Na ci I j u 8 maratona »Pavla« pri planinski koči na lllevi-"ških planinah (820 m nad mv), kamor bodo udeležencem pripeljali garderobo s starta, bo zaključek prireditve, razglasitev rezultatov, podelitev priznanj in nagrad ter družabno srečanje udeležencev letošnje prireditve. Organizatorji iz Idrije, ki jim pomagajo tudi številni pokrovitelji iz Primorske in iz ostale Slovenije, tudi letos pričakujejo številno udeležbo tekmovalcev in pohodnikov i/ vse Slovenije, sosednje Hrvatske in zamejstva. Dosedanjih sedmih prireditev se je udeležilo že več kot 1500 udeležencev Silvo Kovač Plošča Thomasu Kellerju ^ V soboto popoldne so na poslopju Regatnega središča v j„e odkrili spominsko ploščo pokojnemu predsedniku nie<'n.^rte|jii veslaške federacije Thomasu Kellerju, tudi velikemu pr'Ja ^ Bleda. V imenu Bleda in regatnega odbora sta govorilai dr-in Božo Benedik, odkritja plošče pa se je udeležil tudi si kojnega Kellerja Dominik Keller. Dejal je, da je vesel, da Bled, ki ga je imel oče rad kot veslač in kot Prcdse^nv^arI1j. rodne zveze, odločil za to potezo in ploščo odkril na Žvegel v mladinskem dvojcu brez krmarja, Robert Krašovec, Jani Klemenčič, Milan Janša, Bojan Prešeren in krmar Go-razd Slivnik v četvercu s krmarjem. Sadik Mujkič in Sašo Mirjanič v dvojcu brez krmarja, Milan Janša, Robert Krašovec in krmar Robert Lržen v dvojcu s krmarjem in Iztok Čop, Sašo Mirjanič, Milan Janša, Bojan Prešeren, Jani Klemenčič, Robert Krašovec, Sadik Mujkič, Denis Žvegelj in krmar Gorazd Slivnik v osmercu. Ta blejski osmerec. ki je pred prvenstvom vadil skupaj le trikrat, se je odlično ujel, dosegel dober čas, sploh pa je bil sestavljen iz veslačev. ki so že osvajali kolajne na svetovnih prvenstvih in oltmniiskih iiirah. Košarka v dežju, soncu in Razen petih blejskih z ^ kolajn sta v Sloveniji o: dve zlati kolajni. Os jih dvojni članski četvere ■ kih veslačev Branika i* bora, v katerem so v maž Kramberger, Kramberger, Borut H*Jn Luka Simončič, ter ski"SI Jj£ iz Izole Erik Tul med miaj mladinci. • nokaZ3 Tudi to prvenstvo Je P s| '^'"jtern Ahč.n. .[|t.|i--po zaslug, Milanov iča ^cf *°p ....... je bila športna, čeprav ji: v k m k Djaferovič iz Celja pokazal pet rumenih ^ ( ^ l'avl,^ rezultat tekme je v 89. minuli dosege gostje v 75. minuti enajstmetrovko 'Tekma je bila športu Naklo' so igrali Vodan, Darjan Jošt (Zaplotnik). ^JJ, J Perhavc (Anko), H Kriz.it. A losi. Aličm. I llll'"mlC' N^1 . neski, Bohinc (Cotman). V piihodnjem i iubljani • J. K., foto G. Stadk OBVESTILA, OGLASI 15. STRAN (s(M®I^©S^GLAS Jubilejne 10. kasaške prireditve na Brdu Nena in Carlo Frost brez tekmeca Ne na na vajetih Mira Cvetka iz Maribora je bila najhitrejša v obeh tekih spominske dirke maršala Ti-_*! ,zreDec Carlo Frost z lastnikom in voznikom Miho Kovačičem, tudi iz Maribora, pa je bil dvakrat 1 "a dirkah za veliko nagrado Brda pod pokroviteljstvom Subaruja. .. B«"do, 2. septembra - Rekord "'Podroma na Brdu, ob kate-em seje zbralo nad 5000 ljudi, l°Krat ni bil potolčen. Se vedno J* drži Fit Avia Jožeta Hrovata Kilometrskim časom 1:18,5. Zaradi dežja je bila steza pre-mehka in konjeniški strokovnjaki pravijo, da je takšna proga boljša za konjski kas, ni pa dobra za rekordne čase. Kljub temu je občinstvo uživalo v Najhitrej ši na Brdu j^nimivi so kilometrski časi, ki so jih dosegli najhitrejši konji Ja Brdu. Salko B je dosegel 1:22,7, Fiso 1:25,1, Carlo Frost •^Og, Nena 1:20,5, Talbot 1:21,2, Madaun 1:21,9 itd. sedmih dirkah. Osrednji sta bila dirka za veliko nagrado Brda pod pokroviteljstvom Subaruja, ki je imela dva teka in so na njej nastopili tudi na tujem rojeni in k nam uvoženi konji, in dva zahodnonemška kasača, ter spominska dirka maršala Tita, prav tako v dveh tekih, v kateri so sodelovali naši najhitrejši kasači. Obe dirki sta dali dva junaka. V obeh tekih mednarodne dirke je bil najhitrejši s Švedske uvoženi žrebec Carlo Frost, last Miha Kovačiča iz Maribora, ki je med vsemi konji dosegel tudi najboljši kilometrski čas dirke 1:19,05: V prvem teku je bil drugi najhitrejši jugoslovanski kasač Madaun z Janijem Pogačarjem (njegov rekordni kilometrski čas je 1:15,6), tretji pa je bil Sesil na vajetih Ivana Mukiča s kluba Bačka iz Subotice. Tudi v drugem teku je bil vrstni red enak in taka tudi generalna uvrstitev. Najboljši trije so dobili največ iz nagradnega sklada 40.000 dinarjev (prvi 20, drugi 10, tretji pa 5 tisoč dinarjev). Druga junakinja je bila Nena na vajetih Mira Cvetka iz Maribora. Dobila je oba teka. V Konj na fotografijah Foto kino klub Anton Ažbe iz Škofje Loke prihaja na dan z zanimivo pobudo. Pod pokroviteljstvom družbe Peter - Jan iz Kranja bo v Škofji Loki med 12. in 21. oktobrom prva medklubska razstava na temo Konj. Dela je treba poslati na naslov Fotokino klub Anton Ažbe, 64220, škofja Loka._ Okoreli predpisi ^a mednarodni dirki bi bil atrakcija nastop konja Tarport Neti ■! ^e'nr'cna Bergerja iz Zvezne republike Nemčije, enega , aJboljšjh kasačev na svetu. Pa ga ni mogel prepeljati čez mejo, .er irna manjšo hibo v zdravju, ki jo naši predpisi zelo^ resno Jem|jejo in ne dovoljujejo prihoda k nam. Očitno smo samo mi *ko strogi, ker Tarport lahko tekmuje v vseh državah. Miro Cvetko iz Maribora, ki je z Neno dobil spominsko dirko maršala Tita, eno od šestih najkakovostnejših jugoslovanskih kasaških dirk, na rokah navijačev. prvem sta se za njo zvrstila Askan B z voznikom Perom Crnkovičem in Fit Avia Jožeta Hrovata, v drugem teku pa je bil drugi lanski "konj leta" Talbot z voznikom Mihom Ko-privnikom iz Maribora, tretji pa Davos z voznikom Jožefom Sekenešem iz Subotice. Dirko je dobila torej Nena pred Tal-botom, tretje mesto pa delita Askan in Fit Avia. Nagradni sklad te dirke je bil 60.000 dinarjev, prvi pa je dobil 30 tisoč, drugi 15, tretji pa 7 tisoč. Nena je torej ob Fegrini, Auru, Rebe-ki, Lahorju, Fit Aviu in Milo-vanki novo ime na velikem prehodnem pokalu spominske dirke. Razen teh štirih dirk so bile na sporedu še tri. V dirki Zavarovalne skupnosti Triglav je zmagal konj z Brda Salko na vajetih Lojzeta Gorjanca, v drugi dirki Saturnus Fiso Jožeta Jenka iz Ljubljane, v zadnji Autocommerčevi dirki najmlajših konj pa je zmagala Fir Lyn-di na vajetih Mirka Šonaje. Ob konjeništvu so na Brdu pripravili še bogat vzporedni program. Nastopila je godba milice iz Ljubljane, mažoretke iz Ljubljane, kranjski smučarji akrobati, vrhunski jahači in konji iz kobilarne Lipica ter avtomobili subaru. Enega od njih so izžrebali med občinstvom. • J. Košnjek, foto G. Šinik Zmaga Marka Polanca Ljubljana, 2. septembra - Na 22. dirki za Veliko nagrado Roga je kolesar kranjske Save Marko Polanc, sicer dolgoletni dirkač, prvič zmagal na pomembni domači dirki, ob tem pa je povedal, da je to zmagoslavje za vso ekipo, ki je vozila zelo složno. Tudi drugo mesto je odšlo v Kranj po zaslugi Pagona, dvanajsti pa je bil Kranjčan Bertoncelj. • J. K. Vaterpolski ples Jahači iz Lipice so navdušili občinstvo s športno dresuro in šolo nad zemljo, kjer so lipicanci in lipiški jahači med najboljšimi na svetu. Kranj, 3. septembra - Vaterpolski klub Triglav iz Kranja bo v petek od 19. pa do 24. ure organiziral na letnem bazenu letošnji »Vaterpolski ples». Za razvedrilo in ples bo igral ansambel »Plava trava zaborava«. Vstopnina je 20 dinarjev. Na prireditvi bodo podelili priznanja najboljšim igralcem že skoraj končane vaterpolske sezone. Na plesu bo tudi bogat sreče-lov. Ljubitelji vaterpola in družabnih prireditev prisrčno vablje-ni! D. H. HHavaaanaa t * o ZA DOM IN DRUŽINO, PISMA UREJA: DANICA DOLENC Kaj bomo kuhali ta teden Svetuje Jože Zalar, šef kuhinje hotela Creina v Kranju Ponedeljek: golaževa juha, palačinke. Torek: mesna rižota, zeljnata solata. Sreda: Porova juha z jajcem, naravni svinjski zrezek, slan krompir z maslom, paradižnikova solata. Četrtek: musaka z mesom iz jajčevcev (melancani), jogurt. Petek: sesekljana pečenka, špinača, dušen riž. Sobota: krompirjeva juha, ocvrte ribe po želji, blitva na maslu in česnu. Nedelja: goveja juha z zdrobovimi žli-čniki, kuhana govedina, dušeno sladko zelje, pire krompir. Poletne omake Vrt nudi toliko različnih zelenjav in di-šavnic, da si lahko pripravimo najrazličnejše omake. Vsaj poleti nam ni treba segati po kupljenih, industrijsko pripravljenih omakah. Kar poskusite! Hladna zeliščna omaka s česnom 1 strok česna, kristalna morska sol, 2 dl jogurta, 2 žlici sesekljanih zelišč, kot so peteršilj, pehtran, koper, drobnjak. Narezan česen stremo s soljo v terilniku in mu postopoma primešamo jogurt. Stepamo, dokler ni omaka gladka, nato primešamo sesekljana zelišča. Omako iahko ponudimo s pečenimi polnjenimi paradižniki ali s paprikami. Osnovna paradižnikova omaka 4 žlice olivnega olja, 1 paprika, 150 g zelene, 1 korenček, 6 paradižnikov, bazilika, timijan, majaron ali origano, sol, peteršilj, 1 žlička medu. Na olivnem olju po vrsti dušimo zelenjavo. Najprej na tanko narezano in na-sekljano papriko, nato nastrgano ali na kocke narezano zeleno in na vžigalice narezan ali nastrgan korenček, nazadnje pa še olupljene in narezane paradižnike. Vse skupaj dušimo 15 minut, začinimo in solimo ter dušimo še nekaj minut. Nazadnje primešamo žličko medu in potre-semo s pcteršiljem. Po osnovnem receptu za paradižnikovo omako lahko pripravimo veliko inačic. Namesto timijana in majarona lahko uporabimo mleto gorčico, izpustimo pa zeleno, korenje, peteršilj, origano in med. Omako lahko zmešamo v električnem mešalniku. Omaka iz poprove mete 70 g poprove mete ali melise, 1 dl vode, 1 žlička sladkorja, 2 dl kisle smetane, sol, 1 žlica limoninega soka Metine listke poparimo z enim decilitrom vrele vode, vodo odcedimo, meto pa sesekljamo. Sesekljano zalijemo z isto vodo in primešamo sladkor, limonin sok, kislo smetano in sol. Omako pustimo stati 10 minut. Ponudimo jo lahko s kuhanim krompirjem. Omaka gribiche 2 trdo kuhani jajci, 1/2 žličke gorčice, 1 žlička jabolčnega kisa, 2 dl olja, 1 žlička drobno sesekljanih kaper in kislih kumaric, 1 žlička sesekljanega pehtrana, peteršilja in krebuljice. Oba rumenjaka pretlačimo skozi sito. zmešamo z gorčico in kisom, posolimo in previdno, postopoma vmešamo olje tako kakor za majonezo. Nato zamešamo v omako še drobno sesekljana beljaka in vse druge sestavine. Omako lahko uporabimo tudi za namaze. Kumarična omaka s koprom 1/2 kumare, 1 šopek kopra, 2 žlici olivnega olja, 2 do 3 dl zelenjavne vode, 100 g sirčka, 1 žlička gorčice, sol, mleti beli poper. Kumaro olupimo in narežemo na kocke. Koprove lističe sesekljamo, jih za žlico prihranimo, ostale pa počasi dušimo na olju skupaj z narezano kumaro. Prilije-mo zelenjavno vodo in kuhamo še 5 minut. Nato omako ohladimo in jo v mešalniku zmešamo s sirčkom, jo spet se-grejemo, začinimo, potresemo s prihranjenim sesekljanim koprom in ponudimo. TA MESEC NA VRTU Presadimo trajnice Razen tistih, ki cveto jeseni (astre in kri-zanteme), lahko septembra delimo in presajamo vse trajnice. Ko trajnice delimo, jim vse nadzemne dele kratko pore-žemo. Korenine skrajšamo približno na polovico. Kosi, kijih dobimo z delitvijo, ne smejo biti preveč majhni, sicer prihodnje leto malo cveto. Sadilne jame morajo biti tako globoke, da se korenine pri saditvi ne zvijajo. Vse trajnice je treba posaditi trdno in na koncu dobro zaliti. Najbolj zanesljivo pa se primejo, če po saditvi tla pokrijemo. Občutljive trajnice in polgrmičke, kot so raketica (Kniphofia), japonska anemona (Anemone japonica) in sonče-ce (Helianthemum), presajamo in sadimo spomladi, sedaj pa jih pustimo na miru. S tem se izognemo izgubam, ki jih ne moremo preprečiti niti z dobro zaščitno odejo. Septitnbra poberemo z gred s trajnicami vse tiste enoletnice, ki smo jih nasadili kot mašilo. Večina izmed njih je do tega časa že odcvetela, mnoge pa so se tudi že posušile. Ob tej priložnosti po-režemo tudi nadzemne dele tistih trajnic, ki več ne cveto in že pričenjajo odmirati. Zimske krizanteme se razvijajo zelo slabo, Če jim manjka vode. Pod imenom zimske krizanteme razumemo tiste oblike vrtnih krizantem, ki cveto na prostem septembra in še pozneje. Paziti moramo, da pri zalivanju ne močimo listov, ker se sicer rade pojavijo bolezni na listih. Prva tretjina septembra je zadnji čas za sajenje mačeh, spominčic in marjetic. Na stalno mesto sadimo te rastline šele spomladi, ker pozimi navadno nekaj rastlin odmre in potem gredica ni enakomerno zaraščena. Na normalno gredo (120 cm) sadimo v 6 vrst, v vrstah naj bodo rastline 15 do 18 cm narazen. Romantika se vrača Tiste, ki znajo kvačkati in ki imajo čas, naj se lotijo kakšnega pega kvačkanega prta iz tankega garna. Spet namreč prihaja rn da stare romantike, vezenih in kvačkanih prtov. Ko bi le Pn . tudi čas, ko so žene dolgčas preganjale s kvačko, kajne. ^°rse. pa bi vendarle poskusile. Prihajajo dolgi večeri, in od samega ^ denja pred televizorjem tudi nič ni. Kvačkan ali izvezen prt Pa . bilo prelepo darilo, ki bi se ga razveselili tudi mladi, če so v malo vneti za lepo ročno delo in ga znajo ceniti. Široke hlače, naramnice- Kaj naj obleče naš šolar za prve šolske tedne? Jeans bo seveda najbolj hvaležen, a vseeno mu privoščimo kaj živahnejšega, rožastega. Če so že hlače enobarvne, naj bo bluzica pisana. Vsekakor pa naj hlače imajo naramnice. Super modne so letošnjo jesen, posebej še, če so hlače krojene z životcem, tako da imajo naramnice že prišite. No, vsekakor pa so bolj praktične naramnice posebej, da jih lahko menjamo. Le životec pri hlačah naj bo višji. Ko skelijo oči Če čutimo skelenje v očeh, si pomagajmo s slezovim cvetjeni in borovničevimi listi, svetuje kozmetičarka Metka Krn"c Zgoše pri Begunjah. Slezovo cvetje in borovnične liste pop' ^ mo, pustimo stati 30 minut in si s tem delamo obkladke v krat dnevno. , ^ Če pa «o oči utrujene, vzemimo timijan in pest listov rde vrtnic. Prav tako jih poparimo z vodo in si z mlačnim čaje dajemo na oči obkladke večkrat dnevno. PREJELI SMO Kdaj mestni center Kranja? K pisanju me je spodbudil v vašem časopisu objavljen razgovor s predsednikom kranjskega izvršnega svela gospodom Mo-horičem. v katerem je med drugim razložil poglede nove občinske vlade na prostorsko urejanje ožjega in širšega območja mesta Kranja, med drugim tudi na ureditev mestnega centra. Strinjam se z mnenjem, da Kranj potrebuje nov mestni center in tudi. da je najbolj verjetna in primerna lokacija ob gimnaziji oziroma občinski stavbi. Vendar s tem. da bi zgradili na prostoru med gimnazijo in Bežkovo hišo novo blagovnico še ni rečeno, da bo ta center res tu in da bo uspešno deloval, kajti če pogledamo obstoječe stanjeje le-to kaj klavrno. Objekti na tem območju delujejo kot samotni otoki, do katerih so kot slučajno speljane prometne povezave, peš poti pa se direktno križajo s temi prometnicami oziroma motornim prometom. Zato bi kazalo najprej in predvsem rešiti prometni režim v tem delu mesta, s čimer bi šele bili dani pogoji za organiziranje centra. Obstoječi objekti na tem območju bi morali biti podvrženi temeljiti kritični analizi tako v pogledu funkcionalnosti kot v pogledu primernosti arhitekturnega oblikovanja. Pri tent imam v mislih predvsem blagovnico Globus, hotel Creina in Delavski dom. Osebno se strinjam z mnenjem, da se slednjemu vrne prvotna podoba Vurni-kovega narodnega doma, za kar sem se sam zavzel že v svojem prispevku za natečaj mestnega centra Kranja v letu 1986. Mimogrede - menim, da ta natečaj ni prinesel rešitev, ki bi jih lahko upravičeno imeli za osnovo urejanja mestnega centra. Seveda spada v ta kontekst tudi park pred delavskim domom, ki je bil grobo odstranjen in nadomeščen s sedanjo betonsko ploščadjo, pa tudi predlagana sporna lokacija avtobusne postaje severno od Bežkove hiše. Na podlagi teh analiz in valorizacije obstoječega stanja bi se izdelal program centra in osnovne smernice za oblikovanje oziroma preoblikovanje obstoječih in novih objektov. Mislim, da bi bil najbolj demokratičen postopek za dosego najboljše rešitve javni natečaj za arhitekturno rešitev centra, kajti tako kot v politiki je tudi v urbanizmu in arhitekturi največ škode v preteklosti naredil monizem. Čas je, da ga zamenjamo s pluralizmom in da vključimo v oblikovanje lastnega okolja tudi tiste, ki bodo v tem okolju živeli, torej poleg strokovnjakov tudi krajane, ki so do sedaj stali ob strani in nemočno opazovali rušenja celih predelov mesta, do novih arhitektonskih spomenikov pa so stališča večinoma indiferentna ali pa odklonilna. Alojz Premrov, dipl. ing. arh. Nekaj odprtih vprašanj Komunalnemu gospodarstvu Radovljica -in še komu Konec junija in v prvih dneh julija ste v naši vasi vsem gospodinjstvom vgradili števce za porabljeno vodo. Prav je tako. ker vemo. da bo večina odjemnikov plačevala manj. kot doslej po pavšalni odmeri. Nekateri redki, ki so doslej morda vodo rabili tudi nesmiselno in neodgovorno, pa bodo tudi bolj premišljeno odpirali pipe. V začetku avgusta pa smo prejeli račun in položnice za vodari-no. Vse natanko razvrščeno na posamezne postavke. Vodarina je pavšalno obračunana za čas od 1. 5. do 31. 8. t.l. To pa nikakor ni prav. Saj se je pri mnogih gospodinjstvih voda pretakala preko števca že pred zadnjim junijem, pri ostalih pa po prvih julijskih dneh. Tako bo torej voda, porabljena v juliju, zaračunana kar dvakrat. Najprej pavšalno, potem pa še po števcu za prihodnji obračun. Sicer sem o tem že osebno opozoril prizadete in mi je bilo obljubljeno, da bodo izravnali v prihodnje. Upam, da tudi res. Določena vsota je namenjena tudi za sanacijo vodne oskrbe na Dravskem polju. Ta prispevek je nedvomno upravičen, če vemo, da je v tem predelu oskrba z vodo ogrožena do take mere, da lokalni organi sami niso kos sanaciji, da je k temu nujna solidarnostna pomoč najširše družbe. Prav ob tem zadnjem pa se velja temeljito in odgovorno zamisliti. Kako je prišlo do tiste katastrofe, ter kako in koliko jo bo sploh mogoče sanirati... Resen tovrstni problem se ponuja tudi v naši neposredni bližini... Pred leti je bilo v Rodovni napravljeno zelo izdatno zajetje odlične pitne vode. S tem naj bi bila zagotovljena dolgoročna oskrba za Gorje. Bled, Lesce, Radovljico in morda celo do Kranja. Kako zelo strateško pomembno je to zajetje, je razvidno tudi iz dejstva, da je področje zafet/a na dolgo in široko ograjeno z mrežo, izvzeto iz vsakega obdelovanja, da je po dolini Rodovne celo prepovedano prevažati tekočine v cisternah Jasno je, da se zajetje napa/o skozi pesek iz potoka Rodovna, katera je bila še do nedavnega kristalno čisla. Vendar, ali je še. oziroma, doklej bo še? Tistih nekaj kmetij v dolini Rodovne je do nedavnega bilo obdelovanih na povsem biološko neoporečen način. Za gnojenje so uporabljali samo hlevski gnoj. Na dolinskih in višinskih senože-tih sploh niso gnojili. Zato ni čudno, da je Radovna bila neoporečno pitna. Pa danes... Na dolinskih kmetijah, neposredno ob Radovni, zelo intenzivno uporabljajo vseh vrst umetna gnojila. Senožeti. »rovti«, v dolini in na pobočjih so večidel zbuldožirane in usposobljene za intenzivno izkoriščanje. Tudi na teh se izdatno uporabljajo umetna gnojila. Nobenega dvoma ni. da se z dežjem določen del kemikalij izpira v Rodovno. Za sedaj je prodnat teren zajetju še zadostno cedilo za strupene primesi, toda, to ne bo veljalo v nedogled. Cedilo se bo nekoč zaistilo in potem se lahko ponovi tragedija Dravskega polja, ki bi mogla biti celo usodnejša in dolgoročnejša. Take in podobne skrbi je tudi Glas že posredoval z Jezerskega, Smokuča... Ali je doslej po tem vprašanju sploh že kdo razmišljal? Ukrenite potrebno, preden bo prepozno! Na gornji problem bi želel od pristojnih dobiti jasen in javen odgovor! Ali pa me morda lahko prepričate, daje moja skrb odveč!? Srečno času posedam v senci pod kosaV lipo. Kraj. kjer sem dotnaJrija. Polnih 28 let hodim čez Jezerski vrh. Doslej še nisem slišal neke tople besede kot te dni. ko mi je carinik rekel srečno. To pomeni, da se pri nas v Sloveniji stvari že spreminjajo na boljše. Vsa dolga leta živim v A vstriji. Sedaj začasno kot upokojenec prebivam v Celovcu. Doma sem na Jezerskem. Po pokojni mami sem podedoval večjo stanovanjsko hišo in manjše posestvo. Zato večkrat prihajam, posebno v poletnem času za par dni na svoj dom. Sedaj v poletnem času v družbi sosedov v popoldanskem lipo. \raj. Kjer seru -• -ja bližini Grabnarja inje zelo^cej zen. V povojnem času seJ^"^ j/-obnovilo in ima precej tyf. (fi gied. V starejših časih je D zaselek zaradi revščine «" s van po domače ^"f^fL^ sosedi smo se zaradi deti večerov domenili in ga poim vali v »jezerski konferenčni ter« j- „„zdr<>' Ob tej priložnosti tud'P"zce vljam vse Slovenke m w de. in jim želim veliko sreče lovnih uspehov. ffflflCJ^ Zg. Jeter*0* Sporočamo žalostno vest, da nas je v 46. letu zapustila IVICA IPAVEC roj. Toman Ohranili jo bomo v trajnem spominu! DELAVCI SPLOŠNE BOLNICE JESENICE Janez Konšič Zasip Pojasnilo 12. L 1990je bil objavljen članek z naslovom Brez križa ali zvezde. V tem članku so navedena tudi gndnšča domobrancev na škofjeloškem območju. Nikjer pa nisem zasledil, da bi pisec članka omenil 50 talcev za Kamnikom. Tudi to so bili pošteni slovenski fantje brez slrankar-stva. Če se danes delajo razne sprave in maše. ima/o tudi ti pravico do tega. Prav ti so darovali prva življenja za domovino. Janez Oblak, Zlrl ZAHVALA .. Ob boleči in prezgodnji izg^ dragega moža, očeta, stareg očeta VILIJA _J&+ CELCA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosCt^^k3" posebno Bunderlovim. prijateljem in znancem /•< vj zano pomoč, podarjeno cvetje in spremstvo n-< jM^ljil' zadnji poti. Zahvaljujem se dr. Turclu in osebju ce Golnik za zdravljenje v času njegove bolezni- ^a g /upniku za lepo opravljen pogrebni , ^Vglo**1 hvala tudi pevcem. Hvala vsem, ki ste mi v ten nih trenutkih stali ob strani V imenu sorodstva: žalujoča žena Milk« Kranj, 22. 8. 1990 Torek 4. septembra 1990 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 17. STRAN MGLAS ^a prvi šolski dnevi ne bi bili usodni Pozor, otroci na cesti! itah-10^' da V ^,oven'j' v šolskem letu ugasne na cesti za dva razreda otroških življenj, z ranjenimi v prometu J napolnili dve šoli. Zoper vzroke te tragične bilance se že več let borijo zlasti sveti za preventivo in vzgojo Cestnem prometu in milica. h*t ^' av8usta - Vsakoletno srečanje občinskih svetov za preventivo s predstavniki milice, šol, vzdr-itm h CV Cest" avtomoI° društev, združenj šoferjev in avtomehanikov, pred začetkom šolskega leta je faa res videti kot rutina. A nič ne de, če le s tem prihranijo kako otroško življenje, je na petkovem ***** SPV v Kranju dejal STANISLAV BOŽIČ, predsednik kranjskega SPV. 2e leta in leta prvega šolske-8a dne ni bilo smrtne nesreče I|? Poti v šolo in iz nje, zato bi i"1 kar srečni, če bi se vsaj v lem pogledu prvi dan šole po-n.avlJal vse leto. To je tudi za-slu8a zdaj že več let trajajočih i^'vnosti, ki se ponovijo vsa-P Pred začetkom šole, vklju-CuJejo pa prej omenjene dejav-"lke- Tudi letos se ponavlja aolgoletna praksa: vzdrževalci ^st obnovijo prometne znake, ■zdelajo načrte varnih poti šo|e Viol "j"------- ......... k"" • *°'o, sveti za preventivo izdaja rfrnene rutice za prvošolce, i° ^ dan skrajša, tudi kresnič-e j" odsevne trakove, milica teden ob pomoči drugih šoff0rm'ramn oseh kal'/'',,'""kl' 1,1 rdeču utripajoča luč. gre pa za cestni pre- tul^ preh<> julija letošnjega leta je bilo na Hhh mocju polomljenih sedem zapornic na železniških pre-l>.i i« ,h.' fcPsiotn D n,ce "'""esii|o. je potrebnih več stvari, med drugim ki n ži-ltv'""1'1,1 / |I,IMI^" P'1 ie. d.i je domala vedno vzrok ne-Ikrt^^Poitev "? prehodu neprevidnost, po pravilu domačinov. Povzročal skrbi modrim in belim Sredi avgusta, ravno sejem je bil na vrhuncu, so ljudje v modrem našli v Majdičevem logu možaka, ki se ga je nalezel skoraj do mrtvega. Da ne bi res postal truplo, so ga dostavili v zdravstveni dom, naj ga oni v belem spravijo k življenju. Ze so ga na milici odkljukali kot rešen primer, ko nenadoma zazvoni telefon in iz zdravstvenega doma kličejo, da je mož oživel in zdaj razgraja sestram in zdravnikom. In policija seje morala vnovič vmešati. Z nožem in sekiro Kje so viteški časi, ko se je še reklo »z ognjem in mečem«! Današnji vitezi so bolj prozaični, pa tudi z viteštvom so že davno opravili. Tako tudi oni mož v Orehovljah (sicer ni domačin), ki je ondan z nožem »štihnil« svojega rojaka in rojakinjo. Prvega so odpeljali huje, žensko pa lažje ranjeno. Tudi potem še ni imel dovolj: zgrabil je še sekiro in z njo stolkel pravkar registriran avto. Primerek za v Begunje ali Radovljico? Kdove. Kakšen samomor neki! Strojevodja / vlaka, ki je zadnjič peljal po progi pod Delavskim mostom, je malo po osmi uri ob progi uzrl ležečo žensko. Pojav je javil v Likovnemu odpravniku, ta pa milici, ki si je šla nemudoma ogledat morebitno samomorilko. No, izkazalo se je, da ženska ni imela takšnih namer. Le dodobra se ga je nalezla, potem pa je brez razsodnosti lezla okoli proge, dokler se ni spotaknila in obležala. Se sreča, da se je tako končalo. Dokazoval ji je ljubezen Nekateri izkazujejo ljubezen tako, drugi drugače. Moški, ki stanuje na Tuga Vidmarja v Kranju, jo je svoji »konkubini« s temeljitimi in dobro merjenimi udarci. Posledice ognjevitosti je moral priti pogledat dežurni zdravnik. Kasneje bo za dogodek zvedelo tudi tožilstvo in nemara sodnik. Ponudil mu je nož 8<>č i da j« u,ripajoče rdeče luči. Na Potokih so železničarji po-|E .*CjOvaPre* S' k'" nuJDOU'a> S-'J s<1 POdrli stavbo in orno *c|« n' 'nvcs|-",n0sl VtX I''1 /,"0s lu' m,"°l" napraviti. k,i|ii želez-k'v/'^kn . c_1 1 v lakih primerih. Varnost v prometu je skun,,,.\Sln'n Prehodih slvar ustreznega oigana občin ost. fj j). tudi na ine m kr.i Sedej Bratsko /badanje kdaj pa kdaj prestopi meje normalnega, lako se j« primerilo tudi bratoma na Kokrici. Prvi je drugega izzival in mu toliko časa molil nož, naj ga zbode, da je drugi res prijel za nevarno orožje in ga bratu zasadil med rebra. Prvi je moral na zdravljenje na Jesenice, drugi pa pod ključ. Resna plat nočne kronike Alkohol podžiga h kršitvam reda in miru Kranj, septembra - Republiški sekretariat za notranje zadeve je pred časom napravil analizo varnostnih razmer v prvem letošnjem polletju. Tokrat nas še posebej zanima ocena javnega reda in miru, ali resnejša plat zgodb iz nočne kronike. Kot je namreč videti iz slednje, se tovrstni prekrški vse bolj množijo, neredko pa iz nočnega razgrajanja, porojenega iz alkoholne omame nastane kaj resnejšega. V Kranju miličniki zoper kršitelje javnega reda in miru intervenirajo v povprečju dvanajstkrat dnevno (ali še pogosteje nočno). V javnih lokalih je te ljudi lažje naučiti reda, saj ga vzdržuje že tam zaposleno osebje v strahu, da sami ne končajo pri sodniku za prekrške zaradi kršenja obratovalnega časa ali točenja že vinjenim. Težje je prodreti med domače štiri stene, kjer se zgodi vse več zgodb iz tako imenovane nočne kronike, iz nedolžnih prepirov in razgrajanja pa se pogosto sprevržejo v nasilje, kjer mora poleg milice pomagati tudi zdravnik. Analiza RSNZ pravi, da se v gostinskih lokalih primeri 29,8 odstotka omenjenih kršitev, 22,1 v zasebnih stanovanjih, 21,1 na cestah in trgih ter 1,9 odstotka na javnih shodih in prireditvah. Ko so primerjati lansko in letošnje prvo polletje, so ugotovili, da je naraslo število kršitev javnega reda in miru zaradi pretepanja, prepiranja in vpitja, ropota in kričanja, točenja alkohola mladoletnim in vinjenim ter pijančevanja. Tudi sicer ugotavljajo, da je alkohol boter 59,2 odstotka kršitev. In kdo so »junaki nočne kronike«? Kar 37,7 odstotka kršiteljev je bilo povratnikov. 12 odstotkov so jih bili prisiljeni pridržati, 4,2 odstotka pa privesti k sodniku za prekrške. Morda je zanimiva tudi narodnostna struktura kršiteljev, o čemer doslej nismo veliko pisali, ker je bila to tabu tema. 57 odstotkov vseh kršiteljev je bilo Slovencev, 36,2 odstotka pa pripadnikov drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. Razlika 6,8 odstotka, gre na račun tujcev. V siceršnji strukturi vseh kršiteljev je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem najbolj poraslo število dijakov in študentov, zdomcev in nezaposlenih! • D. Z. Žlebir NESREČE Konec tedna se je na Gorenjskem pripetilo več prometnih nezgod, na srečo pa je šlo brez najhujšega. Po dolgem obdobju lepega in suhega vremena je namreč sobotni dež ceste spremenil v nevarne drsalnice. Naš fotoreporter Jure Cigler je na Kokrici pri Kranju posnel prometno nesrečo kolesarja, ki je na srečo minila brez hujših posledic, prav tako tudi ni bilo nič hudega, razen večje gmotne škode pri nezgodi, nedaleč od Radovljice, kjer je s ceste odneslo tovornjak ljubljanske registracije. MAVRICA UMiMA UAVIUCA I.jubljtna. RmUpto 1 IZKORISTITE UGODNOST V MAVRICI NA JESENICAH-TITOVA 93 NUDIMO ZA IZDELKE IZ COLORJA 20 % POPUST NA GOTOVINO IN PLAČILOZ NAROČILNICO STANOVANJSKE ZADRUGE, NA VSE OSTALO BLAGO PA 10 % POPUST OBIŠČITE NAS OD 3.-17. SEPTEMBRA RAZVEDRILO UREJA: DARINKA SEDEJ Bolj ko se približuje strašni 10. september, ko naj bi v največjem javnem štrajku delovna Slovenija kompletno zastala, bolj si vodstva sindikatov kažejo osle. Naj me koklja brcne, če čisto povprečen slovenski delavec sploh ve, kaj eni in drugi hočejo ali če sploh kapira, čemu so si naši vrli sindikati tako V laseh. Moraš biti že pravi kavelj, da se ti vsaj malo bliska, kaj se dogaja na slovenski sindikalni sceni, da o slovenski politiki nasploh sploh ne govorimo. Oh, ja - dogaja se tooooliko pomembnih zadev, da se polnijo in polnijo časopisni stolpci, uredniki pa že vzdihujejo, kam naj zmašijo vso to dolgovezno sindikalno kramo. Vsak namreč že čisto vse ve, največ pa seveda vedo sindikalna vodstva. Kakšno presneto olajšanje bi bilo, ko bi se enkrat kdo spomnil in na enem samem A4 formatu razumljivo spisal, čemu je PROTI ali ZA. V teh stresnih dilemah, ko se sindikalna vodstva ravsajo za mojo delavsko dušo in jo vsak po svoje podpihuje in navdihuje, ta moja »revšna« dušica sploh ne ve, kaj bi. Ve samo to, da bi se taki situaciji tam v belem svetu na vsa usta krohotali. Sindikalno članstvo strganih žepov in želodcev, po katerih pajki spredajo svoje mreže, sindikalna vodstva pa eden proti drugemu kot Indijanci vihtijo tomahavke in se pričkajo, ali naj se narod vzdigne ali ne. Po mojem skromnem in zanesljivo več ali manj laičnem prepričanju - le kdo bi dosegel novodobne sindikalne filozofske globine in višine - gre v tozadevnih spornih komponentah predvsem ali tudi za ideološka nasprotja. »Ta novi« sindikati ne marajo »ta rdečih« Ravnikovih sindikatov, češ da je ideološka skorumpiranost starih še dandanes v nebo vpijoča, stari ali zdaj svobodni sindikati pa novim očitajo, da so marionete vla- w TEMA TEDNA Strajk de. Pa smo tam, kjer ni muh oziroma tam, kjer je na roje ideoloških muh, ki nam iz dneva v dan brenčijo okoli ušes, da je že sitno in mučno. Res je, da so argumenti ZA ali PROTI tudi drugačni, a kaj bi z njimi, če pa mi redno vsako reč sprevržemo tako, da smo vedno v nekih ideoloških brzicah. Brez ideologije nam ni živeti - pa naj bo to komunizem, nacionalizem ali klerikalizem. Vedno v imenu nečesa in za neko stvar, nikdar pa preprosto samo zato, da bi nam bilo bolje in da bi enkrat že vsaj začeli capljati za Evropo, ki živi v drugačnih civilizacijskih normah in oblikah, kot si mi mislimo. Štrajk v teh razmerah, ko lastnina nima titularja, kot se kunštno reče in ko se titularji mrzlično iščejo, je, milo rečeno, en nič. Ob pravem sindikalnem štrajku planejo lastniki kapitala na noge, kajti sindikalni voditelji imajo polne blagajne cven-ka za stavkovno nadomestilo štrajkajočim delavcem. Kdo pa bo tu kril stroške in na čigava pleča bo padla škoda? Vlado, ki je bila v teh stotih dneh imuna za gospodarsko stisko dežele, ki ji vlada, bi štrajkajoči podložniki vsekakor spravili v rahlo zadrego. Ce ne bi bilo potlej take škode, bi ji po svoje kar koristilo, če bi sedla na štrajkajoči žebljiček. Au- uu, bi rekla ministrstva! Jaaauuu, a tooooliko delavstva živi po J teh hribih in dolinah? 9 Slike modrih delavskih pajacev bi bile nedvomno impresi- f vne; ne toliko zato ker bi delavstvo pripovedovalo, da v tej ju- ^ goslovanski Švici ŽE živi ob kruhu in vodi, ampak predvsem W zato, ker bi se končno videlo, da niso neka marginalna družbena skupina, ampak da jih je nekaj STO TISOČ! Ja, kdo bi si pa mislil, da na sončni strani Alp ne žive samo strankarski prvaki, kmetje in obrtniki, ampak tudi tekstilne delavke, rudarji, čevljarji? Šok, vam rečem! Jasno je, da bi bilo bolj fletno, ko teh grupacij civilne družbe sploh ne bi bilo. A so, četudi se ne vklapljajo v noben koncept in projekt. Zato ne, ker so kot sitne muhe, ki te konkretno pikajo in pičijo: ni jim za nobeno puhlo retoriko, ampak za to, da bi imeli delo, spodobne plače in spodoben življenjski strandard. Imeti delo pa je že tisti kaveljček, ki ga lahko vržeš pristojnemu ministrstvu za vrat, rekoč: Bo kaj, ljubčki, ali nič? Tako se nam je na koncu koncev izkazalo, da to mirno in pridno slovensko delavno ljudstvo povzroča same sitnosti: najprej komunističnemu lumperaju, ki si mora zanj izmišljati me-ga firme in gigante, nato demokratični vladi, ki mu mora ven in ven oznanjati Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal in na koncu še slovenskemu sindikalizmu, ki si mora izmišljati neke štrajke in se trapiti s sindikalno konkurenco. Žalost, žalost do groba! Te nebodigatreba sitne muhe bi se že nekako dalo utišati in zradirati, a kaj, ko je obenem res, da so tudi - davkoplačevalci. Če jih do konca potunkaš - kdo te, reveža, potlej še povoha? Ponosen in suveren, a berač, ki nič nima? • D. Sedej Jubilej škofjeloškega čebelarstva Čebela je velik varuh narave Škofja Loka, 31. avgusta - Pred petinosemdesetimi leti so se v Guzeljevi gostilni zbrali škofjeloški čebelarji in ustanovili podružnico Slovenskega čebelarskega društva. Vanjo se je takoj vključilo dvajset čebelarjev iz Škofje Loke in okolice, ki so poleg skrbi za lastne čebelnjake skrbeli tudi za vzgojo loških čebelarjev, s pisanjem strokovnih člankov pa so veliko pripomogli tudi k razvoju čebelastva v Sloveniji. Danes škofjeloška čebelarska družina združuje okrog sto dvajset čebelarjev, to nedeljo, 9. septembra, pa bodo slovesno proslavili 85. obletnico organizirane skrbi za čebele in naravo. "Škofjeloška čebelarska podružnica je bila ena prvih, ki je nastala po ustanovitvi Slovenske čebelarske zveze. Škofjeloška čebelarska družina pa je tudi ena tistih, ki je dala veliko kadra in z njim znanja slovenskemu čebelarstvu. Takrat so čebelarili največ kmetje, učitelji, duhovniki..., ki so bili res aktivni vse do prve svetovne vojne. Večina je odšla v vojsko, vendar pa so kasneje spet nadaljevali z delom. Druga svetovna vojna je čebelarstvo spet malce zavrla, vendar naša organizacija ni nikoli prenehala z delom. Posebej aktivni pa smo čebelarji zadnja leta, tam od šestdesetletnice ustanovitve naprej. Vsakih pet let pa se malce v širšem krogu spomnimo našega dela in čebelarstva na našem področju," pravi Janez Mrak, ki se že več kot petdeset let ukvarja s čebelarstvom, ob Franc Miklavčič osemdeseti obletnici čebelarske družine pa je napisal tudi knjigo "80 let škofjeloškega čebelarstva". "Največji problem, s katerim S€ trenutno srečujemo čebelarji, je bolezen čebel, varoa. Ta nam je prejšnje leto pobrala ogromno čebel. Zadnje leto smo našli ustreznejše zdravilo, tako da je bolezni manj, težave pa imamo s poapnelo zalego. Izvedeli pa smo. da je Pliva začela izdelovati zdravila proti poapneli zalegi, tako da upamo, da jih bomo kmalu lahko kupili. Čebelarji na našem koncu imamo letos tako slabo letino, kot je ne pomnimo že več kot štirideset let. Tisti, ki imamo prevozne tovornjake za čebele, smo našli vsaj nekaj paše na Hrvaškem, ostali pa niso letos natočili še prav xnič medu. Vzrok temu so tudi letošnji neugodni klimatski pogoji," ugotavlja Franc Miklavčič, predsednik Čebelarske družine Škofja Loka. Čebele pa veliko prispevaju tudi k ravnotežju v naravi, zato škofjeloški čebelarji ne morejo razumeti, da nova vlada, predvsem Zeleni, ne naredijo več /a Čebelnjak Luka Jezerska je eden najlepših na škofjeloškem koncu čebelarstvo. Čebela namreč naravi veliko da, morda celo več, kot jih nekateri onesnaževalci škodijo. Tako jih je tudi prizadelo, ker je nova vlada že odobrena sredstva prejšnje vlade, namenjena nakupu zdravil za čebele, enostavno zaustavila: "Spomladi smo imeli čebelarji že odobrena sredstva za regresiranje zdravil, nova vlada pa je dotok teh sredstev enostavno "zaplombirala", da ne pridejo do porabnikov. Ta pa vsakemu čebelarju, pa tudi družini, povzroča resen problem. Prvič mora vsak za sebe to kupovati, drugič pa se s tem rahlja povezava v družini," razmišlja Luka Jezeršek, blagajnik Čebelarske družine Škofja I oka Kljub težavam pa škofjeloški čebelarji vsako leto dobivajo nove člane, saj imajo na iraški osnovni šoli svoj čebelarski krožek, pa tudi starši prenašajo čebelarsko znanje na svoje otroke. Veliko čebelarjev je pri Ob 85. letnici škofjeloškega čebelarstva bodo v nedeljo, 9. septembra, pripravili slovesnost s piknikom pri čebelarju Jožetu Logoriti ru (pri Lenkču) v Vir-logu pri Škofji Loki. Po programu, ki se bo začel ob 14. uri. bodo podelili diplome # odlikovanja najzaslužnejšim čebelarjem, nato pa bo piknik, na katerega vabijo vse ljubitelje čebelarstva in narave. Za glasbo bo skrbel ansambel D1JO-DA, organiziran bo bogat čebelarski srečelov. pa tudi jedače in pijač* bo dovolj. M«' s prodaji medu povezanih z dexom, saj skušajo ob veseij^ čebelami tudi kaj zaslužiti, tem pa ugotavljajo pod° kot vsi, ki pridelujejo n^V^. prodajalci medu namreč vS. (0 služijo več kot tisti, ki vse skrbijo za čebele in pr«*' ij< • V. Stanovnik Male gorenjske vasi: Poljšica Piše: D. Sedej Poljšica pri gorjah ali »Pusica«, kot pravijo domačini, je bila nekdaj izrazito kmečka vas. Večina domačij na Poljšici je v strnjenem naselju, stare poljšiške domačije pa so še v dveh zaselkih: za Boštam in Zatrato, kot jih imenujejo domačini. Vse stare domačije so ostale, a danes so temeljito obnovljene in popravljene, tako da je vas vsa lepa in bela, z velikimi hišami. Izjema je bila le stara in spomeniško zaščitena Tomaškova hiša, ki pa je pogorela. Danes je slikovita majhna okenca in staro arhitekturo ohranila le hiša sredi vasi, pri Kosem se pravi. V središču vasi in ob vaškem koritu so domači temeljito obnovili Langusovo domačijo, kjer prijazna gospodinja Ivanka pravi: »V zadnjem času so poleg starih hiš na Poljšici /rasle nove, tudi /a Boštam in Zatrato, nekaj pa jih je še v gradnji. Do (■orij ni daleč, če/ polje vodi cesta. Včasih, ko smo bili še mladi, smo samo pogledali na cerkveni /vonik v (iorjah in videli, koliko je ura. Cesta pa sko/i Poljiico vodi tudi na Bled, ven- dar nam je domačinom do GoriJ bližje - tako do trgovine, avtobusne postaje ali poŠte. Nasadi ribeza, po katerih je bila Poljšica poleg Gorij znana, počasi, a vztrajno izginjajo. Vedno manj je pridelovalcev ribeza, nasadi se krčijo zaradi bolezni, ki je pred leti ogrožala ribezove letine, nekaj pa tudi zato, ker odkupna cena ni ravno najboljša. Domačini zato zdaj bolj sejejo koruzo in žito. V vasi je še kar nekaj velikih in uspešnih kmetov: Cundrič, Gregor, Pretnar, Hribar, pojavlja pa se vedno več obrtnikov. Vas v zadnjih letih postaja vedno bolj urejena, če pomislimo na makadam, ki smo ga imeli nekoč, zdaj pa je vsepovsod asfalt. Nekdaj smo se v sušnem obdobju kar dušili ob oblakih prahu in štirikrat na dan polivali po makadamu, da bi kaj pomagalo. Vaščani so veliko prispevali, da so poti po vasi asfaltirane, predvsem s prostovoljnim delom. Ko bi videli, kako se je tedaj delalo! Vse je bilo razkopano in vsepovsod SI' i C (Jl.ulllo lil \N| SO po magali. Zdaj se nam tudi obeta težko pričakovani telefon, za Stojčeva Ivanka katerega smo že začeli obročno plačevati. Vode je na Poljšici dovolj in še preveč, če pomislimo na korito, ki nikdar ni suho. Korito ne usahne, zato so poleg vodo- voda nekateri iz korita uredili napajalnike. Od tedaj, ko so pogorele kar tri hiše, v vasi ni bilo požara. Do tal je pogorela Tomaškova hiša, stara in gnila, vsa lesena in odprta, pri Bobku je pogorel hlev, gorelo je tudi pri Stancar-ju. Vsi so tedaj gasili, kajti v vasi je precej domačinov, ki so gasilci, na pomoč pa so priskočili vsi domačini. Nasploh je za Poljšico značilno, da si vaščani vedno družno pomagajo, kadar je treba. Ni ga, ki bi ob stiski soseda zatajil! Včasih je bilo sicer več druženja in družabnega življenja na vasi, a je bilo življenje drugače precej težko in hudo. V naši družini nas je bilo devet U>tJaTi Na Poljšici so na vseh oknih obnovljenih hiš rože. F.na najstarejših hiš je Rosnima otrok, skupaj pa trinajst pri hiši, zaslužil pa jc le oče, ki je delal pri železnici. Ob žgancih in ob polenti smo gor zrasli... Mama je skuhala pod met in mleko in vse skupaj postavila na mi zo. Jedli smo iz ene sklede in če je kdo le prehitro zajemal z žlico, jo je od drugega dobil po roki. Meso pa smo dobili le ob nedeljah, en majhen košček. Dan na dan je bila na mizi kaša, zelje pa sok. Imeli smo enega ali dva prašiča in ko jima je mama kuhala v kotlu na dvorišču, se je neredko /godilo, da je kdo od otrok segel po hrani v kotlu... In je prosila, naj vendarle malo pustimo za prašiče... Da smo dobili kakšen dinar, smo nabirali jagode in bo hiša roMiice in jih prodajal" P°pQi .lu Poleti smo morali ^ p0- otroci že /go .....^Lfli 13 I je, vsi omotu ni in /'JS' j. s tf'1 ko da smo večkrat poleg' vo ob njivi in zaspali- v0Je. Veliko h,s je bilo »rez. a elektrika pa je bila Pt,v^0d.$" so po vojni gradili vO«K ^ vaščani pridno dela"-li in polagali cevi. . .. ji.I tivi k... nekaj I Vd t a rosi- st CundrgJ drobčkena in Pr,'; P v si \ ličani pr V vasi ži so dočakali lepo sl ""'arič^ - W letna ( ^d-.,r n 11 m I |C mama ki še sama hodi Modičeva mama in »;('sc p<* Koleiueva mama. ■. |t> - na Poljšia dobra in da je bilo živ'J zdravo...- • D- ScdcJ ter vi. da Torek, 4. septembra 1990 MALI OGLASI 19. stran (msmmmEEGhAs MaLlOCLflSI 27-960 _ Cesta JLfl 16 Garati stroji motorji, KOLESA lam barvni TV Contec, še v ga-anc"'- Cena 5.200.00 din. prodć ranciji. ^JI^73_ 12698 ProdinTpEC Emo Central za eta- Bnnn centralno kurjavo. Cena 27r * din. Ranka Krmec, Britof ^Kranj__ 12871 ARISTON • POMIVALNI STROJI -SSUŠiLNIKOM ALI BREZ • POMIVALNI STROJI • UGODEN KREDIT RTV SERVIS PORENTA BREG 75, TEL 40-347 • VAŠ TV APARAT POPRAVIMO V _JNEM DNEVU! KALNl STROJ Gorenje~PS 303 u Uz'v, odlično ohranjen, prodam, ^ovska 3, Šenčur 12873 fedno prodam MI KOVA LOVNO j^CQ_«46-319 12883 Qr°dam popolnoma nov barvni TV i/Undig, ekran 55 cm, telepilot, te- ^$1^78-879_12895 vp°k^EC kiperbusch Tobi, rja- ^E^vejg 25-434 _12915 ^^rnnovo PREŠO za sadje in a» urablien ŠIVALNI STROJ Ba--p-^ijrastje 12, Kranj.« 34-418 0^d afnJAGO za obžagovanje Cpusja- Peter Rogelj, Lenart 1, ■^R«42-883_12939 £Kadbeni ^terial i&[mcl|ene deske ■ ™nte k ^''MNE, primerne za gradnjo. 12887 Japonsko VESPO Vamaha Mint 50, stara 1 leto, prodam. « 74-706 Ugodno prodam motorno kolo BT 50. Zg. Duplje 20_12830 Ugodno prodam MOPED APN 6. Informacije na « 50-737 12881 Poceni prodam CTX 80, registriran in dodatno opremljen. Cena 15.000,00 din. « 50-094 12886 Zelo ugodno prodam VESPO PX 200. Informacije na •S' 633-793, od 15. do 17. ure_12940 OBVESTILA ELEKTRO SERVIS - popravilo ma-lih gospodinjskih aparatov in električnega ročnega orodja, napeljevanje nove elektroinstalacije ali obnovim staro. Huje 19, Kranj, g 37-427_9668 TV - VIDEO, HI-FI SERVIS, hitro in kvalitetno. Informacije na g 39-886. SE PRIPOROČAMO! Sprejemam naročila za KOVINSKE REGALNIKE s štirimi policami, primerne za shrambe in skladišča, dim. 150 x 75 x 30 cm. Cena 550,00 din. Mrak, Britof 162/a, Kranj 12884 POPOLNA RAZPRODAJA! ZARADI USTANOVITVE NOVE FIRME RAZPRODAJAMO OBSTOJEČO KOLEKCIJO KRZNENIH IN USNJENIH MODELOV - IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST! SANJSKI MODELI PO POLOVIČNIH CENAH! Celovec, Dr. A. Lemisch 4, tel.: 9943/463-51-1357 POSTREGLI VAM BOMO V SLOVENŠČINI Prodam KOTEL za žganjekuho, nov ali zamenjam za bikca. Franc Fujan, Glavarjeva 41, Komenda PRIDELKI Prodam jedilni in drobni KROMPIR igor. Bodešče 30, Bled 12914 POSESTI Prodam HIŠO, III. faza, s centralno in vrtom, v okolici Kranja. Prepis plača prodajalec! Informacije na « 34 145, od 16. do 17. ure 12870 MESARJI z diplomo in znanjem nemščine dobijo trajno zaposlitev. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Predstavitev po telefonskem dogovoru. Tel.: 9943-4242-26013 BELJAK - VILLACH/AUEN, RICHTSTRASSE 56 £40 585 111 suhe smrekove in borove E- Ilovka 5, Kranj 12894 tovarn rabljeno strešno opeko p—^Jjgsjov v oglasnem oddelku Sna^vd dvoje vrat, dim. 65 cm in STRC6 TA dim 85 cm ter eno K« N0 °KNO Frlic, Gosteče 1, ^Loka 12936 taW Loki a'* ožji okolici, kupim 6q0 !llv° parcelo, velikosti od Odg ,° 1nn0 kvad. m. «621-073, pfe-~ggj3:_ure in od 16. do 19. ure 2Sc^E',Suhe, 300 kvad. m., širine Ž^iil!jPirn « 34 828 ali 37-419 RaS'^oPARCELO ali HIŠO, v ijam i'0' al' okolici, kupim Zame za stanovanje. Šifra: 12937 28. 8. 1990 sem v Kranju izgubil ročno torbico z vsemi dokumenti, raznimi osebnimi stvarmi in precejšnjo vsoto denarja. Najditelj g. Alojz Peneš, T. Vidmarja 4, Kranj, ki je torbico našel, me je takoj te-lefonično obvestil o najdbi in mi kasneje vse vrnil ter pri tem ni zahteval nobene nagrade. Za njegovo poštenost in ravnanje se mu JAVNO, ISKRENO ZAHVALJUJEM! Janez Klinar, Einspielerjeva 5, Ljubljana_12896 BRUSIM motorne žage « 78 598 OSTALO_ Prodam osem AŽ PANJEV, naseljeni z mladimi družinami in enajst nenaseljenih, skoraj novih PANJEV. «622-715 12888 Prodajamo lesne BRIKETE. Pod-jed, «36-560_12907 Prodam GOBELIN z okvirjem, dim. 67 x 52 cm in 7 litrski EKONOM LONEC. Sesič. Našičeva 3, Tržič H!ŠO, v IV. gradbeni fazi, v okolici Kranja, zamenjam za večje vselii-vo stanovanje, v centru Kranja. Šifra: CENTER KRANJA 12912 Prodam GARAŽO v Gubčevi ulici, Kranj. « 38-246, po 20. uri 12921 V centru Tržiča prodam HIŠO, z veliko garažo. Informacije na « 50 260, int. 326, dopoldan 12924 V septembru oddam PARCELO in PRIKOLICO, na obali, v bližini čistega morja. Šifra: TIHI MIR 12941 RAZNO PRODAM Prodam 96-basno klavirsko HARMONIKO Melodija, novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 600 kg, vlečno KLJUKO za Opel Kadett, star ŠIVALNI STROJ Singer in ELEKTROMOTOR MEZ, 1.1 kW Vesel, Britof 13, Kranj Prodam moško športno KOLO Rog in barvni TV Mediteran. «28 364 12897 Prodam KLINKER PLOŠČICE, 40 kvad. m. in vrtno KOSILNICO. «47-749_12917 HLEVSKO OPREMO za govedo . 11 NAVEZ Kobal z napajalniki in železnimi rešetkami, BETONSKE REŠETKE 360x20x15, 60 komadov, z železnimi ogradami, MOLZNI STROJ VVestfalija, lesen SILOS premera 3,1 in višine 7m z obroči-in lestvijo, vse ugodno prodam. Gašperlin, Moste 99,Komen-da__12934 STAN.OPREMA Raztegljiv KAVČ, MIZO in PREPROGO, poceni prodam. «36-352_12872 STANOVANJA V najem vzamem manjše STANOVANJE ali GARSONJERO, v okolici Bleda. «77-792, od 14. do 20. ure_12607 Zamenjam 1-sobno STANOVANJE na Planini II, za večje in pro dam 100 kvad. m. smrekovega OPAŽA. Informacije na 38-765, po 15. uri_12889 V Kranju zamenjam lastniško 3-sobno STANOVANJE, s centralno kurjavo, možna tudi prodaja. Šifra: LASTNIK 12927 VOZILA_ Prodam MOSKVIČ, letnik 1979 in MOTOR MZ, nov. Ogled vsak dan. Misajlovski, Seljakovo nas. 60, Kranj _12582 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984, registrirana do avgusta 1991, prevoženih 78.000 km. Šolar, Dolenja vas 62, Selca, «64-173 12599 R 18 TL, odlično ohranjen, prodam. Informacije na «81 733, po poldan oz. zvečer 12606 Prodam FIAT UNO 45 S, letnik 1986 «633-737_12874 Prodam Z 101, letnik 1980, zelo do-bro ohranjena. Drago Pintarič, Ro-čevnica 7, Tržič, « 50-817 12875 LADO Riva 1300, letnik 1987, do-bro ohranjena, dodatno opremljena, prodam. Simon Uršič, Šolska 4, Kranj - Stražišče, «28-861, int. 28-34 12876 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in strica FRANCA ŠIFRERJA p. d. Krtovega ata iz Zabnice e iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prija-J.em in znancem, ki ste nam pomagali in ga v tako eMkcm .številu pospremili na zadnji poti, darovali toli-c° 'ePega cvetja in nam izrekli sožalje. Hvala sodelav-s.etn GKZ TZO Sloga Kranj in Upravi inšpekcijskih Za Gorenjsko. Hvala tudi g. /upniku za pogrebni .r°d, pevcem za zapete žalostinke in Gasilskemu riJstvu Zabnica. Vsem skupaj šc enkrat lepa hvala! "^l iJ.Jočl: žena Katarina, hčerki Irena s Katarino in Majda z družino Zaimku, Kupa, 26. avgusta 1990 V SPOMIN Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni. Danes mineva žalostno leto dni, odkar nas je za vedno zapustil ljubljeni mož in ati FILIP MARKO Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu, obiskujete in prižigate svečke ob njegovem preranem grobu. /ena M tja s hčerkama Eriko in Anito Dvorje, 4. septembra 1990 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta in strica JAKOBA PETERNELJA i/ Sovodnja 2rjnaJ'epSe zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in Va.nncem /a izrečena ustna in pisna sožalja ter daro-je| °.cv^t.)c. Posebej se zahvaljujemo kolektivom 2H Vlce, Termopola, Alpine in Lte, organizaciji lc0' Sovorniku za poslovilne besede, prapoišta 0WH r>CVcem m župniku za opravljen pogrebni In m, ,,Vllla tutJ' zdravstvenemu osebju Ziri in pom Ul osebju bolnišnice Golnik za zdravniško Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, iskrena hvala! VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi našega LUDVIKA AVGUŠTINA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se ga ob odhodu s tega sveta, še enkrat spomnili in nam s svojim sočustvovanjem lajšali neizmerno bolečino. Posebna zahvala vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k lepemu pogrebnemu obredu, še posebej g. župniku in pevcem. Ljubljeni mož in ati v mislih boš vedno z nami! NEUTOLAŽLJIVE: žena Slavka s hčerkama Britof, 26. avgusta 1990 Prodam R 30. Ogled v nedeljo. Mavčiče 70 12882 Prodam TOVORNI AVTO Zastava, nosilnost 4 tone, obnovljena, «39-817 12891 R 4 TL, letnik 1985, prevoženih 37.000 km, prodam. « 47-660 Prodam Z 750, letnik 1977, registrirana do 31. 10. 1990. Cena 900 DEM. Šivic, Pristavška c. 31, Tržič Prodam JUGO 45, letnik 1985. Informacije na « 28-000 12904 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Ogled popoldan. Zupan, F. Barleta 11, Cerklje_12910 Prodam WV 1300, prva registracija 1977, obnovljen, registriran do 8. 8. 1991, za 2.600 DEM, nove GUME + dve zimski GUMI. Informacije na «36-815, od 16. do 19. ure Ugodno prodam R 4, letnik 1986. Marinšek, «70-725_12919 Prodam GOLF diesel, bele barve, dobro ohranjen, 5 vrat. «77-583, int. 19 12928 Sprejmem DELO na dom - tipkanje, pakiranje, sestavljanje ipd. Šifra: USPEŠNO 12898 Honorarno zaposlimo na področju ZASTOPSTVA študente, dijake in vse ostale, ki jim delo ni odveč. Po poteku poskusne dobe možna redna zaposlitev. Interesenti, oddajte pisne ponudbe s kratkim življenjepisom, na oglasni oddelek. Šifra: Z DELOM DO USPEHA_12902 Zaposlim KV MIZARJA in NK DE-LAVCA. Podjed, « 36-560 12906 Marketing "Tik - Tak" vabi k sodelovanju več resnih AKVIZITERJEV. Ponudbe na «061/347-513 12911 Iščem honorarno ZAPOSLITEV na Bledu ali bližnji okolici. Lahko je tudi delo na domu. Imam srednjo izobrazbo in vozniški izpit B kate-gorije. Šifra: ZANESLJIV 12922 Avstrijska zavarovalnica išče komunikativne SODELAVCE, starost do 55 let. Dober zaslužek! Informacije v sredo na « 21-106 12923 Mercator - Kmetijstvo Kranj, 64000 Kranj Begunjska C. 5. p.p. 66 nudi v svoji Mešalnici krmil Škofja Loka OVES po ugodnih cenah. Informacije po tel.: 064 632-339. Se priporočamo! Prodam dobro ohranjen WV 1300, letnik 1969, motor letnik 1974, 1.200 cem, generalno obnovljen. «77-478_12929 Prodam VVARTBURG 353 W, ka-ramboliran. Slavko Šmit, Hraše 9, - Lesce_12931 ŽIVALI Prodam Z 750, letnik 1981. Berlož-nik, Za žago 20, Bled 12933 Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1980. «73-329_12935 R 4 GTL, letnik december 1986, ugodno prodam. «621-113 ali 620-183_12938 Prodam GOLF diesel, letnik 1988, garažiran, prevoženih 33.000 km. « 75-331_12944 ZAPOSLITVE Če ste ostali brez zaposlitve in imate prosti čas, poizkusite kot POTNIK DZS. Tedenska izplačila provizije! «622-343 12572 Podjetje išče žensko za ČIŠČENJE poslovnih prostorov, od 14. do 15. ure popoldan in 2 x tedensko POMOČ v gospodinjstvu « 37-473 Prijetno, mlado dekle išče REDNO ZAPOSLITEV. Šifra: NATAKARICA Če imate dovolj prostega čas ali ste brez zaposlitve, postanite ZASTOPNIK DZS. Zaželen lasten prevoz. Tedenska izplačila provizije. Informacije na « 75-954 12943 Prodam mlado KRAVO simental-ko, breja in BUTARE. Praproše 1, Podnart 12869 Več črno-belih BIKCEV, stari od 10 dni do 1 meseca, prodam. «68-507_12879 Ljubiteljem živali oddamo dva mlada MUCKA. «22 067 12885 Japonske PREPRELICE, pred za-četkom nesnosti, prodam. Poko-pališka 22, Kranj - Kokrica 12900 Prodam dva KOZLIČA in eno KOZICO. «68-375 12901 Prodam TELICO simentalko, v 9. mesecu bre/osti. Škofjeloška 22, Kr3nj - Stražišče 12903 Prodam nemške VOLČJAKE «42 730 12909 Prodam 3 mesece starega perzij-skega MAČKA. « 25-057 12925 Prodam 1 teden dni starega TELETA. Suha 38, Kranj 12932 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate mame, babice in prababice ANGELE GANTAR roj Kune se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, g. Marku za poslovilni govor, g. župniku in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli sožalje. VSI NJEM Žiri, Rovte, Kranj ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame KRISTINE POLJANEC roj. Ilija iz Sebenj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se DO Peko in Novosti. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. ŽALUJOČI: Vsi njeni Šuštarska nedelja Kljub dežju v Tržiču živahno Organizatorji so se za letošnje šuštarsko rajanje posebej potrudili. In čeprav je zaradi dežja tržiški kot gostil manj obiskovalcev kot ponavadi, lahko rečemo, da je prireditev uspela. Modna revija vrhunskih modelov usnjarsko-prede-lovalne in tekstilne panoge je bila res izvedena samo enkrat, vendar pa so si obiskovalci izdelke tovarne Peko lahko ogledali v paviljonu, kjer sta bili razstavljeni kolekciji jesen-zi-ma in pomlad-poletje. Pred Paviljonom in v Kurnikovi hiši je bila čevljarska delavnica, kjer so izdelovali čevlje po starem V šuštarski delavnici so čevljarji ob spremljavi harmonike izdelovali čevlje po starem šuštarskem običaju. Kljub dežju je Šuštarska nedelja privabila približno 40.000 obiskovalcev. šuštarskem običaju. Glavna zanimivost šuštarske nedelje je bil šuštarski sejem, ki je s pestro ponudbo na več kot 230 stojnicah privabil številne kupce, odprt pa je bil tudi trgovski center Deteljica. Po tradicionalnem običaju je bila tudi letos razstava ptic, učenci trži-ških osnovnih šol so pripravili razstavo likovnih del, v Kurnikovi hiši pa je razstavljal slikar Uroš Žitnik. Obiskovalci so si v tržiškem muzeju pod strokovnim vodstvom lahko ogledali čevljarske in usnjarske izdelke. Vrhunec šuštarske nedelje je bila veselica s srečelovom, za veselje najmlajših pa so poskrbeli s predstavo Plašček za "Barbaro. Tanja Gričar Foto: Jure Cigler V paviljonu so si obiskovalci lahko ogledali kolekciji jesen-zima in pomlad-poletje tovarne Peko. Slovenski učitelji iz Italije obiskali Gorenjsko Pri vas je prelepo! Konec avgusta so bili na delovnem obisku na Gorenjskem učitelji slovenskih šol iz zamejstva v Italiji. Vsako leto se zberejo v drugem slovenskem kraju, da v okviru svojega poletnega seminarja izmenjajo strokovne izkušnje in vsestransko spoznajo kraj, kjer bivajo. Novo Aleksander kriščjak: "Vsi se tu prav dobro počutimo in smo z bivanjem zelo zadovoljni. Odlično se razumemo tudi s kolegi iz Slovenije, upamo pa, da bomo lahko navezali stike tudi z drugimi domačini. Na Gorenjskem sem prvič, pokrajina se mi zdi krasna, in mislim, da bi morali sem na izlet pripeljati tudi naše učence." Mara Verša: "Program je tako dobro sestavljen, da bomo res lahko spoznali pokrajino in njene značilnosti. To je čisto drugače, kot če o tem berem le v literaturi. Koliko lepega bom lahko povedala otrokom v šoli! Bivanje, program, vreme, pokrajina, ljudje, vse je čudovito. Zdaj vem, zakaj moji kolegi tako radi prihajajo. Upam, da bo do konca obiska vse tako v redu." I ilmiiud Zetko: "Ker nasploh rad in veliko potujem, sem bil tudi na Gorenjskem velikokrat. Pridem, kadarkoli le imam priložnost za to. Všeč mi je po-k t k« /a\aroviu^*1 I m i Za\ai*o\aluiri Triglav /. milil puilpi-om laliLo i/polnih' /.gornjih Hlllt'111 !ork. p= zavaroval niča triglav Kl K/l\l II Ml POTREBI II \\R\osi STUDIO NIT KOPER