Posamezna šfevlllra 10 vinarjev.
Šlev. 217.	V LMaffl, f CelTleK, 24. sejMra nu.
Leto M
Velja po pošti: ss
Ka oelo leta naprej . . S 26 — sa en meseo „ . . „ 2'20 cs Remčijo oeloletno . „ 29-— s* ostalo inozemstvo . „ 35 —
V Ljubljani na dom: Za salo le o naprej . . E 24 —
za en me'eo „ . . „ 2 — f opravi prejeman moseCno „ 1*70
— Sobotna izdaja: =
sa oelo loto........ V—
sa Nemčijo cololetno . „ 9-— a ostalo inozemstvo . „ 12'—
===»= Inseratl: 111 m Enostolpna petltrrsta (72 mm): ss takrat .... po 18 v sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... n sa večkrat primeren po past.
Fondi mili. »krili, iarMtt IU:
enostolpna petltrrsta po 2J Tla.
eaoBtolpaa peUtvrsts po 40 vil.
Isbaja vsak daa, lsriemll «•-delje la prssalke, ob 5. ari pop.
Kedaa letaš priloga Vesni rot
par Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi &e ne vračajo; neirankiraua pisma se ne == sprejemajo. — Uredniškega telolona štev. 24. =
Političen list n slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 8. — Raina poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrska 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Uprarnlškega telefona št. 188.
Dr. J. K.: Turčiia in njene težaue.
V zadnjem članku smo razkrili razboljcno moslinsko dušo tam daleč ob Gangesovem obrežju. Če tam tako odmeva vsak udarec na turško državo, koliko bolj šele pri Turku domačinu. To je treba upoštevati, da moremo dobiti pravično sodbo. Vmislimo se v srce pravovernega, domoljubnega Turka, ki bi rad pomladil svojo domovino. Kako mu je razplulakri po žilah, ko je bil strt kruti absolutizem Abdul Ha-mida: Svoboda, ustava, Turčija vstopa v vrsto modernih držav, ki jo bodo sedaj sprejele kot sestro, nova doba zori otomanskemu carstvn! Tako je ]>cl Mlado-Turek in vriskal pričakovani rožni bodočnosti. Prišla pa ie doba hujših porazov, voSjih ponižanj, nego kdaj koli prej. Pisec teli vrst sc je ob zmagi Mlado -Turkov 1. 1908. v bosen-skem odseku državne zbornice ožigosal Aehrenthalov pozdravni telegram v Carigrad in dejal, da bo sedaj razpad Turčije v par letih hitreje napredoval, nego prej v sto. Politični pigmej-ci, ki znajo samo sramotiti, katerih razsodnost pa ne sega do kouca njihovega nosa, so se takrat norčevali iz njega, češ, da je St.arot.urek. Kdo jo imel prav?
Mladoturki so pravzaprav zajemali svojo moč od Abdul Hamida. Ta je bil poklical Nemce in jim reorganiziral armado v modernem smislu; on je tudi z železnico v Meko najkrepkejše utrdil vse.islanx.Hko misel in turški ka-lifat. Turek jc postal skrajno nezau-pen. Anglofilstvo je padlo, upanje na Francoze je razbito, sovraštvo proti Rusu je od dne do dne večje. Samo ena država v Evropi jc ostala, ki ni turški državi še ničesar odtrgala, ki cclo že dalj časa podpira vsa prizadevanja za napredek. Turška mentalnost, v svoji potrtosti to danes bolj čuti, ne-go prej. Ta država je Nemčija. Bagdad s ka železnica, ki jo gradi je že dozdaj celo aktivna, gre skozi sredo Male Azije, zbližuje najlepše pokrajine s državnim središčem. Vsenemška st.ru j a je hotela, naj sc Nemci naselijo ob ti progi in z gospodarskimi koristmi zvežejo tudi germanizacijškc namene. Ostala jc v znatni manjšini; njene zahteve je nemška vlada kratkomalo zavrgla. Ta dogodek je važen preobrat v nemški taktiki, prevažen tudi za nas. Če so spoznali, cla je nespametno, nemškemu gospodarstvu škodljivo in nevarno z narodnostnimi boji motiti neizobraže-
ne prebivalce v Anatoliji in Turkesta-nu, so s tem obsodili tudi abotne namere zaostalih šovinistov, ki hočejo z nasilno germanizacijo obraniti Nemčiji pot do Trsta. Tisti, ki so Anatolcu pustili svoboden razvoj, ne da bi ga z nemškim naseljevanjem motili, so s tem načelno izrekli, da je proti interesom Nemčije in nemštva. razburjati z germanizujoJimi dejanji kulturno toliko višje stoječi slovenski narod. Tembolj zdaj, ko dobiva avstrijski jug največjo važnost za celo monarhijo prav v tistem smislu, ki ga je vodno — dasi žal najvočkrat zastonj — poudarjala naša politika! Nezaupni Turek je zasledoval nemško delo v Mali Aziji, Idi išče svoji industriji in trgovini novega prostora, in je zadovoljen z njim; pozdravlja ga in se zato tucli politl.no naslanja na Nemčijo.
Politik mora računati z realnimi katoličani. Turkofilstvo, kakor ga kaže omejeni srednjeevropski buržoa, ki prekuhava realna dejstva pri ognju subjektivne sentimentalnosti, je, nezrelo. Vprašanje obstoja turške države ni odvisno samo od raznih velesil, marveč tudi od notranjih vzrokov. Sem štejemo zlasti te-le:
1. Turška država ima največjo težavo v tem, da ji je glavno mes.o Carigrad, da ima torej v Evropi svoje središče. Procl sedemnajstimi leti še jo Kolmar baron von der G o 11 z, turški vojaški učitelj (Goltz-paša) svetoval Turkom, naj se prostovoljno odreko evropekini in afrikanskim pokrajinam ter naj se omeje na Anatolijp, Mezopotamijo, Sirijo in Arabijo. To ozemlje je domala štirikrat toliko kakor naša država; prebivalcev ima pa pač nad polovico manj. Tam je Turtiijin dom; tam edino more pokazati svojo živ-ljensko moč. Evropske pokrajine, ki jih je pač osvojila, ne pa pridobila, so jo samo tožile. Carigrad ji še vedno obrača oči na zapad, ne pa tja, kjer bi morala v prvi vrsti razviti svoje delo. V svojem sestavku Starke und Schwache des turkisehen Reiclics (D. Runcl-schau 1887) pravi Goltz -- odkriti prijatelj in pomočnik Turčije: »Velik vladar, ki bi hotel v sveti resnosti rešiti in preosnovati svojo državo, bi moral preložiti glavno mesto na mejo turške in arabske državne polovice, morda v K o n i j o ali C e z a r e j o, morcla šc bolj na jug, v D a m a s k. Tam bi imel oba glavna dela svojega ljudstva ob-
enem pred očmi, bi njune potrebe lah- ' ko razmišljal in zenačeval. Zraven bi se pa oddaljil od mnogoštevilnih vprašanj in zmed, ki se tičejo le malega evropskega dela, ki so pa zdaj osebno zanj poglavitne. Carigrad bi izgubil na pomenu, država in pokrajine pa pridobile.
V svoji knjigi Deutschland im Orient (Munchen 1913) piše dr. E. Jaeckh, da je svoj čas pokazal na sliko sultana Mohameda, ki je bil Turčiji največji turški sultan«. Ta mu je pa turškemu častniku: »Ta je pač naš največji turški sultan«.i Ta mu je pa odvrnil: »Ne, — marveč za Turčijo samo najnevarnejši osvojevalec« (str. 48).
2. Druga težava je turški fevda-clalizem s svojim nesvobodnim kmetstvom. Po ti poti ni mogoč napredek v kmetijstvu in s tem je izpodre-zana korenina gospodarskemu razvoju.
8. Tretja težava je islam, zlasti v dveh ozirih: Po koranu ne more pričati drugoverec proti moslimu. Ravno zavoljo tega so krščanske države zah-teva.le za svoje podložnike svoja sodišča, ki so jih dovoljevali sultani v tako imenovanih kapitulacijah. V njih so bili tudi tuji podložniki oproščeni turškega davka., Kapitulacije so pač zavirek Turčije, ker so jih posamne države silno izrabljale. Kadar je hotela Turčija zvišati carino, ki zadene vse, torej tudi tujih držav podložnike, ki prebivajo v nji, so bile silne težave. Na pod'agi kapitulacij so se posamne države ustavljale in izkušale zase dobiti kake prednosti v finančnem, železnič-
nem ali političnem oziru. Turčija je bila povezana s kapitulacijami, da ni mogla nikamor. Če je hotela graditi kako železnico, pa je prišel Anglež ali Francoz, ali kak drug in ji je nastavil nož: Če to storiš, ne dovolim zvišanja carine. Kako naj v takih razmerah država uredi svoje finance in svojo gospodarsko politiko? V zvezi s kapitulacijami so si posamne države delile Turčijo v razne »interesne sfere«, kar je bilo pač njim v korist, Turčiji pa v neizmerno škodo. — Kapitulacije so zdaj odpravljene; tako smo čitali in kmalu stopi ta odprava v veljavo. Toda koran s svojo prepovedjo krščanske priče proti moslimu šc ostane! Kako jc mogoča trgovina, če to ostane. Kdo bo pa mogel trgovati na Turškem, čc ne more do pravico proti moslimu? Sem-patja že kak razumen turški sodnik dobi špranjo, ki zleze skozi njo, a to so le slučaji. Odprava kapitulacij jc torej za Turčijo le ena plat, za druge države in zanjo ostane vzrok, ki jih je vodil, šc vedno v veljavi. Kako naj se to reši?
Pa žena — nesvobodna! Naše hiše, pa. tudi našo kulturo podpirajo naše matere in gospodinje na treh vogalih; turška žena ne more tu nikamor. Dokler se to ne predrugači, ne more Turška naprej, kakor zahteva sedanji čas. Neuki turkofili se nc zavedajo teh težav. Gotovo pa je, da so turškemu stremljenju po napredku države, ki se bojujejo proti nam, silno nasprotne. To čuti in zato ga naturni nagon sn-moobrainbe vodi proti njim.
Ojerocjsi: načrti NeraC le l\\Mm
Če premišljujemo bojni načrt dvozveze proti trojnemu sporazumu, vidimo, da operirata avstrijska in nemška armada kot celoti do skupnem bojnem načrtu s skupnimi cilji. Že naprej jc bi;o videti, da mora nasa armada na jugu nastopati defenzivno, to je braniti meje in svoje moči kolikor mogoče hraniti, da ima več čet na severu na razpolago.
Proti Rusiji je imelo naše vodstvo bolj defenzivno taktiko, dočim se jc nemška armada z veliko silo vrgla ofenzivno na francosko armado. Ta taktika je bila potrebna; prvič zato, ker so geografične razmere ca Ruskem take, cla je proti Rusom ofenziva težka, na Francoskem so pa razmere vsled velikanske mreže železnic in dob lih cest tako ugodne, da je ofenziva veliko lažja. Če so armade generalov:
Dankla, Auffenberga in Hindenburga deloma začele z ofenzivo, ni to v nobenem nasprotstvu z bojnim načrtom, ker so morale zadrževati Ruse, da ne vpadejo v Avstrijo in Nemčijo, dokler niso Francozi vrženi iz Alzacije in Lotringije.
Kolikor moremo soditi po dosedanjih uspehih, so naše armade na severu rešile svojo nalogo popolnoma dobro. Pomisliti je treba, da so te tri nemške in avstrijske armade vjele 180.000 Rusov ter zajele 700 topov. Vsega skupaj sta pa zajeli nemška in avstrijska armada 360.000 vjetnikov, veliko več kakor jih je Nemčija 1. 1876./71. zajela v celi francosko-nemški vojski. Seveda nas ne smejo te številke šc premotiti, ker je to šele začetek vojske. Nasprotniki imajo za seboj še silno številne čete, s katerimi bo boj še hud in težak.
Nemčija je morala začeti z ofenzivo skozi Belgijo, ker ji druga pot ni ostala.
Mimn
»i o.
Ena najlepših epizod izmed po-četnih spopadov avstrijske armade z ruskim navalom, je pač obramba Kam-jonke Strumilov/e v času prvih ruskih napadov. Morda ne najdeš za njo primere v zgodovini.
V noči z dne 20. na 21. avgusta jc prinesel orožnik pred četrto uro zjutraj nočno službo izvršujočemu komisarju poveljstva v C.hm., da se nahaja zelo mnogo kozakov v vasi Babjatičih, ki leži nekaj kilometrov daleč od Kam-ionke Strumilovvf).
Po naročilu poveljstva s^ je podal ov>i komisar .na železniško postajo vPj'ašat "načelnika postaje, če ima vlak Popravljen za odhod.
v spodnjih postorih postaje je spalo okeli 70 črnovojnikov in je najprvo "omisar to moštvo alarmiral. Preden Pa se mu jc posrečilo zbuditi nacelni-ka Postaje, jo. zaslišal topot kopit kozaških konj. Videč, da proti nevarnost, "iti komisar nazaj v mesto, ali že med Potjo .sllsi streljanje strojnih pušk. V Iva-njonk! je bilo 'a čas sr.mo 70 vojakov, to je 100. mož od trena, 20 saper-jev, a ostali črnovojniki- Komandant
te peščice vojaštva je naglo organiziral obrambo.
Večji del vojaštva je ostal v vojašnici, del pa je streljal z železniškega tira, s posVc in zasebnih hiš. Kozakov je bila cela divizija, to je okoli i-000 mož z generalom Vanovskim na čelu. Dva tisoč se jih je udeležilo neposredno boja, ostanek pa s'al kot rezerva v čestinjeških gozdovih. Vrh tega so imeli Rusi dve strojni puški, eno postavljeno nasproti vojašnici, drugo v bližini posta:e. Naši so bili brez strojnih pušk in kljub temu so izšli zmagovito iz hrezprlmerno rccna':e'ra bo'a. K zmagi so pripomogli nenavadno dobri streli našega vojaštva, ker skoro noboden strel ni zastonj padel. Z okenj na"elnlkove$ra stanovanja postaje so s!ropali trije: poročnik Havranek, orož-niški sfražmojster in nek! divji lovec iz sosednih gozdov. Streli teh mož so bili tako izborno pogojeni, da so ustavili eno rusko strojno pu~ko.
Težke ure so prestali prebivalci Kamjonke. Streljanje je trajalo od peto ure zjutraj preko popoldne, ali k sreči si ni upal noben kozak vdreti v mesto. V mesto na so padali streli zelo gosto, k sreči pa brez večje škode. Ob 1. popoldne so se cule tri silne detonacije. To''nj -e ""di nrev sHpn s'ra'v. Mislili so za gotovo, da je prišla ruska artiljerija. Pa je bila samo eksplozija
min, ki so bile položene pod železniškim mostom reke Bug. Ta most .[e imel razrušiti v določenem času poročnik saperov T. Izvršitev ukaza je po-p'a5al z življenjem; padel je, zadet v glavo od osmih ruskih krogel, z njim je padlo dvanajst črnovojnikov, ki so s.ražili piost.
Našli so reveža z žveplenko v roki, z glavo vso razbito od krogelj.
Situacija je postala za mesto grozna. Med tem se je prikazal.pred rusko bojno vrsto pa belem konju poveljnik te armade, a močan veter je razgrnil rdeče obšitke njegovega plašča. Bil si je svest zmage, a toje bilo zanj poguba kajti že jc padel s konja, zadet od kroglje priprostega črnovojnika, ki je s tem strelom na mah rešil Kamjonko od vpada uničenja.
Zgubivši poveljnika so kozaki vedno slabeje pritiskali na naše, streli so padali vedno redkeje ter so slednjič, v prepričanju zgubljene bitko, umaknili proti Czestinju. S sabo so odvedli veliko množico ubitih in ranjenih kozakov.
Ob petih popoldne so se prebivalci Kamjonke oddahnili, a sanitejci so se lotili svojega dela. Od naših je padlo 26, ranjenih pa je bilo nad 40.
V bolnišnici pa sedaj leži na postelji poveljnik nazaj vržene divizije kozakov, general Vanovski. Pri njem je
sedel ruski štabni zdravnik, ki je bil odredil, da so prenesli ranjenega generala z bojnega polja v bolnišnico, in je prosil šefa bolnišnice, da zavežejo generalu rano. Položaj generala je bil brezupen kljub takojšnji pomoči, kajti bil je večkrat ranjen v trebuh.
Ko mu jc okrajni fizik dr. Pietrov ski pravil, da je le mulo številce branilo Kamjonko, jo odvrnil po nemško: »To je pa vendar škandal, ko bi bil to vedel, bi bil vzel Kamjonko brez strela! Nezaslišano, da bi me bila, zmagovalca Sokala in Rava Ruske, dosegla krogla priprostega črnovojnika!«
Ko je ruski zdravnik zahteval, da mu oddajo generala in se skliceval na Rdeči križ, ga prime fizik dr. Pietroiv-ski za. roko, ga pelje okoli bolnišnice n mu pokaže velik rdeč križ, ki se je dvigal na strehi, in luknje, ki jih jc bi-
lo vse polno v zidovih poslopja, kamor so streljali ruski vojaki. Ko je ruski zdravnik to videl, ni več jionovil svoje prošnje, a generala Vanovskija so prepeljali z avtomobilom v bolnico v Lvov, kjer je čez dva dni že ležal ne mrtvaškem odru.
V soboto, 22. avgusta se je na tisočo ljudstva poslovilo na skupnem grobu od padlih junakov—braniteljnv Kamjonke, a zasajeni križ na grobu bo večno pri Cul o njih junaštvu v boju proti silni premoči ruskega navala,
Nemška armada je morala to pot ubrati tudi vsled tega, da niso udrli Fiancozi skozi Belgijo in zasedli velikanske orožarne na zapadu Nemčije v bližini renskih provinc.
Francoska brambna črta nasproti Al-zaciji in Lotringiji je namreč tako iltrjc--, da ni bila šc nikdar nobena država tako močno zavarovana. Ta črta je sicer med Epinalom in Toulom kakih 50 km odprta, ampak posamezne točke so tu tako zmerjene, da je kaka ofenziva vsled točnega | streljanja na napadalca silno nevarna.
Potem so imele francoske čete tu vsako leto manevre in so na defenzivo tako dresirane, da bi bil boj silno nevaren in skoro brezuspešen. Vse te obrambne in utrjene točke služijo Francozom za opi-rališče in zato je čisto naravno, da se jc armada bavarskega prestolonaslednika tukaj spustila samo v defei^ivo. Ampak glavna stvar je, da so nemške čete udrle skozi Belgijo na Francosko in ogrožajo Pariz, ki se ne bo mogel dolgo časa ustavljati.
Veliki
na Francoskem.
Po večtedenskih težkih bojih se je nemškim četam posrečilo izvojevati v odločilni bitki med rekama Oise in Maas znatne uspehe. Današnja slika nam kaže ozemlje, na katerem se vrše boji.
Pred nekaj dnevi smo poročali, da so Nemci južno od Noyona odločilno porazili dva francoska armadna zbora. Pri napadu na Chateau Brimond pri Reim.su je bilo vjetih 2500 Francozov. Nato je došlo poročilo, da so bile francosko-angleške čete potisnjene v defenzivo.
Ofenziva nemških čet proti Reimsu vedno bolj napreduje. Kraj Betheny, katerega so Nemci zavzeli, leži komaj 3 km severno od Reimsa, višina Craonelle, ki je zopet prišla v nemško posest, pa obvladuje mesto Reims.
Po vsem tem lahko rečemo:
1.	Nemško središče nad Reimsom neumorno prodira, si pridobiva tla in sili s svojo ofenzivno silo francosko srednjo skupino, da se zopet umika proti jugu.
2.	Vedno bolj jasno se vidi namen nemškega vojnega vodstva, napraviti odločilni sunek na francoske armade, ki stoje med Reimsom in Verdunom. Nemško središče ima tu odločilno vlogo. Prodiranje armade bavarskega prestolonaslednika južno od Verduna ima tedaj dvojni pomen: napravi močan sunek na utrjeno črto Verdun—Toul in s tem razbremeni v veliki meri armado nemškega prestolonaslednika, ki prodira severno od Verduna proti zahodu.
Ako se posreči nemškim četam, prisiliti združene Francoze in Angleže k umikanju, bi to znalo za zadnje postati katastrofalno. Na nemško-francoskem bojišču vlada že dalje časa deževno vreme, vsled česar so reke zelo narasle in tudi deloma že izstopile. Ker več rek teče vzporedno s francosko bojno črto je prerezana zveza z ozadjem. Umikajoče se francoske čete bi mogle čez narasle reke le pri posameznih prehodih. Tam bi gotovo nastala velika gnječa. Če bi jih še dosegla nemška artiljerija, bi bil prehod nemogoč in bi lahko povzročil veliko katastrofo.
XXX
Berolin, 24. septembra. (Kor. urad.) Veliki glavni stan poroča z dne 23. t. m. zvečer: Na desnem krilu nemške armade na oni strani Oise boji počivajo. Obkolje-valni poizkusi Francozov niso imeli nobenega uspeha. Vzhodno v argonskera gozdu ni bilo danes večjih bojev. Vzhodno od Argonov so tekom dneva zavzele nemške čete Varenr.es. Prodiranje napreduje.
Armadni oddelki, ki napadajo zapiralne utrdbe južno od Verduna, so zmagovito odbile francoske protinapade, ki so se izvršili iz Verduna čez reko Maas in iz Toula, vjele veliko Francozov ter zaplenile topove in strojne puške. Pričel se je z vidnimi uspehi ogenj težke artiljerije na zapiralne utrdbe Troyen, les Paroches, Camp des Romains in Liouville.
V francoski Lotaringiji in ob alzacij-ski meji so bile na nekaterih mestih fran-roske predstraže potisnjene nazaj.
?, ava odločitev še ni nikjer padla.
Iz Belgije ni nič novih poročil.
sedstvom Poincaršjevim. Zunanji minister je naznanil, da je dal poslati vsem vladam nevtralnih držav protest v zadevi katedrale v Reimsu. Znano je, da se je nahajala v ladji katedrale cela vrsta dragocenih gobelinov (preprog) z utkanimi slikami iz zgodb sv. pisma in iz zgodovine francoskih kraljev. Te preproge so še o pravem času rešili. — Akademija sv. Luke v Rimu je poslala cesarski akademiji umetnosti v Berolinu sledečo brzojavko: Akademijo sv. Luke je pretresla vest o upe-pelitvi katedrala v Reimsu, a upa, da vest no odgovarja resnici. Vsekakor je prepričana, da je vsako škodo pripisati le žalostnim in slučajnim dogodkom vojne. Prosi naznanila o obsegu škode. Podpisano predsedstvo.
PAPEŽ SE ŽALOSTI ZARADI KATEDRALE V REIMSU.
Rim, 22. septembra. Ko je bil sv. oče obveščen o škodah, ki ijb je trpela katedrala v Reimsu, je izrazil kardinalu Lu-conu brzojavnim potom sožalje nad tem Činom vojne, ki je zadel enega izmed najlepših spomenikov Francije.
XXX
OPUSTOŠENA PROVINCA CKAM-PAGNE.
Berolm, 24. septembra. Iz Londona se poroča čez Nizozemsko; Francoski kmetje sledijo francoskim četam, da takoj pokopavajo mrliče. Provinca Champagne je strašno opustošena. Trtni nasadi so po-hojeni. Na milijone vinskih trt z grozdjem leži uničenih po tleh. Viničarska prrlopja so uničena, kleti pa oplenjene.
XXX
ANGLEŠKA SODBA O POLOŽAJU NA FRANCOSKEM BOJIŠČU.
London, 23. septembra. »Times« ni-1 še: Stališče Nemcev med La Fčre in Reimsom je na nekaterih točkah močno. toda francosko levo krilo jim tukaj lahko pride, za hrbet. Gotovo je, če bodo zavezniki imeli kak uspeh na levem krilu, da bo to le taktičen uspeh. Odločilno je na vsak način levo nemško I krilo, vsled česar morajo zavezniki vse svoje sile napeti proti temu krilu.
XXX
NEMŠKA GRANATA RAZPOČILA V ANGLEŠKEM GLAVNEM STANU.
Berolin, 24. septembra. (Kor. urad.) Listi poročajo čez Rotterdam o bitki na zahodnem bojišču, da so se zadnje tri dni bili hudi boji. Ponoči in podnevi so se neprestano vršili napadi. V petek je razpo-
X
X X
KAJ JE S KATEDRALO V REIMSU ?
Francoska vlada trdi, da vojaški oziri niso zahtevali, da bi se obstreljavala katedrala v Reimsu. Temu nasproti se pa od nemške strani uradno poroča: Ko so Francozi mesto Reims z močnimi utrdbami napravili za svoje glavno opirališče, eo s tem sami prisilili nemške čete k naoadu na mesto. Nemško vrhovno poveljstvo je pa ukazalo, naj se katedralo varuje, dokler je ne bo izrabil sovražnik v lastno korist. Od 20. t. m. naprej je bila na katedrali bela zastava. Kljub temu smo pa opazili, da je bila na stolpu opazovalna straža posadke, ki je kazala dobra kritja francoski artiljeriji proti naši ofenzivni pehoti. Potrebno ie bilo, da. se to odstrani. To je tudi izvršila poljska artiljerija s šrapneli. Streljanje iz težkih topov tudi sedaj ni bilo dovoljeno in se jc sploh ogenj takoj ustavi!, ko je bila odstranjena opazovalna straža. V kolikor smo mogli opaziti, so stolpi in zunanjost katedrale nerazrušeni. Streha jc zgorela, ker se je to moralo zgoditi. Odgovornost nosi sovražnik, ki jc skušal častitljivo stavbo pod varstvom bele zastave zlorabljati.
Turin, 23. septembra. (Privatno.) Listi poročajo iz Bordeauxa, da je včeraj zboroval ministrski	»wi
čila granata v angleškem glavnem stanu, ki je veliko zmešnjavo povzročila, a angleški generalni štab si je rešil življenje. Nemci so postavili ob svojem desnem krilu na gričih najtežje topove. Ogenj je bil od časa do časa tako močan, da niso mogli sproti mrličev in ranjencev odstranjevati.
IZBORNO UČINKOVANJE NEMŠKIH TOPOV PROTI FRANCOSKIM AERO-PLANOM.
London, 24. septembra. (Čez Berolin.) Vojni dopisnik ;>Daily Telegrapha« objavlja sodbo nekega francoskega letalca o iz-bornosti nemških topov, ki so namenjeni, da obstreljujejo aeroplane in zrakoplove. V višini 1800 metrov ni noben zrakoplov varen, če se dobro meri.
FRANCOSKI KOLESARJI NAPADLI NEMŠKE RANJENCE.
Berolin, 24, septembra. Wolffov urad; Dne 8. septembra je napadla francoska kolesarska četa s častniki na čelu dva nemška avtomobila, ki sta peljala ranjence v Foret Besauiale. Ranjence in šoferje so
ubili in oropali. Samo dva sta ušla in to štabnemu zdravniku svojega bataljona sporočila.
FRANCOSKI GENERALI PROTI PLE-NJENJU.
Dunaj, 23. septembra. Armadna povelja francoskih generalov prete z najstrožjimi kaznimi proti plenjenju francoskih vojakov.
KONEC »KRAVJIH REGISTRA-TORJEV«.
Frankobrod, 23. septembra. Glasom poročila, ki jc posredno dospelo iz Bor-deauxa, je novi vojni minister Milierand temeljito pomedel z onimi, ki so se hoteli odtegniti vojaški dolžnosti. »Temps« pripoveduje zabavne stvari o zvijačah, ki so se jih ti bojazljivci posluževali. Večina njih se je potrudila, da je dobila kako uradno opravilo ali pravzaprav samo naslov, da so lahko ostali doma ali jim vsaj ni bilo treba v fronto. Tako je bilo več »upraviteljev osvojenih pokrajin«, mnogo »opazo^ahev zračnih letalcev« in celo
KATEDRALA V REIMSU.
Krog starega, zgodovinskega mesta Reims divja te dni krvava vojna vihra. Nemška armada zato mestu ne more prizanašati, kar izrecno obžaluje. Nemška artiljerija ima nalog, da kolikor mogoče varuje katedralo, ki je ena najlepših cerkvenih zgradb na Francoskem, morda celo najlepša v Evropi. Zgrajena je bila že v 8. stoletju; tedanja zgradba je zgorela v vojnih zmedah leta 1210. Vsled škofovega prizadevanja so pa že 7. maja 1211. pričeli graditi novo stavbo, ki stoji še danes; dovršena je pa bila ta veličastna hiša božja v njeni sedanji obliki šele po večstoletnem delu. Pročelje katedrale
s tremi portali, okensko rožo, arkada* mi, številnimi kipi in reliefi podaje sijajno sliko o vsej popolnosti izpeljane zgodnje gotike. Ob straneh jo obdajajo 81-5 m visoki stebri, ki so v požaru leta 1481. izgubili svoje vrhove. Notranjost katedrale je 139 m dolga, do 495 m široka, 38 m visoka in obstoji iz treh po-čeznih in treh podolžnih ladij ter iz ko-ra, ki ga obdaja pet kapelic. Cerkev ima čudovito lepe slike, dragocene gobeline, stara steklena okna, velike orgle in bogato zakladnico. Do francoske revolucije se je tu hranil tudi slavni reimški evangelij, na katerega so francoski kralji polagali prisego.
^.'•BESAN^OM J' l/,1
Zemlievid k bolem ua Francoskem med rekama Oise iu Maas.
več »registratorjev molznih krav« itd. In ti ljudje so dobivali od države celo plačo.
LJUDSKO ŠTETJE V PARIZU.
Monakovo, 24. septembra. Končni uspeh ljudskega štetja v Parizu je, da šteje mesto 1,807.044 prebivalcev; žensk je še enkrat toliko kakor moških.
PISATELJ BLOEM RANJEN.
Diisseldorf, 23. septembra. Pisatelj Valter B 1 o e m , ki je znan po svojih vojnih romanih, je bil kot stotnik v sedanji vojni ter je bil ranjen v stegno in roko. Sedaj se nahaja v tukajšnji bolnišnici; njegove rane niso težke.
X
X X
NAŠI TOPNIčARJI PRED FRANCOSKIMI TRDNJAVAMI.
Tu živeč nemški di*žavljan, ki je bil Vpoklican in se je kot aviatik, ker je po poklicu monter, udeleževal boja proti francoskim trdnjavam, se je vrnil vsled bolehnosti. Ta pripoveduje, kako izvrstno služijo Nemcem motorne baterije. Pa ne le o topovih so Nemci polni hvale, tudi naše topničarje hvalijo kot izborne strelce. Kakor znano, so med temi topničarji slovenski fantje — Orli!
XXX
KOLIKO ANGLEŠKEGA VOJAŠTVA JE NA FRANCOSKEM?
Berolin, 23. septembra. O količini angleških čet na Francoskem je bilo doslej možno samo domnevanje. Sedaj pa je vojaško tedensko poročilo na podlagi angleških listov ustanovilo efektivno stanje angleške vojske na francoskih tleh takole: Armada obstoji iz treh vojnih zborov, vsak je sestavljen iz dveh divizij pehote in ene divizije konjenice. Vsak vojni zbor ima 24 bataljonov pehote, šest polkov konjenice, 18 baterij poljskega topništva z 108 topovi, dveh baterij težke artiljerije z 8 topovi in moštvom, potrebnim za službo pri topovih. Skupna vojna sila šteje torej 72 bataljonov po 1024 mož, 18 konjeniških polkov po 674 mož in 84 baterij z 492 topovi. Efektivno stanje angleške vojske na Francoskem znaša torej okrog 100.000 vojakov. Poveljnik prvega armad-nega zbora je sir Duglas Hig, tretjega ge-neralmajor Poultenay; drugemu zboru je poveljeval sir James Bierson, ki je pa 17. avgusta umrl.
ANGLEŠKI GENERAL PADEL. / London, 24. sept. »Daly Mirror« Sporoča, da se med padlimi angelškimi
častniki nahaja tudi brigadni general kraljeve artiljerije Findley.
POZABLJIVI FARNCOZI IN ANGLEŽI.
Rim, 24. septembra. Vojni dopisnik »Corriere della Sera« poroča: Ko so se pri Creilu Francozi hitro morali umakniti čez Oise, so imeli komaj časa, da so za seboj razstrelili že podminirani most. V hitrici so pa pozabili Francozi zapreti pli-novo razsvetljavo na mostu. Ko so razstrelili most, se je užgal plin in kmalu je bilo celo mesto v plamenih in je do polovice pogorelo. Seveda so potem Francozi razbobnali med svet, da so Nemci zažgali mesto. — Angleži so dobili povelje, razrušiti most pri Chantilly, pa so na to pozabili. Ko so se pozneje spomnili na to povelje, so pomotoma razstrelili za zvezne francosko-angleške čete silno važen most čez Marno pri Lagnezu.
ANGLEŽI NAPADAJO ARMADNI URAD.
London, 24. septembra. (Kor. urad.) »Daily Chronicle« ostro napadajo vojni urad; očitajo mu, da z rekruti grdo postopajo in da svoji nalogi vojni urad ni kos. Nemogoče je dobiti rekrute v Walesu, ker zahtevajo, da so rekruti 51/? čevlja visoki.
či slučaj. Pred dvemi dnevi je nek nemški častnik z 21 možmi ustavil ruski vojaški vlak. Vsi vozovi so nosili znake »Rdečega križa«. Ko so Nemci preiskali vlak, niso našli nobenega ranjenca, pač pa m u n i c i j o.
XXX
POLOŽAJ TUJIH PODANIKOV NA RUSKEM.
Krakov, 23. sept. Varšavski listi poročajo, da usoda tujih državljanov, ki so bili prisiljeni med vojno ostati v Rusiji, nikakor ni ugodna. Nemcem in Avstrijcem, ki že leta in leta prebivajo v Rusiji, sc je ukazalo, da si pridobe rusko državljanstvo, ker bodo drugače izgnani ali pa internirani. Dobiti rusko državljanstvo pa ni lahka reč, ker rusko notranje ministrstvo a limi-ne odkloni vsako prošnjo, ki ni podprta s celo vrsto dokumentov. Otrokom nemških državljanov je prepovedano obiskavati ruske srednje šole in ista prepoved je zadela češke otroke, katerih starši so avstrijski državljani, Turške državljane, ki jih je v Varšavi
in Lodzu prav veliko, so internirali, čeprav se Turčija ne nahaja v vojnem stanju z Rusijo. Turškim državljanom grške narodnosti so obljubili, da jih ne internirajo, ako sprejmejo grško državljanstvo. Ruski naučni minster je dal zapreti vse šole nemškega šulve-rajna, vsled česar je na tisoče nemškib otrok brez nemškega pouka.
VOJNA DOKI.ADA NA ŽELEZNIŠKE TARIFE V RUSIJI.
Krakov, 23. septembra. »No\va Re* forma« posnema po varšavskih listih, da namerava ruska železniška uprava v vojne svrhe zvišati vozne cene za zasebni promet za 25 odstokov, tovorne tarife pa za 20 odstotkov.
XXX VOJNO STANJE NA KAVKAZU.
Carigrad. (Uradno cenzurirano.) »Tcrčumani Hakikat« se bavi s progla-šenjem vojnega stanja, ki ga jc odredil ruski generalni gnbernator na Kavkazu in pravi, da je to voino stanje v zvezi z uporom v Perziji proti angleško-turškemu jarmu.
TROJNI SPORAZUM ODKLONIL JAPONSKO POMOČ NA EVROPSKIH BOJIŠČIH.
Rim, 24. sept. »Giornale d' Italia« poroča iz Londona: Na pritisk Anglije so odklonili zavezniki japonsko ponudbo, da vrže po po transsibirski železnici pol milijona japonskih vojakov v Evropo. Londonskim krogom je postala jasna ta nevarnost, ki bi v evropski vojski nastala, če bi Mongolci v njej intervenirali.
XXX
ANGLEŽI HOČEJO V SEVASTOPOLJ.
Frankfurt. »Frankf. Zeitung.« poroča iz Carigrada: Angleška mornariška misija je dobila zapoved, da gre v Sevastopolj k ruskemu brodovju, kjer že delujejo drugi angleški pomorski častniki, ki so prišli semkaj deloma že pred vojsko.
Ha ruskem bojišču.
Iz Peterburga prihaja poročilo, da lie nameravajo Rusi na nemško-ruskem [bojišču začasno omejiti na defenzivo. Z iofenzivo v vzhodni Pruski bodo Rusi isopet pričeli tedaj, ko bo ruska armada [v Galiciji zaznamovala nadaljnje uspehe. K temu poročilu pripominja berlin-jski »Lokalanzeiger«: Ruska armada, ki je operirala v vshodni Pruski, je tako odločilno poražena, da se pri najboljši »olji more zadostiti le z defenzivo.
Pred vojsko so Rusi prepovedali Vsak alkohol v armadi, če pa zasledujejo rusko armado, vidimo povsod velikansko množino praznih vinskih in žganj arskih steklenic. V takih razmerah ni čudno, da so Rusi zadnje dni razstrelili tri lastne zrakoplove. Poleg tega so dva ruska zrakoplova te dni razstrelili Nemci. Eden teh zrakoplovov leži pri Gumbinnen-u popolnoma uničen.
X X X
Dunaj, 23. septembra. (Kor. urad.) jitJradno se poroča: Na ruskem bojišču «e zadnje dni niso vršili nobeni boji prazven nekaj neznatnih kanonad. Naše Žete so kljub trajno neugodnemu vre-menu v najboljšem stanu. — Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ho-Ver, generalni major.
X'
X?
ODLIKOVAN POVELJNIK.
Dunaj, 24. septembra. (Kor. urad.) iWiener Zeitung« prinaša odlikovanje jgenerala Svitozarja Boroeviča. Cesar mu je podelil železno krono I. reda z voj-Oo dekoracijo za zasluge, katere si je stebel pri .voditvi svojega zbora.
X
X
GOSPODARSKA VOJSKA PROTI NEMČIJI.
. Sedanja vojska je na vsak način rjUdi gospodarska vojska proti Nemčiji. jTo je priznati rruek zunanji! minister «azonov peterburškemu dopisniku londonskih »Times«. ,V razgovoru jc izja ?*il Sazonov: »Oči celega sveta so obr Bjcne na usodo armad na bojiščih. fPred vsem se pa nudi sedaj prilika za itrgovino jn promet z Rusijo, ki je lahko za Angleško in Ameriko za deset-Hfjja večjcRu pomenu, nego si more kdo
v
X
Naša ofenziva si Srbiji.
predstavljati. Že leta sem je Nemčija vztrajno in z vso silo razširjala svojo trgovino v vseh delih Rusije in je zadnji čas prodala Rusiji za 1200 mlijonov mark svojih izdelkov. Nemčija je sedaj pričela z nami vojsko in vsa ta velikanska trgovina je ustavljena. V tem se nudi sedaj najlepša prilika za Angleško in Ameriko.
XXX
PREMESTITEV GALIŠKEGA DEŽELNEGA NADSODIŠČA.
Dunaj, 23. sept. »Reichspost« poro-ra: »Czas« objavlja uradni razglas, po katerem se premesti sedež Ivovskega deželnega nadsodišča v Olomuc.
LVOVSKEGA POSLANCA ERNESTA BREITERJA POGREŠAJO.
Dunaj, 24. septembra. Lvovskega poslanca Ernesta Breiterja pogrešajo.
Poslanec Ernest Breiter je samostojen socialist, ki izdaja in urejuje v Lvovu tednik »Monitor«. Rojen je bil 22. oktobra 1865. v Davidovu. Oče je bil stavbni podjetnik. Študiral je na vseučiliščih v Lvovu, Krakovu, Vratislavi, Berolinu, Lipskem in na Dunaju. Služil je kot enoletni prostovoljec v artilerijskem polku št. 10. Državni poslanec jc od leta 1900.
XXX
RUSI NE RABIJO KROGEL »DUM-DUM«.
Dunaj, 23. septembra. Marsikogar, ki ima svojce v boju proti Rusom, bo potolažilo poročilo vojnega poročevalca lista »N. W. Tagblatt«, ki pravi, da je obširno poizvedoval pri naših ranjencih, ki so bili v bojih proti Rusom, in da ni mogel dognati nobenega slučaja, ki bi kazal na to, da bi Rusi rabili pohabljene krogle. Rane, ki jih povzročajo ruske puške kalibra 7 65 milimetrov, zacelijo, kakor je že splošno znano, izredno hitro. Znano je tudi, da nasekane krogle rabijo naši lovci pri lovih na veliko zverjad (medvede, jelene itd.), Francozi, Angleži in Belgijci pa tudi v bojih proti urojencem v kolonijah.
RUSI ZLORABLJAJO ZNAMENJE »RDEČEGA KRIŽA«.
Kako zlorabljajo Rusi mednarodno znamenje »Rdečega križa«, kaže slede-
Dunaj, 23. septembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: V Srbiji se borč naše balkanske bojne sile z največjo vztrajnostjo za uspeh. Ze!o važne postojanke so že v naši posesti. V teh bojih je bilo zaplenjenih tudi več srbskih topov.
Dunaj, 23. septembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča dne 23. t. m. zvečer: Iz ravnokar došlih poročil z balkanskega bojišča se vidi, da so sedai obvlada-joče višine zapadno od Krupanja (Ja-godnja planina—Biljek—črni vrh), za katere so se vršili večdnevni hudi boji, vse v naših rokah in da je sedaj tu srbski odpor zlomljen. Da se je med temi boji naše glavne balkanske vojne sile posameznim srbskim in črnogorskim četam posrečilo vdreti v tiste kraje, kjer so ostali le maloštevilni orožniki in neobhodno potrebne varnostne posadke, pri značaju dežele ne more nikogar presenetiti. — Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, gen. major.
XXX
Graški listi poročajo po »Pester Lloy-du«: Ogrski listi objavljajo že dva dni več ali manj točne podrobnosti o dosedanjem izidu našega ofenzivnega sunka v srbsko ozemlje. Brez vsakega pomena je, da bi napredovanje našega prodiranja v Srbijo označili tudi z navedbo krajnih imen, ker ta nič bistvenega ne izražajo. Namen naše ofenzive namreč ni, da se ta ali druga zemljepisna točka v Srbiji doseže, marveč da pridemo do glavne srbske sile, pa naj že stoji kjerkoli, da se proti njej izvede glavni udarec. To je edino merodajen namen, vse drugo je brez vsake važnosti. Namesto čisto nebistvenih podrobnosti se nam zdi, da javnosti nudimo boljše nadomestilo, če poročamo, da se naša ofenziva v Srbiji nahaja v najboljšem stanju, da je že do zdaj zelo razveseljivo napredovala in da, kakor sodimo, že kmalu svoj stavljen si namen doseže.
XXX
Prijatelj lista »Bohemia« piše pismo, datirano z dne 11. septembra sledeče: »... Že tri dni sedim v svojem stanovanju in uporabljam prosti čas, da Vam pišem par vrstic. Splošno nam gre zelo dobro. Dne 2. avgusta smo se odpeljali iz Zagreba. Po našem prihodu v Bosno smo par dni korakali, nato pa smo 13. avgusta pri Zvor-niku prekoračili Drino, Dva dni smo šli ob Drini, nato pa v gorovje do Krupanje, kjer smo bili prvič v boju, V naši baterijski poziciji je ležal srbski major Tankosič, znan iz predzgodovine vojske, ustreljen in je bil od naših topničarjev pokopan. V noči so poizkušali nekateri četaši, ki so se skrivali v hišah, kjer so bile obešene bele zastave, na nas uprizoriti napad, ki se je ponesrečil. Drugi dan so bili vsi obešeni, pri čemur se je dogodil prizor, ki nam v pravi luči pokazuje srbski fanatizem. Oče s štirimi sinovi, ki so bili zaloteni z orožjem v roki, ki moral biti obešen. Ko je prišel zadnji sin na vrsto, jc bil vprašan, če ima še kakšno željo, nakar je odgovoril, da bi rad še enkrat poljubil svojega mrtvega očeta in da bi bil nato na ravno isti vrvi obešen.«
XXX
Danes opoldne smo dobili poročilo z Dunaja: Tudi tukajšnji listi javljajo, da pisma vojakov z južnega bojišča poročajo, da so naše čete pri svojem prodiranju pri Krupanji našle truplo srbskega mojorja Tankosiča, ki je napadalcem na nadvojvodo Ferdinanda izročil smrtnonosni revolver.
XXX
VEČ SRBSKIH STOTNIJ POPOLNOMA UNIČENIH. Dunaj, 24. septembra. Iz Sofije se poroča: V vojski proti Avstro-Ogrski jc bilo
že več srbskih stotnij do zadnjega moža uničenih. Neki iz Caribroda došli dezerter pripoveduje, da srbska armada za večji in daljši odpor sploh ni več sposobna. Pehota namreč nima pušk, artiljeriji pa primanjkuje municije.
XXX
KAM JE BIL RANJEN SRBSKI PRINC JURIJ.
Srbski princ Jurij je bil pri Krupanji ranjen iz puške v hrbet — pri hrbtenici in mu je prišla kroglja pri pasu ven. Ker sd hrbtenica nahaja pri človeškem telesu na hrbtu t. j. zadaj, potem je bila »visokost« princ Jurij tudi ranjen zadaj, v h r b c t. Če bi ga zadel od zadaj kos šrapnela, ne bi bilo čudno, ali čc ga zadene krogla iz puške v hrbet, jc znamenje, da jc ta srbski junak v tem slučaju — bežal! Ta srbski »juriš« je bil potem juriš naza j ...
Še druga je možnost, da je princa Jurija lastni vojak obstrelil. Dopisni urad v Nišu bi bolje storil, da je lepo o tej prinčevi rani molčal, ne pa, da ga hvali, da je bil zadet v — junaški hrbet!...
GENERAL ŠTEFANOVIČ.
Za vrhovnega poveljnika srbske armade z naslovom vojvoda in činom generalnega poročnika je bil nedavno imenovan polkovnik Štefanovi č. Njegov prednik na tem mestu je bil general Putnik, ki je še vedno težko bolan in zato ne more voditi vojnih operacij. Pred svojim imenovanjem za vrhovnega poveljnika je bil general Štefanovič vojni minister.
XXX
RAZRUŠENE SRBSKE PROGE.
Sofija. Nemiri v Novi Srbiji vedno bolj rastejo. Veliki most pri Šmokovici, na progi Solun—Niš, je rezstreljen. Pri tej priložnosti je prišlo do krvavega spopada med vstaši in srbsko vojsko, ki je bila končno pognana v beg. V Mitro-vičih so vstaši uničili kolodvorsko skladišče in razdrli železniško progo. Brzojavna zveza Solun—Niš je pretrgana.
XXX
SRBSKA GROZODEJSTVA V SREMU.
Zagreb, 24. septembra. Srbske čete, ki so svoj čas vdrle v okraje Ruma, Pa-zova in Zemun, so zelo pustošile. Vlad. komisar sremske stolice pl. Hidegkety je okraje prepotoval in dognal, da niso samo četaši, marveč, da so tudi srbski redni vojaki pustošili. Pred vsem hiše Hrvatov, Ogrov in Nemcev, ne pa hiš pravoslavnih.
>:4/< XXX
TRDNJAVA SARAJEVO ZAPRTA CIVILNEMU PROMETU.
Graški listi poročajo, da je sarajevsko trdnjavsko poveljstvo v sarajevskih listih izdalo sledeči razglas: Z današnjim dnem se zapre trdnjava Sarajevo prometu civilnih oseb in ne smejo civilne osebe, naj si že bodo z živežem preskrbljene ali
ne, priti v mesto ali je zapustiti. V mesto, oziroma iz mesta, se puste le tiste osebe, ki imajo pasirne listine izstavljene po vladnem komisarju in potrjene po trdnjavskem poveljstvu. Vse pred 18. septembrom izdane pasirne listine so neveljavne. Osebe, ki se z železnico pripeljejo, smejo v mesto le, če trajno v mestu bivajo ali če jim je posebej vladni komisar dovolil bivanje v mestu. Prepovedana so pa pota, ki vodijo v mesto, razun potov mimo mitnic Dolac,
BendbaSi in Koševo. Sarajevo, 18. septembra 1914. Haala, generalni major.
CIVILNI IN TOVORNI PROMET V BOSNI IN HERCEGOVINI SE NE OMEJI.
Nasproti govoricam, da nameravajo omejiti ali ustaviti sedanji civilni osebni in tovorni promet na bosensko-hercegov-skih deželnih železnicah, izjavlja ravnateljstvo deželnih železnic uradno, da se taka odredba ne namerava.
je onerlralo francosko brodovje v vodovju pri Visa, nato je zapustilo pozo-rišče svoje delavnosti in odplulo v Juž-nozahodni smeri. Med potjo so se pojavili deli tega brodovja pred Pelagozo. Tudi tn so obstreljevali svetilnik. Ko so porušili postajo, kjer je bila razvita zastava in pokvarili francoski mornarji, ki so se izkrcali, vso nitno vodo ter odvzeli malo zalogo živil in perilo ubogih paznikov pri svetilniku, so tudi ti deli brodovja zapustili Adrijo.
ItllijiL
Berolin, 23. septembra. »Deutsche Revue« priobči v oktobrskem zvezku članek nemškega publicista Filipa Hilte-brandta, ki živi v Rimu. Članek bo naslovljen: »Vedenje Italije.« Pisec osvetljuje težnje Francije in Anglije v Sredozemskem morju, ki ovirajo Italijo kot vele-vlast. Tudi zmaga Rusije — pravi publicist — bi bila Italiji na škodo, ker bi oja-čila prednje straže panslavizma. Razun-tega bi otvoritev Dardanel v prilog Rusije ovirala razširjenje italijanskega vpliva in italijanske trgovine v vzhodnem Sredozemskem morju. Hiltebrandt ponavlja znane razloge, iz katerih je Italija sklenila nevtralnost ter jih smatra za docela opravičene. Končuje pa članek takole: Angleži in Francozi se motijo pri svojih poizkusih, da bi Italijo pritegnili nase, kajti ravno njihovo vedenje bo napotilo italijansko vlado, da se čedalje bolj trdno drži poti, ki jo je spoznala kot edino pravo za koristi italijanske velesile.
XXX
Kolin, 24. septembra. »Kolnische Zeitung« poroča iz Milana: Nek italijanski minister je izjavil sotrudniku lista »Avantia«, da splošno ni izključeno, da se ne bi tudi Italija vmešavala v vojsko, in sicer bi se lotila orožja na korist dvozveze. Naravno, da bi se to zgodilo Ie v slučaju nujne potrebe.
XXX
Rim, 24. septembra. (Kor. urad.) Vest o uničenju treh angleških križaric je napravila v Rimu velik vtis.
PoloZo] v Rumunji.
Kolin, 24. septembra. »Kolnische Zeitung« poroča s poučene strani: Ru-munska kulturna liga poziva vse Ru-munce, naj ostanejo zvesti v zunanji politiki smerem rumunskega kralja Karola, ker bi lahko vsako drugačno postopanje za Rumunijo postalo uso-depolno.
Bukarešta, 24. septembra. Listi, ki so v zvezi z vlado, opozarjajo javno mnenje, naj se ne da vplivati po napačnih, tendenčnih poročilih. Tudi časopisje opozicionalne konservativne stranke pritrja vladi in opozarja občinstvo, naj bo mirno in zmerno. Konservativna »Politika« izvaja v uvodniku, da kričeča in neizkušena mladina nima pravice vladi zunanje politike predpisovati.
Glavna razprava proti Principu in tovarišem.
Iz gotovega vira smo zvedeli, da se bo glavna razprava proti sarajevskim atentatorjem Prinčipu in tovarišem vršila koncem novembra v Sarajevu. Preiskava je dovršena in obtožnica, ki obsega kakih 500 strani, izdelana. Razprava, ki bo trajala več dni, se bo vršila pred kazenskim senatom in ne pred vojnim sodiščem, ker se je atentat izvršil še pred vojnim stanjem v Bosni.
Razen atentatorjev Gabrinoviča in Principa se bo moralo zagovarjati pred sodiščem še 26 sozarotnikov. Materijal, ki se nahaja v rokah sodišča, dokazuje, da je bila po celi Bosni razširjena dobro organizirana veleizdajalska sodrga. V sarajevskih zaporih se nahaja tudi srbski obmejni orožnik Vujič, ki je omogočil napadalcem prehod čez mejo. Ta je potrdil vse, kar se nahaja v spomenici ministrstva zunanjih zadev.
Kanada pošlje Angležem 31.000 mož.
London, via Berolin, 24. septembra. (Kor. urad.) Minister za milico in deželno brambo v Kanadi naznanja, da pošlje Angležem 31.000 mož na pomoč; 10.000 več kakor je lord Kitchener zahteval. Kanada bo poslala tudi 300 strojnih pušk.
Bori in zamorci upadli v nemško jugozahodno Mrko.
Angleški listi poročajo, ua jc prekoračil ekspedicijski zbor reko Oranje in upadel v Nemško Južno Vzhodno Afriko. Ekspedicijo tvorijo Buri, Angleži in Zamorci. Bojeviti rod Hererov, ki sc je, ka-
kor znano, dolgo časa z Nemci vojskoval, je proglasil vstajo, se pridružil angleški ekspediciji in je razvil prapor južnoafri-kanske Unije. Višje poveljstvo ekspedicije je prevzel general Botha.
Genera' Wio vrhovni poveljnik v fazni Alrim.
Kapstadt, 24. septembra. Burski general Botha prevzame vrhovno poveljstvo nad ekspedicijo proti nemško-ju-gozahodni AfrikL
Albanske zmešnjave.
ALBANCI PROTI ESSAD PASI.
Drač, 24. septembra. Shod v Tirani se je izrekel proti povrnitvi Essad paše v deželo.
GRŠKI GUVERNER V EPIRU SE JE PONESREČIL.
Valona, 24. septembra. Grški guver* ner v Epiru, Fereati, se jc z avtomobilom ponesrečil in pri tem umrl.
Trdnjave v vzhodni Franciji.
VERDUN
tvori severno glavo utrjene črte Maas— Mozel, ki so jo Francozi po vojski teta 1870/71 zgradili. Te trdnjave segajo na jugu do Belforta in obsegajo utrdbene skupine (trdnjave) Reims, Langres, Lyon in Besangon, ki leže za hrbtom prve utrjene črte. Najmočnejše so francoske obmejne utrdbe na severu nasproti Metzu. Tu je utrjena črta dolga približno 90 km, učinkuje pa na 100 km. Trdnjavska črta se razteza od Ver-duna ob Maasi do točke, kjer reko Maas prereže prekop Marnc- Ren, nadalje do Toula, kjer preide proti reki Mosel. Reka Mosel sc namreč tu približuje Maasi v zelo proti zahodu vpo-gnjenem loku.
Verdun in Toul sta zelo obsežni | trdnjavi, utrjeni taborišči prve vrste 9 forti, redutami in s forti iz železa. Utrdb je celo rebro in tvorijo več ven- | cev. Zvezo med obema trdnjavama va- j ruje šest fortov ob desnem bregu reke . Maas, ki leže od severa proti jugu in sicer Geincourt (pri Diene), Troyon, St. Mihael, Lionville (Appremont), Giron-ville in Youy sous les Cotes (Boucq).
Verdun kakor tudi Toul obdajajo utrdbe, v obsegu 40 km, premer znaša torej 13 km. Proti nemški meji, na desnem bregu reke Maas leže priČenši na severu v črti proti zahodno vzhodni črti forti Cote de Froide, Terre, Douau-mant, Vaux, v južni črti Belleville, f Sauville, S. Michel in Tavannes. Sprednjo severno - južno črto tvorijo forti Vaux, Tavannes, Maulainville in Ro-zellier, za katero leži na zahodu med zadnjima fortoma utrdba Belrunt. |I
Vsi ti forti so zgrajeni na višinah, ki obvladujejo okolico, ravno tako južni fort Hauaainville. Na levem bregu Maasa leži na jugu na strmi višini fort Dugny, ki zapira s Haudainvillo dolino Maas, na zahodu fort Landrevourt, severno utrdbe Regret, Chaume in Wa-rre. Mesto Verdun je tudi utrjeno s staro trdnjavico, ki jo je zgradil Še Vauban in z gradom. Nemci so Verdun oblegali leta 1870 od 13. oktobra do 8. novembra, ko se je trdnjava predala.
TOUL.
Okolu Toula leže utrdbe v nasprot- ] ni smeri primeroma z Verdunom. Medtem ko Verdun kaže svoje najmočnej-še čelo Metzu, pa leže najmočnejšej utrdbe, ki obdajajo Toul, zahodno odi mesta na levem bregu reke Mosel. 131 km dolgo severno - južno črto tvorijof forti Lucey, Bruley, Ecronves, Domf germaln in Blenod. Bližje Toulu se raz» vrščajo v obliki venca forti S. Michel (levi breg), Gond neville, Viley z utrd-
Poglhel! ireh angleških križam.
Včeraj smo poročali, da so nemški podmorski čolni potopili angleške križarke »Aboukir«, »Hogue« in »Cressy«. Danes došla tozadevna poročila to dejstvo v polnem obsegu potrjujejo in objavljajo podrobnosti. Nemško uradno poročilo pravi, da je angleške križarke napadel le nemški podmorski Čoln U9. Nadalje poroča Wolffov urad z uradne strani, da je tudi angleško križarko »Pathfinder« 5. septembra pri Firth of Forthu potopil nemški podmorski čoln U 21, ki mu je poveljeval mornariški nadporočnik Hersing. O vrednosti podmorskih čolnov se je pred sedanjo vojsko veliko razpravljalo. Culi so se celo glasovi, da bodo vsled podmorskih čolnov velike vojne ladje izgubile vsako vrednost, ker ne bodo nikdar pred napadi podmorskih čolnov vame. To prej teoretično vprašanje se zdaj rešuje praktično. Nemci so dokazali, da so podmorski čolni strašno orožje. 20 pogumnih mornarjev v malem podmorskem čolnu potopi v kratkem času tri velike angleške križarke, ki so bile gotovo z mrežami in z vsemi sredstvi preskrbljene. da bi onemogočile pogubni učinek min ali torpedov, ki jih je mali nemški podmorski čoln izpustil na nje in ki so strašno učinkovale. Učinek na moštvo napadenih in potopljenih angleških križark je moral biti strašen. Sovražnik se ni videl, živeli so v zavesti, da so storili vse v obrambo in da so tudi proti torepdom varni, a začuje se zamolkel pok. mogočna križarka se nagne in potopi . . .
Nemško uradno poročilo o junaštvu podmorskega čolna »U 9«.
Berolin, 24. septembra. Kor. urad poroča po "VVolffovem uradnem poročilu: Nemški podmorski čoln »U9« je zjutraj 22. septembra kakih 20 morskih milj severnozahodno od Hoek van IIol-landa potopil angleške križarke »Aboukir«, »Hogue« in »Cressy«. -- Namestnik načelnika admiralnega štaba: Bc-huke.
Podrobno poročilo o napadu na angleške križarke.
Berolin, 24. septembra. Wolffov ur. izvaja: Podmorski čoln »U9« je 22. t. m. ob 6. uri zjutraj ob lepem, jasnem vremenu napadel tri angleške oklopne križarke. Prvi je bil napaden »Aboukir«, ki se je potopil v petih minutah. Ostali dve angleški križarki sta predvsem reševali ljudi, a čez tri minute se je potopila druga križarka »Hogue«. Tretja angleška križarka sc je potopila okolu 8. ure zjutraj. Podmorski čoln »U9« je ušel zasledovanju Angležev; upajo, da se je pripeljal na varno mesto. Napačna so tista poročila, ki trde, da je napadlo angleške križarke pet nemških podmorskih čolnov in da so se trije potopili. Resnično je marveč, da je napadel le podmorski čoln »U 9«, katerega posadka šteje 20 mož; njih imena se objavijo. Posadka vsake napada-ne križarke je štela 755, skupaj torej 2265 mož; 1700 mož je utonPo.
Amsterdam, 24. septembra. Posadka potopljene angl. križarice »Aboukir« je štela 900, posadka »Hogue« 999, posadka »Cressy« pa 832 mož, povečini rezervistov.
Kako so reševali ljudi.
Amsterdam, 24. septembra. • Allge-meines Handelsblaad« poroča: Kapitan »Flore« obvešča: S svojo ladjo sem peljal iz Rotterdama v Leith, ko zagledam kakih 18 morskih milj daleč križarko s štirimi dimniki, ki se je nagnila na stran in se je počali potapljala. Videl sem veliko rešilnih čolnov, sam sem sc tudi od 9. do pol 12. ure udeleževal rešilnih del. Zapazil sem nekaj nemških podmorskih čolnov, nakar sem se hitro odstranil. Neki angleški mornar s križarke »Cressy« je pripovedoval: Tri križarke so se nahajale ob pol 1. uri zjutraj oddaljene kakih 30 milj od nizozemskega obrežja. Obzorje je bilo megleno; kar Čujemo strašno eksplozijo, nekaj trenutkov pozneje se je nagnil »Aboukir« na stran; ostali dve ladji sta izpustili čolne. Pol ure pozneje smo Culi tri eksplozije blizu »Hogue«; četrt ure pozneje je zadel torpedo križarko »Cressy«, ki se je v štirih minutah potopla.
Bero'Jn, 24. septembra. »Berliner Zeitung arn Mittag« poroča, da je reše-
val utopljence treh angleških križark »Aboukirja«, »Hoguea« in »Cressyja« tudi nizozemski parnik »Flora«, ki je videl, da so rešilni čolni vozili po morju, v katerih so se nahajali le za silo oblečeni angleški častniki in mornarji. »Flora« je rešene mornarje prepeljala v Yaniden.
Rešeni angleški mornarji.
London, 24. septembra. (Kor. urad.) Od potopljenih treh angleških križark je rešenih 30 častnikov. Izkrcali so se v Harvvigu. Angleških mornarjev bo rešenih blizu 700. Od teh jih je 80 v Har-wigu. Mornarji pripovedujejo, da se je Izvršil napad na križarke na neki točki, ki so jo preje dobro preiskali.
Angleške ob'asti obrača i o pozornost
nemškim ladiam.
Kopenhagen, 24. septembra. (K. u.) Londonski listi pišejo, da So obrnile angleške oblasti vso pozornost oneracijam nemških bojnih ladij v Karaibskem zalivu in v drugih vodah. Oblasti hočejo dognati, ali so dobile nemške ladje pro-viant iz Amerike in hočejo preiskati, v koliko se nevtralnost drži.
Ang'eži v strahu.
Berolin, 24. septembra. Kakor zatrjujejo listi v Kopenhag-nu, se je polastila Angležev, ko so izvedeli o potopu treh križaric, velikanska vznemirjenost. Najprej torej strah pred Zeppeli-novci, sedaj pa še strah nred podmorskimi čolni. — Iz Rotterdama poročajo, da je bilo morje polno razbitih kosov ladij in da je bilo morie polno mornarjev, ki so plavali, da bi se rešili. Veliko mornarjev je bilo ubitih in ranjenih vsled eksplozije streljiva. Kapitan ladje »Aboukir«, Sella, se je rešil. Skočil je s krova »Aboukirja«; rešila ga je ladja »Hogue«, ki je pa bila kmalu zadeta od torpeda in se je začela potapljati. Zopet je skočil v morje; rešila ga je ladja »Cressy«, ki se je kmalu, sama zadeta od torpeda, potopila. Pred pogreznje-njem je skočil Sella zopet v morje. Plaval je tri ure, dokler ga ni dobila ladja »Titan« in ga vzela na krov. Prve njegove besede so bile: »To so bile dolge te plavalne vaje.«
Angleži dozdaj izgubili 15 vojnih ladij.
Po angleških virih, ki gotovo niso popolni, ker o svojih lastnih izgubah izgubah gotovo nihče rad ne poroča, so Angleži dozdaj izgubili že 15 vojnih ladij. V seznamu manjkata še dve izgubljeni angleški ladji, namreč neka šolska ladja in neki torpedni čoln, ki sta bila po Nemcih uničena, a imena niso znana. Izgubili so Angleži sledeče vojne ladje: oklopna križarka »War-rior (13.700 ton) . zavarovane križarke »Arethusa« (3600 ton), »Gloucester« (4900 ton), »Fearless« (3500 ton), »Pathfinder« (3000 ton), »Amphion« (3500 t.), torpedni rušilci »Druid« (770 ton), »La ertes« (950 ton), »Phonix« (770 ton), tor-pedovka »Speedy« (800 ton), podmorski čoln »AE 1« (825 ton), zavarovana križarka »Pegasus (2200 ton), oklopne križarke »Aboukir« (12.200 ton), »Hogue« (12.200 ton), »Cressy« (12.200 ton).
Podmorski čoln »U 21« nepoškodovan.
Berolin, 24. septembra. Kakor se poroča, je podmorski čoln »U 21«, ki je dne 5. septembra potopil nemško križarico »Pathfinder«, popolnoma nepo-j škodovan.
Moštvo podmorskega čolna št. 9 zdravo.
Berolin, 24. septembra. (Kor, urad.) Woltov jrad poroča, da se je podmorski čoln 9 in njega moštvo vrnilo zdravo in nepotkodovano na svoje mesto.
Junaštva" iraocoskeoa iirodovja v naših vodah.
Dunaj, 23. septembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Francosko brodovje, ki je od brezuspešnega bombardiranja Punta d'Ostro dne 1. septembra ostalo izven Adrlje, je zadnje dni izvršilo nova »slavna« dela. Dne 19. septembra ob 6. url zjutraj se je ponovno pojavilo pred Boko, obstrelfevalo eno uro vhodne forte iz težkih topov, trikrat zadelo ln m ni'o enega topničarta. Nato je odplulo brodovje — po š?evilu 40 enot — proti otoku Vlsu, obstreljevalo ksema> forsko postajo in svetilnik, ranilo dva moža, vendar je moglo napraviti le prehodno ikodo. Do okoli 5. ure zvečer
Rim, 23. sept. »Tribuna« poroča iz Brindisija: Nova albanska država se hitro vrejuje. Prebivalci v Skadru, ki so bili proti novi vladi, so zdaj pripravljeni, da se pogajajo z zastopniki začasne vlade, ker je Essad črnogorskemu kralju Nikolaju izjavil, da bo nova albanska vlada od Turčije neodvisna. S Prenk Bib Dodo so se že sporazumeli. Obvezal se je, da prizna novo vlado, zato ga bodo pa imenovali za guvernerja v Lešu, vsled česar bo pravno veljavno v Miriditani vladal, kjer je itak dejanska vlada. V Elbasanu so se sporazumeli s Kemal bejom, ki je obljubil, da ne bo proti Valoni korakal. Začasna vlada je torej, kakor se zdi, dosegla enotnost, da more sestaviti senat, v katerem bo vsak okraj z dvema zastopnikoma zastopan. Drač bosta zastopala grški metropolit Jakob in Sulejman. Ko se senat sestavi, se imenujejo uradniki in se imenuje generalni guberna-tor v Draču. Kakor hitro urede upravo, izvolijo novega kneza. Trde, da bo v enem mesecu vse rešeno.
bama Chaudenay in Dommartin v loku, ki ga napravi reka Mosel; na jugu zopet na levem bregu reke Mosel ležita utrdbi Tillot in La Haye St. Jacques. K Toulski trdnjavi spadata skupini malih utrdb Pagny ob reki Maas (ju-žno-zahodno) in Pont S. Vincent ob reki Mosel (južno zahodno). Toul so oblegali Nemci leta 1870 od 14. avgusta do 23. septembra, ko so trdnjavo prisilili, da se je udala.
BELFORT
krije južno krilo dolge utrjene črte, ki naj bi tvorila nepremagljiv francoski zid proti Nemčiji. Pred vsem naj tvori zapah Trouče, znane luknje v Vogezih. V vojski leta 1870/71 se je Belfort Nemcem trdovratno branil in je trdnjava šele padla, poveljeval ji je Denfert-Ro-chereau, ko je to radi skupnega vojaškega in političnega položaja ukazala francoska vlada. Tri mesece in pol se je trdnjava držala, dasi so jo Nemci, že zaradi časti, najhuje napadli.
Trpelo je mesto ob takratnem stanju trdnjavske vojske ravno toliko, kolikor sta Verdun in Toul trpela. Zato so tudi mestne trdnjave spremenili v obširne vojaške tabore. Utrjeni tabor Belfort brani 12 močnih fortov, ki jim pripada še 16 utrjenih baterij.
Blizu nemške meje leži pri Belfor-tu na senčni višini fort Roppe; bližje mestu starejša forta Justice in Miotte. Na jugu, blizu mesta, ležita forta Per-ches, južno-zahodno na neki višini fort Bosmont, proti Švici pa fort Včzelois. Na jugu in na jugozahodu visoko leži fort Bois d' Oire in zelo visoko dobro i zavarovano forta La Chaux in Mont j Vandais, ki ležita vsak na izbranih go-f rah. Na zahodu ocl Belforta leži fort Bellevue s celo skupino baterij in na severo-zahodu na gozdnem pogorju Lalbert še en fort. Na severu se združi s petimi trdnjavami, ki jo prične fort Giromagny, utrjena zvezna črta z utr-| jenim taborom.
EPINAL.
Tabor je ravno tako obsežen, kakor tabor v Verdunu in Toulu. Varuje ga 10 fortov. Med Epinalom in Toulom (Pont St. Vincent), 50 km daleč mosel-ska črta ni utrjena.
Roški po iiiki o resnosti položaja Rusije.
Frankobrod na Meni, 24. septembra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Ziiricha: Ruska »Rieč« piše, da je povabil znani minister Witte vse časnikarje iz Odese in jim pojasnil položaj. Rekel je, da je položaj zelo resen, da se ne sme lastna moč preveč precenjevati in se ljudstvo ne sme z napačnimi upi zavajati. Sovražnik da je zelo močan in časopisje naj ljudstvo pripravlja tudi na eventuelne težke poraze.
Kako ie v Petrogradu.
Nemški knjigotržec, ki je zapustil v ponedeljek Peterburg, ali kakor se zdaj po carjevem ukazu imenuje Petro-grad, pripoveduje: Nemškim državljanom, ki so še v Petrogradu ostali, kakor tudi drugim inozemcern, se je nujno svetovalo, cla naj zaprosijo rusko državljanstvo, ki se jim je brez ovir podelilo. Nemci so večinoma rusko državljanstvo odklanjali, vsled česar je rekel policijski pristav: So fini dečki, Nemci, vredni spoštovanja, Vlada vse stori, da varuje življenje in premoženje tujcev. Strogo se kaznujejo tisti, ki pri-rede kak izgred proti inozemcern. Pač so se morali nemški napisi odstraniti. Strogo se je prepovedala prodaja žganja in Petrograjčani so od takrat res trezni; huliganov, propadlih pijancev ni več videti. Hoteli so skorada prazni, ker ni tujcev. Cena živilom je močno poskočila. Primanjkuje premoga, surovin tvornicam in kar povzroča velike skrbi: zdravil. Car, ki biva trajno v Petrovem dvorcu, odkar se je iz Moskve vrnil, v Petrograd ne pride, tudi carica mati ne. Seznami o izgubah obsegajo le imena častnikov; kdor hoče vedeti, če je padel kak podčastnik ali vojak, se mora v ministrstvo potruditi.
ši mornarji pozdravili z navdušenim »Hura«.
DVORNI SVETNIK VACLIK GENERALNI RAVNATELJ VOJNE POŠTE.
Praga, 23. sept. »Čas« poroča, da je bil za generalnega ravnatelja vojne pošte imenovan dvorni svetnik V a c 1 i k iz trgovinskega ministrstva.
SVETI SINOD IN RUSOFILSKA PROPAGANDA V GALICIJI.
Krakov. (Uradno cenzurirano.) Pe-terburško »Novoje Vremja« poroča, da je pod vodstvom enega glavnih funkci-jonarjev svetega sinoda, po imenu Sta-blerja, poslana komisija, ki ima nalogo širiti po Galiciji pravoslavno vero.
FRANCOZI ZABUBILI AVSTRIJSKI PARNIK.
Trst, 24. septembra. Neka francoska vojna ladja je zarubila parnik Dinorab družbe Marco U. Martinolich z Malega Lošinja, ki je peljal žito v Hamburg. Dinorab je Francoz odpeljal v Cherbourg, od tu pa v Havre, kjer so žito izložili. Od takrat nima lastnik ocl ladje in mornarjev nobenih poročil več.
USTOLIČEN JE NOVEGA GNEZEN-SKEGA NADŠKOFA.
Poznanj, 23. septembra. Jutri se vrši tu ustoličen je novega gnezenskega nadškofa Likowskega. Cerkveni knez je že prisegel zvestobo v roke pruskega naučnega ministra.
BEGUNCI V ANGLIJI.
London, 24. septembra. (Kor. urad.) Do 17. septembra je došlo v Folkenstone 57,600 beguncev, večinoma iz Belgije.
OLAJŠAVA ZA JUDOVSKE DIJAKE V PETROGRADU.
Krakov, 23. septembra. Moskavsko »Russkoje Slovo« poroča, da je rusko naučno ministrstvo naznanilo, da je car z ozirom na vojfli čas dal dovoljenje, da se smejo judovski dijaki izjemoma dva meseca muditi v Petrogradu.
SAMOUMOR BIVŠEGA LAŠKEGA MINISTRA.
šlo, 24. septembra. Poslanec in biv-minister Gvido Fusinato, profesor mednarodnega prava in član haškega mirovnega sodišča, se je ustrelil v srce.
PONESREČEN INOZEMSKI PARNIK.
Goteborg, 24. septembra. (Kor. urad.) S parnikom »James Dicksen« se je pripeljal mornar posadke nizozemskega par-nika »Automat«, ki je zadel na mino in se potopil. Vsi mornarji, razen navedenega, so utonili.
Razna poročila.
NAŠA MORNARICA JE ŠLA POMAGAT NEMŠKEMU BRODOVJU. Praga. »Bruxer Zeitung« poroča: sta nemški križarici »Goben« in »Breslau « bili zaprti v Messini od angleškega in francoskega brodovja, od-Plula je iz Pulja avstroogrska mornarica na pomoč. Naša mornarica jc že Priplula do Dubrovnika, ko dobi brezžično brzojavko od »Gobena«, da je prodrl sovražno blokado. Zapoved, da gre na-mornarica na pomoč Nemcem, so na-
Dnevne novice,
-f- Deželni glavar dr. Ivan šusteršič je te dni ponovno obiskal ranjene in bolne vojake v deželni bolnici. V dosedaj pose-čenih oddelkih — kirurgičnem, medicinskem in okulističnem — se je zgovarjal z vsakim vojakom, po možnosti v materinskem jeziku. Zlasti se je temeljito podučil, če so z vsem dobro preskrbljeni in postrežem. Vojaki brez izjeme niso mogli pre-hvaliti, kako lepo se zanje skrbi v deželni bolnici. Hvalijo zdravnike, strežnice, postelje in še posebej izborno in obilo hrano. »Vsega imamo zadosti!« je navaden zadovoljen odgovor junakov vseh avstrijskih narodnosti, ki se zdravijo v deželnih dobrodelnih zavodih. Deželni glavar je že pred dalje časom, ko je prvikrat obiskal bolnico, izrecno ukazal, da se ima vrle bojevnike preskrbeti z vsem, kar jim more olajšati položaj, zlasti tudi s tobakom, smodkami, svalčicami, pipami itd. Zdravniki in strežnice se kar kosajo v ljubeznivosti in postrežljivosti napram ranjencem in bolnikom, ki zatrjujejo, da so srečni, da se nahajajo v vsakem oziru prvovrstnem zavodu. Naravno je, da se v deželno bolnico oddajajo »najtežji slučaji«. Vse, tudi najtežje bolne, pa navdaja trdno upanje popolnega okrevanja — in to je najtolažil-nejši moment za vsakega, ki pristopi v teh dnevih k posteljam naših ljubih bolnikov.
-f Centralna akcija deželnega odbora v pomoč rodbinam vpoklicanih vojakov. Krajevni odbori so bili dalje ustanovljeni; V občinah: Češnjice, polit, okraj Kamnik; Županje njive; Motnik; Koprivnik, polit, okraj Kočevje; Št. Vid pri Zatičini, polit, okraj Litija; Podboršt; Polšnik; Kotredež; Leskovec; Dedni dol; Šmihel pri Št. Petru, polit, okraj Postojna; Zagorje; Dolenja vas; Knežak; Lož, polit, okraj Logatec; Gorje, polit, okraj Radovljica; Brezovica, polit, okraj Ljubljana; Sv. Križ pri Svibnjem, polit, okraj Krško. Za župnije: Borovec (z občinama Borovec in Tiefenthal); Sorica (z Davčo); Prečna.
-f- Začetek šolskega pouka. C. kr. učno ministrstvo je želji deželnega odbora kranjskega ustreglo in odredilo, da se prične šolski pouk na vseh šolah, ki jih obiskujejo večinoma kmečki otroci, začetkom novembra, na drugih pa takoj. Okrajnim šolskim svetom se naroča, da imajo za to
šolsko leto porabo šolskih otrok pri poljskem delu smatrati kot opravičbo pri šolskih zamudah.
Gosnodarska pomožna pisarna za Kranjsko. Po naročilu njegove eks-celence gospoda ministra za notranje zadeve se je ustanovil v Ljubljani za zasebne zadeve vpoklicanih gospodarski deželni pomožni odbor, imenovan »gospodarska deželna pomožna pisarna za Kranjsko«, z nalogo dokončati vse one pravne, gospodarske in druge zadeve vpoklicanih, ki jili isti vsled vpoklica niso mogli urediti. Članom gospodarskega deželnega pomožnega urada jc imenoval njegova ekscelcnca gospod deželni predsednik sledeče gospode: August Bukovec, deželni računski revi-dent; dr. Ferdinand Eger, advokat in dež. poslanec; Anton Galle, c. kr. notar; clr. Vinko Grerorič, primarij dež. bolnice in dež. poslanec; Josip Hauffen, c. kr. višjesodni svetnik; Henrik Kittag, c. kr. finančni svetnik; dr. Danilo Maja-ron, advokat in predsednik kranjske advokatske zbornice; Camillo Panimer, ravnatelj-kranjske stavbinske družbe in podpredsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani; dr. Franc Papež, advokat; cesarski svetnik Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko; Ivan Plantan, c. kr. notar in predsednik kranjske notarske zbornice; dr. Robert Praxmarer, c. kr. deželno-vladni svetnik. Predsednikom je bil imenovan c; kr. višjesodni svetnik Josip Hauffen, njegovim namestnikom pa c. kr. deželnovladni svetnik dr. Robert Praxmarer. Pomožni odbor se je ustanovil 18. t. m. in sicer radi hitrejšega poslovanja v peterih sekcijah. Posameznim sekcijam pripadajo: 1. sekcija (pravna sekcija za sodne zadeve v spornem postopanju) gospodje dr. Majaron (predsednik), dr. Eger, dr. Papež; 2. sekcija (za nesporne pravne zadeve) gospodje Galle, Hauffen (predsednik), nik); 5. sekcija (socialne stvari) gospodarske stvari) gospodje dr. Gregorič, Panimer (predsednik), Pire; 4. sekcija (upravne in finančne stvari) gospodje Kittag. Plantan, Praxmarer( predsednik); 5. sekeja (socialne stvari) gospodje Bukovec, dr. Gregorič in Pire (predsednik). Pisarn a p o m o* ž n e g a odbora se nahaja v sodni palači soba št 111.
-p Podružnice Rdečega križa so sc ustanovile na Viču, v Tržiču in v Trnovem - Bistrici za ilirsko - bistriški sodni okraj.
—	Kolera na Dunaju in v Galiciji. Sanitetni oddelek notranjega ministrstva izvaja: Bakteriološka preiskava na Dunaju je dognala en slučaj azijske kolere, dva pa v gališki občini Lisko. Na Dunaju je obolel na koleri neki ranjen častnik, ki se je pripeljal s severnega bojišča 16. t. m. Tudi v Lisku sta na koleri vojaka obolela. Odredile so se potrebne varnostne odredbe.
Danes smo dobili z Dunaja brzojavko:
Častniku, ki je zbolel na koleri, se stanje boljša. Drugi častnik, ki je ž njim obolel, je izoliran, napravile so se vse varnostne odredbe, da je širjenje bolezni izključeno.
—	Poročil se je profesor Alfonz Eisenberg z gdčno. Zofijo M u 11 e y, hčerko deželnega poslanca g. Karola Mulleya z Vrhnike.
—	Vse one dame, ki so zaposlene z volnenimi deli za zimsko opravo naših pogumnih vojakov, opozarja predsedstvo »Rdečega križa«, da ni zaloga volnenih zapestnic (šticke) nikoli dovolj velika, in prosi s sledečimi kosi — ki jih tudi vojni preskrbovalni zavod želi — pričeti; Šali (Shavvl) iz sive volne, 120 cm dolgi, 20 cm široki, kvačkani ali pleteni (en petlja gladko, ena narobe). Dokolenice, 45 cm dolge, s trakom (Strupfen). Barve volne: če ne siva, tudi druge, ker se nosijo pod obleko, zato naj se pletejo tudi tanjše. Le rdeče in zelene volne naj se ne porablja iz zdravstvenih ozirov.
Snežne kape. Te naj se plete v po-dolgasti obliki; odprtina za obraz naj bo zelo raztezna. Zelo priporočljiva je tudi izvršitev kop za noge (Fufilappen) iz barhenta ali bele ali naravno barvane flanele v velikosti 45 X 40 cm. Robove ne zarubiti, ampak samo z nitjo ob-šiti. Želeti je, da bi se ta izvršitev ročnih del pospešila, ker glavna pozornost Rdečega križa je obrnjena na vojake, ki so v ljubljanskih bolnišnicah ozdraveli in se sedaj vračajo na bojišče ter se jih bo opremilo s potrebno opravo, da bodo obvarovani nezgod ostre zime.
—	V Zadružni tiskarni na Starem trgu so izšli in se dobivajo od c. kr. davčne administracije predpisani hišni in stanovalski izkazi, kateri so do 31. oktobra 1914 izpolnjeni pri c. kr. davčni administraciji za oddati. Natisnjeni so v slovenskem in nemškem jeziku.
Išče se hlapec, ki zna opravljati krave. — Jugoslovanska Strokovna Zveza v Ljubljani, Ljudski dom.
Ljobiianske novice.
lj Pogreb prvega v Ljubljani umr* lega hrvatskega vojaka. V ljubljanskih bolnišnicah se nahaja več ranjenih hrvatskih vojakov. Predvčerajšnjem je od teh ranjencev umrl Matija Vuzem, hrvatski varaždinski domobranec, doma iz Maruševca, okraj Ivanec. Na zadnji poti je za domovino umrlega hrvatskega junaka spremljal oddelek vojaštva, ki je oddal častno salvo. Pred krsto so vojaki nosili lep venec s hrvatskim trobojnim trakom in črnorrme-nim trakom, katerega je na krsto položil kranjski deželni odbor. Na trakovih je bil napis: »Prvemu v Ljubljani umrlemu hrvatskemu vojniku — Kranjska dežela«. Za krsto so stopali načelnik Slov. Ljudske Stranke kranjski deželni glavar clr. Ivan šustcršič, župan ljubljanski dr. Ivan Tavčar z podžupanom dr. Trillerjem, ljubljanski občinski svetniki Slov. Ljudske Stranke z načelnikom Ivan Kregarjem in mnogo drugega občinstva. Na krsti je ležal tudi krasen venec gospej in go-spocličen iz »Mladike«. Sprevod je vodil č. gosp. mornariški superior monsg. Kokolj. Na pokopališču so sprevod čakale članice »Slovenske krščansko socialne zveze«, ki so grob umrlega hrvatskega junaka obsule s cvetjem.
lj II. Marijanska kongregacija pri čč. uršulinkah v Ljubljani ima svoj redni mesečni shod v nedeljo, dne 27. t. m., popoldne ob dveh v alojzijeviški kapeli na Poljanski cesti št. 4, pritličje, Pridite gotovo vsi!
lj Težko ranjen in pogrešan. Po pol* uradnih obvestilih in po izjavah, ki sc vjemajo, sc pogreša c. in kr. nadporočnik in začasni poveljnik 16. vojne stotnije 17. pešpolka Friderik Kren. 31. avgusta sc je s svojo stotnijo junaško branil blizu Lvova proti pet- ali šestkratni ruski premoči in jc bil nevarno ranjen. Od takrat ga pogrešajo. Nadporočnik Kren jc rojen Ljubljančan, sin adjunkta pomožnih uradov c, kr. deželnega sodnega predsedstva v Ljubljani.
lj Poročil se jc g. Andrej Ilorvat., c. kr. finančni nadpaznik, sedaj pri poljskem topničarskem polku št. 7, nad. bat. v Ljubljani, z gdč. Minko Vo-sanovo, učiteljico na. Banja loki.
lj Obesil se je. V gozdu pri Dravljah so našli včeraj obešenega Luka C u z -narja, železniškega sprevodnika iz Sp. Šiške št. 117. Cuznar jc odšel še v soboto od doma. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico v št. Vidu.
lj S kostanja padel. Včeraj popoldni je splezal llletni deček Jožef Peskar na Opekarski cesti na nek kostanj, da bi ga tresel. Deček je padel s kostanja in se na glavi in levi roki znatno poškodoval, Ostal jc v domači oskrbi.
lj Semenj. Na včerajšnji semenj so prignali 91 glav živine, in sicer: 69 volov, 8 krav in 14 prašičev.
lj Opozarjamo na oglas g. Josipa Turka.
Kakšno perilo ranijo ranjenci?
Pri v.Rdečem križu« se oglasi mnogo oseb, ki bi rade darovale v bolnicah ležečim ranjencem perilo, pa ne vedo, kakšno mora biti.
Vodstvo - Rdečega križa« daje zato vsem darovalcem,, ki žele pomagati našim vojakom s tako dobrodošlimi darovi, sledeče navodilo o velikosti in kakovosti perila za ranjence:
Kot posteljno perilo se rabijo: Rjuhe (170X260 cm) iz platna ali bomhaževega gradla; rjuhe v velikosti 80X180 cm ali 100X180 cm, tudi iz platna ali bombaževega gradla. Inlet za blazine (52X72 cm, inletno blago); prevlake za blazine (55X75 cm, iz barvanega gradla ali platna); žimniške varovalce (Matratzen-schoner, 90X"190 cm, iz platna ali bombaževega gradla); blazine iz rezanice ali bombaža.
Od bolniškega perila se rabi: dnevne srajce (preproste), srajce za ranjence (zadaj odprte, s trakovi), spodnje hlače, mo-lino s trakom, dokolenice (brez pete iz pavole), žepni robci, bolniške halje (mo-dro-belo progaste za rekonvalescente).
Nadalje omenimo, da je surovo domače platno prav dobro za posteljno perilo.
Zimsko perilo in obleko za vojake na bojnem polju in bolniško perilo, platno in druge reči za bolnike naj se pošlje v Cesarja Franc Jožefa azil v Ljubljani.
Pukana (ne strgana) šarpija se priredi iz vsake vrste platna.
Dalje pripomnimo, da so za časa vojnega stanja vse dopisovanje, denarne in pošiljatve zavojev z obvezili, perilom in drugimi rečmi, ki se pošljejo Rdečemu križu, poštnine proste. Postaviti pa se mora naslov: »Podpora za vojaštvo (Militaruntersttitzungssache)« in pa tudi ime pošiljatelja.
Božični dar omerikonskiti otrok sirota evropejsk ii vojkov.
Novi J o r k, 20. avg. 1914.
Neki neznani blagi duši v Cikagu Se je porodila ljubka ideja, vse ameri-kanske države so jo sprejele in sprejela jo bo s hvaležnostjo in ginjenostjo tudi Evropa, posebno pa narodi v vojni. Ideja je ta-le: otroci Združenih držav pošljejo za Božič vsakemu otroku, čegar oče je padel na bojnem polju, poseben dar.
Brzojavi iz Novega Jorka poročajo, da je Amerika to idejo sprejela z velikim navdušenjem. Časopisi bodo zbirali darove, otroci bodo kupili igrače s svojim denarjem. Člani društev »Boyscouts« in »Campogirls« podpira-. jo akcijo, kakor tudi mnogo najvplivnejših amerikanskih gospa. »Bela hiša« (vlada) s pohvalo odobrava to namero in poslaniki vseh vojskujočih se držav so obljubili podporo svojih vlad, da bodo darovi gotovo dospeli, kamor so namenjeni. Pa to še ni vse. Darovi ne bodo poslani čez morje z rednimi ladjami, ampak bodo prispeli v Evropo na posebni božični ladji pod varstvom amerikanske zvezdnate zastave. Parnik z zvezdo in napisom Kristusovih besed: »Smite poroulos . . .!« (»Pustite male k meni priti!«) bo obiskal v Evropi pristanišča eno za drugim in bo Skrbno obvarovan pred minami in bo popolnoma prosto prišel v vsako še tako ljubosumno zastraženo pristanišče. Njegovo poslanstvo ljubezni mu bo zagotovilo nedotakljivost.
K SMRTI GENERALA DELAREY.
London, 22. septembra. Heuterjev arad poroča iz Kapstadta: Generala Delarey in Beyer, ki sta se v avtomobilu peljala na svoji farmi, je angleška policija, ki je zasledovala roparje, smatrala za le-te, pri čemer je bil general Delarey ustreljen.
»Dom in Svet«, posamezne preostale številke po znižani ceni 15 vin. za številko so na razpolago samo še od letnikov 1906 do 1913 v »Katoliški Bukvami«, medtem ko so posamezne številke starejših letnikov pošle. Pri nekaterih letnikih manjka samo po ena številka do popolnosti. Popolni letniki se pa dobe samo po navadni prodajni ceni, ki znaša 10 K za letnik.
Najpotrebnejše za naše vojake. Ker je vojak tem izvrstnejši, čim bolj ga prevzema ljubezen do Boga in domovine, se je v zadnjem času začela naša javnost, zlasti preč. duhovščina s prevzviš. gospodom knezoškofom na čelu, živahno zanimati in uspešno zavzemati za vojake. Pri tem pa se je splošno začutila potreba po primerni knjižici, ki bi spremljala kot zvest tovariš in zanesljiv svetovalec mladega fanta v nevarni vojaški stan. Na poziv prevzviš. g. knezoškofa se je tedaj lotil dela bivši aktivni vojak g. kaplan .T. Hafner in spisal krasno knjižico: »Slovenskm fantom za slovo na pot v cesarsko službo.« Molitvenik ima zelo priročno žepno obliko, da ga vojak la-
hko spravi v naprsni žep. ne da bi kaj obtežil. Kako potrebna je ta knjižica vsakemu vojaku, pričajo besedo gosp. knezoškofa: »Starši, poskrbite, da si jo omisli vsak vojaški novinec. Priporočite jo svojim sinovom, naj jo čitajo in prečitajo takoj, ko so potrjeni in bodo že poučeni odšli v službo. V službi naj se točno po njej ravnajo, pa bodo ostali zdravi na duši in na, telesu, sebi v časno in večno korist, staršem v veselje in radost, domovini in cesarju v slavo in ponos«. — Cena je, kolikor je sploh rnogče nizka in znaša za trpežno a lično vezavo 1 K 20 vin, za šagrin z zlato obrezo 2 K 20 vin., za najfinejšo vezavo z upogljivimi platnicami pa 3 K 20 vin.
Prodaja se v »Katoliški bukvami« v Ljubljani.
VINO
|e zelo poceni, ker je še mnogo staiega in se liliža novo. Kdor ga želi n.iročtti, naj se olirne na 2103
dno Ma'iavac, Rcč-slra.
Zakonska brez otrok išfieta preprosto
s ali nporabo kuhinje. Ponudbe se prosi pod »Monteur« na upravništvo »Slovenca«. 2 21
lc, l ostbg. p. Roč-iStra, Rum
priporoča svojo veliko zalogo ■	■ 1 ■ • 2773
vina m Mm.
Vzorci na zahtevo franko. Cena po dogovoru.
"tltlltlltlllllll 1 »M» Mur J
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, k2-
kao, čaj, line likerje in naiiinajša pecivo, 3319
□CDOC□□□□□□□
m»» immmmmmimi QQ £
«o
: O :Q :□
|B
: D : D JD
: □ i □
•o
□□□□□□□□□□□□i
□	Q mmmiimmimm um,
o!
□	š
DillUlUl IIU
O : I HI lin jp
P •niiiiiiiiiiiHiiiiiimniii« vV^
g I priporoča »sem Ljubljančanom in £os om z dežele □ l d: □ : □ : □ i
□	E
□	O"""......................................................m.........ni..UO
Dvoje stanovom
se odda po prmerni ceni v Naklem štev. £5,
bi za kolodvora in cerkve poleg or-avne ceste, eno v pr>em nadstropju, drugo v pritličju, vsako obsto eče iz 2 sob, 1 kuhin.e z vodovodom, ter kleti, pripravno /a kakega vpokojenca. Na željo se odda tudi vrt. .Natančnejša po,asnila pri V. Črn.lec-u, Nak.o pri Kranja.	2824
Ucesiec
špecerijske stroke se sprejme pri IVAN KRIVGU, trgovcu, Dunajska cesta, Ljubljana. 2823
Vabilo
izr
Mlekarske zadruge v Selcih
registr. zadruge z omejeno zavezo ki se bo vršil dne 25. oktobra 1914 ob 3. uri popoldne v prostorih hran Inice in posojilnice v Selcih.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Predložitev računa za leto 1913
in 1914.
3.	Sklepanje o razpustu zadruge
potom likvidacije.
4.	Volitev likvidatorjev.
5.	Slučajnosti.
Nacelstvo.
2817
latner
jRmalija_2
^	daje	(2820)
pouk na glasovir
doma od 2.-3. pop. - Jurčičev trg 2., I.
Začetkom oktobra se prične pouk v • t •
prlkrojevanju in izdelovanju ženskega in otroškega oblačila po na boljgnnt sistemu. Naslov: T. Hobmnycr, učiteljica za krojno risanje v Ljubljani, ivles.ni trg 24, 11. nadstr. Sprejema o se učenke celo leto. Plača po dogovoru. 2792 2
__
f^jplpK

[\ SANATORIUM • EMONA /j
(7 LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA ULICA- 4 tw I	FR.DERGANG \1
Dobro vpeljana
se odda v naje u s 1. novembrom
v zelo prometnem kraju v Ljubljani. Več s« poizve v trgovini Fran Babič na Dolenjski cesti.	asu ;
/ Zime svetinje: Berlin. Paril Biro iti
Sprejme se izurjen, trezen, vojašČ. prost
stroj n
ki je popolnoma vešč poslovanja pri strojno-paini in električni napravi. Prosilci morajo biti zmožni nemščine. Ponudbe v nemščini naj se pošljejo opremljene s spričevali o sposobnosti za kurjnča in strojnika na svinčeno in srebrno fužino, d. d. z o. z., v Litiji.	2807

JS* 2enitna ponudba.
Vdovec, .V Id star, čedne zunanjosti, jnažajen in izobražen obrtnik, posestnik z 20.000 K vrednim premoženjem, v lepem kraju na deželi, želi tem. polom znanja v svrho ženitve z izobraženo in zdravo gospodično ali vdovo brez otrok ter zmožno slovenskega in nemškega jezika in '+000 do SODO-V; premoženja, katero se lahko obdrži ali Nil^ži, Kesnc ponudbe (s sliko, katera se vrne) y zapriem orfiku z naslovom ..planinski raj 2801" naj se pošljejo do dne 1. oktobra na upravo ..Slovenca". 2a tajnost jamčim. Anonimna pisma v košaro.	280t 3
A. &E. Skabernč, Llubljana, Mestni trgi0
Specialna trgovina za pletenine in trikotažo.	395
Veli!.a zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velbledje dlake in sicer: smžne kučme, sviler/i, telovniki, triko-jopice, srajce, in spodnje hlače, nogavice, sliper/i, dokolenice, rokavice, različni
ščitniki za vrat, prsa, kolena itd Odeje iz velblodje dlake.	Jetra perilo.	Spalne vreče.
Plašči m predpasn.ki za strežnice rdečega križa. Volna za plesti.

Prui slon. pogrebni zavod o
Prešernova ulica št.
prireja
pogrebe
v Ljubljani in na deželi, od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo
vseh potrebščin za mrliče
kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kuvlue, porcelana ln peri.
Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in prepričal se bo, da sa cene zna'no nižje k^kor drugo! — C niki
so franko iu zastonj na razpolago.
Posebno se tudi priporoča onim sorodnikom na deželi, ki imajo svojce v deželni bolnici. Te pogrebe oskrbuje po izredno nizkih cenah. — Za slučaj potrebe se vljudno priporoča
3816
Josip Turk,
M
N<
«m
rt
«
rt 9
rt
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Ttsk: »Katoliške Tiskarue«.
Odgovorni urednik: Jožel Gostinčar, državni poslanec.