Poštnin« platana v goto 1»' II. izdaja. Cena Din !•— Izhaja vsak dan zjutraj razvon T ponedeljkih ln dnevih po praznikih. Posamezna številka Din 1*—, lanskoletne 2-—; mesečna naročnina Din 20'—,za tujino 80‘—. Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70, 80-69 ln 30-71 JugcslcMtn RoKoplaov n« vračam«. Oglasi po tarifi to dogovoru. Uprava »Ljubljani. Gradišče4, tel.30-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24. teL 29-60. V Celju i Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.t Ljubljana 13.021 St. 56 Ljubljana, nedelja, dne 8. marca 1931 Leto II. Nj. Vel. kraljica Marija ■c. ■ > mm ■ - n vmm * • .•> s <’ Y v f Ct Nj. Vis. prestolonaslednik Peter kot smučar na Gorenjskem Poslovilni pozdrav admirala Guepratte-a Beograd, 7. marca. 1. Pred odhodom v Francijo je naš dragi gost admiral Gučpratte naslovil preko listov na Javnost te-le besede: »Dragi prijatelji! Sprejeli ste me pri svojem ognjišču ne kakor prijatelja, temveč kakor naj-dražjega sorodnika. Rekli ste mi: Ostanite pri nas, ne potujte! Te besede so me globoko ganile. Toda žal, moram vas ostaviti. Vendar vas bom pa tudi slušal, ker moje srce ostane pri vas. Ce mi Bog podari še nekaj let življenja, bom morebiti doživel redko srečo, da se če enkrat vrnem med vas. Sedaj vam pa kličem: Na svidenje, dragi prijatelji! Hvala vam od srca za vaš nepozabni sprejem! Admiral Guč-pratte.« Beograd, 7. marca. 1. Ga/admirala Guepratte-a se je po listih zahvalila s temi-le besedami: »Predragi prijatelji! Dovolite ml, da besedam zahvale našega admirala pridružim tudi svojo toplo zahvalo za vso pozornost in ljubeznivost, ki ste mi jo izkazovali za mojega bivanja v vaši prelepi zemlji. Med vami sem doživela najlepše dneve svojega življenja, dneve iz pravljic, dneve snov, dneve nepozabnosti. Sedaj, ob koncu, moram priznati, da puščam del svojega srca v Jugoslaviji. Mnogo zahvale vam ln živeli!« Jutri popoldne zapustita admiral Gučpratte ln njegova soproga Beograd. Izlet francoskih učenjakov s parnikom »Kraljica Marija« Pariš, 7. marca. AA. Na inicijativo prof. Hur-tiga, člana francoske akademije in univerzitetnega profesorja, prirede meseca aprila francoski učenjaki izlet s parnikom »Kraljica Marija«. Program ekskurzije je ta-le: 1. aprila prihod v Trst, 2. aprila odhod s parnikom »Kraljice Marije« na Sušak, 3. aprila prihod na Sušak, ogled mesta in odhod v Dubrovnik, 4. aprila prihod v Dubrovnik, 5. aprila prihod v Kotor, odkoder se bo vršil ogled Boke ln okolice, nakar odpluje »Kraljica Marija« v Atene. 13. aprila vrnitev na Korčulo, odkoder bo prevoz na kopno ter nato z železnico v Mostar in Sarajevo. 15. aprila vrnitev v Split ter preko Sušaka v Trst, odkoder se vrnejo v Francijo. Barcelona bi bila rada sedež razorožitvene konference Maclrid, 7. marca. AA. Občinski svet v Barceloni bo poslal Društvu narodov v Ženevi Jopi' ki bo v njem predlagal, naj postane Barcelona sedež predsloječe konference o splošni razorožitvi. Svečani krst parnika »Kraljica Marija v Splitu Nepregledna množica pozdravlja kumico Nj. Vel. kraljico pri Njenem prihodu v Splii Impozantna in pomembna svečanost ob navdušenih manifestacijah za Nj. Vel. kralja, kraljevski dom in naše morje Split, 7. marca. r. Danes ob 11‘50 je s posebnim dvornim vlakom prispela na tukajšnji postajo Nj. Vel. kraljica Marija s spremstvom. Na postaji so Nj. Vel. kraljico sprejeli zastopniki civilnih in vojaških oblasti, dalje zastopniki mestnih korporacij, predstavniki narodnih društev, častna četa 11. pešpolka in vojaška godba. Ko je vlak privozil na postajo, je godba zasvirala državno himno. Nj. Vel. kraljica se je najprej pokazala pri oknu vagona, kar je takoj izzvalo navdušene in dolgotrajne ovacije. Ob izstopu iz vagona sta gospe predsednika občine in bana Primorske banovine drja. Iva Tartaglije predali Nj. Vel. kraljici dva lepa šopka cvetic. V spremstvu Nj. Vel. so bile dvorne dame ge. Eleonora Švrljugova, Tavčarjeva in Srskičeva. Na postaji sta bila tudi, čakajoč na prihod Nj. Vel. kraljice, maršal dvora Dimitrije-vi6 in admiral Wickerhauser. Ko je Nj. Vel. kraljica zapuščala postajo, so se pred poslopjem nagomilile neštete množice prebivalstva in ozračje so pretresali navdušeni in burni vzkliki: Živela kraljica! Ti vzkliki iz tisočev in tisočev grl so spremljali Nj. Vel. kraljico od postaje in po vsej poti do obrambnega nasipa, kamor se je Nj. Vel. kraljica s svojim spremstvom peljala v avtomobilu. Ob nasipu je bil privezan parnik »Kraljica Marija«. Na stopnicah parnika je sprejel Nj. Vel. kraljico predsednik jugoslovanskega Lloyda Banac. Nato je deček Ma-rinovič predal Nj. Vel. kraljici šopek cvetic. Kraljica se mu je zahvalila in mu dala roko z besedami: »Srečna sem, da sem mogla priti.« Potem se je Nj. Vel. kraljica v spremstvu g. Banaca in svojega spremstva napotila na ladjo in krenila naravnost na poveljniški most. V trenutku, ko se je pojavila na mostu, so se oglasile sirene vseh ladij v pristanišču. Obenem je vojna mornarica, ki so je bila formirala v vrsto v pristanišču, pozdravila Nj. Vel. kraljico s častnimi streli. Nato se je takoj začel obred krstitve, ki sta ga opravila katoliški in pravoslavni svečenik. Obred je bil kratek. Ko je na dano znamenje mornarjev, da je krščen je gotovo, Nj. Vel. kraljica pritisnila na gumb na poveljniškem mostiču, so so jelo spuščati ob bok ladje veliko jugoslovanske zastave, ki so dotlej zakrivalo ime ladje »Kraljica Marija«. S tem je bil obred krščenja opravljen. Nj. Vel. kraljica je v spremstvu g. Banaca in poveljnika ladje krenila s poveljniškega mostiča ter so ji spodaj predstavili vse oficirje ladje, ki jim je kraljica dala roko. Nato si je Nj. Vel. kraljica ogledala ladjo, nato pa je odšla v svojo kabino. Ob 13. je bil serviran na ladji mrzel prigrizek. Med zakusko je predsednik »Jugoslovanskega Lloyda« Banac pozdravil Nj. • Vel. kraljico z govorom, v katerem se je zahvalil Nj. Vel. kraljici za počastitev družbe in potem rekel: »Pod močno in modro vlado Nj. Vel. kralja se vidi velik napredek na vseh poljih in tako tudi v razvoju naše trgovinske mornarice. Povečanje naše mornarice s tem lepim parnikom pomeni za našo mlado zastavo na morju važen korak naprej v stremljenju, da pridemo v vrsto velikih pomorskih narodov. Za ta korak — to naj posebno naglasim — smo se mogli odločiti samo zato, ker čutimo močno roko in zaščito našega hrabrega kralja, ki je tako močna, da nas lahko obvaruje pred vsem in nam zagotovi široko polje delovanja za utrditev nase zastave v svetovnem prometu. Ta razvoj naše moči na morju in ta zavest varnosti bosta najbolje pokazala ne samo našemu narodu, nego tudi vsemu svetu, našo važnost saj že danes spoznavajo, da je naša država dežela miru in reda, kjer se lahko odpočiješ in razvedriš v naši divni prirodi bolj kakor kjerkoli drugje. Vaše Veličanstvo je hotelo na današnji dan s svojo dragoceno navzočnostjo pokazati vidno svojo ljubezen, s katero Vaše Veličanstvo in naš vzvišeni vladar sprem- ljata vsak napredek naše zastave na morju. Zato prosimo Vaše Veličanstvo, naj izvoli sprejeti izraze naše hvaležnosti za čast, ki nam je bila izkazana in naj- izvoli biti tolmač naše zahvale pri Nj. Vel. kralju. Naj živi Nj. Vel. kraljica Marija!« Splošne burne in dolgotrajne ovacije z vzkliki: »Živela kraljical Naj živi Nj. Vel. kralj Aleksander I. in njegov svetli vladarski dom!« (Spet dolgotrajno in burno vzklikanje Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji.) Ko se je vzklikanje Nj. Vel. kraljici, Nj. Vel. kralju in Jugoslaviji nekoliko poleglo, je izpregovorila Nj. Vel. kraljica in odgovorila na pozdravni govor predsednika »Jugoslovanskega Lloyda« Banaca, a temi-le besedami: »Častitain vam h krstu tega divnega parnika s toplimi željami, da ponosno in uspešno ponese po morjih jugoslovansko trgovsko zastavo. Naj ga spremlja sreča!« Na te besede Nj. Vel. kraljice se je ponovil orkan odobravanja. Ponovili so se klici Nj. Vel. kraljici, Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Tem klicorn so se pridružile tudi tisočglave množice, ki so se zbrale ob obali že ob prihodu Nj. Vel. kraljice in ki je ves čas svečanosti navdušeno manifestirala za Nj. Vel. kralja, Nj. Vel. kraljico, Nj. Vis. prestolonaslednika Petra in kraljeviče, za Jugoslavijo, jugoslovansko mornarico in vojsko. Ob 16. je krenila ladja »Kraljica Marija« iz splitske luke ter začela rezati valovje modrega Jadrana. Spremljali so jo navdušeni klici množic in topovski streii. Priprave za sprejem kraljice v Dubrovniku Dubrovnik, 7. marca. k. Vse mesto se pripravlja, da na čim bolj svečan način sprejme Nj. Vel. kraljico Marijo, ki prispe jutri s parnikom iz Splita. Mesto se je odelo v zastave. Zvečer ga bodo razsvetlili. Izdali so proglas na meščanstvo in sestavili poseben program bivanja Nj. Vel. kraljice v mestu, saj je to njena prva pot v Dubrovnik. Utrditev laburistične vlade po sporazumu v Indiji Mac Donald more računali v svoji indijski politiki na podporo liberalcev in Baldwinovih konservativcev - Delavska vlada ostane na krmilu vsaj do srede I. I®52 London, 7. marca. r. Posledice sporazuma v Indiji se globoko čutijo tudi v vsej angleški notranji politiki. Indijsko vprašanje je v ospredju med vsemi drugimi političnimi vprašanji. Kakor je bilo pričakovati, je premirje v Indiji znatno utrdilo položaj MacDonalnove vlade To se očitno kaže kljub temu, da je eno krilo konservativcev pojačalo svojo no-novinarsko kampanjo proti njej. To kampanjo vodijo predvsem glasila znanega novinskega magnata lorda Rolhemereja, ob čigar strani stoji tudi Beaverbrook. Vsi ti listi ostro protestirajo proti sporazumu, ker da ne pomeni nič drugega nego kapitulacijo Anglije, s katero se je ta poslednja odpovedala Indiji. Ta kampanja služi na eni strani za napade proti delavski stranki, na drugi pa proti voditelju konservativcev Bahvinu, kateremu očita to konse-vativno krilo, da odobrava stališče, da so koncesije v Indiji potrebne. Tako se je pojavil spričo indijskega vprašanja v konservativni stranki precej oster razkol. To nesoglasje se je opazilo takoj po zaključku indijske konference. Že tedaj je krilo konservativcev, ki sledi g. Baldvvinu, izjavilo, da sprejema rezultate konference, medtem ko je drugo krilo pod vodstvom g. Churchila zavzelo stališče nepomirljivega nasprotovanja vsaki reformi. Churchil, ki se je tedaj oddaljil od 3vojih prejšnjih tovarišev v konservativnem ministrstvu, je bil v začetku precej osamljen, toda vneto sta že tedaj podpirala njegovo stališče listi Rothemerejeve in Bea-verbrookove smeri. Kampanja, ki jo vodijo omenjeni listi, bi znala imeti za posle- dico korenito prcgrupacijo osebnosti in sil v konservativni strnnki. Kar se tiče laburistov, je postal položaj njihove vlade po sporazumu v Indiji kljub zadnjim uspehom na polju notranje poli tike precej povoljen, kajti v področju splošne imperijalue politike morejo sedaj računati ne samo na podporo liberalcev, temveč tudi večino one skupine konservativcev, ki sledijo g. Baldvvinu. S tem jim je dan pogoj za izvedbo ustavne reforme v Indiji, katera bo dobila svojo končno obliko na novi indijski konferenci, ki se ima sklicati v Delhi še v teku tega leta. Potreba solidarnega nastopa strank glede indijskega vprašanja bo imela za posledico utrditev MacDonaldove vlade, katera ostane na krmilu, kot se splošno predvideva, gotovo še vse letošnje leto in še dobršen del leta 1932. Prepoved dvojne zaposlitve v Avstriji Načrt zakona bo v kratkem predložen dunajskemu parlamentu Nemčiji. Pri tretji kategoriji mora eden od obeh zakoncev pustiti svojo službo, ne da bi imel pravico do podpore za brezposelne. Zakonski predlog bo v kratkem času predložen Narodnemu svetu. Dunaj, 7. marca. d. Na včerajšnji seji Narodnega sveta so med drugim razprav Ijali tudi o vprašanju zakona proti tistim, ki dvojno služijo. Kakor poroča »Das Sechsuhr-Blatt« jz poučenega vira, se že izdeluje takšen zakonski predlog. Gre za tri kategorije oseb z dvojnim zaslužkom, in sicer: 1. osebe, k iuživajo kako pokojnino, bodisi državno ali kako drugo, in ki imajo poleg tega še kako plačano zaposlitev, 2. osebe, ki so v kakem delovnem razmerju, hkrati pa imajo še kako drugo zaposlitev in 3. osebe s takozvanim »nepristnim dvojnim zaslužkom«, to so rodbine, kjer služita mož in žena. Priprav ljeni zakonski predlog zahteva, da se uvede obvezen javen izkaz o delu, s Čimer bi bila _ omogočena kontrola vseh treh kategorij oseb z dvojnim zaslužkom. Za prvo kategorijo se predlaga, da 60 upokojencem prepovo sprejeti zaposlitev. Prav tako se predlaga za drugo kategorijo splošna prepoved dvojne zaposlitve podobno kakor v Besedilo pomorskega sporazuma se objavi v sredo Pariš, 7. marca. AA. V političnih krogih je nastalo nezadovoljstvo, kčr bo objavljena vsebina francosko-italijanskega sporazuma šele prihodnjo sredo. Objava se -je zakasnila, ker sta vladi v Washingtonu in v Tokiju izrazili neke pomisleke, ker je bila določena tonaža oklopnic na 23.000 ton. Končno pravijo Američani in Japonci, da so dovolili Franciji 82.000 ton podmornic, dočim imajo Združene države in Japonska vsaka po 32.000 ton. London, 7. marca. n. Pravijo, da nameravajo formalno sankcijonirati francosko-italijanski sporazum z medsebojnim posetom. Francosko i vojno brodovje bo posetilo italijansko vojno luko Spezia, italijansko vojno brodovje pa francosko vojno luko Toulon. Ob Masaryltovem jubileju Tako velike zasluge si Je pridobil predsednik Masaryk za svoj narod in še zlasti za češkoslovaško državo, da mu pc piavici pravijo Čehoslovaki: nag Lincoln. Če ne bi imela Amerika svojega Lincolna, bogzna, če bi ostala Amerika svobodna. In če ne bi imela Čehoslovaška svojega Masaryka, tudi gotovo no bi bila danes ena najbolj konsolidiranih srednjeevropskih držav, če bi splon prenesla vse silne nevarne boje. V mnogem oziru pa ni bil Masaryk samo Lincoln za svoj narod, temveč tudi za naš. 2e pred vojno je bil učitelj naše mladine, že pred vojno pa je tudi bil eden najodloč*-nejSih in najzvestejših naših prijateljev. Da je izgubila Avetro-Ogrska bitko ob anek-eijski Krizi, je Masarykova zasluga, ker on je razkril vso umazanost dunajske diplomacije, ki je delala s falzifikati. A tudi med vojno je bil Masaryk vedno eden najzvestejših prijateljev jugoslovanskega naroda ter več ko enkrat uspešno posredoval v naših notranjih sporih. Ni čuda zato, če je vsak Masarykov jubilej tudi za jugoslovanski narod praznik in da spoštuje in časti Masaryka jugoslovanski narod prav tako ko češkoslovaški. Treba pa je, da jugoslovanski narod sla- vi Masaryka tudi v duhu njegovih naukov. Delati in živeti tako, kakor je učil Masa-ryk, v.tem je šele prava proslava njegovih zaslug. V tem pogledu pa bi zlasti opozorili na delo Masaryka kot državnika in češkoslovaškega ter slovanskega patriota. Tu je najpotrebnejše, da sledimo vzgledu Masaryka, da se ravnamo po besedah slovanskega Lincolna. Zlasti pa še zato, ker eo njegove besede dostikrat za nas tako umestne in pravilne, kakor da bi bile nalašč izgovorjene na naš naslov. Tako je predsednik Masaryk pred kratkim k obletnici Lincolnove univerze 'govoril o demokraciji. V tej svoji izjavi je znova povdaril svojo vero v demokracijo, Id ne pomeni skrbeti le za sebe, temveč misliti tudi na druge in delati za nje. Če ni demokracija povsodi prodrla, potem le zato, ker ni vedno zmagala treh svojih glavnih nasprotnikov in ti so: egoizem, sentimentalnost in praznoverje. Kakor da bi bila izrečena ta izjava naravnost zaradi naše povojne, došestojanu-arske politike, tako so z njo točno povedane vse glavne napake našega povojnega parlamentarizma žalostnega spomina. Ali je bilo v vsem tem našem bivšem parlamentarizmu stvari, ki je tako silno ovirala In preprečevala naš napredek, kakor je bil povsod delovni strankarski in osebni egoizem. Vse vladne krize so nastale v prvi vrsti samo zaradi egoizma, vsi dobri načrti so propadali zopet samo zato, ker so zadeli ob vedno čuječi egoizem upliv-nih, nobena reforma, nobena dobra stvar ni bila izvedljiva, ker se je proti njej postavil ta ali drugi egoizem. Naša uprava je propadala vslod njega, notranji spori so nastajali zaradi egoizma in do nobene sloge, do nobenega sporazuma ni moglo priti samo vsled tega vedno delujočega egoizma. Na drogi strani pa je sentimentalnost rušita našo silo in onemogočala vsak uspeh. Da smo zapravili Wilsonovo črto, je bila kriva samo nezdrava sentimentalnost, da emo izgubili Koroško, gre zopet v veliki meri na račun naše sentimentalnosti, da se nismo znali gospodarsko osamosvojiti, to je zopet preprečila naša sentimentalnost. It še danes se nismo rešili te naše sentimentalnosti in zato še danes ne znamo delati. Iz same sentimentalnosti dopuščamo, da osladni šlagerji ubijajo našo odgovornost, iz same sentimentalnosti nočemo vedeti, kaj zahteva narodni ponos, iz same {sentimentalnosti zdihujemo, kjer bi si z delom mogli pomagati in iz same sentimentalnosti še danes ne pogledamo resnici v oči. Politično praznoverje pa je bila naša tretja napaka. Kaj vse so smeLi klepetati naši politični agitatorji nekaznovano našemu narodu! Ni še bilo na svetu neumnosti, ki pri nas ne bi našla pristašev. In še danes straši tega političnega praznoverja polno in že danes niso izginili oni krivi preroki, ki vedo povedati, da nas hočejo Srbi ali pa Hrvati čisto pojesti.! Vse te tri velike napake dokazujejo, da smo bili za svobodno državno življenje nepripravljeni in da je zato moralo priti tako, kakor je> prišlo, da bi nam egoizem, sentimentalnost Jn praznoverje skoraj uničili državo. In da ni naš kralj Aleksander s 6. januarjem pritisnil vse tri glavne hibe k tlom, bi morda danes že doživeli naj večjo katastrofo, ki jo je sploh mogel doživeti Velika ladijska nesreča na Donavi Vsled trčenja z »Zagrebom« se je parnik »Franchet d’Esperey« potopil - število človeških žrtev ni Se ugotovljeno Beograd, 7. marca. AA. Nocoj ob pol 1. je trčil v parnik »Franchet d’ Esperey<, ki vrši potniški promet med Beogradom in Pančevom, blizu Ade Huje, 150 metrov od obale v parnik »Zagrebe, ki je vozil s Pančeva v Beograd. Parnik »Zagreb« se je zaril od strani v parnik »Franchet d’ Espe-ray« in prebil kabino II. razreda. Radi tega je parnik »Franchet d’ Esparay« potonil in sicer najprej s sprednjim, potem pa tudi z zadnjim delom. Potnikom I. razreda se ni zgodilo ničesar, toda med potniki II. razreda, ki so se jim pridružili radi slabega vremena nekateri potniki III. razreda, je nastala panika. V trenutku trčenja je udrla voda in ugasnile so vse električne svetilke. Potniki so v paničnem strahu drli proti vratom. Priskočili so takoj na pomoč mornarji, nastala pa je med vrati gneča, da se je sicer mogla rešiti večina potnikov, a ne vsi. Koliko potnikov je utonilo, se še ne ve, ker bo mogoče parnik dvigniti šele drugi teden. Pogrešajo sestri Teti in Pavlino Janas iz Pančeva ter krmarja parnika Štularja. Tudi parnik »Zagrebe je bil poškodovan in so ga morali odpeljati, da ga popravijo. Kolika materijalna škoda je nastala na parniku »Franchet d’ Esperay<, bo ugotovljeno, ko ga odvlečejo v dok. Bonograd, 7. marca. 1. Že v prvih trenutku. po nesreči so opazili, da je parnik »Franchet d’ Esperey« zelo poškodovan. Ugotovili so, da so izhodne stopnice iz. II. razreda popolnoma porušene, kar je zelo oteževalo reševanje potnikov, vendar pa je temu odpomogel restavrater s parnika »Franchet d’ Esiperey<, ki je odprl izhod za silo, iz katerega so mornarji začeli sprav- ljati obupane potnike, ki so bili že skoro do vratu v vodi. Na tak način eo z velikim naporom rešili pet potnikov. Rešena je bila tudi neka dama, ki se je onesvestila. Od moštva se je ponesrečil prvi krmar Savlo-vič, ki je ravno spal v kabini na »Franchet d’ Espereyc. Najbrže je pri sunku bil težko ranjen in ga niso mogli rešiti in je tako našel smrt v vodi. _ Rešeni potniki so ostali nekako do 8. ure zjutraj na ladji »Zagreb«. Okrog 3. je prišla na lioe mesta prva ladja « Beograda, ki pa se je takoj vrnila v Beograd, da obvesti »Rečno plovbo« o nesreči. Ob pol 4. je prišel parnik »Prešern«, ki je pristal ob levem boku »Zagreba«, sprejel na krov potnike in odpeljal nato nazaj v Beograd, kamor je prišel ob pol 5. Ko je ravnateljstvo »Rečne plovbe« zvedelo o nesreči, je izdalo ukaz, da se v beograjskem pristanišču in na ladjah v znak žalosti izvesijo zastave na pol droga. Neki očividec pripoveduje, da je takoj, ko je bila obveščena agencija, odšel prometni načelnik Petrovič z ladjo »Skadar« iz Beograda na mesto nesreče. Kmalu za njim se je odpeljal tja tudi šeJ navtike g. Landa na ladji »Raška«. To je bilo okrog pol 6. zjutraj. Ko je »Raška« dospela do ladje »Franchet d’ Esperey«, je baje prvi krmar tega parnika Mordešič skočil skozd okno svoje kabine v Donavo. Na lice mesta je prišla tudi komisija, da ugotovi vzrok nesreče. Natančno število človeških žrtev še do sedaj ni ugotovljeno. Za sedaj se za gotovo ve samo, da so štiri osebe našle smrt, in sicer trije potniki, In krmar. Nejasen politični položaj v Nemčiji Proračun notranjega ministrstva sprejet - Med vlado in socialnimi demokrati ni še prišlo do sporazuma Berlin, 7. marca. AA. Poslanska zbornica je sprejela proračun ministrstva za notranje zadeve v načelni in podrobni razpravi. Proračunska razprava bo za teden dni prekinjena. Prihodnja plenarna seja bo v četrtek. Medtem bo proračunski odbor proučil izdatke vojnega ministrstva. O tem proračunu je nastal hud spor. Vlada vztraja na tem, da zbornica odobri tudi obrok, za križarko »B«. Socijalni demokratje so zahtevali koncesije socijalnega in davčno-političnega značaja. Vlada ee nadeja, da se bo sporazumela s socijalnimi demokrati v tem vprašanju. Poslanica jugoslovanskih škofov in Vatikan Rim, 7. marca. d. V tukajšnjih političnih krogih živahno razpravljajo o nesoglasju med Mussolinijem in Vatikanom, ki je nastalo zaradi pastirskega pisma zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. Mussolini je glede na to pastirsko pismo papeža večkrat prosil, naj bi takoj uvedel posredovalno akcijo in nastopil proti pastirskemu pismu jugoslovanskega cerkvenega kneza. Vatikan pa se je popolnoma odel v molk. Zaradi tega je pisanje fašističnega tiska od dne do dne oetrejše. Posebno današnji opoldanski listi zahtevajo najodločneje, da se Vatikan pokori Mussolinijevi zahtevi. Češkoslovaški zastopnik v Moskvi odpoklican Praga, 7. marca. d. Zunanji minister jp s pooblastilom prezidenta republike razrešil dosedanje službe vodjo zastopstva češkoslovaške republike v Moskvi Jožefa Girso, ki Je -bil za 1. april t. 1. vpoklican v centralo v Pragi. Nemški škof je proti narodnim socijalistom Berlin, 7. marca. AA. Narodni socijalisti ostro protestirajo proti pastirskemu listu nemških škofov, ki svarijo svoje vernike pred narodso -socijalističnim gibanjem, ki nasprotuje idejam vernih katolikov. Pismo je napravilo v berlinskih političnih krogih ogromen vtis ter menijo, da bo imelo velike politične posledice. Močan potres v Vardarski banovini ..Beograd. 7. marca. AA. Nocoj ob 1'17'42 so zabeležili seizmografski aparati na postaji Taš-majdan začetek močnega potresa v daljavi 630 k gl v Jugovzhodni smeri od Beograda. Maksimalno gibanje tal Je bilo ob 1'18'35 in je znaialo 280 mikronov. Po poznejših vesteh so čutili posebno močno potres v Valandovu, Stru-mici, Djevdjelijl, Demir Kaplji, v vardarski dolini in Kavadarju. V nekaterih krajih Je bil potres tako i.iočan, da Je potrgal telefonske ln telegrafske žice. Potres so čutili tudi severno in vzhodno Beograda ter so ga zabeležili tudi v Sofiji. Močno bobnenje pod zemljo je spremljalo potres, ki se Je ponovil ob 2. uri po polnoči. Epicenter potresa ni v omenjenih krajih, temveč med Solunom In Orfanskim zalivom. jugoslovanski narod. 8. januar je bil dejanje, vreden Lincolna, ker to dejanje je rešilo državo in s tem našo svobodo. Kar pa je začel naš kralj, naš jugoslovanski Lincoln, to moramo mi vsi dovršiti in kako moramo to dovršiti, je povedal Masaryk. Z vsemi močmi zatreti one tri glavne hibe, ki eo razjedle naš parlamentarizem! Egoizem, sentimentalnost in praznoverje morajo izginiti iz jugoslovanskega naroda in s tem bo jugoslovanski narod najlepše počastil jubilej velikega Masaryk«! Narodni funalti Ljubljana, 7. marca. Nocoj je predaval v »Soči« pri Levu dr. Ivan Lah o kraljeviču Marku in kralju Matjažu. Mnogoštevilno občinstvo je sledilo ■ painjo idejno dobro zasnovanemu predavanju. V uvodu se je dr. Lah spomnil 811etnice predsednika češkoslovaške republike dr. Ma-saryka, ki je kot narodni filozof pokazal 8 svojim realizmom pravo pot svojemu narodu. V svoji filozofiji je opirajoč se na Husa, 2ižko, Palackega ln Havlička vzbudil v češkem narodu prepričanje in pravo ideologijo, ki je potem narod vodila skozi svetovno vojno do svobode. Tudi Slovenci smo iskali pred vojno lastno narodno ideologijo. Predavatelj Je podrl bajke. Bajke so za narod v odločilnem trenotku lahko usodepolne. Namesto bajke o *v. Vaclavu je postavil Masaryk realistično filozofijo. In tako je nastala prava češka narodna ideologija. Mi Slovenci pred vojno nismo imeli prave narodne ideologije. Pozabljali smo na Gospo sveto, na staro pravdo v kmečkih puntih, na Napoleonovo Ilirijo. To je bila naša realna zgodovina. Namesto da bi se naša ideologija naslanjala na te realnosti, smo v sanjah iskali Kralja Matjaža in čakali, da se prebudi iz spanja. In še ta bajka ni povsem naSa — Je tuja. Prevzeli smo jo od Nemcev (Friderik Barbarossa) in od Ma-djarov (Matija Korvin). Krati Matjaž tedaj ni na5e krvi. Naš genij Cankar jo je skušal uničiti. 1904. je izšel njegov »Potepuh Marko in Kralj Matjaž«, v katerem nas je Cankar opozoril in jasno povedal, da je bajka le bajka. Tudi Zupančič nas opozarja v svojih pesmih, da nam le bojevitost prinaša svobodo. Že pred vojno so naši prosvetljeni duhovi pričeli rušiti — bajke. Kljub takozvani »hrvatski mentaliteti« so imeli tudi Hrvati ideologijo, jugoslovansko ideologijo v Strossmayerju, Srbi pa so imeli svojo ideologijo v srcih. Njih junak kraljevič Marko je živa oseba. Naš junak Matjaž čaka, srbski junak ktaljevič Marko pa živi. On je tam, kjer je pravica, on je tam, kjer treba pomagati in ščititi uboge, je zvit in plemenit. A nje;,ova slava je prešla tudi k Makedoncem, Bolgaroui, Hrvatom in Slovencem. In končno je bila ta ideologija kraljeviča Marka realizirana na solunski fronti. Kraljevič Marko nam bodi tedaj skupni vodnik jugoslovanskega naroda v aktivnosti in plemenitosti. Točno je še predavatelj orisal rusko, nemško in italijansko ideologijo in končal svoje predavanje z utemeljeno razlago, da naš narod onkraj mej ne čaka Kralja Matjaža pač pa Kraljeviča Marka. Po predavanju je pevski zbor »Grafike« zapel izbrane in dobro podane pesmi in profesor Zgrabljič je zaključil z zahvalo predavatelju in g. Slaparju, ki je recitiral Aškerčevega »Kralja Matjaža«, ter gospodična Vrhnovi, ki je prav tako dobro recitirala primerno Aškerčevo pesem, lepo uspeli večer. VREMENSKA NAPOVED. Dunaj, 7. marca. d. Vreme nezanesljivo, najbrž« oblačno s padavinami. Masarykova proslava v Delavski zbornici Ljubljana, 7. marca. Jugoslovansko-čelioslovaška liga je proslavila danes v dvorani Delavske zbornico 811etnico Masarykovega rojstva s slavnostno akademijo. Akademije so se udeležili zastopnik bana prosvetni šef dr. Lončar, komandant mesta general Popovič, župan dr. Puc, zastopniki vsej tukajšnjih uradov in korporacij, tukajšnja čehoslovaška kolonija in mnogoštevilno občinstvo. Oder dvorane, kjer se je vršila akademija, je bil lepo okrašen. Sredi gostega zelenja je stal na velikem podstavku Masarykov kip. Po otvoritvi akademije s čehoslovaško državno himno, ki jo je zaigrala godba kapelnika Moneja, je imel predavanje o Masaryku in Jugoslovanih med vojno podpredsednik Jugoslo-vansko-čelioslovaške lige g. Rasto Pustoslein-8ek. Predavatelj je orisal Masaryka ne le kot očeta svoje domovine, temveč tudi kot soustva-ritelja današnje Jugoslavije. Opisal je, kako je 701etni Masaryk vzel na stara leta popotno palico v roke in kako je vztrajno vodil propagando v inozemstvu za osvoboditev slovanskih narodov izpod avstrijskega jarma. Predavatelj je narisal to Masarykovo udejstvovanje v inozemstvu z Masarykovimi lastnimi besedami iz njegovih spominov. Iz teh Je bilo razvidno, kako neenotnega naziranjif glede političnega programa so bili ne le Jugoslovani, temveč tudi antantne države vštevši Rusijo. Končno je le prišlo med predsednikom Jugoslovanskega odbora dr. Trumbičem in ministrskim predsednikom Pašičem do znanega krfskega sporazuma, s katerim je bilo mnogo storjenega za jugoslovansko misel. Po predavanju *g. Pustoslemška je godba gospoda Moneja zaigrala jugoslovansko državno himno, ki jo je občinstvo — kakor prej čeho-slovaško — posluSalo stoje. Sledile so pevske točke gospe Vere Popovič-Adlešičeve, dalje nastop mladega nadarjenega violinista Prevorška, slovenskega vokalnega komiteta in gdč. Vedra-love. Vsem nastopajočim je občinstvo viharno ploskalo, gospa Popovič-Adlešičeva in gdč. Ve-dralova pa sta dobili krasen Šopek rož. Proslava Masarykove 81-Ietnice v Pragi Praga 7. marca. d. Prezident Masaryk je praznoval svoj današnji 81. rojstni dan popolnoma svež na duhu in telesu. Prisrčno so ga ob tej priliki počastili ne le službeni krogi, temveč tudi prebivaltsvo. Večina praških hiš je bila okrašena z zastavami. Na javnih trgih so bili zelo posrečeni vojaški koncerti. V grad so prišli prezidentu čestitat diplomatski zbor, zastopniki vojake in legijomarje-v. Vse službene manifestacije so bile telo kratke in preproste. Odposlanstvo ljubljanske univerze pri predsedniku Masaryku Praga, 7. marca. d. Praga in vsa Češkoslovaška sta danes na slovesen način proslavili 81. rojstni dan prezidenta Masaryka. Odposlanstvo ljubljanskega vseučilišča je bilo danes opoldne na Hradčanih sprejeto in je izročilo prezi-dentu diplomo častnega doktorata. Jugoslavija na razstavi tiskarskih izdelkov v Parizu Beograd, 7. marca. AA. V mesecu maju, juniju in juliju bo poleg veličastvene kolonijalne razstave v Parizu v prostorih mestne posvetovalnice splošna in posebej še francoska razstava umetniških in tiskarskih IzdBkov. Poleg tehnično lepo izdelanih vManih in nevezanih knjig bodo razstavljena tudi kaligrafska in tipografska dela, tisk v barvah .ilustracije in platnice za knjige. Razstava bo obsegala dobo zadnjih 20 let. Naša kraljevina Jugoslvaija, ki nima velike tiskovne industrije in tradicije, bo navzlic temu izkoristila tudi to priliko, da pokaže vsemu svetu, da imamo lepa dela tudi na teni polju kjil-ture. Naš oddelek nas mora dostojno reprezen-tirati in »brati čim več in čim bolj reprezentativnih naših del. V to svrho so ustanovljeni v vseh naših kulturnih centrih lokalni odbori, ki bodo zbirali materijal za to razstavo. Opozarjamo vse naše bibliografe in tipografska podjetja, da imajo priliko brci stroškov sodelovati pri tej razstavi. Interesenti naj javijo tajuikom omenjenih odborov, kaj in katere knjige želijo staviti na razpolago za razstavo. Ni nobene nevarnosti, da bi se predmeti izgubili ali pokvarili, ker Centralni presbiro pri predsedništvu ministrskega sveta prevzame vso odgovornost za predmete na tej razstavi in za .njihovo vrnitev. Da bi naša udeležba pri tej razstavi bila čim reprezentativ-nejša in pomembnejša, sodelujejo v odboru nase-najuglednejše ustanove, profesorji univerz v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, državni muzeji in veliko število naših umetnikov, razen tega pa pomaga odboru aktivno društvo francosko-jugo-slovanskih prijateljev. Zadnji termin, v katerem morajo biti predemti v rokah Centralnega pres-biroja pri predsedništvu ministrskega sveta, Je 14. t. m. Omeniti je treba še, da je Jugoslavija na razstavi dekorativne umetnosti 1. 1925. dobila največje število kolajn in diplom. Zato prireditelji razstave upajo, da bo Jugoslavjia tudi tokrat pred vsem svetom pokazala, da ne zaostaja za drugimi državami. (Vsi interesenti za to razstavo so naprošeni, naj javijo vsaj do ponedeljka zvečer dopisniku Centralnega preabiroja Zobcu, Bleiweisova cesta 15/11., ali in s katerimi deli se nameravajo ude-. ležiti razstave.) Pravilnik o ureditvi hudournikov Beograd, 7. marca. AA. Minister 2« šume la rudnike je n« podlagi čl. 43 zakon« o ureditvi hudournikov predpisal praivlnik o izvršitvi zakona o ureditvi hudournikov. Pravilnik j* bil poslan v ministrstvo za notTanje zadeve, da M o njem izjavi. VfU y|H Da se da bakru in medi lep sijaj, potrebno je jako malo dela in jako malo Vim-a. Vim odstranjuj a vsak madež in naredi kh prednosti popisa prebivalstva. Hočemo samo na kratko skicirati zgodovino ljudskega štetja, iz katere je razvidno, koliko važnosti so polagali mogočni kulturni narodi že nekdaj na popis prebivalstva, zemljišča, premoženja itd. Prvi začetki ljudskega štetja segajo v dobo, ko so države dosegle višje in močnejše organi-Bueijske forme in prevzele važnejše in kornpli-dranejše upravne posle. Take države so nujrno zahtevale poznavanje števila prebivalstva radi cenitve davčne moči, produkcijske moči, obrambne moči itd. svojih državljanov. V Egiptu so se vršili prvi popisi prebivalstva že 8000 let pr. Kr., to je v času graditve največjih piramid, ki spadajo med svetovna čuda. Takih ogromnih del stari Egipčana gotovo ne bi mogli dokončati, alko ne bi naprej poznali po načrtu vseh potrebnih faktorjev, kateri •e dajo ugotoviti samo s štetjem. Kiiaijd, ki imajo svoje vrste svetovne rekorde (najdaljši zid, najstarejše bankovce, najeta-rejše časopise, največjo enciklopedijo itd. itd.), so imeli prvo ljudsko štetje že 2.300 let pr. Kr. Leta 550 so imela Kitajci že merjenje zemljišča (kafastrtavanje). Jud; kmalu po izhodu iz Egipta imeli prvo ljudsko štetje, katero omeuja Mojzes v tretjem poglavju četrte knjige sv. pisma znane pod imenom »Nunieri«. Kralj David je obnovil ijud-*ko štetje Izraelcev, katero se je pozneje redno ponavljalo. Pri Grkih se je vršilo ljudsko štetje že pod Likurgom in Solonom. Rimljani, ki »o že od nekdaj imeli mnogo »mlela za dobro upravo in praktično zakonodajo, so ljudsko štetje .poznali skoraj v modernem stilu. Ze kralj Servius Tulita« je uvedel prvo ljudsko Stelje tako imenovano »census«, katerega je prevzeta poznejša rimska republika v svojo ustavo in kateri se }e vršil kot svečan državni akt redno vsakih pet let. Census je obsegal štetje prebivalstva in premoženja. Na splošen poziv se je moral vsak samostojen rimski državljan osebno javiti v posefoenm uradu (Vrtlla puhlica na Marsovem polju) in povedati posebnemu državnemu uradniku »cen-»orju« predpisane osebne, rodbinske in premoženjske podatke (nomen, praeuomen, cogno-men, bivališče, spol in starost rodbinskih članov, posamezne dele premoženja z navedbo vrednosti itd.). Nesamostojne državljane je za-etopail varuh (tuitor). Odsotni so se morali zglasiti kasneje, toda osebno. V dobi cesarjev se je vršil census vsakih 10 in pozneje vsakih 15 let in sicer v domovini vsakega jmameznika tesr se je nanašal tudi na osebe, ki niso bile rimski državljani (sužnji, podjarmljeni narodi itd.). Radi ljudskega štetja pod cesarjem Avgustom sta morala Marij« in sv. Jožef iz Na-eareta v Betlehem, kakor je znano iz sv. pisuna. Poleg censusa je uvedel kralj Servius Tullius tudi rojstne in smrtne matrike, ki so se vodile pri gotovih svetiščih, podobno kakor pri nas v župniščih. Tako dobljeni etatistični podatki so se zaključili in vporabljaili pretežno v upravne namene. Prvi census je obsegal okolo 150 tisoč oseb, pozneje v času cesarjev seveda več milijonov. Statistični podatki so se celo tu in tam znanstveno obdela vali. Ulpian je izračunal ■ned drugim tudi povprečno tria.Janje življenja »a vsako posamezno starost, problem, katerega «e je lotil pozneje šele znameniti astronom Edmund HaMey okoli leta 1690, znan po svojem kometu, katerega smo zadnjič opazovali leta 1910 dn kateri je svetil tudi svetim trem Kraljem na poti v Betlehem. Srednji vek ni imel tako urejenih držav, kot je bil nekdanji rimski imperij. Ljudskega štetja v pravem smislu skoraj ni bilo. Edino na Angleškem se je izvršil leta 1086 popis prebivalstva in kartast rimarje zemilije. V začetku novega leta se je vršilo ljudsko štetje večinoma po mestih, ki so imela urejeno upravo. Poz. se je razširilo tudi na podeželsko prebivalstvo, toda brez pravega sistema. Zato tudi ni bilo primernih uspehov. Ljudsko štetje v današnjem stilu se je začelo v v- h kulturnih državah šele v drugi polovici 19. stoletja, ko je napredek v tehniki (uvajanje sirojev v produkcijo) odkril celo vr»to novih gospodarskih in eooijalnih problemov, ka tere so morale vlade reševati. Radi obsežnosti gradiva se ne moremo podrobnejše spuščati v zgodovino ljudskega štetja. Pripomnimo eamo, d., se je v bivši Avstriji vršilo ljudsko štetje vsakih 10 let in sicer po stanju 81. decembra drtkadičnih letnic. Obdelav« statističnega niate-ri la zadnjega ljudskega štetja v Avstriji (81. decembra 1910) se wled svetovna vojne ni mogla popolnoma izvesti. Dr. Vladimir Ravnihar kol Sokol Povodom 60-letnice br. dr. Vladimirja Ravniharja je že v petek naš list na kratko omenil uspešno delovanje jubilanta v Sokolstvu. Danes pa hočemo seznaniti javnost z delom br. dr. Ravniharja kot Sokola. Jubilant izhaja iz stare sokolske družine. 2e njegov oče, br. Franc Ravnihar je bil med ustanovitelji Južnega Sokola v Ljubljani leta 1863. Jubilantov oče je bil prvi tajnik, pozneje pa dolgoletni odbornik in nekaj časa tudi starosta. Vse to je vplivalo na mladega Vladimirja, da je že v zgodnji mladosti zahajal v sokolsko telovadnico in da se je tudi po študijah vedno udejstvoval v sokolskih društvih, najprej v Novem mestu, kjer je ves svoj prosti čas posvetil Sokolu. Iz Novega mesta je odšel na vroča celjska tla. Tu je postal zaradi svojega odločno slovanskega mišljenja trn v peti celjskim nemškutarjem, kajti dr. Ravniharja so smatrali za glavnega inicijatorja razvitja prapora Celjskega Sokola. Iz Celja je prišel br. dr. Ravnihar v Ljubljano po reformaciji slovenskega Sokolstva, ki jo je izvedel br. dr. Murnik po vzoru češkega Sokolstva. Jubilant se Je takoj pričel udejstvovati v Sokolu in je bil izvoljen za podstarosto Ljubljanskega Sokola, starostoval pa je br. dr. Ivan Tavčar. Leta 1903. je izdal brošuro »Sokolska ideja med Slovenci«, ki Je vzbudila ogromno zanimanje. Pri II. slovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1904 Je br. dr. Ravnihar krepko sodeloval in nemala je tudi njegova zasluga, da je zlet uspel tako sijajno. Naslednje leto 1905 se je ustanovila Slovenska Sokolska zveza in Je bil br. dr. Ravnihar izvoljen za starosto. Svoje naloge se je dobro zavedel in ravno v času njegovega starostovanja beleži sokolska ideja kra-sem razmah. Kot starosta SSZ je popeljal slovensko Sokolstvo v Zagreb na I. vsesokolskl zlet leta 1906 in v matuško Prago na V. vsesokolskl zlet. V burnem letu 1908 se Je posvetil političnemu življenju in odstopil kot starosta SSZ. Glavna skupščina JSS v Mariboru leta 1920 Je pozvala br. dr. Ravniharja zopet med sokolske delavce in z veseljem se odzval temu klicu ter prevzel mesto I. podstaroste JSS. Po smrti nepozabnega staroste JSS br. dr. Ivana Oražna je vodil Jugoslovansko Sokolstvo do zleta v Osijeku, kjer ga Je glavna skupščina Izvolila za starosto JSS. Leta 1921 Je vodil sokolsko deputacijo na zlet francoskih glmnastov v Lllle, leta 1922 pa Je mogel pozdraviti na I. Jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani predstavnike Mednarodne telovadne unije ln slovanskega Sokolstva. Kot starosta JSS je bil do leta 1924, nakar Je zaradi Intrig odstopil kot starosta. Dasi se v zadnjem času ni aktivno udejstvoval v Sokolstvu, vendar Je z zanimanjem sledil sokolskemu pokretu. Koliko zaupanje goji v njega naše Sokolstvo, Je pokazala zadnja glavna skupščina ljubljanske sokolske župe, ki ga je izvolila v svoje častno razsodišče. Bratu dr. Ravniharju, odličnemu Sokolu ln Jugoslovanu kličemo ob njegovem 60-letnem Jubileju: Bodi nam še dolgo zdrav! Zdravo! Jadranska Straža v Ptuju Zavedajoč se evoje zvišane naloge deluje tu-kajšai odbor »Jadranske straže« z vso vnemo, četudi pod težavnimi okolnostmi, da razširja med vse plasti našega naroda idejo »Jadranske straže« ter pomaga izvrševati veliki program te patrijotične organizacije v moralnem pogledu in pa z raznimi prispevki, ki so nujno potrebni za dosego teh ciljev. S svojim podrobnim delom doseguje naš odbor vsakoletno večji us[>eh, zlasti posvečuje posebno pozornost mladini. Radi tega se je ustanovil na tukajšnji realni gimnaziji ta meščanski šoli »Pomladek«, ki je dosegel že precejšno število mladiih »Stražarjev«, ki se živo zanimajo za pok ref JS. Da pa delovanje tukajšne JS ni neplodno, ampak je zanimanje za to velepatrijetično organizacijo kljub tolikim tukajSnim društvom precejšno, to je dokazal »Jadranski večer«, ki smo ga priredili 17. januarja t. L v Društvenem domu v Ptuju. Po zaslugi društvenega podpredsednika mestnega komandanta gospoda inž. majorja Sarac Miroma smo dobili iz dijaške čete iz Maribora na razpolago razne strokovnjake, ki so na umetni način preuredili prireditveno dvorano v krov trgovske ladje, ob kateri so pljuskali sinji valovi morja. Vsak obiskovalec naše prireditve se je hočeš, nočeš pripeljal v duhu vsaj za ta večer na naš divini Jadran. Ta utis pa se je še poglobil s celotnim programom tega večera. Predsednik sreski podnačelnik g. dr. Bratina Zvonko je s tolmačenjem gesel JS. »Čuvajmo naše morje« ta »Svoboda morja« otvoril prireditev ter razložil v kratkih jasnih besedah ogromen program JS ta naglasil, da je ta program objed-nem tudi gospodarski in kulturni program naše mlade nacijonalne dižave. Odbornik strokovni učitelj Sest ari Dušan je v lepem pesniškem slogu poveličevali dalmatinsko književnost. Članica »Pomladka« je z lepo deklamacijo tudi vzbujala zlasti v mladih srcih ljubezen do našega jugoslovanskega morja. Nato je zbor Glasbene Matice v Ptuju ter zbor mariborske dijaške čete navdušeno zapel nekaj lepih pesmic. Dobra udeležba vseh slojev prebivalstva ter njih razpoloženje nam Je dokaz, da smo dosegli moralni uspeh. Dosegli pa »mo s to prireditvijo ta z zbirko ob tej prilika tudi gmotni uspeh, tako da smo zamegli kot prispevek »a nabavo šolskega broda poslati znesek 4000 dinarjev, kar je za malo mestece kakor je Ptuj gotovo lep dar, zlasti dane« v splošni gospodarski krizi. Radi tegia gre tem večja zah vala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k naši lepo uspeli prireditvi ter • tem pospešili razvoj velike ideje, M si jo j« zadala »Jadranska straža«. Ustanovitev Rotary kluba v Ljubljani Pomen organizacije Rotary International Organizacija Rotary International 9 centralo v Chicagu in glavnimi tajništvi v Chicagu, Londonu in Curihu obsega približno 3600 klubov a 158.000 člani, ki pripadajo 68 različnim narodom v vseh 5 delih sveta. Prvi klub je ustanovil Pavel Harris s tremi prijatelji v Chicagu leta 1905. Tri leta kasneje so ustanovili drugi klub v San Franciscu in leta 1912 je bil ustanovljen prvi evropskih klub v Londonu. V Evropi se je razvilo rotarstvo pravzaprav šele po svetovni vojni. V začetku so se vršili klubovi sestanki izmenoma pri klubovib članih, sestanki so takorekoč rotirali, odtod izvira torej ime. Rotarstvo je v svoji osnovi življenska modrost, ki si prizadeva izravnati stalno borbo med željo poedinca po osebnem dobičku in dolžnostjo, ki izvira iz poziva služiti drugim. Ta modrost je filozofija služenja. Temelji na praktičnem etičnem načelu: služenje je nad vsem, kdor najbolje služi človeški družbi, ji služi največ. Rotarstvo ni udruženje mož, nego udruženje poklicev, kajti vsak Rotary klub druži le vodilne zastopnike posameznih poklicev, pa more biti zato član kluba praviloma le eden od vsakega poklica. Vsak član je dolžan izpolnjevati rotarske ideale v svojem zasebnem, poklicnem in javnem življenju. Rotarstvo nudi svojim članom možnost spoznavanja vodilnih mož, dobro in pristno tovarištvo in možnost dobiti si odkritosrčnih in požrtvovalnih prijateljev, daje jim možnost spoznavanja dela, nalog in uspehov drugih mož in tako priliko za povečano delavnost v lastnem poklicu. Rotarec naj motri svoj poklic raz stališča javne blaginje. Vsak Član kluba Ima po vsem svetu, kamorkoli ga dovede pot v življenju, dobre tovariše, ker so mu odprti vsi klubi te internacijonalne organizacije. Izbira za sprejem v klub je stroga in vezana na predpisan postopek, tako da je vsak član trdno uverjen, da je našel pravega, poštenega in neouiadeževunega človeka, kjerkoli sreča tovariša-rotarca. Član Rotary kluba more postati polnoletni moški, ki je neoporečen v Uvnem, poslovnem in zasebnem življa«ju, ki je lastnik ali vsaj odgovorni vodja uglednega posla ali podjetja ali pa, ki vrši ugledno službo, v kateri si je pridobil dobro ime. Tako druži rotarstvo gospodarje vseh poklicev. Rotarstvo torej ni udruženje posameznikov, nego predvsem vseh gospodarskih poklicev, takorekoč prerez gospodarskega življenja. Rotarstvo se praviloma ne bavi z verskimi in političnimi za devami. Radi svoje ves svet obsegajoče organizacije je že marsikdaj pripomoglo izgladiti ob stoječa narodna in gospodarska nasprotja in more beležiti zanimive in odlične uspehe. Rotarski pokret se je zadnja leta tudi v Jugoslaviji močno razvil in imamo v naši državi že klube v Beogradu, Zagrebu, Novem Sadu. Osijeku, Subotici, na Sušaku, v Varaždinu in Mariboru. V organizaciji pa so klubi v Ljubljani, Skoplju, Sarajevu, Splitu in Banja Luki. Po večmesečnem organizatornem delu je bilo v Ljubljani ustanovljeno društvo Rotarv klub, Ljubljana, ki torej pravno že obstoja. O svrhi in ciljih kluba ima pisano v svojih pravilih naslednje. Gojenje ideala služenja kot osnova vsa kega zaslužnega udejstvovanja, visoko etično pojmovanje vseh poklicnih in poslovnih vprašanj, izvrševanje ideala služenja v osebnem, poslovnem in javnem življenju vsakega člana v korist splošnosti, širjenje kroga znancev ko! torišče za širše udejstvovanje, gojitev medsebojnega sporazuma in naklonjenosti proti bližnjemu, stremljenje po vzdrževanju svetovnega miru z ustvarjanjem svetovne organizacijo go spodarskih ljudi, ujedinjenlh v idealu medse bojnega služenja in priznavanje zaslužnosti vsa kega koristnega dela. Dolžnost vsakega rotarca bodi, da vrši svoj poklic častno in na tak način, da koristi človeški družbi. V soboto, dne 14. mrca t. 1. bo izvršil svečano inauguracijo tega kluba generalni sekretar Rotary Interna tional-a za Evropo dr. Potter iz Curiha po ro tarskih predpisih. Čim dobi nato klub iz Chicaga telegrafično svojo klubovo številko, je ustanovljen. »Jugoslovan** se naroča t Ljubljani t Gradišču 4 (poleg Nunsko cerkve), telefon št. 30-68. Pev&e z n pevci pczdz?avljeni 1 Po dveh letih se zopet danes zbirate ▼ Ljubljani na svojem običajnem pevskem prazniku. Pred vojno ln med vojno ate z našo pesmijo vžigali narod za bll-iajočo se njegovo svobodo ln ujedlnje-nje, po vojni pa se Je VaSa naloga obrnila na stremljenje po čim dovršenej-Sem Izvajanju Jugoslovanske zborovske glasbe — na koncertnem odru. V plemeniti tekmi bo danes popoldne ob treh T »Unionu« nastopilo 13 zborov iz Ljubljane ln izven nje, da pokažejo sadove tvojega truda ln Idealizma. Prvič Be Jutri zbero delegati Hubadove župe, dela Jugoslovenskega Pevačkega Saveza, ki oživa kot državna pevska organizacija pokroviteljstvo NJ. Vel. kralja Aleksandra I., — da se posvetujejo o ciljih ln težnjah ter načrtih za pevsko delo v bodočnosti. želimo skupščini ln koncertu lep wpeh, predvsem polno dvorano, s katero naj Ljubljana pokaže svoje simpatije našim pevskim »borom ln njihovim pevovodjem. Cm pomladansko »Mijo poselite pred nakupom moških oblek, manufakture, moškega perila in Modnih potrebSfin najprvo trgovino IOSIP OLUP Jk Ljubljana, Stari trg štev. 2 na vogalu in postreženi boste ■ dobrim blagom po najnižji šeni. Učiteljstva križeva potf Učiteljstvo oanovue šole, posebno na detel i, preživlja danes hude čase. S teni, da •o ee mu reducirali prejemki na račun dajatve stanarine In krniva a pomočjo občin, to nastal nničem razdor med občani in Solo, naatala Hiranja, že ekoro sovraštvo do učiteljstva, posebno Se zato, ker se je fite-WJo šolskih otrok od preobrata skoro podvojilo in je doeledno treba šole razširjati, atetemizirati nov« razrede* in otvarjati vzporednice. Ako hočemo dati učiteljstvu predpisano kurivo, moramo ▼ desetih letih vso gozdove posekati 1 Tako aem slišal modrovati (huj-skati) nekdanjega strankarskega veljaka, kt še vedno upa na povrnitev »zlatih časov«, ko bo zopet »nabiti s pomočjo »lepega vpitja zasedel stolček i mastnimi dijeta-mi. Res pa je, da je breme kuriva jako neenakomerno razdeljeno na občine. Slišal »eni glas od Brežic ob Savi, da stane tam meterski seženj na dom postavljenih drv (4 m3) 250 Din. Pri nas v Slovenskih goricah pa stane seženj bukovih drv dostavljen 500 do 600 Din. Torej: učitelj je državni uslužbenec, naj ga plača pošteno država, svoje potrebščine pa si naj oskrbi sam. Dajmo učitelju(ici) nujno potrebnega mira, podpirajmo vzgojni klic: »Šola in dom roko v roki«. Poznam šolo, kjer so učite-IJicd dodelili sobico tik pod strešno opeko. Sobica je bolj primerna za kure ali ta kozo, kakor pa za človeka; poleg tega poleti neznosno vroče, pozimi neznosno mrzlo. Pa pravijo: Saj ima stanovanje, in seve ne dobi stanarine. Ob koncu še tole: Pretekle dni »ta umrli v mariborski bolnišnici, kakor se »liži, na jetiki dve učiteljici, tretja umira ravno tam. Četrta hira mi domu v Mariboru, dve učiteljici iz Lokavca pri Mariji Snežni v Slov. goricah sta tudi plučno bolni t domači oskrbi. Odkod to? Ker je učiteljska služba naporna. Poglej govornika, ki recimo uro napenja pljučni meh, vidi »e mu utrujenost, krepi in sveži se s ponovnimi požirki vode... Kaj pa učiteljica), ki po 4, 5 ali 0 ur neprestano govori, veravnava in popravlja 40, 50 in več otrok, pa Se pouajveč v zaduhli učilnici. Da, čisto kaj druzega je, gibati ee, delati na prostem o®račju ali v izbi, kjer je le nekaj oseb. Ako bi ne bilo počitnic, četrtkov in prostih nedelj, pa je v desetih letih večina učiteljic na jetiki izgubljena. To naj elišijo tisti, ki zavidajo učiteljstvu prosti čas. Pa te nekaj: S pičlimi prejemki se zamore posebno začetnik (ica) komaj primerno preb ra. niti ali pa samo stanu primerno oblačiti in aiti razne potrebne revije, knjige, društvenim) itd. Učiteljske študije pa trajajo 9 let in po 2 letih službovanja še usposobl jeuost-'id izpit... »Kdo ima še pogum vreči kamen v učiteljstvo? — Obdravski. Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-■panju, utrujenosti, pobitosti tesnobnosti, imamo v naravni »Franz Josefovi« {renčici domače sredstvo pri roki, da lajvečja razburjenja, ki Imajo svoj vzrok / slabi prebavi takoj preženemo. — floviti zdravniki priznavajo, da učinku-/ e »Franz Josefova« voda sigurno tudi >ri ljudeh višje starosti. »Franz Josefo-■a« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. Jz 2)ravsite banovine d Legitimacije žele*uičarjev, vdor in lirot. Direkcija državidli ieleznic razgla&a: Po nailo-ffu Generailne direkcije državnih fcleznic preneha 15. t. m. veljavnost dosedanjih rdečih ln liMrno ličnih legitimacij upokojenih, os. proviziji joni ran Ih JSelezui&kih uslužbencev, vdov in «i-fot, radii fejar si morajo do tega dno vsi upo-ko(lenci, vdove in sirote nemudoma naročiti no-v« legitimacije po najbližjth fceleanižklh posta-Jeih upokojenčevega stanovanja, kjer dobe vsa potrebna navodila. d Vatno obvestilo vinogradnikom. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer je razposlal to-le okrož-nioo o nabavi trsja: Vsem vinogradnikom, ki potrebujejo trsje za obnovo vinogradnikov, priporočam, da nabavijo prvenstveno 1* banovinskih trsnic ter od onih privatnih trsničarjev, ki imajo za Isvrševanje trusničarstva dovoljenje od ministrstva za kmetijstvo. Pred nabavo trsja si naij vinogradniki preskrbijo od pristojnega •reskega kmetijskega referenta potrdilo, katere ameriške podlage so prikladne za njihovo zem-IflMe. Glede na čim dalje večjo vinsko krizo priporočam vinogradnikom, d* dabro preračunajo, da-li se jim obnova vinograda, ki zahteva danes velika denarna sredstvu, sploh izplača. Zlasti odsverajem obnr> ijati vinograde v dobrih zrmljn*. ln v talcih položajih, ki se dado bolj rentabilno izkoristiti s kako drugo kulturo, ki zahteva manj investicijskega kapitala. V interesu obstoja našega vinogradništva je, da se sadijo same kvalitete tako vinske kakor tudi namizne aorte, katere edine imajo bodočnost. Pri nabavi trsja po privatnih trsničarjih naj vinogradniki zahtevajo pismeno potrdilo, da je trsje prvorazredno tako glede naročene vrste in podlage. »Dame katere so napravljene elegantno In poceni, kupujejo Dagmar-svilo. — Pazite na naš oglas.« 4 Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Presenetljive uspehe zdravljenja katarjev dihalnih organov dosežete s pitjem Radenske zdravilne vode s toplim mlekom. 819 a d Opozarjamo na današnji razpis Tujsko prometne zveze v Mariboru med inserati. 763 Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. škrobl ln svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pcre, suši, monga ln lika domače perilo 885 tovarna J os. Reich. d Živinorejska in mlečno-kontrolna zadruga v St. Jurju ob j. i. naznanja,da priredi v torek 10. marca dopoldne v 6t. Jurju ob j. ž. ob priliki licencovanja bikov plemenski sejem bikcev »ivopšenične (pomurske) pasme. Na sejem bodo postavljeni 8 do 15 mescev stari bikci sod na mlečnost kontroliranih in v rodovnik vpisanih krav«. Spremenljivo vreme Je čas katarjev dihalnih organov. Obolenje dihalnih organov so zelo nadležna in postanejo fiogosto tudi dolgotrajna, vsobito ako se ih zanemarja. Zato pričnite z zdravljenjem takoj na sledeči najbolj enostaven in uspešen način: Popijte dnevno dve do tri čaše Radenske zdravilne vode s toplim mlekom. 819 d Tečaj »a izobrazbo polirjev železobetonske stroke. Tečaj zu izobrazbo polirjev, ki so zaposleni v železobetonslci stroki, bo otvorjen s prvim predavanjem, ki se vrši v četrtek 12. t. m. ob 19. uri na srednji tehniški šoli v sobi št. 6 (pritličje). Vabim vse, ki so se priglasili v tečaj, da se prvega predavanja sigurno udeleže. Event. upis slušateljev, ki se še niso priglasili, je še mogoč pri navedenem prvem predavanju. Univ. prof. dr. ing. Miroslav Kasal. d Obrni ibor Splošnega ženskega društva se preloži zaradi nujne odsotnosti predsednice ge. Franje Tavčarjeve na petek 13. marca. d Podporno društvo »lepih v Ljubljani je imenovalo g. Kovača Leopolda, tenorista kr. opere v Ljubljani zaradi njegove izredne naklonjenosti do slepih svojim častnim članom. Čestitamo! d Okuženja se najbolje ubranimo s sredstvom SANOFORM. Zahtevajte v lekarnah ln drogerijah le zaščiteno znamko tvrdke »Cbemotechna« Ljubljana, Mestni trg 10. 667 d Čebelarjem nudi prvovrstne čebelarske potrebščine po konkurenčni ceni Blagovni oddelek čebelarskega društva v Ljubljani, Vošnjakova ulic:. 4. 778 d Vreme. Barometer je kuieal včeraj v Ljubljani 762-4, termometer —1-B, relativna vlaga 9096, mirno, oblačnost 10, sneg (18 mm). V Mariboru je kazal barometer 752 8, termometer —8, relativna vlaga 80%, saner vetra WNW, oblačnost 10, »neg (8 mm). Najvišja temperatura je Wla v Ljubljani 1, najnižja —B-4, v Mariboru —4, v Mostaru —8, v Zagerbu —2, v Beogradu —v Sarajevu 6, v Skoplju >, v Splitu 8. Delovalo Je v Mostaru (29 mm), v Zagrebu (7 mm) te v Beogradu (4 mm). V*» opazovanja po T. url.. F. Fajdiga sin Zaloga pohištva in tapetniških izdelkov Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 Ustanovljena leta 1879 317 Sij ubijama Nedelja, 8. marca 1931., Janez. Pravoslavni: 23. februarja, Polikarp. Ponedeljek, 9. marca 1931., Frančiška. Pravoslavni : 24. februarja, N. g. I. K. Nočno službo imata danes lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski ceeki. Jutri v ponedeljek pa lekarni Trnko-o i y na Mestnem 'trgu in R a m o r na Miklošičevi cesti. ■ Pevskim »borom, ki nastopijo danes popoldne na koncertu v Unionu! 1) Pevke in pevci ljubljanskih zborov naj od lože svojo garderobo v običajnih koncertnih garderobah, kjer naj jo takoj po koncertu vzamejo ven. 2) Iaven-ljubljanslci zbori imajo garderobo v prostorih za odrom, gg. pevovodje pa v umetniški sobi, desno od odra. 8) Vsi pevci in pevke morajo imeti društvene znake, za dovoljen brezplačen vstop v dvorano in stranske prostore. 4) Vsi gg. pevovodje nastopajočih društev naj bodo točno ob % na 3. uro na kratek pomenek zaradi nastopov in reda zbrani v umetniški sobi. 6) Ponavljanje pesmi, vkljub morebitnim močnim aplavzom absolutno ni dopustno. Uprava Hubadove župe JPS. B Velik koncert slovenskih pevskih (borov bo danes popoldne ob 8. uri v veliki Unionski dvorani. Nastopijo ljubljanski in izvenljubljanski zbori, Id so včlanjeni v Hubadovi pevski župi. Koncertni program obsega 27 umetnih in narodnih zborov, katere poje 13 pevskih »borov z nad 700 člani. To bo najmočnejša pevska prireditev, kar jih je bilo kedaj v Ljubljani. Vsak ljubitelj slovenskega zborovskega petja bo dobil na tem koncertu krasno sliko o požrtvovalnem delu naših pevcev ln o visoki stopnji, na kateri stoje danes posamezni zbori. Na programu so moški in mešani zbori. Hrastničani pridejo tudi * svojim orkestrom. Opozarjamo, da se dobe vstopnice od 10. do 12. in od 2. ure dalje v veži pred Unionsko dvorano. j IS. III. «931. „V*EBOVZETlE" ) ■ P. Hugolin Sattner: Oljki. Izza prevrata bo ljubljanska Glasbena Matica prvič izvajala to delo na javnem koncertu v četrtek 12. t. m. Izvajala bode »Oljki« z vsem svojim velikim aparatom, pod vodstvom ravnatelja Poliča. Orkester bo štel nad 60 godbenikov, mešani zbor Glasbene Matice šteje danes preko 130 članic in članov. V solističnih partijah pa sodelujejo operna pevka gdč. Vera Majdičeva, članica zbora gdč. Ljudmila Vedralova in operni pevec Josip Križaj. Ravnatelj Polič je to delo pripravil z vso ljubeznijo in vestnostjo, umetniško dovršeno izdelal tudi najmanjše detajle, kakor smo pač od njega dosledno navajeni. Če omenimo Se, da je koncert v proslavo 801etnice odličnega avtorja, smo pač povedali vso važnost te prireditve Glasbene Matice. Opozarjamo, da so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. B Oražnova proslava pri Ljubljanskem Sokolu. Ob 10-letnici smrti br. dr. Ivana Oražna, prvega staroste Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, priredi prosvetni odsek Ljubljanskega Sokola 11. t. m. ob 20. uri v Narodnom domu spominsko predavanje. Predaval bo starosta brat Bogumil Kajzel. Dolžnost vsega članstva je, da se polnoštevilno udeleži te proslave. Hkrati se obvešča članstvo, da bo koncem tega meseca predaval brat dr. Nikola Preobraženski o Dosto-jevskem v proslavo 50-letnice njegove smrti. V mesecu aprilu pa bo predaval znani sokolski delavec polkovnik brat Ljubo Novakovič. Prosvetni odbor. Zdravo! t dvorani »Delavske zbornice« akademijo s plesom r korist »klada za poučni izlet na Jadransko morje. Ljubljansko občinstvo vljudno opozarjamo na to dijaško prireditev, ki zasluži vee pozornosti in moralne podpore. ■ Epcira diademata — ali po naše »Križni pajek« ponovno na Šentjakobskem odru! Danes ponovi Šentjakobski oder v Ljubljani izvrstno veseloigro »Križni pajek«, ki je imela pri vseh predstavah Izreden uspeh. Pridite vsi, ki se hočete nasmejati! Začetek ob 20.15. a Sokolsko društvo Ljubljana II. bo imelo svečano komemoracijo za pokojnim prvim starostom JSS bratom dr. Oražnom v torek 10. t. m. ob 8. uri »večer v telovadnici na realki. Uvodno besedo bo imel starosta br. dr. Milan Šubic, o delu velikega pokojnika za narod in sokolstvo pa bo predaval društveni prosvetar br. Parcer. Članstvo in naraščaj se poziva, da se polnoštevilno udeleži žalne svečanosti. a Najlepša zabava v tem mesecu bo ▼ alčkov večer Sokola II. v soboto 14. t. m. v veliki in mali dvorani Kazine. Godba prvovrstna. Vstopnina 10 Din. a Odprta noč in dan so groba vrata. Umrle »o: Katarina Planinšek roj. Gregorin, vdova užila inskega paznika, 69 let »tara, Gailjevica 232, Katarina Potočnik, bivša kuharica, 65 let stara, Vidovdanska c. 9, Uršula Ocepek, užitkarica, 78 let etara, Vidovdanska cesta 9. a Slavistični klub DSFF vljudno vabi cenjeno občinstvo na današnje predavanje prof. Fran-eeta Vodnika o »Sodobnem umetnostnem nazoru«. Dvorana Filharmonije, Kongresni trg. Začetek ob pol 11. uri, vstop prost. Koks za kovače in centralne kurjave \j. angleškega premoga 75 Din za 100 kg 327 Iranko plinarnn nudi Ljubljanska mestna plinarna. a Gostovanje pravega japonskega teatra ▼ Ljubljani. V ponedeljek 16. t. m. gostuje v opernem gledališču pravi japonski teater, ki pravkar zaključuje svojo turnejo po Evropi. Zadnje p-ed-stave bodo v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani, nakar le odpeljejo japonski igralci nazaj v domovino. Vstopnice bodo v predprodaji od petka 13. t. m. dalje pri dnevni blagajni v operi. B Podružnici Pomladka Jadranske Straže in Ferijalnega Saveza na Tehnični srednji Koli priredita v soboto 14. marca t. 1. tečne ob 20. uri VIKTOR MEDEN veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka ln brezalkoholnih pljaS LJUBLJANA, Celovika cesta 10 a Služkinjo 10 te vi dramile I Napolnile »o v udnjih nedeljah do zadnjega kotička obsežne prostore poselsltega shajališča v Prečni ulici št. I, ki ae je po par aeatankih izpremenilo v pravo učilnico Močna šelja zbranih deklet po nadalj-ni izobrazbi se vidno izraža v izredni pozornosti pri pouku po pripovedovanju gdč. učiteljice. Vodstvo »i je oskrbelo novih prostorov za jezikovni pouk in šivalnico, da ohrani prijazno shajališče »v oj emu prvotnemu namenu. Služikinja (gospodinjska pomočnica) je človek poklica, ki rabi po iavršenem delu oddiha. Stediti morajo njeno energijo, *ato ji ne smemo odvzeti vseh prostih ur za pouk, ki pomeni duševni napor. Vodstvo posetskth teSajev Je zato odredilo, da •e vrše tečaji, ki zaposlijo učenko celo popoldne, le vsako drugo nedeljo. Učne ure onih tečajev, ki *e vrše vsako nedeljo in praznik, so pa nastavljene tako, da se oglasijo dekleta lahko pred ali po pouku v shajališču, kjer imajo svojo zabavo. Toda tudi zabava bo urejena v duhu današnjega časa. Vodstvo se trudi, da pridobi za shajališče prvovrsten radio-aparat. B V vednost gospodinjskim pomočnicam (služ. kanjam). Vodstvo pripravljalnih poselskih tečajev v Prečni ulici 6t. 2, sprejema še nadalje prijave za pouk v nemščini, slovenščini, Šivanju, računstvu in kuhanju med tednom vsako dopoldne, ob nedeljah in praznikih popoldne od pol 4. do pol 7. »večer. V vsak tečaj se bo sprejelo samo določeno Število učenk, da bo red pri pouku in večji napredek. 772 B Svoji k svojim! Gospodinje vseh slojev, sdružite se v veliko organizacijo, da boste lahko varovale svoje interese in se zavzemale za svoje koristil Priglase sprejema Splošno žensko društvo, Rimska cesta 9, pismeno, ali ustuo vsak dan od 4. do 6. popoldne. B Prihodnji teden bo gostoval pri nas v operi Glumači in Gavalleriaruslicana znani češki tenorist Masak, ki nastopa te dni z velikim uspehom v zagrebški operi. B Žrtev otroške igre. V St. Janžu so se v soli v odmoru igrali otroci. Med igro je neiki šo-larček zadel s vrvico 18-ietnega Antona Železnika, rudarjevega sina, v oko in mu ga težko poškodoval. Železnika so tako odpeljali v Ijub-ijansko boilnico. B Razburljiv dogodek. Okoli 1530 sta zakonca Š. Martin in Terezija pred skladiščem tuik. glavi i ega kolodvora svoja v preobloženi tovorni voz vtprežena konja tako neusmiljeno pretepala im trpinčila, da sta s tem povzročila med občinstvom javmo zgražanje. B Čigavo je ukradeno perilo? V senu na nekem hlevu so našli 22 komadov že rabljenih, •veže opranih belih žepnih robcev, 2 naglavna robca, 8 brisač, 2 servijeta, 1 bela preobleka za blazino, 1 Sleyerpištola s 27 naboji. Perilo je fe precej obrabljeno, a »veže oprano Sin liika-no. Najbrž je bilo ukradeno na deželi ali pa kaki perici. Poedini kosi perila so označeni z monogrami: >S. A.«, dalje »Alojzij Stare šl. 5, 10, 14«, »M. J.< in »D. K.«. Navedeni predmeti •o na vpogled na poldoijd, kjer naj se lastniki *glase. B Tudi iz avtomobilov kradejo. Iz osebnega avtomobila št. 2—69 izpred gostilne »Pri Pavletu« je ukradel neznan tat 4 in pol m črnega blaga za kostum, 8 m svilene podloge, 1 in pol m kontenine, 6 in pot m črnega žameta in iz nočne torbice 376 Din gotovine. 9kupna Skoda maša Din 1587. B Tatvina v Brednji tehnični šoli. Iz geome-terskega oddelka Srednje tehnične šole je bilo ukradeno risalno orodje, vredno 800 Din. Ukradeno orodje je bilo v etuiju in je znamke »Vestler«. rcmi Uspešno delovanje pevskega drušiva »Loški .glas« 70-leinica odličnega Jugoslovana Trbovlje, 7. marca. V Sv. Juniju oib Taboru je zagledal luč sveta naš Jubilant g. Goropevšek Jože, mož jeklene volje in kremenitega značaja, neustrašen iin odločen borec za narodno svobodo v najbolj nevarnih časih našega narodnega robstva. Jubilant je prišel v Trbovlje pred 40 leta. Videl je, da grozi od nemškega prodiranja proti Jadranu našemu ljudstvu gotov propad in zato }e šel z narodnima buditeljema tukajšnjim župnikom g. Erjavcem Petrom in z go. Dimnikovo Ano takoj na delo za narodno stvar. Videl je, da je potrebna predvsem narodna samoobrana in tako ga opazimo med soustanovitelji tambu-rašikega in pevskega društva »Zvon«, Oirii-Me-todove družbe in nekaj let nato Sokola. Ni pa sodeloval samo v teh narodno obrambnih organizacijah, temveč tudi v gospodarskih 'ustanovah, tako v Trboveljski hranilnici in posojilnici, v občinskem odboru itd. Leta 1910 »e je udeležil izleta naših Sokolov v Sofijo. V Beogradu 80 jih tedaj bratje Srbi navdušeno »prejeli. Poklon Mi »o ee bi agopokojnemu kraJju Petru Osvoboditelju, kar jim je dalo nove pobude za vztrajno borbo za našo narodno svobodo. Goropevšek Jože je prišel domov in prepričeval narod, da se bližajo dnevi narodnega osvobojenja. Ko so leta 1914 peljali truplo avstrijskega prestolonaslednika skozi Trbovlje, je odklonil udeležbo Sokola pri špalirju in komaj ušel kazni, kajti državni pravdnik ga je klical na odgovor. Dne 17. avgusta leta 1914 so ga aretirali in odpeljali v graške zapore. Označili so ga za »nepomirljivega rovarja proti avstrijskemu javnemu redu in miru in za nestrpnega •g i ta tor ja in propagatorja Jugoslovanstva«. V zavesti, da je stordJ za narodno svobodo Teč ko (je bila njegova dolžnost, zre jubilant — 70 letnik — nazaj v robsko preteklost. Kio-Mko jih je med nami, ki kliko store isto? Še redno je trden in Se vedno delaven v narodnih In gospodarskih organizacijah. Želimo jubilantu še mnogo srečnih let in vse, kar si sam ieto! Naši jugoslovanski mladini pil naj bo TBgled, svetel vagled požrtvovalnosti za narod ki državo. Bolniška blagajna drž. uslužbencev Ljubljana, 7. marca. Vse državno uradništvo bo gotovo z naj večjim veseljem pozdravilo dejstvo, da se je Podpornemu društvu finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino v Ljubljani posrečilo v okrilju njegovega bolni-tkega sklada osnovati bolniško zavarovanje — edinstveni primer samopomoči državnih uslužbencev, katerega dobrot more biti deležen sleherni državni uslužbenec in upokojenec, ki postane član Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za Dravsko banovino. Imenovano podporno društvo, ki je bilo ustanovljeno 19. XI. 1930., šteje po preteku treh ineseceh svojega obstoja že preko 500 Slanov in razpolaga že danes z gotovino preko 40.000 Din. Da bo mogoče izvršiti čim izdatnejše bolniško zavarovanje državnih uslužbencev, je občni zbor Podpornega društva finančnih in drugih uslužbencev državne uprave za dravsko banovino glede na pogoj, da mora biti sleherni član bolniškega sklada tudi član imenovanega podpornega društva, sklenil dne 20. t. m., da nudi vsem, ki pristopijo kot člani v to podporno društvo do 30. aprila t. 1., posebne ugodnosti In olajšave. Pristopnina, ki je enkratna in velja za ves čas trajanja čianstva, znaša le 40 dinarjev in se more plačati tudi v mesečnih obrokih. Članarina znaša letno 10 Din. Redni mesečni prispevek, ki se plačuje ne oziraje se na število smrtnih primerov in katerega višina }e odvisna od starosti člana ob dnevu vstopa v S odporno društvo, pa znaša od 6 Din do 10 Din. •ruštvo izplača svojcem umrlega člana posmrtnino, katere višina je odvisna od trajanja članstva m znaša od 1500 do 5000 Din. Do dne 80. aprila se sprejemajo v imenovano podporno društvo kot redni člani vsi državni uslužbenci in upokojenci, kakor tudi njihove ženo, vdove in svojci, ako niso prekoračili 60. leta starosti. Izredni Člani pa morejo postati otroci rednih članov in otroci umrlih rednih članov od 6. leta starosti dalje. Vsi, ki so člani (bodisi redni ali izredni) imenovanega- podpornega društva, morejo postati člani bolniškega sklada, ako doplačajo mesečno še znesek 10 Din. Ugodnosti članov bolniškega sklada so naslednje: 1. Brezplačna sdravniška ordinacija pri zdravnikih speeija-listih. 2. Brezplačna dobava zdravil, tudi specialitet 8. Brezplačna oskrba III. razreda na Golniku. 4. Denarna podpora obolelim članom, ki morajo v bolnico. 5. Denarne podpore članom v manjših krajih (trgih in vaseh), kjer ni mogoče dobiti društvenih zdravnikov. Teh ugodnosti more biti deležen član, ki oboli, če je že najmanj tri mesece član bolniškega sklada. Kot dan ustanovitve bolniškega sklada se smatra 1. marec t. 1. V veljavo pa stopi bolniški sklad, čim doseže 400 članov. Nedvomno je, da bo večina državnih uslužbencev javila svoj pristop k tej dobrodelni in socialni ustanovi, ki bo svojim članom v največji sili, potrebi in stiski nudila najzanesljivejšo in najhitrejšo pomoč. Čim večje bo število članstva podpornega društva, tem višja bo posmrtnina. Čim večje bo število bolniškega sklada, tem večje bodo ugodnosti bolniškega zavarovanja. Končno bodi omenjeno, da je občni zbor pooblastil odbor Podpornega društva, da sme do ▼oljevati rednim članom tega društva majhna, 'brezobrestna kratkoročna posojila. Zagorje, 7. marca. Na pobudo g. Levstika lz Zagorja se Je ustanovilo leta 1909 na Lokah pevsko društvo, ki Je uspešno delovalo do početka svetovne vojne. Med vojno so se razkropili pevci po frontah ln petje Je zamrlo. Po preobratu sta prevzela vodstvo gg. Riko Jesih ln Albin Bajde, ki sta pevce zopet oživela, da so prirejali Izlete ln nastope. Na zadnjem občnem zboru so bili ponovno Izvoljeni g. Franc Kovač za predsednika g. Peter Gostiša za podpredsednika ln g. Pavle Kovač za blagajnika. Društvo, ki šteje 4 ustanovne, 24 aktivnih ln Tam pod Gorjanci živi nekje kmet Mavsar. Za kratek čas ima pri Mehovem ličen vinograd ln prijazen hram ln v njem dobro kapljico. Zdaj enkrat mu je zmanjkalo doma pijače, pa se Je napotil »v goro« po drugo. Počasi se je zibal po cesti proti Gorjancem in zdelo se mu Je, da Jo seka za njim prijatelj Pavlin, ki ga Je bil opazil in bo porabil priliko, da se kaj pogovorita. Za dozdevnim Pavlinom sta ubirali pot navkreber dve prav tako majhni ženski, kot Je Pavlin. Mavsar Jih ni čakal, saj Je Itak vedel, da pride Pavlin k njemu. V hramu si Je Mavsar natočil poliček, prigriznil malo kruha, pa so se vrata odprla in vstopil Je oni mali mož, ki pa ni bil Pavlin, Lepo je bil oblečen in čisto moški, le roki sta bili nekam čudno oglati in brez prstov, saj zdelo se Je tako, ker možak je nosil rokavice. Je pač mrzlo zdaj brez njih. Kosmati tujec je vzel 20 podpornih članov, je priredilo lansko leto skupne zlete e nastopi med drugimi v Lukovico pri Domžalah, Vransko ln Mrzlico. Nabavilo si Je tudi harmonij ter je financijsko trdno. Društvo je ustanovilo tudi dramski odsek, ki ga vodi g. Flere ln Je priredilo 1. marca t. 1. T Zadružnem domu na Lokah ljudsko Igro »Dl-mež« Dvorana Je bila napolnjena do zadnjega kotička. Predvideno bo priredilo društvo etos rečjl pevski koncert ■ sodelovanjem zagorske rudniške godbe, koje kapelnik Je poznani g. Srečko Godina, ki Je Istočasno pevovodja pevskega društva. izpod pazduhe gramofonski kovček, ga odprl ln tako lepo zaigral, da Je mislil Mavsar, da sanja. Ponudil Je tujcu piti, kar je ta rad storil. Pa so se ponovno odprla vrata in skoro priplavali sta v hram oni dve ženskici iz ceste. Tudi onidve sta imeli tako čudne orokovičane prste. Nemo sta se priklonili in po zvokih gramofona zaplesali. Mavsar Je pil in vedno bolj začudeno gledal. Oglasil se ni noben od tujcev, pač pa sta ženski pozvali Mavsarja z gesto, naj gre plesat. Pa se je mož razjezil, udaril po mizi ln zarobantil: »Ali se mi poberete, vi zlodji! Kdo pa je gospodar v tem hramu!« Grozeče Je vstal, možic pa je že imel zaprt svoj gramofon ln brez slovesa in besede so vsi trije tiho odšli, kot so prišli. Mavsar pa se ni še svoj živ dan tako zgodaj vrnil iz vinograda, kot tedaj, Je dejala njegova žena. Mož pa je uverjen, da Je Imel opraviti s samimi živimi vragi. Lakner v Kamniku in v Šmartnem Kako so bile pojasnjene številne tatvine po morilčevi aretaciji Ljubljana, 7. marca. Moriiec Lakner je bil tudi v Kamniku? Na nedeljo, dne 1. februarja t. I. v mraku je bil v župnišču v Šmartnem izvršen vlom. Za storilca se je zvedelo šele sedaj. Tisti dan je g. dekan odšel iz svoje pisarne v kuhinjo nekaj naročiti. Sobo, ki je med pisarno in hodnikom, je za seboj zaklenil, toda v ključavnici je pustil ključ. Ko je prišel pa čez nekaj časa potem nazaj, je opazil, da so vrata te sobe na stežaj odprta, v pisarni pa je bil predal mize odprt. Iz tega je izginilo okroglo 50 Din gotovine, kateri znesek je g. dekan prejel dotični dan od strank za nabavo raznih knjig. Seveda je bilo vsako poizvedovanje zastonj, dokler ni zagledala njegova sestra-gospodinja v »Jugoslovanu« sliko zloglasnega Laknerja Janeza. Namreč spomnila se je nanj tudi radi tega, ker je bil ob priliki misijona prišel v župnišče beračit ter ga tako z gotovostjo spoznala. Najbrže mlademu zločincu ni bila takrat dana prilika, da izvrši kako večjo tatvino. Kmalu za ten: istega dne je bilo res vlomljeno v farni cerkvi v puščico. Kakor je »Jugoslovan« že poročal, so osumili tega dejanja neka mlajša fanta iz tukajšnje okolice, ki sta dejanje seveda zanikala v zavesti, da sta nedolžna. Končno je pa le prišlo na dan, da je Lakner sam ta vlom Izvršil, saj je že priznal tatvino denarja pri g. dekanu. Zraven je pa povedal še, da je vzel tudi še nekaj klobas. Sedaj bo že prejel zasH-leno kaze:- Morilec zajcev in kokoši v Hrastniku Hrastnik, 5. marca. Poročali smo že, da se je v steklarskih hišah nastanjenim steklarjem pred tednom zgodi- lo, da je neznan hudobnež pomoril večje število zajcev in jih tako pustil na dvorišču ležati. Danes po noči pa se je skrivnostni morilec zajčkov zopet pojavil in je steklarju K. ukradel zajko, dočim je drugim pomoril kokoši in jih poginule pustil na dvorišču. Najbrže bi odnesel tudi te, a je bil pri svojem tatinskem poslu pre-poden. Ko se je okrog polnoči vračal oboleli steklar I. z dela domov, je opazil pri hlevcih velikega psa, na kar pa ni polagal nikake važnosti. Kmalu za tem pa se je v delu, kjer se nahajajo hlevci za zajce iu perutnino, slišal ropot, ki ga je čul steklar Franc V., na kar je prižgal luč in hotel pogledati, kdo v tako pozni uri ne da miru. Komaj pa je odprl vrata, že jo je za voglom pobrisal moški visoke postave z Kakor fujemo, je Lakner v zaporu v Ljubljani priznal, da je v sredi januarja izmaknil v neki hiši na Vrhpoljah 200 Din. Njegova izpoved bo vsekakor odgovarjala resnici, ker je res hčerki ge. Škofiča na Vrhpoljah izginilo iz nočne omarice 200 Din in to v času, ko ni bilo nobenega v hiši. Opazili pa so domači, da je moral nekdo stikati po hiši, ker so našli odprta vrtita, ki so bila prej zaklenjena, vendar tatvine niso naznanili kakor tudi ne g. Lap na Šutni, kateremu je tudi iz nočne omarice izginila srebrna žepna ura. Tudi to je najbrž poba-sal Lakner, ko je nekoč prišel vprašat, ali imajo zanj kaj dela. Laknarja so tudi spoznali po sliki nekateri Kamničani, h katerim je prišel prosit. V neki gostilni se je pa izdajal za vinskega trgovca in ponujal v nakup vino. Spoznali so ga po sliki. Morda je izvršil še več tatvin, toda po mestih je pač tako, da manjših tatvin nikoli ne prijavijo orožništvu iz razumljivih vzrokov, da se izognejo neljubim preiskavam po hiši in pri domačinih. /lato uro je ukradel v Kranju Pretekli mesec so neznanci ukradli v trgovini dežnikov Fani Pečnik zlato uro V preiskavi proti znanemu roparskemu morilcu Ivanu Laknerju pa so sedaj dognali, da je ta ukradel uro, in sicer v družbi Josipa Lampreta, liro je pozneje za 50 Din zastavil v Kodeljevem. dvema psima, katerih eden je bil črn drugi ru-jav. Ali omenjeni steklar temu ni pripisoval nikake večje pažnje in le na ta način jo je hudobnež srečno odnesel. Pojavil pa se je tat tudi v drugih krajih v okolici in tudi tam pričel s svojim tatinskim poslom. Zjutraj pa so hotele gospodinje krmiti zajce in kokoši ter so opazile, da so hlevci razbiti, da so zajci odnešeui in da so kokoši pobite ter leže po dvorišču. Podjetnega tatu pridno zasledujejo orožniki. Šmartno pri Litiji Prosvetni oder priredi žaloigro »Živa pokopana« v Prosvetnem domu danes 8. t .m. ob 15. uri. Vloge so v rokah najboljših igralcev. Pridite I Vodstvo trgovin kmetijske zadruge je prevzel, dokler se razpisano mesto ne odda, g. Anton Strmljan. Alojz Lesjak, prejšnji dolgoletni poslovodja se je preselil v Maribor. »Jugoslovanov« roman »Pot nazaj« se je pri naših domačinih zelo priljubil. Čitatje »Jugoslovana«, ker ima tudi službeni del z vsemi razglasi oblastev. Pevsko društvo »Loški glas« iz Lok pri Zagorju Čudna zgodba izpod Gorjancev Kmet je prepričan, da je imel opravka z živimi vragi Razstava Toneta Kralja Ljubljana, 7. marca. V zasebnih prostorih profesorja dr. Mirka Hribarje v Frančiškanski ulici 10/11. je razstavil slikar Tone Kralj več svojih naj-novejšlh del. Večina nih je religijoznega zna-6aja. Tako n. pr. »Vihar na morju«, ki kaže Jezusa s svojimi učenci v čolnu na razburkanem morju, ln »Sv. Anton Padovanski govori Ribam«. Obe veliki sliki sta namenjeni za mednarodno razstavo religijozne umetnosti v Padovi, ki se bo vršila od junijaa t. 1. do Junija pr. 1. Religijoznega značaja so še velike aMke »Zadnja večerja«, last banske uprave Dravske banovine, »Nadaugelj Gabrijel«, »Štefana kamenjajo« (razstavljena je bila lansko spomlad na mednarodni razstavi v Antverpnu) In »Golgota« (razstavljena lansko jesen na mednarodna razstavi v Antverpnu). Poleg teh slik je razstavil Tone Kralj še portret »Zena«, ki je bil označen na beograjski razstavi kot najboljši portret, dalje »Očetov portret«, »Svatba« in Cankarjev kip. Velika slikarjeva produktivnost je razvidna že iz naštetih umetniških del, ie bolj jasna pa nam je, če prelistamo »Album za mednarodno razstavo re-ligijozne umetnosti v Padovi«, v katerem naj-4anio poleg množice fotografij tudi fotografije Tonetovih velikih cerkvenih del za cerkve v Strugah na Dolenjskem, v Volčah na Tolminskem, v Avberju na Kraeu in v Višarjih pri Trbižu. Kdor pregleda pazno vsa razstavljena dela, mora spoznati, da je Tone Kralj eden tistih redkih naših umetnikov, ki se mu skoraj vse posreči, česar se loti. Vsa dela so globoko umetniško doživljena in učinkujejo z veliko toplino. Tone Kralj je v teh delih napredoval vsebinsko in oblikovno. Kar ga nam dela posebno simpatičnega, pa je to, da diha iz njegovih umetnin prirojena slovenska liričnost, ki jo }e ugotovil že propagandist slovenske moderne dr. Stele. Razstava bo odprta samo še danes in jutri ed 10. do 16. Reja srebrnodlakih lisic v Škofljici Današnja težka gospodarska kriza pripravi marsikaterega do razmišljanja, kaj in kako ukreniti na bolje. Komaj nekaj mesecev je od tega, ko so škofijičani ustanovili »Zadrugo za rejo živali plemenite kužuhovine v Škofljici pri Ljubljani r, z. z o. z. Zadruga si Je stavila nalogo vpeljati v Sloveniji in ostali Jugoslaviji rejo živali najplemenitejše kožuhovine, predvsem rejo srebrnodla-ldh in modrih lisic, norcev itd., kar nudi brez dvoma največjo rentabilnost. Svojo farmo ima zadruga v Škofljici v gozdiču za Cominovo vilo, kjer stoji 6 kletk. Za stanovanje in leglo sta v vsaki teh kletk nameščeni po dve kočici za samca in samico V vseh šestih kletkah prebiva torej 6 parov srebrnodlakih lisic, kar predstavlja skupno vrednost 560.000 Din ali 60.000 Din za posamezni par. Lisice so izvrstne plemenske živali in vrže samica tri do šest mladičev. Krmljenje je zelo enostavno In stane mesečno 160 do 200 Din, seveda vse to zelo poceni, 61m več je živali. Za hrano služi meso, goveja drobovina itd. ter tu ln tam nekaj poljskih pridelkov ln suhega sadja. Reja srebrnodlakih lisic je za naše gospodarstvo, zlasti pa za posestnika zelo velikega pomena in se ista lahko vrši v zvezi z drugim gospodarstvom. Zadruga nudi vsakemu članu udeležbo pri tej rentabilnosti in dobičkanosni panogi gospodarstva in s tem najugodnejšo možnost do trajnih in izdatnih dohodkov. Dan za dnevom se priglašajo novi člani in že sedaj Je veliko povpraševanje za odkup lisic v lastno rejo. Bohinjska Bistrica Koprivnik v Bohinju. Sokolsko društvo Koprivnik je zgubilo enega izmed najtrdnejših svojih članov bratn Jožka Benedika. Rad je sodeloval pri vsaki prireditvi in še pri zadnjih predstavah je pomagal kot igralec. Toda težka in nad vse mučna bolezen ga je priklenila na posteljo. V najlepši mladosti 19 let se je moral posloviti od življenja. Na žalostni poti so ga apremlje-vali poleg potrtih domačih skoro vsi bratje in sestre Sokolskega društva Koprivnik. — Naj Ti bo lahka zemljica, dragi Jože. Bil si nam dober tovariš in brat, ohranili Te borno v blagem spominu. — Domačim globoko sožalje! Senzacijonalna aretacija znanega Mariborčana V več mesecih si je iz zaklenjene blagajne prisvojih okrog 10.000 dinarjev fHaaeibov m Maaarykova 81-letnic«. Ceškl klub priredi danes popoldne ob 14‘30 v mali dvorani Narodnega doma posebno prireditev, pri kateri bodo sodelovali otroci češke dopolnilne šole. Na sporedu so govor in deklamacije čeških otrok. m Proslava Sattnerjeve osemdesetletnice. V sredo, dne 11. t. m. bo pevsko društvo »Maribor« poslovilo osemdesetletnico rojstva našega velikega komponista p. Hugolina Sattnerja. Pelo bo v veliki dvorani pivovarne »Union« njegov oratorij »Vnebovzetje«, s katerim bo nastopilo pozneje tudi v Celju ta Ljubljani. | II IH. 1931 ..VNEBOVZETJE**"] m Nova tekstilna tovarna. V Studencih pri Mariboru urejujeta Ceha Stanko Bren ta Hinko Effenberg novo tekstilno tovarno, ki bo pričela obratovati prihodnji mesec. Izdelovala bo ce-flrno platno. m Odpoved nogometne tekme. Za danes napovedana nogometna tekma med I. SSK Mariborom ta SK Ilirijo lz Ljubljane je odgo-dena in se ne bo vršila, pač pa bo ob 14‘30 na igrišču Maribora prijateljska tekma med I. SSK Mariborom ta SK Svobodo. m Aretacija. Policija Je v petek Izsledila in aretirala nekega Rudolfa Žoharja, katerega Uče ta policiji v Ljubljani in v Zagrebu zaradi tatvine. Celje • Proslava 80-letnice p. Hugolina Sattnerja. Slovensko pevsko društvo »Maribor« je v proslavo 80-letnice skladatelja p. Hugolina Sattnerja naštudiralo njegov oratorij »Vnebovzetje«:. II. t. m. nastopi z delom v Mariboru, na Jožefov praznik, v četrtek 19. marca pa pride dru-Stvo v Celje, kjer priredi ob 1630 v dvorani Ljudske posojilnice velik koncert, na katerem bo izvajalo »Nebovzetje«. Obisk koncerta zelo priporočamo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek ter v Slomškovi tiskovni zadrugi. • Zborovanje učiteljskega društva se je vršilo včeraj v mestni narodni šoli ob številni udeležbi učiteljic in učiteljev. Zborovanje je vodil g. upravitelj Gosak 8 Teharja. Namesto obolelega pisatelja Finžgarja je predaval umetnostni zgo-dovinr g. Mrolt, ki je razlagal celjske umetno-stno-zgodovinske spomenike. Predavanje je bil ) celo zanimivo, ker je g. Marolt govoril o najnovejših odkritjih, ki doslej še niso bila objavljena. Po predavanju so se obravnavale stanov ske zadeve učiteljev. • Sokolsko društvo v Celju poziva vse, ki bi na letošnjem župnem zletu nastopili, pa so vsled kakega vzroka začasno izostali, da se v lem mesecu pojavijo v telovadnici, da bi • poznejšim vstopom ne zadrževali velikih zlet-nih priprav. | *Q. 111. 1031. ,.VWEBOVZET|E»1 • »Sola v nebesih« ter deklamacije in petje bodo izvajali na mladinski akademiji, ki jo priredi v nedeljo 15. t. m. ženska podružnica CMD ob 16. v Mestnem gledališču. • Invalidska tombola se bo letos vršila v nedeljo 3. maja, v slučaju slabega vremena pa 10. ali 14. maja. Krajevni odbor udruženje vojnih invalidov prosi vsa društva, da pustijo gornji dan prost za vojne žrtve. • Smrtna kosa. želežničarju Knezu v Košni-ei 8t. 17 je 6. t. m. umrl devet mesecev stari sinček Rudolf. • Nalezljive boleini v Celju in okolici. V času od 15. do 21. februarja je bilo stanje nalezljivih bolezni sledeče: legar v'okolici 1; Škrlatica v mestu 2, v okolici 1; daviea v mestu J, v okolici 4; šen v okolici 1. • Licenciranje bikov bo v pondeljek 9. t. m. ob 8. uri v Žalcu, istega dne ob 13. v Braslovčah ter ob 14 30 v Kaplji, v torek ob 8 30 v Sv. Juriju o. j. ž., v sredo 11. t. m. ob 8. v Celju ter istega dne ob 13. v Vojniku. Posestniki morajo prignati k licenciranju vse nad 15 mescev »tare bike. • Živinorejska in mlečno-kontrolna zadruga v Sv. Juriju o. j. 4. priredi v torek 10. marca dopoldne ob priliki licenciranja bikov v Sv. Juriju plemenski sejem bikcev. Na sejem bodo postavljeni bikci v starosti 8 do 15 mescev, ki izhajajo od krav, ki so kontrolirane na tnleč-nost. , • Mrtvec v Savinji. Pred dnevt so nekateri posestniki v Liecah opazili v močno narasli Savinji truplo neznanega moškega srednjih let, Truplo doslej še niso našli in tudi ne vedo, kdo bi bil utopljenec. Šoštanj Josip Cugmus umrl. V Šoštanju je v četrtek umrl upokojeni šolski upravitelj Josip Cugmus, ki je po raznih krajih služboval 42 let, nazadnje v Plešivci pri Skalah. Lani je obhajal 50-letnico mature. Pred letom je začel prej krepki starček bolehati. Sedaj ga je pograbila smrt v 72. letu starosti. Zapušča vdovo in sina Josipa, ki je inšpektor v ministrstvu prometa. Naj počiva v mirul Licenciranju plemenskih bikov za vse občine šoštanjskega okraja bo ria sejmišču v Šoštanju 24. marca ob 10. uri. Priženejo se naj vsi biki nad 15 mesecev stari, ki so namenjeni za pleme. Obeta se tudi ugodna prilika za prodajo mlajših bikov. Občinska trošarine. Občina Šoštanj - okolica, bo pobirala v smislu odloka kr. banske uprava II. 3564-1 v letu 1931 naslednje občinske trošarine: od 100 1 vina 150 Din, od 100 1 vinskega mošta 150 Din, od 100 1 piva 50 din in od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka pa 12 Din. Sokol v Soštanjn. Dramatični odsek pripravlja v režiji br. Robinšaka šaloigro »Njen Kor-porak. Sestra Cilka Trobejeva pa vadi z naraščajem mladinsko igro a petjem In plesom »čudežne gosli*. Pevski odsek — mešani zbor — pod vodstvdm br. Jurčeta Vrežeta priprav-Ija za svoj prvi koncert tudi dr. Schwabovo »Zlato kanglico« > epremljevanjem orkestra. Po plesih in maškeradah zopet resno prosvetno delo. Maribor, 7. marca. Gostilničar in vinski trgovec Kapetanovič v Vetrinjski ulici je v poslednjih tednih večkrat opazil, da mu zgine denar iz zaklenjene blagajne v pisarni, vendar pa si tega pojava ni mogel razlagati. Naposled je pričel sumiti, da mora s temi zagonetnimi tatvinami biti v zvezi v Mariboru dobro znani knjigovodja J. T., ki mu je za manjši mesečni honorar pomagal voditi knjigovodstvo in korespondenco. Naposled je tako dozorel, da je Kapetanovič včeraj sklenil, da bo pred pisarno in blagajno strogo nadziral. V ta namen je pozval detektiva, ki se je preko noči skril v bližini njegove pisarne. Načrt je nepričakovano sijajno uspel. Že proti jutru je nenadoma prišel omenjeni Samomor brezposelnega delavca Kranj, 7. marca. Včeraj zvečer se je pod Smarjetno goro obesil 391etni Janko Pucelj. Stanoval je pri svojem bratu. Dolgo časa je bil delavec v tovarni gumijastih izdelkov »Vulkan« v Kranju. Pred letom dni so ga reducirali in to mu je vzelo duševno ravnovesje. Omračil se mu je um in zadnje čase je zelo ljubil samoto. Snoči je izginil. Brat ga je povsod iskal. Toda vse zaman. Pregledal je drvarnico, kjer se je nesrečnež zadnje dni mnogo mudil. Končno ga je iztaknil v kleti. Visel je na meter dolgi vrvi. Brat je takoj odrezal vrv in poklical ženo In sta ga z umetnim dihanjem skušala rešiti. Ni se jima posrečilo. Poklicali so zdravnika dr. Božidarja Fajdigo ki je konstatiral smrt. Novo mesto Konj >e mu Je splašil. 24 letni France Piletič posestnikov sin lz Gradl&ča pri št. Jerneju, Je te dni prttel z majhnim vozičkom v mesto. Mimo je potekala vožnja, nepričakovano pa se Je konjiček, ki Je ob državni cesti vajen avtomobilov, ustrašil tutanja ta ropotanja ter zdrvel r stran, pri tem pa se Je mali voziček z voznikom prevrnil in France se je pošteno potolkel po glavi ta po desni roki. Mesto domov, Je zavil v kandijsko bolnico. Prst mn Je odtrgalo. Gozdni delavci v Rogu so valili na kupe hlode ta Jih zlagali, pa Je hotela nesreča, da sta prišla Jožefu Rizmanu dva prsta med hlode. Enega mu Je zmečkalo, drugega pa mu je polovico odtrgalo. Vsekal se Je v levo roko Bele Mihael, gostač v Vinji vasi, ko si Je pripravljal drva za peč. Zdravijo ga usmiljeni bratje. Sekanje v mestnem gozda za Cegelnlco, kjer je mestna občina prodala logaški lesni tvrdki Hodnik & Vovk 1190 kubičnih metrov lesa, se je s polno paro pričelo ta če bo vreme ugodno, bo za sečnjo dovoljeno drevje podrto 4e do konca tega meseca. Cegelčani bodo za nekaj let preskrbljeni s trskami, mestna blagajna bo za 125.000 Din bolj bogata, gozd pa bo na bolj-fiem. Zobozdravnik Jr. Ton e Furlan ipecijallst sa ustne in zobne bolezni, je pričel redno ordlntratl od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v Novem mestu, v Kastelčevi hiši na Ljubljanski cesti. 781 Z ograjo vred v globino. V Dolenjih Lazah pri Crmošnjicah Je lezel devetletni Mikličev Tonček iz »ganka« na dvorišče. Po otroški navadi se Je obešal na ograjo, ki Je morala biti že bolj na slabih nogah. Odtrgala se je pod dečkovo težo ta vse vkup je zagrmelo v globino. K sreči do tal ni bilo bafi daleč, vendar Je obležal Tonček nezavesten ta krvav. Pri padcu si je močno ranil desno dlan in se pretresel, da so ga morali oddati v bolnico. Nogo si je zvila. Osemletna učenka Nada žagarjeva je z otroci tekala po ulici, padla in si levo nogo zvila v členku. Leži v ženski bolnici. Nove klopi dobi šmihelska cerkev. Bodo prvovrstno delo z izvirnimi okraski, ki Jih oskrbi priznani in poznani naš kipar in rezbar gosp. Radoslav Ažman. Po možnosti bodo nove klopi postavljene že za Veliko noč. V preteklem letu je stopilo društvo trikrat v akcijo pri požarih. Društveni zdravnik dr. Marjan Polenšek Je za članstvo vodil saniteni tečaj. Mnogo se je govorilo o preureditvi društva in se tozadevno napravilo več prav umestnih sklepov. Na predlog načelnika Fr. Reitza se je pri društvu ustanovil pevski zbor in je na mestu prijavilo svoj vstop 14 članov. Požrtvovalnemu nesebičnemu ta marljivemu društvu želimo v novem poslovnem letu čim več uspehov. Prvi slovenski kuharski mojster. Na kuharski razstavi, ki se je vršila prošli teden v hotelu Union, je bil priznan naslov »prvega slovenskega kuharskega mojstra« Novomeščanu g. Josipu Forščku, k čemur mu iskreno čestitamo. Gospod Foršek se je izučil v Unionu, lansko poletje je vodil kuhinjo v kopališču Dobrni, zadnje mesece je bil šef kuhinje v hotelu Pariz v Skoplju. Zdaj mu ponudb dežuje. Najbrž pojde črez poletje na Bled, Jeseni pa v Ameriko. Gosp. Foršek je tudi član mednarodne kuharske zveze, ki ima svoj sedež v Frankfurtu a. M. Zobje nas ne bodo več boleli, ker Je za njih nego ta zdravljenje pri nas v dovoljnl meri poskrbljeno. Dvema dentlstoma se je prošli teden pridružil še Specijalist za ustne ta zobne bolezni, zobozdravnik dr. Furlan. Zanimivo, da so val trije gospodje v gorenjem koncu mesta. J. T. v hišo, odprl s ključem sobo ter stopil k blagajni. Detektiv in gospodar sta mu previdno sledila in ravno opazila, kako je potegnil iz žepa ponarejene ključe in odprl železno blagajno, da bi si spet prisvojil nekaj denarja. Tedaj pa sta oba planila in zgrabila vlomilca prav pri poslu. To je moža, ki je že v starejših letih, popolnoma zrušilo, da je kleče prosil milosti, a bilo je prepozno. Moža so aretirali in izročili sodišču. Po dosedanjih ugotovitvah si je J. T. na ta način prisvojil okrog 10.000 Din. To razkritje je vzbudilo v Mariboru ogromno senzacijo. Presenečeni aretiranec je kesneje svoje dejanje priznal in izjavil, da je kradel zato, da bi rešil bede svojo družino, ker je bil v zadnjem času brez rednih dohodkov in stalne službe. Vič V sokolskem domu vprizori drevi ob pol osmih nar. prosvetno društvo »Vodnik« in Gornje Šiške igro s petjem v treh dejanjih »Ponos za ponos«. Predstava je bila že ponovno vpri-zorjena na domačem odru v Zgornji Šiški, uprizorili so jo pa igralci tudi že drugod. Občinstvo je bilo z igro zelo zadovoljno. Ker nastopijo igralci prvikrat na našem odru, zato naj nihče ne zamudi prilike, da si ogleda vprizori-tev. — Dramski odsek Sokola na Viču vprizori prihodnjo nedeljo v režiji brata Borštnika igro »Otok in struga«, po znanem romanu dr. Ivanu Tavčarju. Na praznik 19. t. in. pa bo svečana proslava Finžgarjeve 60-letnice z naradno igro »Veriga«. Ker se bo udeležil proslave najbrže jubilant sam, opozarjamo viško občinstvo že danes na to izredno prireditev. Bled Kino Bled predvaja danes v običajno določenem času veselo ta zelo zabavno filmsko predstavo »Njena temna točka«, v glavni vlogi Li-lian Harvey. Slovenjgradec Odprta noč in dan so groba vrata! V tukajšnji bolnici sta umrla od 1. februarja do 1. marca Ostrovršnik Ignac, bivši tesar iz Starega trg« pri Slovenjgradcu, 74 let star in Grizold Ferdinand, delavec v tovarni iz Mute 25 let. Doma pa sta umrla 211etai KaSnik Pongrac v Gmajni in Zorman Pavla, hoi posestnika v Trobljah, 4 mesece. N. p. v m.! Žalujočim naše sožalje! Uradna dneva za stranke pri tukajšnjem sre-skem načelstvu. Tukajšnje »resico načelstvo objavlja, da se bodo sprejemale stranke samo ob torkih in petkih od 9. do 12. ure. Na to se opozarjajo vse stranke, da ne bo nepotrebnih potov in stroškov. Izjema je samo za zelo nujne in neodložljive primere. V vseh drugih se ne bo sprejelo pod nobenim pogojem nikogar! Inšpekcija. Sresko načelstvo je inšpieiral okrožni inšpektor g. dr. Schaubach. Na sobotni živinski semenj je bilo prignanih 77 volov in 64 krav, skupaj 141 glav živine prodanih pa je bilo samo 14 volov in 6 krav. Prodajna cena za vole 6 do 7'50 Din, za krave pa 4 do 7 Din za 1 kg žive teže. Obrtne vesti. V Podčetrtek je odšel tukajšni pekovski mojster Zuoj Karl, ker bo tam nada-njeval svojo obrt. Bil je vnet član - pevee »Pevskega društva« in dober družabnik. Njegovo obrt bo nadaljeval Šilih Ivan, pekovski mojster. Sevnica Sprememba posesti. Tukajšnji lekarnar gosp. Abramovič Anton je kupil od g. Wallanta Fr., kovaškega mojstra, na lepem prostoru sredi trga Sevnica stoječo hišo, kamor se bo po temeljitem prenovljenju preselil. Poslopje, v katerem je nastanjeno naše sodišče, je v takem slabem stanju, da napravi že od zunaj najslabši vtis. Poslopje je zasebna last premožnih oseb, ki se nahajajo vse v inozemstvu. Najemnina je visoka, za temeljita popravila poslopja in prostorov pa ni nikoli sredstev na razpolago. Trbovlje V Zadružni knjigarni v Trbovljah dobite leposlovne, znanstvene, poslovne in šolske knjige, vse pisarniške in šolske potrebščine devo-cionalije, slike, kipe, modne liste, tiskovine, vabila, papirnate dekoracije itd. po najugodnejših cenah. Na željo preskrbi vse knjige iz inozemstva. Zasavska podružnica Slovenskega lovskega društva v Trbovljah vabi vse člane na I. redni občni zbor, ki bo v nedeljo 22. marca ob 9. uri v dvorani gostilne Forte na Vodah z dnevnim redom, ki ga določajo društvena pravila. Sokolski oder pripravlja pravljično opereto »Trnjulčica«. Zagorje Javno predavanje ho danes predpoldne v Sokolskem domu. Predaval bo g. dr. Jože Bohinjec o osnutku novega zakona o socijalnem zavarovanju delavstva. Šv. Križ pri Litiji Požar. V soboto nas je nenadoma iznenadil plat zvona. Goreti je začelo okoli 22. ure skladišče trgovine Vidmar v Gabrovski. Naši agilni gasilci pod vodstvom agilnega načelnika Antona Rapeljna so bili v desetih minutah na licu mesta in stopili v akcijo. Pripoznati moramo da so se res žrtvovali, ker je bilo v skladišču več gorljivih predmetov, kakor bencin, olje in kolomaz. V eni uri je bil požar udušen. Zdaj se je pokazalo, da kako je pri nas gasilno društvo potrebno. Robert Vidmar trpi okoli 2000 Din škode. Kako je ogenj nastal, je uganka. Zavarovan g. Vidmar ni bil. Gasilno društvo ima danes ob 14. uri svo redni letni občni zbor. Udeleže se ga tudi župni odposlanci g. Hočevar J. iz Zagorja in g. tajnik Peterca Fr. iz Litije. Poizkusili smo ustanoviti »Sokola«, a so bili nekateri proti temu. Bomo če enkrat poizkusili. Pismo iz Hrastnika Dolska občina se je odločila ometati svojo ta-koimenovano »izolirnico«, da bi ne kazilo ne-osnaženo poslopje tamošuje okolice. Pogrešamo take skrbi pri nas, zlasti okoli vseh treb naših industrijskih podjetij. Seinintja izgleda tako. da se človek nehote vprašuje, ali hočejo ta podjetja v tem pogledu med sabo konkurirati, ali jim pa gre za to, da se Hrastnik nikdar ne otrese naslova »umazan graben«. Priporočali bi, da pogledajo gospodje malo tja preko brda v Trbovlje. — Pohvalno omenjamo, da se je naposled vendar odločila občina popraviti svojo pot do Roševe gostilne tja proti Podineniku. Pot, ki jo rabijo poleg Hrastničanov tudi prebivalci vasi Praprotno, Plesko ter Retje, je bila tako zanemarjena, da je bil nesrečnež, ki je zašel tja, v nevarnosti, da se pogrezne v blatu. — Dolska občina je pričela oddajati svojim posestnikom hišne številke z imenom vasi. Tablice so enake, kakor jih je izdajala pred mesecem trboveljska občina, le da stanejo dolske 9 Din, dočim so bile trboveljske po 24 Din. — Naslednja občina jih dobi vsekakor že brezplačno. Sicer so pa tablice, ki jih je izdelala tvrdka VVesten v Celju, prav okusne." Pritožbe radi našega premoga go se množile, in uprava rudnika se je odločila, da si umisli novo čistilni napravo. Premog je bil namreč — odkar deluje nova čistilnica — tako umazan, da se ga ni bilo varno dotakniti. Pravijo, da bo posihmal lepši. * Tukajšnji steklarji hočejo ustanoviti svojo godbo na pihala. Dokaz, da se mladina zanima vedno bolj za koristnejše stvari,, tako se bavi * nogometom, z dramatiko, sedaj pa se zbirajo še prijatelji glasbe. Želimo jim kar največ uspeha. lovite iz Šmarfna pri Liliji Lov za cigani, ki napovedujejo boljše čase — Promemba povesti — Častno imenovanje Do sedaj pri nas še popolnoma nepoznana ciganska družina »Nikolič« iz okolice Stubica Donja v Slavoniji se je pojavila nenadoma v bližnjih vaseh okoli Smartna ter lahkovernim kmetičem razlagala, seveda le za kovače, srečo in bodočnost. Tako so prebrisani cigani nekega starega možička »ofernažili« za stotak. Sreča pa le ni hotela priti od nikoder. Ciganov je bi- lo kar šest voz. Zanje so se začeli zanimati litijski orožniki. Cigane so orožniki aretirali in ponoči izročili v sodne zapore okrajnega sodišča v Litiji. Ostali cigani so se pa na litijskem sejmišču všatorili. Okoli polnoči se je pa pojavila pri ciganih »štorklja« in ciganka je pod milim nebom dobila o polnoči otroka, zdravo, črno cigančico. Oče ji je osemnajstletni cigan, ki je sedaj zaprt. Znano staro Martinovo posestvo je prevzel le dni po pok. Martinu Adamčiču g. Janko Adam-čič. Želimo mu vso srečo! Janko je agilen član »Zvona« in gaBilski poveljnik. Za petinštiridesetletno agilno Članstvo je odbor prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva imenoval svojim častnim članom gg.: Franca Hauptmanna, vulgo »Polarja«, in brata Josipa in Frana Ilovarja. — Agilnim gasilcem tudi mi najprisrčnejše čestitamo! »Sirota Jerica«, ki so jo ponovili v nedeljo 1. marca, je zopet napolnila sokolsko telovadnico do zadnjega kotička. Tudi v našem dekanijskem dvorcu se je pojavil nekaj dni pred strašnim mengeškim umorom prosluli Lakner: odnesel je duhovnemu svetniku In dekanu litijskem g. Antonu Gorniku pet kovačev in nekaj klobas. Tudi po Vačah in okolici so videli trojico Laknerjeve družbe, kajti kompanjon Fertič ima na Vačah pokopane starše L. M. Kranj Razširitev tiskarue »Kolektor« v Stražišču pri Kranju. Leta 1927 je otvoril g. Albin Po-ačnik na Gošteju pri Kranju malo tiskarno, prva je imela tiskarna samo en stroj. G. Pogačnik, ki je znan filatelist, je izdajal in tiskal glasilo nabiralcev znamk »Kolektor«, ki izhaja le danes. Izvrševal je pa tudi druga naročila manjših in večjih podjetij. Polagoma so postali prostori premajhni. G. Pogačnik se je preselil v lastno hišo ob državni cesti proti Ljubljani. Nabavil si je 4 tiskalne stroje in razne druge, liskama se vsako leto izpolnuje z novimi stroji in črkami. ^Zaposleni so vsi domači, razen tega še 4 uslužbenci. Sin obiskuje grafično šojo v Ljubljani. Tiskarna se nahaja na Laborah m je oddaljena 10 minut od postaje. Izvršuje vsa manjša naročila najrazličnejših večjih in manjših podjetij ter društev. Obisk tujcev v januarju in februarju. V januarju je bilo v Kranju skupno 121, v februarju 118 tujcev. Posamezne države so zastopane sledeče (številke v oklepajih veljajo za januar): Jugoslovija 79 (94). ostale balkanske države 1 (0), Avstrija (5), Češkoslovaška 4 (6), Italija 5 (4), Ogrska 2 (1), Nemčija 20 (12), Poljska 1. Današnja gledališka predstava. Danes v nedeljo 8. marca popoldne ob 4. uri ponovi Gledališki oder Narodne čitalnice v Narodnem domu J. Brandlovo opereto v 1 dejanju »Zbujeni lev« in končno opero v 1 dejanju »Rinaldo Ri-naldini«. Oba komada je naštudiral g. I. Topo-riš, ki tudi dirigira. Spremlja gledališki orkester. Premijera obeh stvari v četrtek je dobro uspela. Na nedeljsko predstavo opozarjamo zlasti okoličane. Ugodne železniške zveze. Kmetijsko predavanje. V ponedeljek 9. marca ob 10. uri dopoldne se bo vršila v dvorani »Ljudskega doma« filmska predstava, ki jo bo pojasnjeval kmetijski referent g. Josip Suštič. Namenjena je v prvi vrsti gorenjskim kmetovalcem. Lastnikom gozdov. Po zakonu je dovoljena sečnja v gozdovih redno od 1. okt. do 1. aprila. Sresko načelstvo dovoljuje, da se vrši sečnja iglavcev, bukve, hrasta itd. tudi naprej skozi vse leto. Prepovedano je pa sekati izven navedenega roka domači kostanj, črni in beli gaber, beli jesen, nagnoj itd. Zatiranje češpljevega kaparja. Češpljev kapar povzroča veliko gospodarsko škodo vsem sadjerejcem. Koristno navodilo za zatiranje tega škodljivca se dobi pri županstvu.