GOSTIŠČE TURK Ribje in mesne spedaiitete ter jedi s tartuf^^g^ V prihodnjih dneh izplačilo letošnjega denarja za slovenske ustanove / 13 Biti normalen je zločin šepet ulice Montecchi /M7 GOSTIŠČE TBRK Sprejemamo rezervacije za zakljuCene družbe, za Božično kosilo in Silvestrovanje! prijetno presc Primorski dnevnik PETEK, 7. DECEMBRA 2012 Št. 288 (20.611) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € Zaposleni hrbtenica naše skupnosti Dušan Udovič Kriza, ki skozi vse letošnje leto še posebej trdo pesti slovenske ustanove v Italiji, daje misliti o tem in onem. Rad bi se za trenutek zaustavil ob vprašanju zaposlenih in honorarnih sodelavcev. Prvih je, tako pišemo v teh dneh, kar zadeva tržaško, videmsko in goriško pokraijno, okrog dvesto, sodelavcev še najmanj trikrat toliko. Delujejo v različnih okoljih, v kulturi, gospodarstvu, socialnem skrbstvu, izobraževanju, medijih. Vtis je, da naša javnost, kaj šele večinska, pogosto nima prave predstave o tem, kaj to pomeni za življenje naše skupnosti. »Uslužbenci« (njihove dejanske vloge in pomena ta izraz ne ponazarja v zadostni meri) slovenskih ustanov so kot nekakšna specifična kategorija prišli v ospredje javnosti v zadnjem času, ko so se zaradi zamud pri izplačevanju (zakonsko določenih!) državnih prispevkov razmere v ustanovah tako zaostrile, da mnogi ne prejemajo dohodkov od poletja, drugi so v dopolnilnih blagajni ali delajo po solidarnostnih pogodbah z zmanjšanjem osebnih dohodkov. Vsakdo od nas je imel in ima pogosto opraviti s katerim od teh naših zaposlenih. Njihovo delo večinoma ni deležno velike medijske pozornosti, a zato za naše življenje ni nič manj dragoceno. Bodisi, da se ukvarjajo z zapletenimi računi in največkrat dejansko skromnimi bilancami in »kratkimi plahtami«, bodisi da s svojimi ustanovami nudijo storitve temeljnega pomena v kulturi, so-ciali, gospodarstvu, izobraževanju, organizacijskem delu, raziskovanju in še bi lahko naštevali. -Nadaljevanje na 2. strani- BeoVision 11 RIM - Potem ko je ponovno napovedal svojo kandidaturo Berlusconi podstavil nogo Montijevi vladi TRST Uplinjevalnik ogroža družbo SIOT TRST - Družba SIOT predvideva za leto 2013 krepak porast prometa. Če se je v letu 2012 prek tržaškega terminala pretakalo v srednjo Evropo 35 milijonov ton surove nafte, bo to število prihodnje leto naraslo na rekordnih 40 milijonov ton, se pravi +20%. Po predvidevanjih se bo sploh povečal promet tudi v tržaškem pristanišču. Toda napovedan razvoj oz. porast prometa se ne usklajuje z gradnjo plinskega terminala v Žavljah, ki bi ogrožal dejavnost družbe SIOT. Projekt za uplinjevalnik je skratka zastarel in neustrezen, pravi tržaška Pristaniška oblast. Na 4. strani DEVIN - Včeraj odprli Coop Granduino Nov supermarket Ponudba domačih pridelkov - 40 novih delovnih mest RIM - Ljudstvo svobode bivšega italijanskega premiera Silvia Berlusconija je včeraj zapustilo plenarno sejo senata v Rimu in napovedalo obstrukcijo pri vseh nadaljnjih odločitvah. S tem je predsednik tehnične vlade Mario Monti izgubil podporo absolutne večine v zgornjem domu italijanskega parlamenta. Ljudstvo svobode je obstrukcijo v senatu napovedalo kot odziv na izjave gospodarskega ministra Corrada Passero, ki je pred tem kritiziral napovedi Berlusconija, da bi se lahko ponovno potegoval za mesto premiera. Kot je dejal v pogovoru za neko televizijo, bi bila Berlusconijeva vrnitev v politiko škodljiva za Italijo. Na 11. strani Mariborski župan Kangler bo odstopil Na 2. strani Avtonomija FJK slavi petdesetletnico Na 2. strani Ponekod na Krasu bodo uvedli parkirnine Na 5. strani Čezmejna skupina za obnovljive vire Na 8. strani Vinicio Capossela razgibal SSG Na 10. strani V Sovodnjah čakajo na optični kabel Na 12. strani MARINI GH 2 agenciji v trstu: cliu AG.1 UUca GiuUa, 25/A ^'^¡J, AG.2 Ulica Dell'Istria, 17 www.studio18karati.net GANT- II g.i\l.h. CANAEflEN^^ WOOLRICH -1-fjHH Pli.HJl AAilh Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Petek, 7. decembra 2012 ALPE-JADRAN / zaščita Manjšinsko omizje v Rimu verjetno 18. decembra RIM - Prihodnje zasedanje omizja za slovensko manjšino v Italiji pri italijanskem notranjem ministrstvu naj bi bilo 18. decembra v Rimu. Na dnevnem redu sta vprašanji šolstva in volilnega zakona. Pričakovati je sicer, da se ne bodo izognili niti izredno perečim finančnim težavam manjšine.Vladno omizje za vprašanja slovenske manjšine v Italiji je nastalo septembra na podlagi odloka italijanske notranje ministrice Annamarie Cancellieri, prvič pa se je sešlo 24. septembra v Rimu. Drugo zasedanje bi moralo biti že oktobra, kot kaže, pa bo komaj sredi tega meseca. Slovenska manjšina si želi s spremembami volilnega zakona med drugim zagotoviti svojega predstavnika v parlamentu v Rimu. Glede problematike slovenskih šol v Italiji pa je že dolgo odprto vprašanje avtonomije deželnega urada za slovenske šole, vprašanje slovenskega glasbenega šolstva in predvsem vprašanje šol v videmski pokrajini. Trenutno najbolj pereč problem, s katerim se sooča manjšina, a ni na dnevnem redu naslednjega srečanja omizja, je vprašanje financiranja. maribor - Kljub temu pa v štajerski prestolnici napovedujejo nove proteste Kangler odstopil MARIBOR - Mariborski župan Franc Kangler je po vrsti uličnih protestov včeraj le napovedal odstop. Odstopil bo z 31. decembrom, ko bo o tem obvestil občinsko volilno komisijo. Kangler je v izjavi za medije ocenil, da so nekateri vsesplošno gospodarsko in socialno krizo izkoristili za politična obračunavanja, tudi znotraj predsedniške volilne kampanje. "Zato sem se odločil, da Mariborčanom dam novoletno voščilo, ki ga bodo nekateri sprejeli z veseljem, drugi morda z razočaranjem. Sporočam vam, da z 31. decembrom zaključujem svoj mandat, takrat bom občinsko volilno komisijo obvestil, da razpiše lokalne volitve," je dejal.Razlogov za to odločitev, ki jo je pri sebi sprejel že 4. decembra, je več. Na ta dan ima njegova žena rojstni dan in na ta dan je bil leta 2006 imenovan za župana. Kot je dejal, se je ves čas boril za Maribor in Štajersko in tako bo delal tudi v prihodnje. Kangler po izjavi ni želel odgovarjati na vprašanja in tako ni pojasnil, ali namerava zadržati nedavno pridobljeni položaj državnega svetnika, k čemur ga javnost še vedno poziva. Dodal je, da upa, da bodo strici iz ozadja, ki se skrivajo za Fa-cebook profilom, stopili pred javnost in Mariborčanom ter Slovencem pokazali svoj program rešitve problemov v mestu in državi. Premalo je namreč nahujskati ljudi, treba je prevzeti odgovornost za pot iz krize, je poudaril. Kljub vsemu se bodo protesti v Mariboru očitno nadaljevali. "Zahtevamo, da se celotni mestni svet razpusti, saj ni dovolj, da se hobotnici odseka glava, ampak je potrebno odsekati predvsem lovke," so anonimni organizatorji uličnih protestov proti Kanglerju poudarili na družbenem omrežju Facebook. V nekaj več kot mesecu dni je bilo v Mariboru že pet protestnih shodov, na katerih so župana Kanglerja pozivali k odstopu. Zadnja dva protesta sta se tudi sprevrgla v nasilje in vandalizem, naslednji protest, imenovan 4. mariborska vstaja, pa je napovedan za 14. december. Skupina opozicijskih mestnih svetnikov je danes vložila zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bi odločali o razpustitvi mestnega sveta. Zaenkrat jim je uspelo zbrati podpise le šestih mestnih svetnikov, za morebitno samorazpustitev pa bi jih moralo idejo podpreti najmanj 23. Če do samorazpustitve ne bo prišlo s sprejetim sklepom na izredni seji, za prenehanje mandata celotnemu svetu zadostuje tudi odstop večine svetnikov. A tudi za to glede na stališča posameznih strank ni veliko možnosti. Bolj ali manj vsi strankarski veljaki v mestu so odločitev župana za odstop pozdravili, a obenem namignili, da bi do Mariborski župan Franc Kangler je včeraj le odstopil, vsaj za zdaj pa ostaja še državni svetnik arhiv tega moralo priti že prej, da bi preprečili škodo, ki je bila v tem času povzročena v mestu. Podobni so bili tudi odzivi na državni ravni. Predsednik SLS Radovan Žerjav, ki je pred kratkim Kanglerja izključil iz stranke, je izrazil upanje, da bo županov odstop Mariboru prinesel olajšanje in da slovenija - Državni zbor sprejel proračun za prihodnji dve leti Cilj uravnoteženje javnih financ Sprejeta tudi dopolnila opozicije v korist visokega šolstva in šolske prehrane - Leta 2013 primanjkljaj 2,8%, leta 2014 pa 2,5% LJUBLJANA - Državni zbor je sprejel državni proračun za leti 2013 in 2014, ki ga je vlada pripravila s ciljem, da bi do konca leta 2015 uravnotežili javne finance. Opozicija mu je očitala, da je zlagan in ne podpira gospodarstva, dosegla pa je nekatere prerazporeditve v korist visokega šolstva in šolske prehrane. Leta 2013 se bo proračunski primanjkljaj znižal na 2,8 odstotka BDP in v letu pozneje na 2,5 odstotka. Da bi to dosegli, je predvideno varčevanje na praktično vseh področjih. Proračunski uporabniki bodo morali za približno pet odstotkov zmanjšati stroške dela, zaradi velikega krčenja sredstev za izobraževanje so bili včeraj pred poslopjem DZ protesti, koreniti rezi so načrtovani tudi v znanost in kulturo. Tik pred glasovanjem je opozicija uspela z dopolnilom, ki visokemu šolstvu vrača 16 milijonov evrov v letu 2013, prav toliko se bo ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport zagotovilo tudi v letu 2014 za financiranje raziskovalnih programov in projektov. Podpore, in sicer soglasne, sta bili deležni tudi dopolnili PS, naj se za prehrano študentov, dijakov in učencev v vsakem od prihodnjih dveh let zagotovi po 23,7 milijona evrov. S tem se bodo lahko sredstva na tej postavki vrnila na raven pred uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je vsem šolarjem odvzel subvencijo v višini dveh tretjin cene obroka. Zaradi podpore štirim opozicijskim dopolnilom so v SD napovedali, da bodo oba proračuna podprli. Proračun za leto 2013 je tako DZ sprejel s 56 glasovi za in desetimi proti, podoben je bil izid glasovanja tudi pri proračunu za leto 2014. Proračun po besedah finančnega ministra Janeza Šušteršiča združuje kombinacijo varčevanja in dodatnih prihodkov. Na račun pričakovanega večjega priliva sredstev iz evropskega proračuna se bo lahko povečal obseg sredstev za investicije, medtem ko se bo dodatne prihodke zagotovilo z zvišanjem nekaterih davkov in dajatev, vlada napoveduje tudi zvišanje trošarin. Prihranke si med drugim vlada obeta pri izplačilu pokojnin, saj se bodo pogoji za upokojitev z letom 2013 zaostrili. Pokojninska reforma, ki jo je DZ sprejel ta teden, zvišuje upokojit-veno starost za oba spola na 65 let, za starostno pokojnino pa bo treba delati 40 let. Reforma bo začela veljati s 1. januarjem, njeni pozitivni finančni učinki pa so za leto 2013 ocenjeni v višini 150 milijonov evrov. Pokojnine, ki so delno zamrznjene že dve leti, zadnje leto pa se sploh niso usklajevale, se bodo po novem usklajevale enkrat letno po določeni formuli, ki je zapisana v novem pokojninskem zakonu. V prihodnjih dveh letih se bo lahko država zadolžila do skupne vi- šine 9,14 milijarde evrov, v kar je všteta tudi največ ena milijarda evrov za namen financiranja ukrepov za krepitev stabilnosti bank, je določeno v zakonu o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014, ki ga je DZ sprejel s 47 glasovi za in 30 proti. Zakon za leti 2013 in 2014 tudi znižuje prag, nad katerim so od letošnjega poletja obdavčene nepremičnine večjih vrednosti. Po novem bo treba davek plačati v primeru lastništva nepremičnin v skupni vrednosti 500.000 evrov, kar je pol manj kot doslej. Prihodnje leto se bo v državno blagajno steklo 8,6 milijarde evrov, kar je približno 650 milijonov evrov več od ocene za letos, medtem ko se bodo odhodki zvišali za 600 milijonov evrov na 9,6 milijarde evrov. V letu 2014 se bodo proračunski prihodki zmanjšali na 8,4 milijarde evrov, odhodki pa na 9,3 milijarde evrov. (STA) bo to razelektrilo napete razmere v mestu. Vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je odstop ocenil kot razumno odločitev, vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jur-ša pa kot pričakovano potezo. Predsednik Državljanske liste Gregor Virant pa meni, da bi moral Kangler odstopiti tudi kot državni svetnik. (STA) V Kopru na protestu približno 600 ljudi KOPER - Okrog 600 protestnikov je v Kopru na mirnem shodu izrazilo nezadovoljstvo nad stanjem v državi. Po dobri uri so se s Titovega trga odpravili pred občino, kjer so skan-dirali "Pridi ven" in "Gotov je", prižgali nekaj sveč in zažgali nekaj transparentov. Okrog 250 se jih je nato odpravilo po koprskih ulicah proti sodišču, od tam pa proti Luki Koper. Konfliktov s policijo in nasilja do večera ni bilo, so pa na poti po koprskih ulicah ovirali promet in na krožišču pred sodiščem poskušali fizično zaustaviti policijski avto. Na krožišču pred Luko Koper so v policijski vozili vrgli nekaj predmetov. Vozili sta se s krožišča nato umaknili. Na shodu za pravno državo in proti politiki države, ki se je okoli 17. ure začel na Titovem trgu v Kopru so se zbrali protestniki vseh generacij. S transparenti, žvižganjem, bobna-njem in skandiranjem "lopovi, lopovi", "Janša dol", in "kdor ne skače je za vlado" so izrazili nezadovoljstvo z obstoječo vlado in političnimi razmerami v Sloveniji. Nekaj transparentov je bilo naslovljenih tudi na koprskega župana Borisa Popoviča. Zaposleni hrbtenica ... -Nadaljevanje uvodnika- Skratka na številnih področjih, kjer sta potrebna tudi strokovno znanje in profesionalnost. Z enim stavkom: če ne bi imeli teh ljudi različnih profilov, bi bili kot Slovenci v Italiji le bleda senca tega, kar smo, že zdavnaj bi bili zreducirani na folkloren pojav. Že vrsto let dobro poznam te sredine in lahko z gotovostjo trdim, da gre dejansko za ogrodje organiziranega življenja Slovencev v Italiji. Potrebno je popravkov, posodabljanja, prilagajanja in izboljšav, kolikor hočemo, a temeljno dejstvo ostaja, da je to hrbtenica narodne skupnosti. Potrebna so bila desetletja naporov, da je bilo vse to lahko zgrajeno Res je upati, da bosta država in deželna uprava vendarle razumeli, da naša skupnost brez slovenskih ustanov, ki niso nikakršen luksuz, ne more preživeti. Dnevi minevajo, bliža se konec leta, obljube so bile dane, denarja pa še vedno ni od nikoder. Položaj postaja nevzdržen. Predsednik dežele je pred par dnevi zagotovil, da se bo za zadevo osebno zavzel. Skrajni čas je, da se dobri nameni tudi uresničijo. dežela - Pred 50. obletnico avtonomnega statuta Tondo: »Odgovorna posebnost« Predsednik FJK je skupaj z odbornico Savinovo predstavil štiri publikacije, s katerimi je Dežela v številkah predstavila 50 let svoje avtonomije Predsednik FJK Tondo in odbornica Savinova sta predstavila FJK v številkah TRST - Furlanija-Julijska krajina bo 13. januarja 2013 praznovala 50. obletnico avtonomnega statuta. Za to priložnost je Dežela pripravila štiri publikacije, ki prinašajo številčne podatke o tej posebnosti. Gre za celo vrsto statističnih podatkov o gospodarstvu in investicijah, družini in delu, infrastrukturah in prevozih ter o javni upravi. Vse štiri publikacije so dostopne tudi na spletni strani FJK, včeraj pa sta jih v Trstu predstavila predsednik FJK Renzo Tondo in od-bornica za finance Sandra Savino, ki je v okviru deželne uprave koordinirala posebno delovno skupino, ki je pripravila statistične podatke o tem, kako avtonomna dežela FJK pridobiva sredstva, kako jih porabi in kakšne rezultate dosega. »V Italiji je zelo razširjen predsodek, da imajo dežele s posebnim statutom nekakšne privilegije. Številke v teh publikacijah dokazujejo, da je res ravno nasprotno. To da lahko računaš na lastne fiskalne vire predstavlja v prvi vrsti veliko odgovornost pri stroških, izbirah in tudi pri tem za kaj namenjamo te vire,« je dejal Tondo, ki je še dodal, da se v teh težkih časih osrednja oblast v Rimu skuša nekako »odmika« od krajevnih avtonomij. »Toda Furlanija-Julijska krajina je že 50 let nerazdružljivo zvezana z avtonomijo in odgovornostjo,« je še poudaril predsednik FJK. Glavni cilj teh štirih publikacij pa je v tem, da se tudi s številkami dokaže, da se je FJK ves ta čas obnašala odgovorno. »Na razpolago smo imeli veliko sredstev, ki pa smo jih pametno porabili,« je bil jasen Tondo na včerajšnji predstavitvi. PONUDBA VELJA SAMO ZA GRANDUINO OD 6. DO 12. DECEMBRA K ' sas TUDI V DEVINU BIVŠI BAR BIANCO urnik: od ponedeljka do sobote 8.30 - 19.30 nedelja 10.00 - 20.00 "Otvoritvena 4 akcija" Gran Vsi po nakupih zimskih zalog! V) CC tO O tO N ® -Q tO O "D tO .tO O < 1,99€ Panettone Motta Milleuvette 900 gr. cena/kg 2,21 € 0,99€ Tris radič redna cena za 1 kg: 1,69 € /¿ll«* r r J * 0,79€ Sladki pršut Riserva Ferrarini redna cena za 100 g: 1,49 € cena/kg: 7,90 € 2,99€ Nutella 750 g redna cena 4,69 € cena/kg 3,99 € 2,79€ Extradevièko (tifi EX/Vii olje Desantis 100% italijansko poreklo redna cena za 1 l: 5,99 € www.coopts.it C fpié V V v. 3,90€ Piščančji zrezek redna cena 9,58 € / kg. 1,09€ Sir Parmigiano Reggiano Staranje 24 mesecev redna cena za 100 g: 1,75 € cena/kg 10,90 € 8,90€ Prašek Dash 60 meric - 4,80 kg. redna cena 12,75 € cena/kg 1,85 € se nadaljuje COOPERATIVE OPERAIE ) 4 Sreda, 5. decembra 2012 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu pristaniška oblast - Napovedano povečanje prometa ni v skladu z gradnjo plinskega terminala Uplinjevalnik bo oškodoval pristanišče in družbo SIOT Družba SIOT predvideva za leto 2013 krepak porast prometa. Če se je v letu 2012 prek tržaškega terminala pretakalo v srednjo Evropo 35 milijonov ton surove nafte, bo to število prihodnje leto naraslo na rekordnih 40 milijonov ton, se pravi +20 odstotkov. Razlog za to oceno je porast povpraševanja v Nemčiji in na Češkem, še predvsem pa v pomembni rafineriji v kraju Karlsruhe v nemški deželi Baden-Württemberg. To pomeni seveda tudi 20-odstoten porast števila tankerjev. Če se je letos privezalo na terminal SIOT 420 do 430 ladij, bo prihodnje leto priplulo več kot 500 ladij. To bo pomenilo letni promet 70 milijonov evrov. Po predvidevanjih pa se bo nasploh povečal promet v tržaškem pristanišču oz. v Tržaškem zalivu, npr. na terminalu za ro-ro dejavnosti. Vse lepo in prav? Ne, ker se ves napovedan razvoj ne usklajuje z gradnjo plinskega terminala v Žavljah. Gradnja plinovoda bi namreč ogrožala dejavnost družbe SIOT, sploh pa bi se morali tankerji z utekočinjenim plinom kosati s tankerji s surovo nafto, s trajekti ro-ro in drugimi ladjami. Poleg tega bi se morali tankerji tudi slalomsko premikati med dvema jezovoma med Tržaškim in Miljskim zalivom. Projekt družbe Gas Natural se je pač oziral na stari pristaniški regulacijski načrt in na promet, ki nima več kaj opraviti s sodobnimi in še manj z bodočimi razmerami. Družba SIOT pa mimogrede še ni prejela odgovorov na vsa vprašanja (tehnična in manj tehnična), ki jih je vložila glede plinskega terminala. Za to je sicer odgovorna Pristaniška oblast, ki pa čaka na ustrezne odgovore iz Rima. Nova delovna mesta To je prišlo na dan na tiskovni konferenci, posvečeni napovedanem porastu prometa družbe SIOT. V tem okviru, velja poudariti, so napovedali tudi nove zaposlitve, kar ni zanemarljivo v tem kriznem obdobju. SIOT namerava zaposliti deset novih ljudi, od teh dve osebi v Nemčiji in kar osem na Tržaškem. Srečanje z novinarji je bilo včeraj popoldne na sedežu Pristaniške oblasti, kjer je njena predsednica Marina Monassi gostila trg liberta' Nova lokacija za lunapark Zimski lunapark bo končno našel primernejše mesto. Pred petimi leti je namreč takratni občinski svetnik SKP Iztok Furlanič župana in mestno upravo pozval, naj poskrbijo, da ne bo zabavišče nameščeno na parkirišče ob Rižarni, kraju smrti in spomina oz. območju spoštovanja. Lunapark bo od 15. decembra do 6. januarja nameščen na Trgu Liberta, pravzaprav na prostoru ob vhodu v parkirišče Silos oz. vhodu v staro pristanišče (za gledališčem Trip-covich pri železniški postaji). Državni predpisi določajo, da mora občinska uprava poskrbeti za namestitev tovrstnih potujočih karavan - od cirkusa do lunaparka. Po daljšem iskanju je pred kratkim podpisala dogovor z družbama Silos Spa in Unieco Soc.Coop. za začasno uporabo prostora in v rekordnem času poskrbela za ureditev varnostnih norm na novi lokaciji, ki je primerno dosegljiva tako z avtobusom kot z avtomobilom (zraven je parkirišče) in seveda peš. Na 8500 kv.m. območja bodo namestili 50 zabavnih postojank za vse starosti in vse okuse, ob tem pa bodo poskrbeli za kioske s hrano in pijačo ter za božično jelko z jaslicami. predsednico in pooblaščeno upraviteljico SIOT Ulrike Andres, ki je tudi predsednica skupine TAL. To je čezmejni konzorcij, ki ima v lasti družbo SIOT (ki upravlja italijanski del naftovoda) in katerega delničarji so med največjimi proizvajalci nafte, od OMV do grupacij Shell, Exxon Mobil ali Total. Po uvodnem pozdravu predsednice in predvajanju krajšega videoposnetka o SIOT, ki bo kmalu tudi na spletu, je letošnji promet in napovedi za prihodnje leto predstavila Ulrike Andres. Nejasen in zastarel projekt Toda pogovor je kmalu prešel na plinski terminal. Na vprašanje, kako se usklajuje dejavnost SIOT z uplinjevalnikom je pooblaščena upraviteljica odgovorila, da še niso prejeli zahtevanih pojasnil in niso »videli« nobenega odgovora na tehnična vprašanja. Monassijeva je dodala, da čaka tudi Pristaniška oblast na odgovore. Pravijo, da ni v načrtu Gas Naturala projekta za gradnjo plinovoda: to ni mogoče, je dejala Monassije-va in poudarila, da bo generalni tajnik Pristaniške oblasti zahteval pojasnila od vseh pristojnih italijanskih ministrstev. Načrt Gas Na- turala je vsekakor zastarel, je še povedala. Uplinjevalnike gradijo danes sredi morja, je dodala in poudarila, da so nujno potrebna pojasnila glede vpliva plinovoda na cevovod in druge naprave SIOT. Do odgovora imajo nenazadnje pravico tudi vsa podjetja v pristanišču. Potrebno je vse začeti znova, je menil funkcionar Pristaniške oblasti Antonio Gur-rieri in spomnil, da bo tržaško pristanišče po povečanju prometa leta 2013 postalo 1. pristanišče v Italiji in 10. v Evropi. Skratka, načrt Gas Naturala je zastarel, plinovod bi lahko oškodoval delovanje SIOT, tankerje s plinom bi morali usklajevati s povečanim številom tankerjev s surovo nafto in drugimi ladjami. Pristaniška oblast mnenja o uplinjevalniku še ni posredovala Rimu. Mo-nassijeva je vsekakor ob robu srečanja napovedala, da ga bo kmalu posredovala pristaniškemu odboru, verjetno še pred koncem januarja. Prostocarinske cone Sicer je Monassijeva tudi poudarila pomen prostocarinskih con za družbo SIOT in za pristaniške dejavnosti. Na vprašanje, zakaj, je Ulrike Anders dejala, da je omogoče- no plačevanje carine v roku 6 mesecev in po znižani obrestni meri. Glede tega je Monas-sijeva dodala, da je družba Lucchini v luči proizvodne preobrazbe škedenjske železarne že zaprosila za prostocarinsko cono na pomolu. Med možnimi razlogi za to prošnjo je Monassijeva omenila promet z železom in kovinami. Predsednica Pristaniške oblasti je še povedala, da bodo izdelali vprašalnik in ga posredovali podjetjem, ki so aktivna v petih prostocarinskih conah na Tržaškem. Namen pobude je razjasnitev glede prostocarinskih con, ki so po Monassijinih besedah »zelo kompleksen argument«. Gasilci in občinski svetniki O plinskem terminalu je bil govor dopoldne tudi v poročni dvorani na Velikem trgu, kjer so se nekateri občinski svetniki (med njimi je bil predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič) srečali z delegacijo tržaškega tehničnega omizja o uplinjeval-niku. Deželni koordinator sindikata gasilcev UIL Adriano Bevilacqua in izvedenec Livio Sirovich sta med drugim nakazala vprašanje (ne)varnosti uplinjevalnika in obsodila dejstvo, da so vsi projekti, od plinskega terminala do termoelektrarne v železarni in plinovoda od Žavelj do Gradeža med seboj povezani in odvisni drug od drugega. Nujna je vsekakor čezmejna strateška okoljska presoja, so poudarili. Bucci: Kaj pa Pietro Giust? Predsednik Dežele FJK Renzo Tondo je medtem včeraj zahteval srečanje z ministrom za gospodarski razvoj Corradom Passero, ki je v sredo v poslanski zbornici v bistvu potrdil gradnjo plinskega terminala. Deželni svetnik Ljudstva svobode Maurizio Buc-ci pa je vložil vprašanje deželni vladi glede odstavitve namestnika direktorja za okolje Pie-tra Giusta, ki naj bi bil odgovoren za afero v zvezi s storitveno konferenco o uplinjevalni-ku. Bucci poudarja, da je nujna jasnost in sprašuje, ali je lahko nezakonito oblikovanje zapisnika konference glede mnenja pokrajinske in tržaške občinske uprave koristilo družbi Gas Natural. Bucci je zato tudi vprašal, ali je to lahko vplivalo na stališče ministra Passere. Aljoša Gašperlin kras Dva »Ne!« plinskemu terminalu Rajonska sveta za Zahodni in Vzhodni Kras sta imela na torkovih sejah na dnevnem redu isto točko: mnenje o uplinjevalniku družbe Gas Natural pri Žavljah. Tržaška občina je svetoma posredovala obsežno dokumentacijo, rajonski svetniki so se morali izreči o aktualnem (in žgočem) vprašanju. Odgovor je bil pričakovan. Tako na Zahodnem kot na Vzhodnem Krasu nočejo upli-njevalnika. Rajonska sveta sta morala izreči le mnenje, brez kake utemeljitve. »Ne!« je bil dvakrat soglasen. Ti mnenji bosta sedaj romali na tržaško občino, podobno kot mnenja ostalih petih rajonskih svetov. Po pričakovanjih se bodo tudi mestni rajonski sveti izrekli proti veliki, naravi neprijazni in ljudem nevarni strukturi. Po izrečenih mnenjih rajonskih svetov bo dokumentacija romala v občinsko komisijo za ur-banistiko. Tudi ta bo se bo morala izreči, šele potem bo lahko o neskončni zgodbi plinskega terminala pri Žavljah že spet razpravljal tržaški občinski svet. Po zadnjih dogodkih z vsiljenim mnenjem servisne konference, ki je negativni mnenji Občine Trst in Pokrajine Trst samovoljno spremenila v pozitivni, ni nobenega dvoma, da se bo tudi mestna skupščina izrekla proti gradnji uplinjevalnika. devin - Odprtje novega supermarketa Granduino zadruge COOP Nov supermarket in delovna mesta Slovesno odprtje 2300 kvadratnih metrov prodajnih površin - Pozorni do krajevnih proizvajalcev - Prostore je projektiral arhitekt Mauro Franza Včeraj se je v Devinu, na mestu nekdanjega bara Bianco, zbrala množica ljudi kot že dolgo ne. Na okrog 2.300 kvadratnih metrov prodajnih površin so odprli nov supermarket, za katerim stojijo zadruge COOP, supermarket pa so poimenoval Granduino. V sodobnem objektu je kupcem na voljo veliko artiklov iz prehrambnega in ne-prehramb-nega programa, poseben poudarek pa supermarket namenja tudi lokalnim proizvodom in sveži zelenjavi, ki je prepotovala 0 kilometrov, se pravi kar je zjutraj nabrano, čez dan ponudijo v su-permarketu. Svečanega odprtja se je udeležilo veliko ljudi iz sveta krajevne politike, uvodni nagovor pa je podal predsednik zadrug COOP Livio Marchetti, ki se je zahvalil prejšnji in sedanji devinsko-nabrežinski občinski upravi, ki je ves čas konstruktivno sodelovala pri postavitvi novega prodajnega centra, ki so ga obnavljali tri leta. Zelo zadovoljen nad pridobitvijo v de-vinsko-nabrežinski občini je bil tudi župan Vladimir Kukanja, ki je izpostavil, da je vsako novo delovno mesto za občino dobrodošlo. V novi trgovini bo namreč delalo 40 zaposlenih, od katerih je 20 popolnoma novih obrazov, ki prihajajo večinoma iz devinsko-nabrežinske občine. Tehnične podatke novega supermarke- Novi prostori supermarketa so smotrno in lično urejeni kroma ta pa je posredoval njegov generalni direktor Pier Paolo Della Valle, ki je povedal, da je investicija vredna kar 12 milijonov evrov, gre pa za 43. supermarket zadrug COOP v naši deželi. Objekt je zelo sodoben in okolju prijazen, je pojasnil direktor in dodal, da so med drugim na voljo parkirna mesta, kjer bo mogoče polnjenje električnih vozil, parkirišča so opremljena z LED-osvetlitvijo, v super-marketu pa so hladilniki zadnje genera- cije. Slišali smo tudi, da supermarket veliko pozornost posveča oddelku sveže ponudbe, na voljo je široka ponudba lokalnih vin, zanimiv je take-away oddelek, poleg naštetih reči pa se v supermarketu nahaja tudi manjša lekarna, na razpolago pa sta tudi brezžična lokalna računalniška mreža in bankomat. Prostore je projektiral slovenski arhitekt Mauro Franza. S simboličnim rezom traku so nato prisotne pozdravili sedanji župan Vla- dimir Kukanja in bivša župan in podžupan Giorgio Ret in Massimo Romita. Nov trgovski objekt je blagoslovil don Giorgio, za kulturni program pa so poskrbeli gojenci Jadranskega zavoda združenega sveta, ki so navdušili z venčkom prazničnih pesmi. In kot se spodobi za tovrstne svečane otvoritve, je sledila še zakuska, ki je morala biti - sodeč po gneči okrog bogato obloženih miz - zelo okusna. (sč) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sr eda, 5. decembra 2012 5 zahodni in vzhodni kras - Nov prometni načrt Občine Trst Po nekaterih vaseh bo treba plačati parkirnino Nov prometni načrt tržaške občine ne bo prinesel bistvenih novosti vasem in naseljem na Vzhodnem in Zahodnem Krasu. Tako je na torkovi skupni seji obeh kraških rajonskih svetov poudarila tržaška občinska od-bornica za urbanistiko in promet Elena Marchigiani. Velikih novosti tudi ni bilo pričakovati, saj je levosredinska občinska uprava pri pripravi novega prometnega načrta posvetila največjo pozornost novi prometni ureditvi v mestnem središču in v predelih okrog njega. Marchi-gianijeva in odgovorni za promet inž. Giulio Bernetti sta izpostavila novosti: povečanje območij, namenjenih pešcem, zaprtje nekaterih območij za promet, prednost javnim prevozom, spremembo voznih smeri v nekaterih ulicah v mestnem središču. Novost predstavlja tudi uvedba parkirnine za stanovalce v strogem mestnem središču. Ti bodo morali za parkiranje svojega vozila plačati evro dnevno. »Cena res ni velika,« je ocenila Marchigianijeva. Seveda se bo ob tem postavilo vprašanje, ali bodo stanovalci v središču mesta lahko zlahka našli parkirno mesto. Parkirnino bodo uvedli tudi v nekaterih vaseh na območju Vzhodnega in Zahodnega Krasa. Na srečanjih pred pripravo novega prometnega načrta so na Krasu opozorili predvsem na pomanjkanje parkirišč, saj je postal zadnja leta promet v nekaterih vaseh (na primer v Bazovici, na Opčinah in na Proseku) kaotičen. Marchigianijeva je nakazala nekaj možnih rešitev. Tako naj bi na Opčinah uredili novo parkirišče na območju nekdanje zdravstvene službe za vaško cerkvijo, na torkovem srečanju pa je bil govor tudi o parkiriščih, ki so jih doslej izkoriščali lastniki bivalnih avtomobilov. Na nekaterih ulicah bo treba - po načrtu - plačati parkirnino. Občinska uprava se je odločila za namestitev parkirnih avtomatov, da bi na ta način onemogočila parkiranje avtomobilov na najbolj prometnih ulicah v nedogled in omogočila parkiranje večjemu številu avtomobilov. Udeleženci pripravljalnih srečanj so bili o tem obveščeni in niso protestirali, je po seji pojasnil predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta Roberto Cattaruzza. Parkiranje proti plačilu naj bi uvedli prav na Proseku, in sicer na ulici, ki pelje od križišča s cesto za Devinščino do gostilne Pri Konjičku. Ura parkiranja naj bi stala 0,60 evra. M.K. Od leve predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič, občinska odbornica Elena Marchigiani in odgovorni za promet pri tržaški občini inž. Giulio Bernetti kroma občina zgonik - Župan Mirko Sardoč »Za Maxi Jeno niti ficka!« Občina le pokrovitelj projekta No Borders na Barcolani, iz občinske blagajne »nikakršnega izdatka« Mirko Sardoč na Maxi Jeni kroma »Občina Zgonik je bila le pokrovitelj projekta No Borders Team in iz občinske blagajne ni bilo v ta namen nikakršnega izdatka!« Tako je - »da ne bo nesporazumov in kot informacijo« - izrecno poudaril zgoniški župan Mirko Sardoč med zadnjo občinsko sejo. Namig je bil jasen. Zgoniška občina je bila že vrsto let pokroviteljica projekta No Borders Team in v njegovem okviru sodelovala na regati Barcolani. Letos je sodelovanje doseglo višek s povezavo z jadrnico Maxi Jena krmarja Mitje Kosmine. Pa se je v občini začelo šušljati in ugibati, koliko je to občino stalo. Sardoč je na občinski seji jasno povedal koliko: nič. Pač pa je projekt No Borders občini mnogo prinesel. »Obračun je izjemno pozitiven, saj je projekt uresničil vsa pričakovanja ovrednotenja pojma sodelovanja v sistemski ponudbi našega prostora,« je podčrtal. Predstavljen je bil na sedežu Zadružne kraške banke, »s čimer je bil podčrtan pomen sodelovanja z bančno ustanovo ukoreninjeno v tem prostoru«, sledilo je srečanje v Ljubljani »ker smo hoteli uveljaviti pojem čezmejnega sodelovanja«; na sedežu Jadralnega kluba Čupa v Sesljanskem zalivu je bila »poudarjena povezava morja in Krasa«; na tržaškem nabrežju pa »smo ovrednotili kulturo s pesnikom Marijem Čukom, pisateljem Vei-tom Heinichenom in oktetom Volnik v čudovitem okviru, ki so ga predstavljali naši kmetijski pridelki,« je pojasnil Sardoč. »Prav prisotnost v mestu je izjemno pomembna, saj si je nadejala predstaviti našo realnost in dokazati, da je sodelovanje v tem multie-tničnem prostoru pomembno, saj nas lahko le bogati in predstavi zunanjemu svetu s povezovanjem morja, mesta in Krasa, kot nekaj privlačnega in edinstvenega,« je ocenil zgoniški župan. M.K. gasilci - Koprski in tržaški kolegi v okviru projekta Friends for Emergencies Cezmejno gašenje Tržaški in koprski gasilci že dolgo plodno sodelujejo in v okviru čezmej-nega projekta Friends for Emergencies redno utrjujejo medsebojne odnose. Projekt financira Evropska komisija -Urad za humanitarno pomoč in civilno zaščito, partnerji pa so tržaški in koprski gasilci, Mestna občina Koper in Pre- fektura v Trstu, ki ima vlogo koordinatorja. Friends for Emergencies predvideva izdelavo spletne strani s kartografijo in bazo podatkov za olajšanje intervencij na prizadetih območjih, preureditev radijskih povezav, usposabljanje gasilcev, organizacijo tečajev slovenskega in italijanskega jezika. Na levi fotografiji prodiranje v notranje prostore, desno pa gašenje ob eksploziji rezervoarja gasilci trst V preteklih dneh so se slovenski in tržaški gasilci spet srečali na Igu, kjer so se udeležili usposabljanja, ki sodi v okvir Hot Fire traininga - Modul C. Ob teoretičnem delu so se seveda seznanili še s praktičnim in nadgradili znanje za gašenje notranjih požarov; pri tem so se udeleženci posluževali tehnik ventilacije in Oskrbnino za revne ostarele naj krije občinska uprava Oskrbnino za revne goste domov za ostarele mora kriti občina. Tako poziva resolucija, ki jo je v tržaški občinski svet vložil svetnik Zveze levice Iztok Furlanič. V dokumentu je zapisano, da mora po italijanskem zakonu občina doplačati oskrbnino, če ostareli ne razpolaga z zadostnimi dohodki. Sedaj se namreč dogaja, da morajo strošek poravnati sorodniki. Furlanič je na podlagi 25 razsodb in odredb italijanskih sodišč ter razsodbe državnega sveta pozval občinsko upravo, naj začne spoštovati italijanski zakon. Obrtna in enogastronomska pobuda Gesti e sapori V Trst se v petek vrača priljubljena obrtna in enogastronomska pobuda Gesti e sapori (Geste in okusi). V prostorih nekdanje zgodovinske knjigarne Svevo v podhodu Rosso-ni bodo obiskovalci lahko že od danes do 20. decembra (od 10. do 20. ure) izbirali med izdelki iz zlata, srebra, keramike, stekla, usnja in tekstila, pa tudi med vinom, oljem, pivo, žganimi pijačami in sladicami. Tržačanom bodo na voljo torej prikupna krajevna božična darilca in neobičajni umetniški izdelki. Veliko bo tudi spremljevalnih pobud - od koncertov, do branja, konferenc in degustacij. ZKB - podelitev štipendij in okrogla miza o mladih Zadružna kraška banka bo drevi ob 19. uri v svoji dvorani na Opčinah priredila večer za mlade. Ob podelitvi štipendij dijakom oz. študentom, ki so uspešno zaključili študij, bo namreč okrogla miza mladih z naslovom Mladi: kako gledamo naprej. Moderator srečanja bo novinar Peter Verč, prisluhnili pa bomo uspešnim zgodbam in pogledom na krajevno stvarnost mladih Mateja Lupinca, Uroša Grilanca, Mitje Tret-jaka in Jane Krmec. Demografska rast, energija in globalno segrevanje Združenje diplomirancev na tržaški univerzi prireja danes ob 17. uri v Novinarskem krožku srečanje posvečeno vprašanjem demografske rasti, energiji in globalnemu segrevanju oz. iskanju odgovorov na bodoče izzive. Udeležili se ga bodo inženirji, raziskovalci in docenti. 20 let enotnega trga Ob obhajanju 20-letnice enotnega evropskega trga bo danes ob 15. uri na Trgovinski zbornici srečanje namenjeno podjetnikom, ki ga prireja Občina Trst v sodelovanju s predstavništvom EU v Italiji, DG Marketom in Trgovinsko zbornico. Dopoldan bo posvečen mladim, ki bi radi spoznali delovni trg, njegove priložnosti, oblike prostovoljstva in študija v tujini. Popoldanski del bo posvečen vplivu enotnega trga na podjetja in perspektivam ob vhodu Hrvaške v EU. Z dna kozarca V krožku Officina (Ul. Manzoni 9) bodo drevi ob 19. uri predstavili roman Dal fondo del bicchiere tržaškega novinarja Furia Baldassija, ki je izšel pri založbi Biancaevolta. Avtor, v njem sarkastično in ironično opisuje Trst in generacijo tržaških petdesetletnikov, katerim se sanje in upanja razblinjajo. Kraja v baru Franza omejene uporabe vode. Vadili so tehnike reševanja poškodovanih oseb v primeru eksplozije plinskih rezervoarjev ter tehnike vdiranja v prostore ob požaru. Modul Hot Fire training nadgrajuje protipožarna modula A in B. Projekt se je začel septembra 2011 in se bo zaključil 31. decembra letos. Neznanci so v noči na četrtek vdrli v prostore bara Franza v Miramar-skem drevoredu, nedaleč od slaščičarne Pipolo. S silo so namreč vlomili skozi vhodna vrata in iz igralnih avtomatov za videopoker pobrali 3 tisoč evrov, iz blagajne pa odnesli sto evrov in mimogrede še računalnik. Preiskavo vodijo forenziki. 122 Petek, 7. decembra 2012 KULTURA / tržaška knjigarna - Z Nastjo Milič Ob kavi in knjigah tokrat še slaščice Ko zunaj postane hladno in neprijetno, je čas za peko raznih slaščic, ki pa z malo domišljije lahko postanejo prave slastne umetnine. Več o nastajanju okusnih in ustvarjalnih tort in muffinov je na sredinem srečanju Na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni govorila Nastja Milič, ljubiteljica dekorativnega slaščičartva, ki postaja nek splošni trend. Gostja dobro obiskanega srečanja je govorila zlasti o Cake designu; umetnosti okraševanja tort. Uvodoma nam je Miličeva povedala od kod izvira tradicija izdelovanja dekorativnih tort. Slišali smo, da so tovrstne torte začeli ustvarjati v anglosaškem svetu, prvo tako de-korirano torto pa so izdelali za poroko kraljice Viktorije leta 1840. Od tam se je tovrstna dekoracija tort razširila v ZDA, kjer so v zadnjih letih iz tega naredili pravi posel. Cake de-sig je zaslovel tudi s pomočjo številnih televizijskih oddaj, v katerih slaščičarski mojstri izdelujejo popolne kombinacije okusnih slaščic in modernega designa. Gostja včerajšnjega srečanja pa se je nad to umetnostjo navdušila preko prijateljev in znancev iz ZDA. Navdušenje nad to tehniko je nato peljalo do t.i. Cake oblikovalke Molly, najbolj znane italijanske ustvarjalke na tem področju, pri kateri se je učila tehnike obli- kovanja tort. Sicer pa je tudi Miličeva v preteklosti organizirala že kar nekaj tečajev in ustvarjalnih delavnic, na katerih so se udeleženci lahko prepustili svoji domišljiji. Torte, okrašene s tehniko Cake design, so videti kot prave umetnine. Nastja nam je včeraj pokazala fotografije nekaterih svojih tort, ki so zares okrašene z lepimi dekoracijami. Te torte so namreč obložene s sladkorno maso, ki pa sploh ni poceni. Izdelava tovrstnih tort ali slaščic je namreč zahtevna in dolgotrajna, posledično pa tudi cenovno precej draga, je povedala gostja. Vendar Nastja uživa v tem delu, saj gre, kot je sama dejala, zgolj za hobi, ki pa ji vzame precej časa. Na mizi Tržaške knjigarne so se v sredo bohotili tudi lepo okrašeni muffini, ki jih je gostja spekla, nato pa je za njihovo dekoracijo porabila več ur. Izvedeli smo tudi, da poleg sladkorne mase obstajajo tudi drugi tipi mas, vendar pa je Nastji Milič najljubša sladkorna masa, s katero pa je nekoliko težje delati v poletnih mesecih. Na srečanju Na kavi s knjigo nam je Nastja Milič postregla s še številnimi drugimi izvirnimi idejami, s katerimi bomo v prihajajočih prazničnih dneh lahko lepo okrasili naše doma narejene slaščice. (sč) Včeraj danes U Kino Danes, PETEK, 7. decembra 2012 AMBROŽ Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.49 - Luna vzide ob 0.14 in zatone ob 12.25 Jutri, SOBOTA, 8. decembra 2012 MARIJA, BREZMADEŽNO SPOČETJE VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinj C, zračni tlak 1007,1 mb raste, vlaga 55-odstotna, veter 8 km na uro ju-go-vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,1 stopinje C. [13 Lekarne Do petka, 7. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Istria 33 - 040 638454, Ul. Bel-poggio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fer-netiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Istria 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 - 040 635264. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Le 5 leggende«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »E se vi-vessimo tutti insieme?«. CINECITY - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Le 5 leggende«; 16.40 »Di nuovo in gioco«; 19.00 »Una famiglia perfetta«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«; 16.30, 18.50, 21.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 21.30 »007 Skyfall«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; 16.40, 19.10, 21.40 »The Grey«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.10 »Scu-sa mi piace tuo padre«; 11.10, 13.30, 15.40 »Hotel Transylvania«. FELLINI - 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«; 16.20 »Hotel Transylvania«. GIOTTO MULTISALA 1 - 17.20, 20.40 »La sposa promessa«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Grandi speranze«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00 »Venuto al mondo«; 15.45, 19.00, 22.20 »La bicicletta verde«. GIOTTO MULTISALA 3 - 18.10, 22.15 »Di nuovo in gioco«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Atlas oblakov«; 15.05, 16.05, 16.55, 18.10, 18.40 »Božičkov vajenec«; 20.15 »Nahrani me z besedami«; 16.10, 18.15 »Pet legend«; 22.10 »Šanghaj«; 17.10, 20.00, 22.55 »Skyfall«; 19.20, 21.35 »Skok čez plot«; 15.10, 17.15 »Pet legend 3D«; 15.40, 18.05, 20.35, 23.05 »Somrak saga: Jutranja zarja 2. del«; 20.30, 22.45 »Zadnji obhod«. Veseli december 2012 Letošnji december bo za marsikoga manj prazničen, saj so izguba službe, L dopolnilna blagajna, zamude pri izplačevanju honorarjev in podobni »varčevalni ukrepi« žal neprijetna stalnica tudi pri nas. In vendar je zadnji mesec v letu tudi čas, ko nas obiščeta Miklavž in božiček, mesec prazničnih jelk, jaslic, osvetljenih ulic in trgov. Za najsrečnejše pa tudi mesec potovanj, smučanja in silvestrovanj v evropskih prestolnicah. Dragi prijatelji Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da kanček »veselega decembra« ujamete v svoje fotoaparate in svoje fotografije (s Primorskim ali brez njega) pošljete naši spletni strani www.primorski.eu. NOCOJ - F. Branciaroli Odrsko delo o starem gledališčniku V veliko dvorano Rossettije-vega gledališča v Trstu se drevi vrača priznani igralec Franco Branciaroli z dramo Der Theatermacher (Gledališčnik, Il teatrante v italijanskem prevodu) avstrijskega avtorja Thomasa Bernharda, enega najpomembnejših pisateljev in dramatikov dvajsetega stoletja. Predstavo sta v koprodukciji postavili Stalno gledališče iz Brescie in skupina Teatro de-gli Incamminati; režiser je sam Franco Branciaroli. Naslovni junak zgodbe je ostareli megalomanski igralec, ki v zakotnem provincialnem gledališču skuša postaviti na oder nemogoče besedilo z naslovom Kolo zgodovine. V precepu svoje neobvladljive ambicioznosti, zaradi katere piše drame polne norih blodenj, ki jih povrh občinstvo ne mara, in nuje po preživetju gledališke skupine, katere člani so tudi člani njegove družine, se na koncu spusti v razočaran samogovor o življenju in smrti, o družbi in o sreči. Kljub skrajno negativnemu pisateljevemu gledišču je delo zelo komično, groteskno, polno nekakšne grobe nežnosti, ki edina ostane, ko usmiljenje vi več mogoče. Predstava bo na sporedu od danes, petka 7. decembra, do nedelje 9. decembra, v okviru abonmajskega niza dramskega gledališča. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Una famiglia perfetta«; 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Troppo amici«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Ruby Sparks«; Dvorana 3: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Moonrise Kingdom - Una fuga d'amore«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Scusa mi piace tuo padre«. SUPER - 16.00, 20.00 »007 Skyfall«; 18.20, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50 »Le 5 leggende«; 21.45 »Di nuo-vo in gioco«; Dvorana 2: 17.00 »Lo-hengrin«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.10 »Una famiglia perfetta«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Moonri-se Kingdom - Una fuga d'amore«; Dvorana 5: 17.45, 19.50, 22.00 »Ru-by Sparks«. Čestitke Miklavž je obdaril Batičeve z lepo malo deklico DARO. Mamici Da-ši, očku Damjanu, sestricama Danji in Devi, noni, nonotu in pranoni čestitamo, mali Dari pa želimo mnogo zdravja in sreče! ENDADAMA S Izleti na večer posvečen mladim, ki bo v petek, 7. decembra 2012, ob 19.00 uri v razstavni dvorani ZKB na Opčinah, ul. Ricreatorio 2 Spored večera: OKROGLA MIZA: "MLADI, KAKO GLEDAMO NAPREJ" povezuje: Peter Verč sodelujejo: Uroš Grilanc, Jana Krmec, Matej Lupine in MitjaTretjak - Slovesna podelitev štipendij 2012 - Družabni trenutek SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 3337702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja). SŠKD TIMAVA MEDJAVAS ŠTIVAN organizira v nedeljo, 16. decembra, izlet na božični sejem v Villach/Be-ljak (Avstrija). Program: 8.15 zbirališče v Medjevasi (8.30 v Štivanu), 10.00 postanek za kavo, 11.30 prihod v Villach/Beljak, 12.00 kosilo, 13.00 prosti ogled stojnic in božičnega sejma, 18.30 povratek domov, 20.30 prihod v Medjevas. Cena vključuje prevoz in kosilo. Informacije in rezervacije do četrtka, 13. decembra: Erica 347-5447788, Elisabetta 3383415382. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu in projekt Jezik-Lingua ob priliki vpisov za š.l. 2013/14 vabita na de- Slavistično društvo Trst-Gor ica-Videm vabi na srečanje s prof. maido Artač in mag. Jasno MerKu. avtorico in ilustratorko knjige Mozaih u houčhu Večer bo povezovala prof. Vilma Purič in mag. Loredana Umek. Vabljeni danes, 7.12.2012, ob 17.30, v Narodni dom (Ul. Filzi) lavnico za starše o jezikovnem razvoju otroka v večjezičnem okolju, ki bo v četrtek, 13. decembra, od 17.30 do 18.30 v Ul. Frausin, 12. Vodila jo bo psihologinja dr. Jana Pečar. Sledila bo predstavitev Večstopenjske šole pri Sv. Jakobu. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DIZ JOŽEFA STEFANA prireja v petek, 14. decembra, od 17.00 do 18.00 ure »Dan odprtih vrat«. Ravnatelj in profesorji znanstvenih predmetov Ke-mijsko-Biološkega, Elektronskega in Mehanskega oddelka, bodo predstavili ustroj naše šole in nudili informacije o vzgojno - izobraževalni ponudbi. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. UČENCI IN UČITELJI OŠ GRBEC-STE-PANČIČ vabijo na božičnico in božični sejem, ki bo v petek, 14. decembra, ob 15.00 v domu Jakoba Ukmar-ja. Na prireditvi bodo učenci in malčki OV iz Škednja izročili predstavnici združenja A.B.C. Onlus dobrodelno nabirko, ki so jo priredili na šoli v okviru decembrskih praznovanj. B Mali oglasi 38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. DAJEM V NAJEM garažo, 17 kv.m., v Barkovljah (Ul. Nicolodi). Tel. 3334154687. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. 3200265573 ali 329-6055490. MOTORNO KOLO YAMAHA YZF - R 125, letnik jan. 2012, prevoženih 500 km, v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 331-1388610. NA NSŠ SREČKA KOSOVELA na Op-činah nujno potrebujemo majhen hladilnik z zmrzovalno celico. Učno in neučno osebje ter učenci bomo hvaležni prijaznemu darovalcu. Tel. št.: 040-211063, pon-pet 8.00-14.30. POMAGAM PRI UČENJU in opravljanju nalog v različnih predmetih. Sem univerzitetni diplomiranec. Tel.: 3398201250. PRODAM ekstradeviško dalmatinsko oljčno olje, lastne pridelave. Tel.: 3398201250. PRODAM volkswagen polo, 1.4, letnik 2000, redno servisiran, lepo ohranjen. Tel. 339-6084148. AFRICAN JAM GOSPEL (koncert) večer glasbe in solidarnosti DANES petek, 7. decembra ob 21.30 Vstop prost PRODAM štiri zimske gume z železnimi platišči nokian wr 195/65 r 15 t, primerne za golf, passat in touran. Tel. št.: 335-7794451. Id Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah. Tel. št.: 040-299453. NA OSMICO v Mačkoljah št. 33 vas vabi Paolo Parovel. Tel. št. 040-231572. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO ima Zahar v Borštu št. 57. Tel. 040-228217. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št. 2. Tel. 335-6045771. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni! Loterij a 6. decembra 2012 Bari 16 2 51 19 74 Cagliari 73 8 1 51 81 Firence 53 12 84 5 79 Genova 51 61 20 28 33 Milan 23 24 70 64 78 Neapelj 28 56 39 61 35 Palermo 75 73 44 88 78 Rim 7 38 37 78 29 Turin 42 57 70 33 9 Benetke 82 17 32 84 44 Nazionale 89 65 63 28 81 St. 146 15 18 47 70 74 89 jolly62 Nagradni sklad 1.938.122,50 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 27.489.368,68 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 4 dobitniki s 5 točkami 72.679,60 € 868 dobitnikov s 4 točkami 338,19€ 32.084 dobitnikov s 3 točkami 18,21 € Superstar 88 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 33.819,00 € 179 dobitnikov s 3 točkami 1.821,00 € 2.740 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.994 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 38.581 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 7. decembra 2012 l SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE in Stalno gledališče FJK ft-f^jsjf J -■ ■ —v p Alessandro Marinuzzi / William Shakespeare konec dober konec (nagradna predstava) Danes petek, 7. decembra ob 19.00 v Mali dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi rezervacija obvezna Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com 13 Obvestila SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Daniel Glattauer PROTI SEVERNEMU VETRU režiser: Alen Jelen AŠD SK BRDI NA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opči-nah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se na Pesku nadaljuje tečaj acquafitnessa. Obiskovalce in zainteresirane obveščamo, da imajo na razpolago izkaznice z vstopi. Info in vpisovanja na www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 345-7733569. Urnik urada: ponedeljek in četrtek 9.00-13.00, sreda 12.30-15.00. ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER prireja decembra tri delavnice emocij za otroke od 3 do 10 let in brezplačno delavnico dobrega počutja za odrasle. Informacije in vpis na tel. 320-7431637, info@psicologo.trieste.it ali www.psi-cologo.trieste.it. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na tečaj božičnih venčkov in okraskov, ki ga bo vodila gospa Jadranka Sedmak danes, 7. in torek, 11. decembra, od 10. do 12. ure v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). JUS MEDJA VAS obvešča člane, ki so zainteresirani za sečnjo drvi na jusarskem premoženju, naj naslovijo prošnje upravnemu odboru do danes, 7. decembra. OBČINA ZGONIK obvešča, da bo tehnični urad zaprt danes, 7. decembra, zaradi natečaja in izpolnjevanja osebja. TABORNIKI RMV obveščajo, da bo redni občni zbor organizacije danes, 7. decembra, v Kulturnem domu na Prose-ku, ob 17.30 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju. Vabljeni vsi člani, starši in prijatelji! Taborniški srečno! UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo kot vsako leto tudi letos priredila Božični sejem na glavnem trgu Gorici v Boljuncu do nedelje, 9. decembra. Ob sejmu bodo na sporedu prireditve in kulturni dogodki. KRU.T vabi na tretje srečanje iz sklopa »Zdravje je naša odločitev«, v ponedeljek, 10. decembra, ob 17.30 na sedežu krožka. Predavala bo Marija Merljak, inženir živilske tehnologije. Dodatna pojasnila in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it BIOTERAPIJA v Bazovici - srečanja bodo v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) v dneh 11., 12.,in 13. decembra, od 17.00 do 19.00. Za info: 040-226386 ali sms: 328-9563272 (Magda). NA AD FORMANDUMU v Trstu so v teku vpisovanja na tečaje. Božični jedilni list low cost: 5 ur, v torek, 11. decembra, 17.30-22.30. Začetni tečaj kuhanja: 15 ur, ob sredah (12., 19. decembra, 17.30-22.30). Tečaji jezikov (slovenščina, angleščina) in računalništva. Ob bližajočih se božičnih praznikih lahko podarite darilni bon za tečaj. Info in prijave: 040-5660360, ts@ad-formandum.org. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v torek, 11. decembra, ob 17.00 v prvem ter ob 17.30 v drugem sklicu v čitalnici NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: predstavitev in odobritev proračuna NŠK za leto 2012; razno. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Košir vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo izjemoma tokrat v torek, 11. decembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. v nedeljo, 9. decembra ob 16.00 v Veliki dvorani SSG (z italijanskimi nadnapisi) Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vabi na predavanje »Komunikacija v družini, ko pride bolezen« v torek, 11. decembra, ob 17. uri v razstavni dvorani, ki jo je dala na razpolago Zadružna Kraška banka, Ul. Ri-creatorio 2 na Opčinah. Zagotovljen bo tudi parkirni prostor ZKB. Predaval bo Dani Sitar, odgovorni za društvo Družina in življenje iz Leskovca. ZSKD vabi včlanjena društva na srečanja o Primorskem dnevniku: v torek, 11. decembra, ob 17.30 v Narodni dom v Trstu; v petek, 14. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dom na Opčinah. DRAGI VAŠČANI OBČINE REPENTA-BOR bliža se božični čas! Trenutek, ko se vsa družina zbere in skupno deli lepe trenutke. Ob tej priložnosti smo se učenci OŠ A. Gradnika v sodelovanju z Občino Repentabor odločili, da bomo v sredo, 12. decembra, od 10. do 16. ure v garaži občinskega sedeža na Colu zbirali oblačila, igrače, šolske potrebščine in pakirano hrano za Rdeči križ iz Logatca. Pomagajte nam olepšati božični čas revnim družinam, da se bodo tudi njim radostno zaiskrile oči! Dobrote bodo prostovoljci Civilne zaščite odpeljali v Logatec v četrtek, 13. decembra. OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s karabinjersko postajo Devinščina, v sredo, 12. decembra, ob 17.30 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku, srečanje s poveljnikom M. De Leom o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni! PODROČNI SVET Slovenskih vernikov s Trsta - Milj in Vincencijeva Konferenca vabita na obisk gostov v domu za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, v sredo, 12. decembra: ob 16.10 molitev rožnega venca in nato sv. maša ter prijateljsko druženje. SKD IGO GRUDEN vabi na božični sejem, ki bo v društvenih prostorih od 12. do 15. decembra, od 16.00 do 20.00. Program: sreda, 12., ob 17.00 nastop OPZ Igo Gruden in Otroške baletne skupine Releve; ob 17.30 predstavitev društvenega koledarja; ob 18.00 delavnica »Makramejčkanje« za otroke; ob 18.30 predstavitev likovnih razstav A. Tretjak in L. Toma-setig. Četrtek, 13., ob 17.00 »Če zime ni...«, nastopa osnovnošolska dramska skupina Jaka Štoka; ob 18.30 Mladinski orkester GD Nabrežina. Petek, 14., ob 17.00 DPZ Kraški slavček; ob 17.30 pobuda Časovne banke Palček: Delavnica o dajanju in prejemanju; ob 18.30 nastop gojencev Ass. Musicale Piano S. Suzuki iz Trsta. Sobota, 15., ob 17.00 Združenje staršev OŠ V. Šček in Časovna banka Palček predstavita svoje delovanje; ob 17.30 »Zverjašček«, pravljico pripoveduje Biserka Cesar; sledi delavnica Izdelaj svojo pošast; ob 18.00 delavnica »Makramejčkanje« za odrasle; ob 19.00 nastop gojencev skupine Musica d'insieme. Letošnja novost: Zeliščarski kotiček s strokovno literaturo in svetovanjem. UNINT - Umetniška šola z umetnikom Leonardom Calvom in Alenko Deklic vabi na konferenco »Umetnost in Univerzalni Božič«, v sredo, 12. decembra, ob 19.00 na sedežu šole, Ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Info 333-4236902, 0402602395. NA SEDEŽU RAJONSKEGA SVETA za Zahodni Kras bo v četrtek, 13. decembra, ob 17. uri srečanje s ka-rabinjerskim maršalom s Proseka, na sedežu rajonskega sveta na Pro-seku, ki bo ilustriral sleparije in kraje. Vabljeni! VZPI-ANPITrst vabi danes, 7. decembra, ob 16. uri dvorana Tessitori na trgu Oberdan, 5 na predstavitev knjige Draga Slavca Zgodbe mojega življenja Storie della mia vita Knjigo bo predstavil prof. dr. Jože Pirjevec. Sodeluje sen. Stojan Spetič. DAVČNI URAD Občine Repentabor obvešča, da bo na razpolago občanom za poravnavo davka IMU (Enotnega občinskega davka) do petka, 14. decembra, od 9. do 14. ure. MFU - Magna Fraternitas Universalis z dr. Guido Marotto in Leonardom Cal-vom vabi na konferenco »Carazo, David XX. stoletja« v petek, 14. decembra, ob 19.00 na sedežu Ul. Mazzini 30, 3. nadstropje. Info 333-4236902, 0402602395. ELIC-SINTESI z umetnikom Leonar-dom Calvo vabi na otroško-mladinsko delavnico »Zabavajmo se z risanjem stripov« v soboto, 15. decembra, od 16.30 do 18.00 na sedežu šole, Ul. Maz-zini 30, 5. nadstropje. Info 3334236902, 040-2602395. OBČINA ZGONIK sporoča, da na občinski spletni strani www.comu-ne.sgonico.ts.it je na razpolago programska oprema za avtomatično iz-računanje davka in tiskanje obrazca F24 ter obvešča, da je končna stopnja za l. 2012 za glavno stanovanje in funkcionalne objekte ali prostore 0,37%, za druge zgradbe pa 0,74%. Občinski davčni urad bo do 17. decembra na razpolago za informacije in izračun davka IMU. Urnik: torek, četrtek, sobota (samo 15. decembra) od 9. do 12. ure. SKD TABOR ZA OTROKE - Prosvetni dom: sobota, 15. decembra, ob 10. uri »Ustvarjalna delavnica« z Nado in Tanjo. Pridružite se nam! SLOVENSKA PROSVETA obvešča, da 15. decembra zapade rok za oddajo prošenj za štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za študente inženirstva. Več na spletni strani Slovenske prosvete www.slovenska prosveta.org AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSŠDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni festival 2012«, ki bo v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Letošnja novost: tekmovanje v najizvirnej-ši praznični točki in veliko presenečenj. Toplo vabljeni ljubitelji plesa, navijaštva in dobre volje! DAVČNI URAD Občine Dolina sporoča, da bo do 17. decembra vsak dan na razpolago za informacije v zvezi z davkom IMU (ponedeljek 14.30-16.00; od torka do petka 8.30-10.30). Na občinski spletni strani www.sandorligo-doli-na.it je na voljo programska oprema za avtomatično izračunanje davka IMU in tiskanje obrazca F24. PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, od 27. decembra do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Zimski center se bo odvijal na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. Vpisovanja do 21. decembra, omejeno število mest. Info: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org; 345-7733569. Urnik urada: pon in čet 9.00-13.00; sre 12.30-15.00. OBČINE OKRAJA 1.1 Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16.00 do 18.00 ure in v sobotah od 10.00 do 12.00. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Za mesec december so predvidene ustvarjalne delavnice: Nakiti in Kreativni okraski. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8.00 ure do 13.00. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja z začetkom v soboto, 12. januarja. Informacije in vpisovanje na: in-fo@mladina.it ali tel. št. 347-0473606 ali 392-2303152. Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Knjižnica P. Tomažič in tovariši SKD Tabor Posoško raziskovalno središče L. Gasparini vabijo na ogled razstave Ko je umrl moj oče risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-1943) v Prosvetnem domu na Opčinah od 7. do 16. decembra med 16. in 19. uro (za šole po dogovoru) 0 Prireditve OPENSKA SEKCIJA VZPI-ANPI, Knjižnica P. Tomažič in tovariši SKD Tabor ter Posoško raziskovalno središče L. Gasparini vabijo na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - risbe in pričevanja iz koncentracijskih taborišč na italijanski vzhodni meji (1942-1943)«, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah med 16. in 19. uro od danes, 7., do 16. decembra, ko bo tudi uradna predstavitev (za šole po dogovoru). SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na božični sejem ročnih del in knjig danes, 7., in soboto, 8. decembra, 15.30-18.30, v nedeljo, 9. decembra, 10.00-11.00 in 15.00-18.00. Na sejmu sodeluje tudi Združenje staršev COŠ S. Gruden in OV Šempolaj. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempola-ju na ogled razstave »Božič na fronti 1914-1918« danes, 7. in soboto, 8. decembra, 15.30-18.30, v nedeljo, 9. decembra, 10.00-11.00 in 15.00-18.00. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm vabi na srečanje z Majdo Artač in Jasno Merku ob izidu knjige »Mozaik v kovčku«. Večer bosta povezovali Vilma Purič in Loredana Umek danes, 7. decembra, ob 17.30 v Narodnem domu. TRŽAŠKI POKRAJINSKI ODBOR VZPI - ANPI vabi na predstavitev knjige Draga Slavca »Zgodbe mojega življenja -Storie della mia vita« danes, 7. decembra, ob 16. uri v dvorani Tessitori na trgu Oberdan, 5. Knjigo bo predstavil prof. dr. Jože Pirjevec. Sodeluje sen. Sto-jan Spetič. UPRAVA OBČINE DOLINA - odborni-štvo za kulturo obvešča, da bo v sklopu pobud vezanih na božični sejem, danes, 7. decembra, ob 15.30 na glavnem trgu »Gorici« v Boljuncu nastop mladinske plesne skupine »Centro gioco sport G. Roli«, ob 18.00 pa koncert pihalnega orkestra Ricmanje. SDD JAKA ŠTOKA vabi zvesto publiko, še posebno pa nekdanje in sedanje igralce, na odprtje razstave ob 145-le-tnici rojstva in 90-letnici smrti Jake Što-ka v soboto, 8. decembra, ob 17. uri. V nedeljo pa na veseli popoldan v družbi Treh tičkov in ZPZ Prosek-Konto-vel. Začetek ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi na Miklavževanje, ki bo v soboto, 8. decembra, ob 19.30 v srenj-ski hiši v Gročani. Večer bodo popestrili otroci domačega društva z igrico »Mestni godci« v priredbi in režiji Barbare Gropajc. SPD KRASJE vabi v soboto, 8. decembra, v Trebče na koncert in božični sejem. Ob 18.30 bodo nastopili v trebenski cerkvi otroški zbor Krasje in združeni dekliški zbor Kraški slavček - Krasje pod vodstvom Petre Grassi ter vrsta posebnih glasbenih gostov. Sledilo bo odprtje božičnega sejma v Hiški u'd Ljenčkice. SV. MILKLAVŽ se bo v društvu v Pre-benegu ustavil v nedeljo, 9. decembra: ob 15.00 delavnica »Izdelaj božično voščilnico«, ob 16.00 plesni nastop Prebeneške mularije. Starše prosimo naj poskrbijo za zakusko. Angelčki bodo zbirali darilca v soboto, 8. decembra, od 18. do 19. ure v društvu. Vabljeni. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 9. decembra, ob 17. uri v kulturni dom na Colu, na pogovor z Leo Pisani, avtorico knjige »Obleka- kaj, kdaj, kako«. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - sezona 2012/2013, vabi v nedeljo, 9. decembra, ob 18.00, v cerkev sv. Jerneja na Opčinah, na koncert Milka Bizjaka - orgle. Vabljeni! V BAZOVSKEM DOMU je na ogled fotografska razstava Damjana Križman-čiča »Cvetovi kraškega roba«. Urnik: nedelja od 11.00 do 12.00 VZGOJNI CENTER SESLJAN VZS - CEO vabi na ogled razstave slik v Mavhinjah št. 22/d. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 10. decembra, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na predstavitev knjige »Mira Mihelič. Družinska slika z gospo. Zi-vljenje in delo Mire Mihelič (19121985)«. O njej bodo spregovorili urednica knjige Alenka Puhar, urednik knjižne zbirke Album Aleš Berger in predstavnica založbe Mladinska knjiga Nela Malečkar. Začetek ob 20.30. RAJONSKI SVET za Zahodni kras vabi občane na prižig luči božičnega drevesa na Proseku, ki bo v ponedeljek, 10. decembra, ob 18.00. Nastopali bodo Godbeno društvo Prosek, učenci osnovne šole A. Černigoj in otroški zbor naselja sv. Nazarija. Sledi družabnost. Z.S.D.T. - Združenje svojcev duševno prizadetih vabi v torek, 11. decembra, ob 19.30 na projekcijo filma »Familiy life« z debato namenjeno družinam, ki skrbijo za duševno prizadete svojce. Dogodek se bo odvijal v gledališču Miela. PREDSTAVITEV PROJEKTA »Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma« bo v sredo, 12. decembra, ob 17.00 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14), ko si bo mogoče ogledati tudi dokumentarni film Velikana slovenske arhitekture (Plečnik : Fabiani). TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo na »Kavo s knjigo« v sredo, 12. decembra, ob 10. uri. V sklopu pobude »Mladi Primorci beremo«, se bodo predstavili dijaki 2. klasičnega lice-ja Prešeren pod mentorstvom prof. Majde Artač. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v četrtek, 13. decembra, ob 20.30 v društveno prireditveno dvorano na zborovski koncert »Z nasmehom v praznične dni«. Večer bodo oblikovali MlPZ Tončka Čok, MePZ Fran Venturini in ZMePZ Slavec - Slovenec. Skupaj bomo nazdravili ob prihajajočih praznikih. Toplo vabljeni! OBČI NA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami vabi v petek, 14. decembra, ob 16.30 na božičnico v Bri-škovsko jamo. Med 16.00 in 19.00 bo v prostorih KRD Dom Briščiki knjižni in božični sejem. ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 14. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gro-padi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Lan-darski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbo-nescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. ŠEMPOLAJ - FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Nataše Peric in Dušana Pavlice »Sozvočje Krasa in morja« bo na ogled v vaški gostilni (Šempolaj št. 49) do 16. decembra. Zaprto: ponedeljek in torek cel dan, ostale dneve pa 16.0018.00. Informacije: 040-200151. V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, razstavljajo njihove slike: Eugenio Pancrazi, Maria Pancrazi in Nives Vocchi. Na ogled bo do 20. decembra. Urnik: od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Zaprto nedelja in ponedeljek. Prispevki V spomin na predrago Stano darujeta Olga in Zivko Lupinc 50,00 evrov za KD Kraški dom iz Repna. S spoštljivim spominom na tov. Kjudra darujeta Olga in Zivko Lupinc 50,00 evrov za Glasbeno matico - Trst. V spomin na Stano Milič Lazar darujejo soletniki Franka, Pepko, Slavko, Jul-ka, Romana, Olga in Albin 40,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repentabru. V spomin na Stano Milič in Pepija Zi-gona daruje Gizela Milič z družino 40,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na drago Malko Gulič daruje Stanka Hrovatin 50,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Op-činah.V počastitev spomina na dragega Oskarja Kjudra daruje Stanka Hrovatin 50,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. 8 Petek, 7. decembra 2012 KULTURA / ČEZMEJNI PROJEKT iCON - Ustanovili slovensko-italijansko skupino Za obnovljive vire Na sedežu Tržaške industrijske cone so te dni ustanovili skupino GREEN-CORE (GREen Economy Network for Cooperation On Renewable Energy). Med ustanovitelji je poleg Tržaške industrijske cone EZIT še sedem podjetij, štiri italijanska (Altavisio S.r.l - Solartis, ECO-Management, FVG Energy S.p.A. in VP Solar) in tri slovenska podjetja (Contex Novi d.o.o., Luxim D.o.o. in Valter Šapla s.p.), ki so aktivna na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Ustanovitev skupine je rezultat tesnega sodelovanja na področju strateškega projekta iCON, ki je vključen v Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007 - 2013. Pri projektu sodelujejo poleg Industrijskega združenja SV Italije (EINE), v katerega je vključena Tržaška industrijska cona (EZIT), še Informest, Obrtno združenje FJK - Confartigianato Imprese FVG, SDGZ in razvojna agencija ROD iz Ajdovščine. Skupina, ki si je zastavila kot cilj spodbujanje trajnostnega razvoja s podajanjem konkretnih rešitev za specifične potrebe, ob sodelovanju z znanstvenoraziskovalnim sektorjem, univerzo in drugimi razvojnimi ustanovami, bo v na- slednjih mesecih razvila temo Ekološko vzdržnih proizvodnih območij (APEA) ter pripravila prvo oceno izvedljivosti na tržaškem območju, kot določa načrt, ki ga je sprejela EZIT. Udeleženci so na sestanku izpostavili številne priložnosti, ki jih prinaša učinkovito čezmejno sodelovanje. To sodelovanje namreč vključuje in povezuje znanje in ponudbo vseh v skupino vključenih podjetij na področju tehnoloških inovacij in njihove aplikacije; Goriški center za teoretsko in uporabno ekologijo - CETA je izpostavil priložnosti in ponudil svojo podporo pri določanju specifičnega poslovnega modela za novo skupino v okviru evropskih raziskovalnih programov, ki se pripravljajo za programsko obdobje 2014 - 2020. Program skupine GREENCORE, ki so ga podpisali ustanovitelji, naj bi v kratkem zaobjel tudi druge tematike, kot so učinkovitost ter energetska samozadostnost v industrijskem sektorju, s pomočjo katerih bi se lahko zmanjšalo stroške proizvodnje in transporta energije z vidika razvojnega modela, ki je ekološko in gospodarsko vzdržljiv, hkrati pa upošteva potrebe območja in njegovih referenčnih urbanih aglomeratov. Vabilo ponudnikom turističnih kmetij in osmičarjem V sklopu projekta KRAS-CARSO, ki je sofinanciran iz Programa čezmejnega sodelovanja Sloveni-ja-Italija 2007-2013, pripravljajo tudi načrt za skupno promocijo in vizijo razvoja turizma na tem območju. Zelja je, da bi izdelali skupen koledar prireditev in da bi skupaj promovirali bogastvo teritorija, od kraške kulinarike do Glinščice in Škocjanskih jam. Ker turizem sooblikujejo različni akterji, so si zamislili dve delavnici, na katerih bodo prisluhnili njihovim potrebam in željam. Danes ob 18.30 so v Kamnarsko hišo v Nabrežini vabljeni ponudniki turističnih kmetij in osmi-čarji, 13. decembra pa gostilničarji, predstavniki društev in občinskih uprav. GLASBA - Na raznih prizoriščih Od danes festival Electroblog 2012 Trst se bo ponovno spremenil v deželno prestolnico elektronske glasbe. Združenje Etnoblog prireja namreč tudi letos priljubljeni dvodnevni glasbeni festival Electroblog. Ze sedma izvedba elektronskega festivala bo prav gotovo privabila veliko ljubiteljev hitrih ritmov in bučnih basov iz dežele in sosednje Slovenije, saj je letošnji program res vabljiv. V soboto bo namreč vrtel svoje plošče sloviti Jeff Mills, eden izmed glavnih akterjev svetovne techno scene. Festival se bo uradno začel danes, ko bodo na Postaji Rogers od 18. ure dalje vrteli plošče številni lokalni dj-ji, med katerimi izstopa, sicer to-skanski, vsestranski glasbenik Digi GAlessio. Prisoten bo tudi priznani italijanski slikar in writer Luca Za-moc. Večer se bo nato nadaljeval v sosednjih prostorih združenja Etn-oblog, kjer bo od 23. ure na sporedu UK Bass Night. Na odru bo tudi perspektivni tržaški dj Color, za njim pa bosta nastopila angleški dj in glasbeni producent Zinc ter prav tako angleški dubstep dj Mojo. V soboto se bo dogajanje preselilo v staro pristanišče. V Skladišču 26 bo od 17.45 pre-party z italijanskimi dj-ji, ob 23. uri pa se bo žur preselil na sosednji četrti pomol, kjer bo festival doživel svoj višek. Publiko bo najprej »segrel« newyorški dj Kevin Saunderson, poznan tudi s psevdonimom The Elevator. Saun-derson velja z Jeffom Millsem za enega pionirjev techno glasbe, ki je proti koncu osemdesetih nastala v predmestjih ameriškega industrijskega mesta Detroit. In ravno Jeff Mills, »The Wizard« (iz angl. čarovnik), ameriški dj in eden izmed najboljših techno glasbenih producentov, bo zaključil sobotni večer. Festival bosta obogatila avstrijska vj-ja Volker Paul Sernetz in Stefan Sobotka, bolje znana z imenom OchoReSotto. Na prizoriščih festivala, ki ga podpira odbor za kulturo Dežele FJK, bodo prisotni tudi operaterji projekta Overnight in italijansko-slovenskega projekta SafeCoast, ki bodo poskrbeli za varen in zdrav žur. R.D. RADIJSKI ODER - Gledališki vrtiljak Na obisku vesoljček in sveti Miklavž SSG - Gostujoča predstava v nedeljo Trebče: dekliški zbor Vesoljček na Gledališkem vrtiljaku V nedeljo se je Gledališki vrtiljak še zadnjič zavrtel v letošnjem letu. Četrta predstava petnajste abonmajske sezone Radijskega odra in Slovenske prosvete je v Marijin dom pri Sv. Ivanu privabila številno otroško publiko, ki si je v dveh izmenah ogledala predstavo Vsi otroci sveta v izvedbi gledališča Ku-kuc iz Lendave. Miša Gerič in Urška Račan, »duši« lendavskega gledališča, sta bili tokrat že tretjič gostji Gledališkega vrtiljaka, potem ko sta v prejšnjih sezonah gostovali s predstavama Čebelica Debelica in Čudežni pralni stroj, letos pa sta množici malih in velikih v svetoivanskem Marijinem domu postregli z zgodbo o vesoljčku, ki s svojo vesoljsko ladjo pristane na Zemlji in preko otrok odkrije njeno raznolikost. Na Zemlji namreč otroci sploh niso podobni prebivalcem vesoljčkovega na desetti-soče svetlobnih let oddaljenega planeta: tam so namreč vsi enaki, vsi so zelene barve, nosijo čelado in imajo senzor, tu pa so eni otroci bele, drugi temne, tretji pa rumene polti, imajo svetle, temne, dolge ali kratke lase, govorijo različne jezike in pojejo različne pesmi, vsak otrok pa ima tudi svoje ime. To vesoljčka tako prevzame, da si tudi sam da priložnostno ime - Brrrrr, obenem pa odkrije, da imajo otroci kljub razlikam enako srce in so prijatelji med seboj. Skratka, na Zemlji je zaradi množice različnih otrok zabavno in lepo, vendar se vesoljček kljub temu na koncu odloči, da se vrne na svoj planet: kljub enoličnosti ima namreč tam očka, mamico, bratca in sestrico, s katerimi se ima lepo in tako sledi reku, po katerem je na vsakem planetu lepo, najlepše pa na svojem. Poleg vesoljčka pa je v nedeljo med otroke prišel še nek drug obiskovalec iz daljnih svetov: sv. Miklavž, ki je pridne male udeležence Gledališkega vrtiljaka obdaril s sladkarijami. To je bil nekakšen »predujem«, saj bo dobri svetnik kot znano na domove otrok prišel v noči na 6. december, Severni veter prinaša Kraški slavček - Krasje elektronsko ljubezen kroma ko bo prinesel glavnino daril. Po nedeljski predstavi odhaja tudi Gledališki vrtiljak na božične in novoletne počitnice. Ponovno se bo zavrtel 20. januarja 2013, ko bo v gosteh Mini teater iz Ljubljane s predstavo Troglavi zmaj in princeske. Kot vsakič, bo tudi ob tej priložnosti pred vsako predstavo priložnost, da bodo otroci ustvarjali skupaj z anima-torko Študijskega centra Melanie Klein. (iž) KONCERT - Danes Petdeset let zbora Antonio Illersberg Tržaški moški zbor Antonio Illersberg, ki praznuje letos petdesetletnico delovanja, velja za enega največkrat nagrajenih zborov v Furlaniji Julijski krajini. V petdesetih letih je zbor imel nekaj manj kot 600 nastopov po vseh celinah, danes ob 20.30 pa bo jubilej proslavil s prazničnim koncertom v luteranski cerkvi na Trgu Panfili. Pevci, ki jih vodi Tullio Riccobon, se bodo predstavili z izborom klasične polifonije, od Schuberta do sardinskih folklornih motivov, drugi del programa pa posvetili krajevnim skladateljem ...tudi tistemu Il-lersbergu, po katerem nosijo ime. Člane zbora čaka v prihodnjih dneh še en pomembne dogodek: 14. decembra jim bodo tržaški kronisti podelili svojo nagrado - zlatega svetega Justa. Knjižna uspešnica Proti severnemu vetru Daniela Glattauerja bo v nedeljo sentimentalno, sodobno, humoristično, nagovorila gledalce SSG z zgodbo o spletnem ljubezenskem razmerju, ki je prevzela bralce po vsem svetu. Roman je izšel leta 2008; v dveh letih je bilo prodanih 800.000 izvodov, dramska adaptacija pa je doživela preko štirideset uprizoritev. V nedeljo ob 16.00 si bodo abo-nenti zelenega sklopa in gledalci izven ogledali uspešno koprodukcijo Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj v režiji Alena Jelena. Tema predstave je virtualno razmerje preko elektronske pošte. To se začne naključno, s tipkarsko napako. Zaradi nje elektronska pošta pristane na napačnem naslovu. Šaljiv odgovor iz vljudnosti spodbudi izmenjavo zabavnih sporočil, ki neustavljivo preraščajo v besedni flirt, nato pa v napeto, presenetljivo, prisrčno dopisovanje, prežeto z igro domišljije, iskanjem bližine, romantiko, inteligentnim humorjem in drzno odkritostjo. Emmi in Leo, oba sredi tridesetih, si ne pišeta le v nočeh, ko piha severni veter in Emmi ne more spati, temveč sta vsak dan znova ujetnika sladkega čakanja na naslednje sporočilo. Stavek za stavkom se v virtualni anonimnosti zaljubita. Kako resnična so njuna ču- Vesna Pernarčič v vlogi Emmi Rothner stva? Kaj bi se zgodilo, če bi stopila iz vir-tualnega prostora in se srečala v resničnosti? Protagonista moderne romance sta Vesna Pernarčič in Rok Vihar. Pernarčiče-va je za vlogo Emmi Rothner prejela nagrado Zlahtna komedijantka 2012 in priznanje ZDUS. Predstava bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. Blagajna SSG je odprta uro in pol pred začetkom predstave (tel. št. 040 362542). in božični sejem Jutri ob 18.30 prireja SPD Krasje že tradicionalni koncert in božični sejem v Hiški u'd Ljenčkice v Treb-čah. Na koncertu v trebenski cerkvici bodo pod vodstvom mlade in perspektivne dirigentke Petre Gras-si najprej zapeli malčki letos ustanovljenega otroškega pevskega zbora Krasje. Sledil bo koncert dekliškega pevskega zbora Kraški slav-ček - Krasje, ki od letos skupno nastopa prav tako pod taktirko Petre Grassi. Na povabilo SPD Krasje so se odzvali tudi nekateri glasbeni gostje, ki bodo obogatili program z zanimivimi intermezzi klavirja, flavte, citer, čela, razlegel se bo tudi glas harmonike ... Skratka, ne bo vam žal, če se boste jutri pripeljali v Trebče. Po koncertu bo odprtje božičnega sejma v prisrčni kraški hiški v Trebčah, na katerem bodo na voljo zanimiva in sladka darila za najdražje, letošnja novost pa bo mali knjižni sejem rabljenih knjig. Vabljeni torej, da se udeležite koncerta in se zadržite še na sejmu, kjer se bo ob toplem čaju, kuhanem vinu in prijetni družbi druženje nadaljevalo še v večernih urah. NIZ RAZ/SELJENI - Nocoj v Slovenskem stalnem gledališču Africa Jam Gospel Koncert s prostim vstopom bo povezan s solidarnostnimi pobudami za otroke v Kongu in Palestini Nocoj ob 21.30 bo Slovensko stalno gledališče gostilo zaključni večer 13. izvedbe socialno ozaveščenega niza Raz/seljeni. Duh božičnih praznikov bo pridobil značilno noto dogodkov na temo migracij s koncertom, ki bo pričaral barve in glasbo afriškega praznika z nastopom skupine Africa Jam Gospel. Tridesetčlanski zbor, s katerim sodeluje pet instrumentalistov, združuje predstavnike petih evangeličanskih cerkva. Africa Gospel je nastal za spodbujanje medverskega dialoga, izboljšanja odnosov med afriškimi skupnostmi in s teritorijem. Zbor je nastal v sklopu nepro-fitnega društva Time For Africa v Vidmu, ki deluje na področju mednarodne kooperacije, solidarnosti in prostovoljstva na afriškem teritoriju z namenom, da bi s solidarnostnimi in kulturnimi pobudami, aktivno prispevalo k izboljšanju življenjskih in družbenih razmer najbolj revnih in zapostavljenih. V tem duhu je nastala tudi zamisel, da bi društvo združilo mlade afriških svetišč v edinstvenem skupnem projektu Africa Jam Gospel. Enkratni koncert s prostim vstopom bo na tem večeru povezan tudi s solidarnostnimi pobudami, saj bo društvo Karitas zbiralo sredstva za otroke s posebnimi težavami otroške bolnišnice v Kinshasi (Kongo), tržaški odbor društva Salaam Otroci Oljke pa za realizacijo otroškega igrišča v begunskem taborišču Balata (Nablus, Palestina) s ponujanjem mil iz olivnega olja, ki jih izdeluje najbolj stara tovarna ročno izdelanih mil v Nablusu. / MNENJA, RUBRIKE Petek, 7. decembra 2012 9 ŽARIŠČE Zakaj pa ne osebnost leta Ivan Peterlin là Mesec december je že po tradiciji mesec obračunov. To so dnevi, ko se obračamo nazaj, analiziramo prehojeno pot in stvarem poskušamo dati neke vrste pike na i. V športnem svetu je že nekaj običajnega, da razni forumi - povečini so to specializirani novinarji - izberejo in nadvse slavnostno proglasijo najboljše, tiste, ki so se v tekočem letu še posebno izkazali, dosegali odmevne rezultate, s svojimi nastopi vseskozi opozarjali nase in skozi leto navduševali športne privržence. Tako je tudi pri nas. Tudi naši športni novinarji zbirajo in proglašajo najboljše in jih potem slavnostno nagradijo na odmevni čezmej-ni prireditvi Naš športnik. To je res čezmejna prireditev, saj tu nagradijo najboljše slovenske športnike iz Italije in najboljše športnike Primorske, prireditev pa simultano prenašata v celoti Radio Trst A in Radio Koper Capodistria. O dogodku se bogato razpišejo časopisi tostran in onstran bivše meje - v prvi vrsti Primorski dnevnik in Primorske novice, a tudi TV mediji so polni reportaž in tako resnično izkazujejo veliko pozornost do najboljših izbranih, ki so zaradi tega prav gotovo počaščeni. Njihova trud in zanos, njihova pridnost, njihovo odrekanje marsičemu na račun športnega udej-stvovanja, so tako vsaj za nekaj dni poplačani: naenkrat so v središču naše pozornosti, vsi vemo za njih, hvaležni smo jim in oni sami so nam hvaležni, da o njih spregovorimo in jim obenem tudi čestitamo. Vse to se dogaja v našem športu in tudi letos bo tako! Pa se mi ob pričakovanju razglasitve najboljših utrne misel o tem, zakaj pa na drugih področjih naših udejstvovanj ne najdemo nečesa podobnega. Zakaj na primer ne zmoremo proglasiti v naši sredi naše osebnosti leta? Saj imamo vendar izredno razvejano, bogato in živahno življenje na tolikih področjih, da bi pravzaprav morali bi- ti v zadregi, ko bi izbirali človeka za našo osebnost leta. Kandidatov je nič koliko: lahko bi jih našli na primer v našem šolskem svetu, saj premoremo celo vrsto odličnih pedagogov, ki znajo in zmorejo uspešno usmerjati in motivirati ogromno naših učencev in dijakov. Naš široko zasnovani glasbeni svet je poln talentov in že vrhunskih glasbenih ustvarjalcev. In tudi tu se za njihovimi uspehi skriva cela vrsta odličnih pedagogov, ki ostajajo v senci in naš širši slovenski prostor zanje niti ne ve! Da ne govorimo o dramsko-odrski umetnosti, kjer tudi na vseh ravneh premoremo čudovite izvajalce. Mogoče pa bi se lahko potegoval za naslov naše osebnosti leta človek, ki prihaja iz kakega drugega poklica, ki ni nujno umetnostno obarvan: mogoče kak naš zdravnik, ki je s svojim posegom nekomu rešil ali podaljšal življenje, ali pa kak novinar, ki je s svojim pisanjem vzbudil pri bralcih zanimanje in s svojim raziskovalnim temperamentom ustvaril neko javno kršenje mnenj. Lahko bi morda iskali osebnost leta med našimi politiki ali med pripadniki naše t.zv. civilne družbe: prepričan sem, da imamo v naši sredi veliko takih osebnosti, ki bi si naslov "najboljšega" resnično zaslužile. Samo potruditi bi se bilo treba in vsi bi morali biti prežeti z večjim čutom objektivnosti; s časom bi morali tudi opustiti načelo večne "par conditio" ki v našem prostoru mora kraljevati za vsako ceno, ko mora biti paritetno in istočasno poveličan nekdo iz desnega bloka, če gre nagrada ali priznanje nekomu iz levega in obratno! Ne vem, če je vse to tako težko izvedljivo v tem našem prostoru, a mi vseeno dovolite, da vsaj sanjam o tem, da bi tudi mi zmogli nekega dne kaj takega. In dokler sanje ne postanejo realnost, se pač moramo potolažiti s tistim, kar imamo zaenkrat -ob koncu leta - najboljšega: z našimi športniki! obalne galerije - Danes odprtje fotografske razstave O Tini Modotti tudi v Kopru Zaključuje se niz Maravee Eros - Na ogled tudi audiovizualna predstava o furlanski fotografinji in igralki Serravallin kolaž so že prikazali tudi na pročelju grada Susans KOPER - Danes ob 19. uri bodo v koprski galeriji Loža odprli razstavo »Hommage Tini Modotti«, s katero se Obalne galerije Piran ponovno vključujejo v večletni projekt Maravee, ki ga prireja pordenonski Cinemazero. V Loži bodo na ogled fotografije Tine Modotti in Edwarda Westona ter video Elise Seravalli, ki je prav tako posvečen furlanski fotografinji, igralki in revolucionarki. Koncept letošnje edicije z naslovom Maravee Eros izpostavlja življenje in delo Tine Modotti (Videm, 17. 8. 1896 - Mexico City, 5.01.1942) in ga sooča s fotografijami, videom, kipi ter performansi izbranih sodobnih umetnikov. Po Por-denonu, Majanu, Vidmu se na zadnji etapi v Kopru esenci Tine Modotti posveča Elisa Seravalli z delom We Love Tina. Video dokumentira audiovizualno predstavo -preview prireditve Tina: med filmom in fotografijo, v katerem Sera-vallijeva ponuja izseke podob te večplastne umetnice. V koprski Loži bo razstava na ogled do 20. januarja. NADOMESTNE VOLITVE Deželna komisija za slovenske šole kompletna Na nadomestnih volitvah za Deželno komisijo za slovenske šole, ki so bile 5. decembra 2012, sta bila v komisijo izvoljena Marijan Kravos (V. Š. pri Sv. Jakobu) za ravnatelje 1. šolskega ciklusa in Peter Sossi (D.I.Z. Jožef Stefan) za dijake iz Tržaške pokrajine. Celotna sestava Deželne komisije za slovenske šole je torej naslednja: ravnatelji prvi ciklus: Marijan Kravos, ravnatelji drugi ciklus: Mihaela Pirih, osnovna šola: Martin Srebrnič, nižja srednja šola: Katja Kalc, višja srednja šola: Lidija Rupel, dvojezična šola v Špetru: Damijan Vižintin, neučno osebje: Sonja Marzi, starši Trst: Igor Kocijančič, starši Gorica: Majda Bratina, starši Špeter: Michele Obit, dijaki Trst: Peter Sossi, dijaki Gorica: Erik Sivec. Po zakonu sta člana Deželne komisije tudi predstavnik slovenskih šol v Vsedržavnem šolskem svetu prof. En-zo Pavletič ter Vodja Urada za slovenske šole Tomaž Simčič. prej do novice www.primorski.eu1 (Pri rczorb 'eéeklosû Pripravil ^ Filip Fischer pîfO . - ^ - j. ■ ■ - , -J . ■ S-LÙ'JEhh^I mnGL>HL DtJf ST. C »/VC gD E*5T t*- fltHUTPH HP., CLEVEL^NP, OH'fr. Slovenci so se množično naseljevali v ZDA že v 19. stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja, po letu 1945 pa je sledil še nov val priseljencev. Danes predstavlja slovensko izseljensko skupnost okoli 90 od sto članov, rojenih v Ameriki in torej potomcev slovenskih izseljencev v ZDA. Ob štetju, ki so ga opravili v ZDA leta 2000, se je za slovensko poreklo opredelilo 175.099 oseb. Danes največ Slovencev živi v Ohiu (49.598), in sicer v Clevelan-du, nato v Pensilvaniji (14.584) in Illinoisu (11.743). Čeprav se je velika večina Slovencev "utopila" v ameriški družbi, se na največjih prireditvah še vedno zbere od več sto do nekaj tisoč rojakov. Na naši razglednici je upodobljen Slovenski narodni dom v Clevelandu (Ohio), kakršen je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V njem imajo še danes svoj sedež razne slovenske organizacije. 46. kraški pust na opčinah - Novosti Vpisovanje že poteka na spletu Organizacijski odbor Kraškega pusta že dela s polno paro, saj se naslednja izvedba februarja 2013 bliža hitrih nog. Tako je vpis za vozove in skupine že odprt na spletni strani www.kraskipust.org. Vsi, ki bodo nastopili na sobotni povorki 46. Kraškega pusta, se morajo prijaviti do vključno 12. januarja 2013 in napisati naslov voza ali skupine tako v slovenščini kot italijanščini. Na spletni strani dobite tudi točne dolžine, ki jih vozovi nikakor ne smejo preseči zaradi tehničnih nevšečnosti. Odbor se je tudi odločil, da nekoliko popestri petkov večer, ki bo kot ved- no namenjen tako otrokom in mladim kot mladim po srcu. Medtem ko smo si doslej na pustnem defileju ogledovali najrazličnejše pustne šeme, bo tokratni defile na temo, in sicer Živalski pustni defile. Sodelovali bodo lahko samo tisti, ki se bodo ne glede na starost oblekli v žival. Torej babice in mamice naj ustvarjajo, šivajo in krojijo izključno na živalsko temo. Kot je v zadnjih letih navada, se bo petkov pustni program začel ob 20. uri, vpisovanje za Živalski pustni defile pa bo potekalo isti dan od 18.00 do 19.30. (met) ta teden EDINOST pred 100 leti Edinost je tokrat poročala o novi gledališki predstavi slovenskega gledališča, ki je z dramo »V nižavi« podalo izredno lep večer. Imeli smo letos že nekaj vrlo lepo uspelih dramskih predstav, vendar pa je treba priznati prvenstvo te predstavi. Bilo je to res v splošnem tako lepo zaokroženo in v posameznostih tako skrbno in natančno izdelano delo, da zasluži vso pohvalo. Pravimo torej, kakor smo že rekli, da nam naše gledališče prav lahko nudi izbornih predstav, samo če - hoče, če se le temeljito pripravi. Zato naj pa nam tudi nihče ne očita, če smo tu pa tam ostri, ko vidimo, da bi bilo lahko drugače, bolje, pa vendar ni, ker ni ali prave volje ali prave priprave. V glavni ulogi Manelika smo videli prvič na našem odru gospoda Iliči-ca v drami. Bila je to uloga, ki jo je igralec proučil do zadnje poteze in jo tudi potem podal z najboljim umevanjem, z vso ono najnaravnejšo preprostostjo, plašljivostjo in pogumom, nežnostjo in divjim besom. Boljšega Manelika si je težko misliti. Res občudovanja vreden je bil oni nežni prizor proti koncu drugega dejanja, ko se najdeta Manelik in Marta v ljubezni, in pa oni v svoji grozi tako strahoviti zadnji prizor, ko izdihne Sebastijan pod Manelikovimi zobmi. Tu pa tam je bil gospod Iličic nekoliko pretih, težko razumljiv, za kar pa je v veliki meri krivda v nepreveliki akustičnosti naše dvorane in našem -občinstvu, ki je posebno ob takih prizorih kolikor mogoče - nemirno. Sicer pa upamo, da bomo odslej videvali gospoda Iličica čim najpogostejše tudi v dramskih ulogah. Šepetalka je bila mestoma prav po nepotrebnem preglasna. Kakor rečeno, je bila igra v resnici skrbno pripravljena, izborno režira-na, in je tudi dosegla popoln uspeh. Občinstvo je z največjo pozornostjo spremljalo razvoj dejanja na odru in tudi ni štedilo z odobravanjem, ki je bilo zlasti po zadnjem dejanju res tako neprisiljeno, da more biti igralcem v največje zadoščenje.« TA teden £ PRlhORS.KI_ _Q H EV HI K pred 50 leti V teh dneh se je v Gorici začel tradicionalni Andrejev sejem. »Ob prisotnosti podtajnika obrambnega ministrstva senatorja Pelizza in najvišjih predstavnikov goriškega mesta, pokrajine, ustanov, organizacij in številnega prebivalstva so uradno otvorili razstave, ki so bile prirejene v okviru letošnjega Andrejevega sejma. S tem se je uradno začela nadvse obsežna manifestacija, ki bo tako spremenila podobo mestnega središča. Najprej so otvorili razstavo izdelkov industrijskih obratov in obrtniških delavnic. Uredili so jo v manjši in večji dvorani društva »Ginnasti-ca Goriziana« na Trgu Battisti. Industrijski sektor je zastopan v manjši dvorani. Večji del razstavnega prostora imajo na razpolago Združenje jadranske ladjedelnice iz Trsta in Tržiča, ki prikazujejo nekaj modelov potniških in tovornih ladij, splavljenih v teh obratih. Kotiček, ki je namenjen CRDA, je urejen s številnimi fotografijami, ki prikazujejo posamezne faze v gradnji plovnih objektov. Takoj zraven razstavlja livarna SA-FOG, ki prikazuje svoje najznačilnejše izdelke, predvsem statve. Podgorska tovarna ima razstavljenih nekaj kosov svoje proizvodnje. Prav lično pa njeno posebnost nakazuje surovinska baza, ki jo rabijo v svojem delovnem procesu, to se pravi volna, umetna prediva, itd. Barve so zelo posrečeno izbrane ter poživijo razstavljeno blago. Na nasprotni strani razstavlja Krenter svoje kovinske predmete, tovarna IPL pa je z lesom okrasila svoj kotiček, ki vsakemu obiskovalcu takoj pove, kakšen je značaj te velike industrije. Popolna novost je filatelistična razstava, ki so jo uredili v prostorih poleg občinske sejne dvorane. V njej si bo ljubitelj znamk lahko dodobra napasel oči. Videl bo tudi lepo numizmatično zbirko, ki sicer ni bila najavljena, zato pa iznenadi obiskovalca toliko bolj, ker je ne pričakuje!« 10 Petek, 7. decembra 2012 KULTURA / glasba - Zelo uspešen koncert v Slovenskem stalnem gledališču »Grški« Vinicio Capossela med nostalgijo in energijo Dober večer slovensko ...teatro, so bile prve besede, ki jih je Vinicio Capossela v torek zvečer izrekel pred nabito polnim tržaškim Kulturnim domom. Prijazni in družbeno angažirani italijanski kan-tavtor je v Trst prišel na povabilo zadruge Bonawentura in Slovenskega stalnega gledališča, ki že več let skupaj sooblikujeta niz Gledališči v sozvočju. Sodelovanje je bilo tudi tokrat uspešno in razprodani Kulturni dom je napolnila jezikovno in starostno zelo raznolika publika. Vinicio Capossela je v Trstu predstavil svojo najnovejšo ploščo Rebetiko Gymnastas, ki je izšla junija. Plošča je del obsežnejšega projekta, s katerim se je želel ustvarjalec pokloniti tradicionalni grški urbani glasbi rebetiko. Prav v teh dneh zaključuje tudi montažo dokumentarca, ki sta ga o tej glasbi in njenih današnjih izvajalcih posnela z Andreo Se-grejem (režiserjem odličnih dokumentarcev in celovečerca Io sono Li). Glasba rebetiko je glasba pristanov, je pojasnil Capossela, ki je na odru uvodoma nosil dolge črne (zelo grške) brke. Rodila se je med grškimi begunci, ki so sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja zapustili mesto Smirne (Izmir). To je glasba, ki poje o pristaniščih in nostalgiji, o tavernah, ki so predvsem kraji izpovedovanja. A tudi glasba, s katero lahko vadimo nedisciplino, upor, izpovedujemo neko identiteto: telovadite z nami, se je glasilo njegovo uvodno vabilo občinstvu ...in res je bil oder posejan s telovadnimi lestvami ter seveda leseno-slamnatimi stoli, ki jih v grških gostilnah ne manjka. V Hannovru rojenega pevca (sina izseljencev iz Irpinie) je na odru spremljala skupina grških glasbenikov, med ka- Vinicio Capossela na odru Kulturnega doma kroma terimi je izstopal Manolis Pappos, ki je zapel nekaj grških pesmi in predvsem igral na svoj tradicionalni bouzouki. Poslušalcem so ponudili pesmi z nove plošče in koncert začeli na notah pesmi Misirlou: ime je najbrž marsikomu neznano, melodija pa nikakor ne, saj je zaslovela kot kulisa Tarantinovega filma Pulp Fiction. Sledile so nekatere pesmi v grščini in izbor Caposselovih uspešnic, ki so tokrat izzvenele v povsem drugačni »rebetiški« preobleki: Con una rosa, Contratto per Karelias, Corre il soldato, Non e l'amore che va via, Lavorare con lentezza, Scivo-la via ...Suona Rosamunda, ki se navezuje na Levijev roman Se questo e un uo-mo in pred katero je Capossela spomnil, da se je v Trstu dim dvigal »od hotela Balkan do rižarne«. Po preko dvournem nastopu je občinstvo, ki so ga energični ritmi dvignili na noge, Caposselo priklicalo ponovno na oder. Sledil je še daljši dodatek, ki je vseboval tudi komada »da jugo«, kot je dejal pevec in pristavil, da je balkanske ritme in Kočani orkestar vzljubil v tržaškem baru Round Midnight. Na Trst ga veže tudi prijateljstvo s komikom Alessandrom Mizzijem, s katerim sta na koncu zapela tržaško Ancora un litro de quel bon. Z njima je zapel tudi ves Kulturni dom. Ca-possela pa se je od njega poslovil s slovenskim lahko noč. Poljanka Dolhar tržič - V občinskem gledališču Kvartet Merel plemenito muziciral Zvočnost godalnega kvarteta lahko zelo blagodejno vpliva na razpoloženje, če naletimo na sestav, v katerem se vsi štirje člani zlijejo v enovit instrument: to se je zgodilo v tržiškem občinskem gledališču, kjer je prvič nastopil kvartet Merel, sorazmerno mlad ansambel, ki se je rodil pred desetimi leti v Zürichu in si kmalu utrl pot v najuglednejše evropske dvorane. Violinistki Mary Ellen Woodside in Meesun Hong, violist Alexander Besa ter čelist Rafael Rosenfeld so štirih različnih narodnosti, druži pa jih skupna vizija žlahtne evropske glasbene tradicije, ki jim je podlaga za plemenito mu-ziciranje. Kvartet Merel se je v Tržiču predstavil s pretanjenim programom, ki sta ga uokvirili dve skladbi čeških komponistov - Janačka in Smetane, vmes pa smo poslušali madžarskega mojstra Sandorja Ve-ressa in finsko skladateljico Kaijo Saariaho. Lepoto in globino prvega Janačkovega kvarteta s podnaslovom Kreutzerjeva sonata smo okusili v interpretaciji, ki je drhtela v čustvenih odtenkih bogate partiture, prave glasbene povesti, ki sta jo navdihnili tako Tolstojeva novela kot istoimenska Beethovnova sonata za violino in klavir. Zdaj odtujeno, zdaj strastno, nostalgično in obupano, so nam godalci posredovali veliko emocij, zelo prijetno presenečenje pa je bil tudi Kvartet št.1 madžarskega skladatelja Sandorja Veressa (1907-1992), po krivem za- postavljenega mojstra, ki je vezni ključ med Bartokom in novejšimi ustvarjalci. V njegovi glasbi najdemo skupne točke tako z Janačkom kot z drugimi velikani 20. stoletja, navdih je obenem originalen in izpoveden, uporaba posebnih zvočnosti pri mostičku ni zgolj želja po novosti, temveč ekspresivna nuja, ki nam jo je kvartet posredoval z zavzetim muziciranjem. Novejše zvoke, ki jih je Kaija Saariaho prelila na papir pred petimi leti, smo poslušali v njenem drugem kvartetu z naslovom Terra Memoria: posvečen je spominu na mrtve, spominu, ki se z našimi občutki stalno preobraža. Tudi v bolj zagonetni partituri je kvartet Merel našel rdečo nit, ki nas je vodila skozi prelivanje glasbenih misli, zadnja skladba pa nas je pobožala s toplo romanitko Bedricha Smetane, ki je v svojem Kvartetu št.1 v e-molu s podnaslovom »Iz mojega življenja« skušal začrtati avtobiografski profil, od mladostniškega navdušenja in prve ljubezni do bolezni, ki ga je hudo prizadela, ko je bil star petdeset let: kot Beethoven, je Smetana oglu-šel in izrazil svoj obup v obliki ob-sesije, ki se oglaša v izredno visoki noti violine. Poustvarjalci so navdušili občinstvo, ki je z dolgimi aplavzi iztržilo kar dva dodatka, najprej Allegretto pizzicato iz Bartokovega četrtega kvarteta, nato spevni stavek Dvoržakovega Ameriškega kvarteta. Katja Kralj BOWLING PLANET TUS KOPER PETI 7. 12. I 22h Vstopnina: moški 2EUR, ženske gratis ^ so zvezcje doma gledališče - V tržaškem Rossettiju Šansoni in popevke Giorgia Gaberja Giorgiu Gaberju posvečena predstava Far finta di essere G z Davidejem Calabresejem in Lo-renzom Scudom je privabila pravo množico gledalcev v veliko Ros-settijevo dvorano v Trstu. Čeprav bo prvega januarja minilo deset let od smrti priljubljenega kantavtor-ja, se namreč v Italiji ni zmanjšal krog ljubiteljev njegovih pesmi, tako balad velemestnih periferij, s katerimi se je uveljavil, ali bolj nežnih romantičnih popevk, s katerimi so ga veliko vabili na televizijske showe in na sanremski festival, kot tudi kritično družbeno in politično obarvanih pesmi iz uspešnih gledaliških predstav italijanskega žanra »teatri canzone«, ki ga je ustvaril skupaj s Sandrom Lupori-nijem. Priljubljena pa sta tudi Trža-čan Davide Calabrese in Bolonjčan Davide Calabrese v predstavi Far finta di essere G Lorenzo Scuda, avtorja preproste a skrbno dodelane predstave, ki v njej nastopata, in sicer že nekaj let z velikim uspehom. Oba sta namreč člana priljubljene skupine Oblivion, ki je ustvarila svojevrsten žanr duhovite in obenem spoštljive parodije na italijanske popevke. Davide Calabrese in Lorenzo Scuda sta v predstavi, ki se v naslovu navezuje na Gaberjev vzdevek »il signor G«, harmonično združila slog in tematiko kantav-torjevih šansonov, a tudi lahkot-nejših popevk, z elementi, ki so značilni za skupino Oblivion. Zo so, poleg dobre glasbene izvedbe, dodelani igralski prijemi z mimi-čnimi točkami in z igranjem z besedili pesmi. Kakorkoli že, njun nastop je prepričal tudi tržaške gledalce, vsaj po dolgem ploskanju sodeč. (bov) / ITALIJA, SVET Petek, 7. decembra 2012 1 1 RIM - Resen zaplet na italijanski politični sceni Po Berlusconijevi napovedi kandidature Ljudstvo svobode odreklo podporo Montijevi vladi RIM - Ljudstvo svobode bivšega italijanskega premiera Silvia Berlusco-nija je včeraj zapustilo plenarno sejo senata v Rimu in napovedalo obstrukcijo pri vseh nadaljnjih odločitvah. S tem je predsednik tehnične vlade Mario Monti izgubil podporo absolutne večine v zgornjem domu italijanskega parlamenta. Ljudstvo svobode je obstrukci-jo v senatu napovedalo kot odziv na izjave gospodarskega ministra Corrada Passero, ki je pred tem kritiziral napovedi Berlusconija, da bi se lahko ponovno potegoval za mesto premiera. Kot je dejal v pogovoru za neko televizijo, bi bila Berlusconijeva vrnitev v politiko škodljiva za Italijo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Vodja 128 senatorjev stranke Mau-rizio Gasparri je nato napovedal, da Ljudstvo svobode v senatu ne bo več podpiralo odločitev Montijeve vlade in se bo pri glasovanjih vzdržalo. Kot je znano, Montijevo tehnično vlado podpirata še levosredinska Demokratska stranka in sredinska stranka UDC. V senatu je nato zavladal preplah, saj je bilo na vrsti glasovanje o ukrepih za spodbude gospodarstvu, na kar je Monti vezal zaupnico. A kljub ob-strukciji Berlusconijevih senatorjev so bili ukrepi potrjeni s 127 glasovi za, 17 senatorjev je bilo proti, 23 pa se jih je vzdržalo, kajti nekaj senatorjev Ljudstva svobode je ostalo v avli, da zagotovijo legalno število. Je pa obstrukcija Ljudstva svobode znova povzročila politično krizo v Italiji. Vodja opozicijske Severne lige Roberto Maroni je že zahteval odstop Montija, ker nima več večine v senatu. Voditeljica poslanske skupine levosre-dinske Demokratske stranke Anna Fin-nochiaro pa je Montija pozvala, naj o novi politični situaciji takoj obvesti predsednika republike Giorgia Napolitana. Zaskrbljenost zaradi zaostrovanja političnih nasprotij sredi hude gospodarske krize v Italiji je izrazil tudi predsednik senata Renato Schifani. »Smo v zelo občutljivem položaju,« je dejal. Volitve v Italiji so napovedane za pomlad, Berlusconi pa dviga veliko prahu z napovedmi, da se bo vrnil kot glavni kandidat desne sredine za premiera. Država naj bi bila namreč po njegovi oceni na robu prepada in on se smatra za edinega, ki jo lahko reši. Na levici to večinoma označujejo kot velik nesmisel, saj da je Berlusconi glavni krivec za nezavidljivo stanje, v katerem se je znašla Italija, poleg tega pa je vpleten tudi v številne korupcijske škandale. Nekdanji premier pa ima veliko nasprotnikov tudi v lastnih vrstah, posebno med pripadniki nekdanjega Nacionalnega zavezništva. Nasprotovanje Berlusconijevi kandidaturi je glasno že izrazila nekdanja ministrica Giorgia Meloni, ki kandidira na primarnih volitvah desne sredine 16. decembra. Zmeda na desnici je sicer po Berlusconijevi napovedi popolna in prevladujejo ocene, da primarnih volitev sploh ne bo. Ob zapletu v senatu se je takoj oglasil predsednik republike Giorgio Napolitano. Za to je izkoristil svoj pozdrav na predsedstvu Združenja italijanskih občin (ANCI), ko je ugotavljal, da prihaja do »predvolilnih napetosti«. Te naj bi tudi v tujini razumeli za to, kar dejansko so, kajti vprašanje, ali bo Italija zdržala pri svoji protikrizni politiki se sploh ne sme postavljati, je dejal Napolitano in apeliral k odgovornemu obnašanju. Berlusconijeve poteze pa so v tujini in na borzah takoj odmevale, »spread« se je sunkovito povečal, borzni indeksi na italijanskem trgu pa so padli. Berlusconijeve poteze pa so v tujini in na borzah takoj odmevale, »spread« se je sunkovito povečal, borzni indeksi na italijanskem trgu pa so padli. ansa KAIRO - Zaostrovanje položaja v Egiptu Tanki in oklepna vozila pred predsedniško palačo V sredo zvečer so v egiptovski prestolnici potekali spopadi med nasprotniki in privrženci islamističnega predsednika Mohameda Mursija, v katerih je bilo ubitih najmanj šest ljudi ansa KAIRO - Egiptovska vojska je včeraj pred predsedniško palačo v Kairu namestila tanke in oklepna vozila. V sredo zvečer so v egiptovski prestolnici potekali spopadi med nasprotniki in privrženci islamističnega predsednika Mohameda Mursija, v katerih je bilo ubitih najmanj šest ljudi, skoraj 700 pa je bilo ranjenih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vojska je včeraj pred vhod v predsedniško palačo, ki se nahaja v četrti He-liopolis v severnem delu Kaira, postavila tri tanke in tri oklepna vozila ter okoli palače namestila bodečo žico. Tam se je zbralo tudi več sto Mursijevih privržencev, ki so vzkli- kali gesla v podporo predsedniku in njegovim ukrepom, nato pa so se v skladu s prepovedjo demonstracij na območju razšli. V sredo so se člani Mursijeve Muslimanske bratovščine spoprijeli s protestniki, ki so taborili pred predsedniško palačo. Obmetavali so se s kamni in zažigalnimi bombami. V najhujšem nasilju po prihodu Mursija na položaj je bilo ubitih najmanj šest ljudi, 690 pa jih je bilo ranjenih. Protiizgredniška enota policije je prijela 32 oseb. Mursi naj bi še včeraj nagovoril narod, opozicija pod vodstvom Nobelovca za mir Mohameda EL Baradeja in nekdanjega generalnega sekretarja Arabske lige Amra Muse pa je medtem odgovornost za nasilje že pripisala prav njemu in Muslimanski bratovščini. Mursi je odgovoren, ker je z dekretom o imuniteti pred sodišči prekoračil pooblastila, bratovščina pa, ker je napadla protestnike, ki se z Mursi-jevo odločitvijo ni strinjala, trdijo v opoziciji. Kriza se je sicer še povečala, ko je ustavodajni odbor prejšnji teden predlagal osnutek nove ustave, ki krepi vlogo islamskih učenjakov v zakonodajnem procesu in krni pravice žensk. (STA) WASHINGTON - Na lestvici ameriške revije Forbes Obama najvplivnejši WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama se je letos znova uvrstil na vrh lestvice najvplivnejših ljudi na svetu, ki jo je včeraj objavila znana ameriška revija Forbes. Na drugo mesto se je uvrstila nemška kanclerka Angela Merkel, tretji pa je ruski predsednik Vladimir Putin. »Na tem planetu je 7,1 milijarde ljudi, to pa je 71 tistih, ki so najpomembnejši.« Tako Forbes opisuje najnovejši seznam najvplivnejših ljudi, ki ga objavlja vsako leto. Kot pojasnjujejo pri reviji, so pri razporejanju upoštevali številne dejavnike, od števila ljudi, na katere ima posameznik vpliv, do velikosti osebnega premoženja oz. bogastva države ali podjetja, ki ga vodi. Na vrh se je po vseh kriterijih znova uvrstil ameriški predsednik Obama, zmagovalec letošnjih predsedniških volitev v ZDA. Čeprav je pred številnimi izzivi tako doma kot na tujem, pa je nedvoumno na čelu najmočnejše vojaške sile na svetu in vodja gospodarske in kulturne supersi-le, utemeljujejo pri Forbesu. Nemška kanclerka Merklova, najvplivnejša ženska na svetu, se je z lanske- ga četrtega mesta povzpela na drugo. Je gonilna sila 27-članske Evropske unije in nosi usodo evra na svojih ramenih. Svojo moč je dokazala tudi skozi izvajanje strogih varčevalnih ukrepov po vsej Evropi kot načinu za izhod iz dolžniške krize, navajajo pri Forbesu. Na tretje mesto se je uvrstil ruski predsednik Putin. Kot poudarja Forbesu, je bil pri njem odločilen dejavnik aktivna uporaba moči. »Ruski avtokrat Putin si je tu točke nabral, ker tako pogosto izkazuje svojo moč - kot na primer, ko zapira protestnike,« so zapisali v reviji. Na četrtem mestu je ustanovitelj Microsofta Bill Gates, na petem mestu pa je papež Benedikt XVI., »duhovni vodja več kot milijarde katolikov ali skoraj šestine svetovne populacije«. Šesti je prvi mož ameriške centralne banke (Fed) Ben Bernanke, sedmi pa savdski kralj Abdulah bin Ab-dulaziz al Saud, ki sedi na prestolu države z največjimi naftnimi rezervami na svetu. Osmi je predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, deveti novi predsednik kitajske komunistične partije Barack Obama ansa Xi Jinping, deseti pa britanski premier David Cameron. Na enajstem mestu je najbogatejši Zemljan, mehiški telekomunikacijski tajkun Carlos Slim Helu. Na dvanajsto mesto pa so uvrstili drugo najmočnejšo žensko na svetu, voditeljico indijske vladajoče stranke Indijski nacionalni kongres Sonio Gandhi. Po oceni Forbesa je bolj vplivna od indijskega premiera Manmo-hana Singha, ki je »šele« 19. na lestvici. Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je z 29 leti najmlajši na tem seznamu. Letos se je uvrstil »šele« na 25. mesto. Moč mu je padla predvsem zaradi neuspešne uvrstitve Facebooka na borzo. Med največjimi letošnjimi »povzpetniki« pa je brazilska predsednica Dilma Rous-seff, ki je 18. najvplivnejša oseba na svetu oz. tretja med ženskami. Kar nekaj je novincev na seznamu. Na primer soustanovitelj spletnega socialnega omrežja LinkedIn Reid Hoffman, ki se je uvrstil na zadnje, 71. mesto najvplivnejših ljudi na svetu. Na drugi strani pa so nekateri, ki so bili še lani na vrhu, letos povsem izpadli s seznama. Najbolj opazna je odsotnost kitajskega predsednika Hu Jintaa, lanskega drugega človeka na seznamu, ki pa se zdaj poslavlja s položaja. S seznama sta izpadla tudi ameriški finančni minister Timothy Geithner in državna sekretarka Hillary Clinton, ki ju po napovedih ne bo v drugi Obamovi administraciji. (STA) Jordanski kralj Abdulah prvi pri Palestincih RAMALA - Jordanski kralj Abdulah II. je včeraj prispel v Ramalo na Zahodni breg. To je prvi obisk kakega visokega državnega voditelja, kar je Generalna skupščina Združenih narodov prejšnji četrtek izglasovala dvig statusa Palestine v državo nečlanico opazovalko. Jordanskega kralja, ki je na Zahodni breg prispel z vojaškim helikopterjem, je v predsedniškem kompleksu Mukata v Ramali z vojaškimi častmi že sprejel palestinski predsednik Mahmud Abas. »Palestinski narod in njegovo vodstvo pozdravlja ta zgodovinski obisk,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil Abasov tiskovni predstavnik Nabil Abu Rudejna. Jordanskega kralja na obisku, ki ga Palestinci že označujejo za zgodovinskega, spremlja tudi visoka vladna delegacija s premierom Abdulahom Nsurjem in zunanjim ministrom Naserjem Džudehom. Kot je ob obisku poudaril Džu-deh, sta se Abdulah II. in Abas šele pred dvema dnevoma sešla v Amanu, a je kralj želel kot prvi obiskati Rama-lo in čestitati palestinskemu predsedniku in palestinskemu ljudstvo ob strateški odločitvi v ZN. Izrael se je na resolucijo GS ZN tudi ostro odzval in takoj napovedal gradnjo novih judovskih naselbin na okupiranih palestinskih ozemljih na Zahodnem bregu, s čimer bi efektivno uničil možnost fizičnega obstoja palestinske države. Prav tako Izrael grozi z zamrznitvijo dohodkov od davkov in trošarin, ki bi jih moral nakazati palestinskim oblastem za november. Palestinci pa so na drugi strani že zaprosili Arabsko ligo za pomoč. zlato (999,99 %%) za kg 42.111,70 € +123,91 I I sod nafte (159 litrov) 108,60 $ -0,19 evro 1,3072 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. decembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 6.12. 5.12. ameriški dolar 1,30l2 1,3065 japonski jen 10l,66 10l,31 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,195 25,218 danska krona l,4592 l,4599 britanski funt 0,81135 0,81190 madžarski forint 283,48 282,62 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6965 poljski zlot 4,1340 4,1198 romunski lev 4,518 4,5445 švedska krona 8,6294 8,6510 švicarski frank 1,2114 1,2128 norveška krona l,3360 l,3560 hrvaška kuna l,5320 l,5200 ruski rubel 40,332 40,26l0 turška lira 2,3388 2,3350 avstralski dolar 1,2456 1,2483 braziljski real 2,l199 2,l511 kanadski dolar 1,2961 1,2960 kitajski juan 8,1439 8,1395 indijska rupija l0,l690 l1,2l80 južnoafriški rand 11,4205 11,4554 1 2 Petek, 7. decembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu sovodnje - Širokopasovni dostop do interneta Optični kabel za občino, brezžični splet za občane Sovodenjsko županstvo bo v kratkem povezano na svetovni splet preko optičnega kabla. Družba Insiel naj bi namreč končno priključila občinsko palačo na optično omrežje, preko katerega bodo občinske uprave Furlanije-Julijske krajine med seboj lahko hitreje komunicirale. Kabino županstva naj bi fizično povezali s centralo družbe Telecom v Ulici Dolina v teh dneh, medobčinsko omrežje pa bo verjetno začelo delovati čez nekaj mesecev. Dela bi sicer se morala začeti že minuli torek, zaradi slabega vremena pa delavcev podjetja, ki mu je družba Insiel poverila to nalogo, ni bilo na spregled. V prošnji, ki so jo naslovili na občino, so napovedali, da bodo kabel nameščali med 4. in 14. decembrom, po oceni tehničnih uradov pa bodo za dela potrebovali največ dva dni. Med nameščanjem kabla bo na odseku pokrajinske ceste št. 8 pred občinsko stavbo promet urejen izmenično enosmerno s pomočjo semaforjev, večjih prometnih težav pa ne predvidevajo. Ko bo optično omrežje začelo delovati, bodo uslužbenci sovo-denjskih občinskih uradov za pošiljanje elektronske pošte in druge dejavnosti potrebovali veliko manj časa. Z optičnim kablom bo zaenkrat povezano le županstvo; trenutno ni še znano, kdaj bodo to možnost imeli tudi sovodenjski občani. »Glede tega sem se že v prvih mesecih mandata leta 2009 večkrat obrnila na družbo Insiel in pristojnega deželnega odbornika Riccardija, ki mi je odgovoril, da je uporaba optičnega kabla s strani privatnikov podvržena evropskim razpisom za določitev operaterja in da bo to izvedljivo šele takrat, ko bo optičen kabel nameščen po vsej deželi, torej ne v kratkem roku«, nam je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je na osnovi teh ne ravno spodbudnih besed začela iskati alternative. Tako je v pričakovanju na širokopasovno kabelsko povezavo občinska uprava v prejšnjih letih sklenila, da čim večjemu številu občanom skuša zagotoviti vsaj brezžični internet. Stopila je v stik s podjetjem ST iz Vidma, ki je WiFi oddajnik najprej namestilo v Sovodnjah (pritrdili so ga na drog pri nogometnem igrišču), nato pa še v Ru-pi (na območju bivše stavbe vrtca). Pred nedavnim so se občani dogovorili s podjetjem ST za namestitev oddajnika tudi v Rubijah, na Vrhu pa imajo po novem možnost sprejemanja signala WiMax antene, ki jo je podjetje Assomax (koncesionar za celotno FJK) namestilo v občini Zagraj. Večina občanov ima torej zdaj dostop do širokopasovnega interneta, čeprav le z brezžično povezavo: »odkrit« ostaja le del Peči, pravijo na občini, in predvsem Gabrje, o čemer bodo morali posebej razmisliti in ukrepati. Od septembra so s sistemom WiMax povezali na splet tudi sovodenjsko osnovno šolo Peter Butkovič - Domen, kar učiteljem omogoča uporabo interaktivne table. »Dogovor s podjetjem ST je bil po mojem mnenju dobra poteza, saj gre za resno družbo, za katero smo se odločili po daljšem posvetovanju z drugimi občinami, saj vlada na tem področju precej zmešnjave«, je pristavila Floreninova, ki sicer obžaluje, da glede na povpraševanje ni prišlo do sklenitve številnejših pogodb z zasebniki, kar bi omogočilo kritje investicije drugih oddajnikov na teritoriju. Sovodenjska uprava si želi, da bi se čimveč operaterjev zanimalo za prisotnost na tako marginal-nih območjih, kot je sovodenjska občina, saj da bi zaradi večje konkurence cena storitve padla. Sicer je danes cena alternativnih virov širokopasovne povezave (WiFi, Wi-Max) precej višja od srednje ponudbe ADSL (kjer je prisotna), tako da privatniki raje uporabijo povezavo, ki jo nudi mobilna telefonija, čeprav je v tem primeru kakovost povezave bistveno slabša. Nekateri občani pa si pomagajo s slovenskimi operaterji, kjer je lepo vidna slovenska antena, kot na primer na Krasu, gre pa za strogo zasebno pobudo. (Ale) goriška Skoraj polovica upokojencev z manj kot 900€ V goriški pokrajini je 45.000 upokojencev, kar pomeni 32 odstotkov celotnega prebivalstva, kar 46 odstotkov le-teh pa se preživlja z manj kot 900 evri na mesec. To so povedali predstavniki sindikatov upokojencev SPI-Cgil, FNP-Cisl in UILP-Uil na srečanju s tržaško županjo Silvio Altran, ki je podprla poziv državnih tajništev sindikalnih organizacij k večji pozornosti institucij in javnega mnenja za težke življenjske razmere starejših ljudi. Dokument s pozivom je iztočnica za mobilizacijo, ki jo sindikati prirejajo danes pred prefekturo v Gorici. Omenjeni dokument, za katerega se bo Altranova zavzela, da ga bodo podpisali tudi drugi župani, navaja zahtevo po »drugačnih politikah, ki bodo zagotovile socialno pravičnost in povečanje kupne moči pokojnin«, poudarek je dalje na osebah, ki niso v stanju, da bi poravnale dolgov, in na potrebi, da parlament uvede ukrepe v korist ljudi, ki so na pragu oprostitve davkov. Hkrati sindikati zahtevajo odobritev zakona v korist nesa-mozadostnih oseb. Ptičji pogled na Sovodnje ob Soči bumbaca Pretepla sta gosta lokala Tržiški karabinjerji so prijavili moška, ki sta v enem izmed tržiških lokalov pretepla 53-letnika. Do nasilnega izgreda je prišlo v sredo. 25-letnik iz Veneta in 45-letni Južni Tirolec sta iz še nepojasnjenih razlogov gosta lokala najprej ozmerjala, nato pa sta ga pretepla in mu zlomila očala. Karabinjerji so ju kmalu izsledili. S steklenico po glavi V noči iz srede na četrtek je neznanec na novogoriških ulicah napadel žensko. Po glavi jo je udaril s steklenico in ji ukradel torbico. Policisti so 19-letnega moškega kmalu aretirali. (km) Umetnine v izložbah V galeriji v Ulici IX Giugno v Tržiču se bo drevi ob 19. uri začel projekt »Le vie delTarte«, za katerim stojijo združenje Vi-vaCentro, Ascom in občina Tržič. Nocoj bosta na programu glasba v živo in prebiranje odlomkov literarnih del, potekali pa bodo tudi vodeni ogledi razstave slik, s katerimi so okrasili izložbe praznih trgovin v četrti Rosta. Srednjeevropska kuhinja V knjigarni LEG v Gorici bodo danes ob 17.30 predstavili knjig o srednjeevropski kuhinji »La cucina mitteleuropea a Gorizia«, ki jo je izdalo furlansko filolo-ško društvo. V knjigi so zbrali prispevke udeležencev posveta, ki je v Gorici potekal lani. Začenja se Pixxelmusic Danes se bo začel mednarodni festival Pixxelmusic. Odprtje bo potekalo na treh lokacijah: ob 18. uri bodo odprli razstavo umetniških del v Mestni galeriji v Novi Gorici, nato pa se bo dogajanje preselilo v Galerijo Napredka v Solkanu in galerijo ArtOpenSpace v Gorici. Ob 21. uri bosta v palači Lantieri nastopila Konrad Becker in kantavtorica Sela. tržič-ronke - Vlomi v stanovanja v ulicah Romana, Pocar in Brigata Modena Tatvine kot po tekočem traku Tatove zanimata predvsem zlato in gotovina, dejavni so tako podnevi kot ponoči - Sile javnega reda pozivajo k previdnosti V Laškem se tatvine v stanovanjih vrstijo kot po tekočem traku. Nedavno so tatovi obiskali stanovanjske hiše v Ulici Romana in v Ulici Pocar v Tržiču, v teh dneh pa so se osredotočili na ronško občino. Neznanci so vlomili v nekatera stanovanja v Ulici Brigata Modena, iz katerih so odnesli plen, ki je bil skupno vreden nekaj tisoč evrov. Tatovi so vlomili v stanovanja med dnevom, ko lastnikov ni bilo doma. V nekaterih primerih so vstopili skozi okna, v drugih pa skozi vhodna vrata. Kot običajno so se osredotočili na gotovino, nakit in druge dragocene predmete, pred prihodom stanovalcev domov pa so izginili. Včasih se drznejši tatovi odločijo za obisk stanovanj v nočnih urah, ko stanovalci spi- jo, običajno pa so tako tihi in hitri, da jih nihče ne zaloti pri dejanju. Sile javnega reda svarijo občane, naj bodo previdni, saj so tatovi v teh kriznih časih tudi na Goriškem aktivni kot nikdar prej. Najpogosteje stopijo »v akcijo« med 16. in 21. uro, ob mraku, ko so ropot in šumi, ki jih med vlomom povzročajo, sredi splošnega hrupa komaj slišni. Ne iščejo stika s stanovalci, zato, če le morejo, izbirajo prazne hiše in stanovanja. Na mestu je zato nasvet, da vestno zaklepamo vrata in zapiramo okna, da ne puščamo ključev na vidnih mestih (niti avtomobilskih), da tudi po odhodu z doma puščamo prižgano žarnico, saj bo strošek zaradi energijsko varčnih žarnic minimalen. škocjan - Ob cestah in pod nadvozom V boj proti virusu z redčenjem gošče Z mrazom in vetrom je prišlo do zmanjšanja populacije komarjev, kar zmanjšuje možnost okužbe z virusom Zahodnega Nila. Klub temu občina Škocjan ni znižala stopnje alarma, potem ko je bila letos septembra z omenjenim virusom okužena ženska iz Pierisa. Cestno podjetje FVG Strade pravkar izvaja dela, ki jih je zahtevala tamkajšnja občinska uprava v okviru preventivnih ukrepov. Odredba županje Silvie Caruso zapoveduje košnjo obcestnih bankin, popolno odstranitev grmičevja, gošče in spontano zraslih dreves pod nadvozom pri Beglianu. Cestno podjetje je že pokosilo bankine, trenutno je na delu na brežinah pod nadvozom. Na občini pojasnjujejo, da je tokratni poseg dokaj radikalen in bo odslej omogočil redno košnjo brežin, kar bo preprečevalo, da bo območje degradirano in da bodo vožnjo ogrožala drevesa. »Omejili smo vsekakor škodo v naravnem okolju, zato smo od tehnikov podjetja FVG Strade zahtevali, da si območje pred začetkom del ogledajo in presodijo, katera drevesa in zelenje naj se ohranijo,« pojasnjuje županja. Tako so sklenili, da ne bodo odstranili dreves, ki ne predstavljajo nevarnosti, in pa tistih, ki so iz naravnega vidika dragocenejša, na primer oreh, javor in črni trn, medtem ko bodo neusmiljeni do akacij in topolov. Občina obenem zagotavlja, da bo zasadila nova drevesa ob kolesarski stezi med Beglianom in Pierisom. gradišče - 71 -letni moški v bolnišnici Avtomobil ga je zbil na prehodu za pešce Ko ga je zagledal, je bilo že prepozno. V Gradišču se je v sredo pozno popoldne v prometni nesreči poškodoval starejši moški. 71-letnega pešca, ki ga je zbil avtomobil, so po nesreči odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Kljub poškodbam naj bi ne bil v življenjski nevarnosti. Nesreča se je zgodila okrog 17.50 na Drevoredu Regina Elena v središču Gradišča. 71-letnega R.G., ki je doma iz Vileša, je zbil 46-letni L.S. iz Gradišča, ki je sedel za krmilom avtomobila znamke Kia clarus. Moškega, ki je nameraval prečkati cesto na prehodu za pešce, je avtomobilist očitno videl prepozno. Čeprav je pritisnil na zavore, ga je zbil s prednjim delom avtomobila. Na prizorišče nesreče so prihiteli rešila služba 118, ki je nudila pomoč poškodovancu, in prometna policija. Tri osebe, med katerimi je bil tudi osemletni deček, pa so bile lažje ranjene v drugi prometni nesreči, ki se je zgodila v sredo v Tržiču. Na križišču med ulicama Carducci in Marziale sta okrog 13.10 trčila avtomobila znamke Renault clio in Mini, v katerih sta ob voznicah -83-letni A.C.R. iz Tržiča in 40-letni A.M.C. iz Ronk - bila tudi omenjeni otrok in 22-letno dekle. Vzrok nesreče je bila po vsej verjetnosti izsiljena prednost. Ob otroku je služba 118 odpeljala v bolnišnico 40-letno A.M.C. in 22-letno dekle. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 7. decembra 2012 13 GORICA - Finančna stiska slovenskih ustanov Denar v nekaj dneh? Slika za letošnje leto ostaja »dramatična«, za prihodnje triletje boljše izhodišče Semolič: Dežela ni pravočasno ukrepala, Tondova izjava o lobiranju nesprejemljiva V prihodnjih dneh naj bi dežela FJK končno izplačala zadnji del prispevka, ki ga bo slovenska narodna skupnost prejela za letošnje leto iz sklada zaščitnega zakona. »Če bo držalo, kar so mi napovedali, naj bi denar dobili okrog 10. decembra,« je povedal Livio Semolič, ki je goriškim uslužbencem slovenskih ustanov včeraj pojasnil problematiko finančnih sredstev za manjšino. Srečanja na to temo že nekaj časa potekajo na Tržaškem v organizaciji skupščine uslužbencev, včerajšnja pobuda pa je bila namenjena predvsem zaposlenim v ustanovah, za katere je SKGZ posredno ali neposredno odgovorna in ki se dosedanjih srečanj v Na-brežini, na Opčinah in v Devinu niso mogli udeležiti. Do izplačila denarja za letošnje leto, ki je za zaposlene še kako pomemben, glede na to, da so nekateri že več mesecev brez plač ali v dopolnilni blagajni, naj bi torej po zadnjih informacijah prišlo v kratkem, kljub temu pa si uslužbenci slovenskih ustanov ne morejo oddahniti. »Slovenske ustanove bodo letos skupno prejele le 4 milijone evrov, torej približno 20 odstotkov manj kot v lanskem letu,« je pojasnil Semolič in spomnil, da je do tega prišlo, ker je bilo iz državne proračunske postavke za manjšino odvzetih 850.000 evrov, dežela pa bo »odščipnila« še dodatnih 400.000 evrov, ki jih je slovenskim ustanovam zagotovila v obliki predujma v lanskem letu. »To bi nekatere ustanove obsodilo na zaprtje. Zato smo predlagali deželi, naj zagotovi posojilo v višini 800.000 evrov. Denar bi vračali v prihodnjih letih,« je dejal Semolič, po katerem pa dežela niti do zdaj ni naredila dovolj, da bi zagotovila manjšinskih organizacijam sredstva, ki jim pritičejo. Letošnja slika ostaja torej »dramatična«, nekoliko bolj spodbudne so informacije o prihodnjem triletju, kar pa po Semo-ličevih besedah »ne sme biti opravičilo, da ne poskrbimo za resno reorganizacijo manjšinskih ustanov«. Kot smo že poročali, je proračunska komisija finančne zbornice v zakon o finančni stabilnosti sredi novembra vključila 5.396.000 evrov za leto 2013, 5.600.000 evrov za leto 2014 in 5.300.000 evrov za leto 2015, tukaj pa je treba izpostaviti, da je do tega prišlo, ker so bila v člen št. 16 zaščitnega zakona preusmerjena sredstva, ki so bila predvidena za člena št. 8 in št. 21. Če bi do »izmenjave« med postavkami in dodatka 300.000 evrov, ki je bil predviden v amandmaju poslancev Strizzola, Marana in Rosa-ta, ne prišlo, bi kulturne ustanove v naslednjem triletju prejele le okrog 2.396.000 evrov. To je bil namreč znesek, ki je bil za člen št. 16 predviden v izvirnem proračunskem predlogu za 2013, kjer se je vlada ravnala na podlagi Tremonitijevih rezov izpred treh let. Goriški predsednik SKGZ, ki je pri sestavi dopolnila odigral ključno vlogo, je udeležencem včerajšnjega srečanja slikovito opisal, kako je potekalo naporno dogovarjanje z rimskimi funkcionarji in člani proračunske komisije. »Nekateri izmed njih so problem zelo površno obvladali, čeprav so na italijanske voditelje in ministrstvo pritiskali slovenska vlada, veleposlanik Mirošič in senatorka Blaži- Livio Semolič (levo) in zbrani na včerajšnjem srečanju v KB centru (desno) nova,« je povedal Semolič. Na včerajšnji skupščini je dalje tekla beseda o neizkoriščenih sredstvih iz zaščitnega zakona (okrog 6 milijonov samo za člen št. 8), s katerimi bi lahko marsikateri problem rešili. »Dežela je institucionalni sogovornik, ki bi moral državo vprašati za vračilo tega denarja,« je podčrtal Semolič, ki meni, da nosi deželna upra- va odgovornost tudi za to, da slovenske ustanove niso še prejele denarja za tekoče leto, saj ni pravočasno ukrepala: »Dežela je običajno denar slovenskim ustanovam nakazala vnaprej, zaradi zakonskih sprememb pa tega letos ni mogla narediti. Namesto, da bi pritisnila na pristojne funkcionarje na ministrstvu, je pasivno čakala, da bi denar prišel iz Rima. Pisma niso dovolj. Nesprejemljivo se mi ne nazadnje zdi, da je Renzo Tondo na srečanju z uslužbenci v sredo izjavil, da bo šele zdaj začel lobirati pri vladi,« je zatrdil Se-molič, marsikdo med udeleženci srečanja pa je menil, da bi tudi slovenska deželna svetnika morala učinkoviteje spodbujati deželni odbor. (Ale) REBERNICE Obnova se bo zavlekla Magistralna cesta uničena Ob gradnji hitre ceste med Razdrtim in Vipavo so težki tovornjaki in delovni stroji popolnoma uničili magistralno cesto na tem odseku. Temeljita obnova in ne zgolj preplastitev je bila obljubljena še pred odprtjem hitre ceste, začela pa se je šele tri leta pozneje in se bo zavlekla na več let. Trenutno potekajo sanacijska dela na 1500 metrov dolgem odseku in bodo predvidoma zaključena do novembra prihodnje leto, je povedal vodja sektorja za investicije pri Direkciji RS za ceste (DRSC) Tomaž Willenpart. Celotni projekt obnove osem kilometrov dolgega odseka je razdeljen na šest delov, zato se bo obnova zavlekla na več let. »Na sedanjem delu sanacije bomo obnovili voziščno konstrukcijo z uporabo hladne reciklaže, kar pomeni, da bomo uporabili obstoječi material in bo zato bistveno manj odvoza materiala na gradbiš-čno deponijo,» je povedal Willenpart. Skupna vrednost projekta bo kar 927.000 evrov, od tega bo Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) prispevala 250.000 evrov. Stalne zapore ceste kljub gradbenim posegom ne predvidevajo, po Willenpar-tovih besedah pa bodo polovične zapore vozišča. Poleg cestišča bodo namreč urejali tudi brežine, podporne in oporne konstrukcije, odvodnjavanje in ostale spremljajoče objekte. »Obnova bo potekala odvisno od zagotavljanja potrebnih finančnih sredstev v državnem proračunu, saj se bo obnovil celotni odsek od začetka vzpona v Podnanosu do vrha Rebernic,« je še dejal Willenpart. Obnova celotnega odseka magistralne ceste naj bi po prvotnih izračunih stala okrog šest milijonov evrov, vendar pa Willenpart meni, da se jo bo dalo izvesti za slabe štiri milijone evrov. NOVA GORICA - Patent domačega inovatorja Si zaklenil vrata? Tase Lazovski in njegov ključ fotok.m. Pred štirinajstimi leti se je novogo-riški inovator Tase Lazovski s soprogo odpravil na dopust. Po kakih štiridesetih prevoženih kilometrih mu je soproga zastavila vprašanje, ki je gotovo med najpogostejšimi na svetu: »Si zaklenil vrata?« Zadrega je bila tu. Nihče od njiju se tega ni uspel z gotovostjo spomniti. Dejstvo, da je moral nazaj domov, da bi preveril vrata (ko so bila zaklenjena), je bilo krivo, da se je Lazovski, ki je sicer avtor 36 inovacij in 16 patentov z raznoraznih področij, takoj lotil razmišljanja, kako bi se lahko podobnim situacijam izognil. Zadeva mu ni dala miru celih štirinajst let. Včeraj pa je javnosti prvič predstavil mehanski spominski ključ MMK 02, s katerim računa prodreti v Evropi in še dlje. »Prvotna ideja je bila popolna avtomatizacija, ki pa bi za seboj vodila prevelike stroške, zato sem jo kljub večletnemu delu na tem ovrgel. Treba bi bilo imeti napajanje, baterijo, ki bi to pognala, in ključ bi bil zato predrag. Zato sem se lotil mehanskega principa,« pojasnjuje inovator. Njegovo rešitev je moč vgraditi v vsakršen ključ, uporaba pa je sila preprosta. Ob zaklepanju uporabnik s prstom premakne zatič na plastičnem vložku ključa naprej in si tako označi, da je vrata zaklenil. Ob odklepanju isti zatič pomakne nazaj in v ključu zazija majhna luknjica, ki pomeni odklenjena vrata. »Zadeva je patentirana, povezali smo se s svetovnimi proizvajalci ključev. Odziv je zelo dober. A treba je vedeti, da ima vsak od proizvajalcev po 150 do 300 različnih tipov ključev, zato je v tej fazi neprimerno, da predelajo vsa svoja orodja, za kar bi potrebovali nekaj milijonov evrov. Zato smo se odločili, da gremo obratno - iz potrebe tržišča, posameznega proizvajalca. Mi mu bomo primerno obdelali ključ s podolgovato luknjo, ključar pa bo namestil še plastični del in stvar bo končana.,« pojasnjuje Lazovski. Zaenkrat je takšne ključe moč kupiti pri ključarju Marjanu Valiču, ki ima ekspres izdelavo ključev na Rejčevi ulici v Novi Gorici in nikjer drugje na svetu. Stranka lahko prinese svoj ključ, ki ga bo ključar primerno obdelal in vanj vstavil plastični del, kar bo uporabnike stalo 2 evra, ob nakupu novega pa bo od običajnega dražji za evro in pol. Kljub temu, da gre za preprosto rešitev, je pri njej sodelovalo še šestih strokovnjakov, vsak iz svojega področja: strojništva, orodjarstva, ekonomije, kemije ... »Inovator ima osnovno idejo, produkt pa je plod sodelovanja s strokovnjaki iz več področij,« pojasnjuje Lazovski, ki bo že prihodnje leto imel na trgu še eno svojih najodmevnejših inovacij: podjetje Gorenje je lani odkupilo licenco za časovni programator na plinskih štedilnikih, prihodnje leto ga bo začelo prodajati na svojih izdelkih. med zadnjimi izumi je tudi material za razelektritev površin, ki ga je razvil skupaj s kolegi. »Veliko lažje je nekaj izumit kot pa to spraviti v življenje. V praksi je tako: med 100 dobrimi patenti imajo le štirje možnosti da uspejo. Od tistih štirih lahko komercialno uspešen le eden,« pravi inovator Tase Lazovski. Katja Munih MIKLAVŽEVANJI V Gorici »Božič očka Martina«, v Štmavru pa »Muca copatarica« Gledališka skupina O'Klapa v sodelovanju s skupnostjo družin Sončnica, slovenskim pastoralnim središčem in SSO prireja jutri ob 11. uri v domu Franca Močnika v Gorici miklavževanje z igrico »Božič očka Martina«; po francoski pripovedki jo je priredil Lev Nikolajevič Tolstoj, režiser je Franko Žerjal, vodja predstave Katerina Ferletič, nastopajo Tadeja Pahor, Mojca Pintar, Ivana Fajt, Sanja Vogrič, Chiara Ber-gnach, Veronika Onesti, Ferdinand Frandolic, Manuel Per-soglia, Marta Fajt, Simon Čavdek, Katja Terčič in Mitja Pahor. Tehnična, tonska in scenska mojstra sta Niko Klanjš-ček in Marjan Markežič, za kostume je poskrbela Marija Fer-folja Ferletič, čevljarsko orodje pa posodila trgovina Kosič. Nocoj ob 20. uri bo miklavževanje v Štmavru; za pridne otroke in radovedne odrasle ga prireja društvo Sabotin na svojem sedežu. Na ogled bo lutkovna predstava »Muca copatarica«, nakar se bo na obisk pripeljal Miklavž. DOBERDOB - Miklavževanje Po zvezdici zaspanki še otroški dobrotnik Na pobudo društva Hrast oder poživilo 27 malih igralcev Tudi letos se je na predvečer svojega godu med doberdobske otroke spustil sv. Miklavž. Do zadnjega kotička polna župnijska dvorana v Doberdobu je dobrega svetnika pričakala v sredo z že tradicionalnim mi-klavževanjem oz. otroško dramsko igrico, ki je nastala v organizaciji domačega društva Hrast. Najmlajši v Doberdobu se namreč že več desetletij prihoda sv. Miklavža veselijo s prijetnimi otroškimi odrskimi postavitvami. Letos so uprizorili igrico »Zvezdica zaspanka«; sodelovalo je 27 otrok od 6. do 11. leta starosti, ki so uprizorili zgodbo o zvezdici, ki je bila sicer nekoliko bolj lena od ostalih sestric, a je bila zato zelo dobrosrčna. V svojem potepanju po zemlji, kjer je spoznala navadne ljudi, pa tudi komedijante, je omehčala celo kamnito srce razbojnika Ceferina. Otroke je za igrico pripravila Jasmin Podveršič s pomočjo članov društva Hrast in igralcev mladinske gledališke skupine, ki deluje v okviru doberdobskega društva. Po odrski igrici je seveda sledil najbolj pričakovani trenutek: v dvorano je vstopil sv. Miklavž, ki se je po kratkem uvodnem pozdravu posvetil najmlajšim. Vse otroke je poklical na oder in jih obdaril. (ač) Otroška uprizoritev ob Miklavževem obisku foto a.č. 14 Petek, 7. decembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Deset družin ni poravnalo stroške za šolske storitve Občina toži starše, ki se izmikajo plačilu GORICA Prepevanje pobratenih Gorica in Celovec nista še bila tako povezana kakor danes, pravita goriški podžupan Roberto Sartori in občinski svetnik Franco Hassek, ki skrbi za odnose s pobratenimi občinami. Gorica je s Celovcem pobratena že 47 let, s koroškim mestom pa je pobratena tudi Nova Gorica. To povezanost bodo počastili v nedeljo ob 10. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku, kjer bodo na skupnem koncertu zapeli domači zbor Santlgnazio, stolniški zbor Domchoir iz Celovca in župnijski mešani pevski zbor Solkan. Maševal bo upokojeni nadškof Dino De Antoni, omenjeni zbori pa bodo s petjem v lastnih jezikih spremljali slovesni obred. Celovške in solkanske pevce bodo pospremili na ogled mesta. V soboto, 15. decembra, bo delegacija goriške občine odšla v Celovec za tradicionalno božično voščilo, stojnice z goriškimi dobrotami bodo prisotne na božični tržnici v Celovcu, celovške dobrote pa na prireditvi »Dol-ci di frontiera« na goriškem Travniku med 19. in 24. decembrom. Pisma in pozivi niso obrodili sadov, zato so prisiljeni ubrati sodno pot. Goriški občinski odbor je včeraj sprejel sklep, s katerim poverja občinskemu odvetniku nalogo, da pri mirovnem sodniku vloži pri-ziv zoper deseterico družin, ki niso poravnale stroškov za prehrano in druge občinske storitve, ki so jih v prejšnjih letih koristili njihovi otroci v centru Lenassi ter raznih italijanskih vrtcih, šolah in jaslih. V sklepu je pojasnjeno, da so med koncem leta 2010 in letošnjim avgustom občinski uradi za vzgojne storitve seznanili občinskega odvetnika s 169 primeri družin, ki so zamujale s plačevanjem menze in drugih šolskih stroškov. Ker pisma občinskega urada za vzgojne storitve niso zalegla, je starše k poravnavi dolgov še enkrat pozval odvetnik, ki jih je tudi obvestil, da bi bila občina v primeru nadaljnjega izmikanja plačilu stroškov pripravljena zadevo reševati na sodišču. Po posegu odvetnika je za poravnavo vseh stroškov poskrbelo 51 staršev, nekateri drugi pa so zaprosili za plačilo na obroke. Ostale zamudnike so pred enim letom ponovno pozvali, naj pri pristojnemu uradu poravnajo dolgove, le-ti pa se niso odzvali. Med njimi je več družin, ki doživljajo hudo stisko in dolga ne morejo plačati (ti postopki, piše v sklepu, bodo arhivirani), ostali pa stroškov enostavno nočejo poravnati, čeprav bi imeli to možnost. Zato je občinska uprava sklenila, da ubere sodno pot. »Podčrtati želim, da smo bili pri tem zelo previdni. Prepričani smo namreč, da je treba plačilo za storitve zahtevati, saj imamo to dolžnost do tistih družin, ki se na vse načine trudijo, da bi poravnale stroške, po drugi strani pa je treba uporabljati tudi zdravo pamet. Pred vložitvijo pritožbe smo zato pazljivo preverili, kakšno je ekonomsko stanje staršev. Od družin, ki nimajo ničesar, ne moremo zahtevati plačilo,« je povedal občinski odbornik Guido Germano Pettarin. Prve pritožbe zoper dvanajst družin, ki občini dolgujejo največ denarja (skupno 9.000 evrov), je vložila septembra, dodatnih deset pritožb pa bo odvetnik vložil v prihodnjih dneh. Te družine naj bi bile dovolj premožne, da poravnajo stroške, občini pa skupno dolgujejo okrog 6.000 evrov. »Najvišji dolg znaša 3.826 evrov, najnižji okrog 120 evrov,« je dodal Pettarin. Uprava je nalogo, da pravno postopa zoper zamudnike (oba starša ali enega, če je drugi insolventen), zaupala občinskemu odvetniku Stefanu Piccoliju. (Ale) ajdovščina Župan Gorice na pogovorih pri Pipistrelu Ajdovski sedež proizvajalca letal Pipistrel bo danes obiskal župan Gorice Ettore Romoli. Pridružil se mu bo Adriano Ceccherini, ki spremlja postopek za gradnjo Pipistrelove proizvodne hale na goriških Rojah. Gosta bo sprejel prvi mož Pipistrelove uprave Ivo Boscarol. Romolijev obisk je povezan z večkratno odložitvijo začetka gradbenih del, kar na občini pripisujejo sanaciji azbesta in večkratnemu razminiranju ubojnih sredstev, ki so jih našli na območju gradnje. Po najnovejših zagotovilih naj bi hala na zemljišču sovodenjske občine začela nastajati februarja prihodnjega leta. O časovnem planu in reševanju morebitnih dodatnih zapletov bo tekla beseda na današnjem srečanju v Ajdovščini. gorica - Ukinitev zdravstvenega podjetja Ogorčenje in zagovor Del Ponte: Sramotna psevdo-reforma - Valenti: Ohranitev avtonomije bolnišnic v Gorici in Tržiču je bila naša zvezda severnica »Sramotna psevdo-reforma.« Tako je goriški krožek stranke Svoboda Ekologija Levica (SEL) opredelil racionalizacijo deželnega zdravstva, ki prinaša ukinitev goriškega zdravstvenega podjetja. Predstavnika goriške desnice v deželnem svetu Gae-tano Valenti in Roberto Marin pa deželno izbiro utemeljujeta: »V tokratnem finančnem zakonu, narejenem iz rezov, solz in krvi, so se prvič doslej finančna sredstva za zdravstvo znižala za dva odstotka. Zato je bila odobrena zdravstvena reforma, katere cilj je racionalizacija stroškov, obenem pa tudi ohranitev kakovosti storitev in povečana skrb za nove potrebe.« »Z ukinitvijo goriškega zdravstvenega podjetja - pravi koordinator krožka SEL Paolo Del Ponte - bo prišlo le do utrditve pozicij Trsta in Vidma, svetišča, ki že leta zavirajo razvoj storitev za občane dežele FJK, pa bodo ostala nedotakljiva. Predsednik deželne vlade Renzo Tondo je izjavil, da je reforma posledica nevzdržnega bremena zdravstvenih stroškov. To naj bi rešil - tako pravi - z racionalizacijo, kar v prevodu pomeni "z uničenjem zdravstvene ponudbe v goriški pokrajini". Vsem je znano, da potrata ni v obstoju goriškega zdravstvenega, ki je med najbolj krepostnimi v deželi, temveč v nepotrebnih in škodljivih dvojnikih, ki polnijo deželni prestolnici zdravstva: dve fakulteti za medicino, dve nevrokirurgiji, dve kardiologiji ... Hkrati se med vrsticami zakona skriva princip, ki vodi deželno javno zdravstvo v privatizacijo, čeprav je le-ta zmeraj dokazovala solidnost in učinkovito poslovanje.« SEL dodaja poziv, naj občani Goriške javno izrazijo ogorčenje zaradi deželnega početja in »naj evidentirajo politične stranke in politike, ki bi bili morali zaščititi naše zdravstvo, a so se uklonili oblasti sosedov. Na prihodnjih deželnih volitvah morajo Goričani odvzeti svoj glas tistim strankam, zlasti Ljudstvu svobode, ki so odgovorni za osiromašenje Goriške«. »Nihče ne more zanikati, da edino goriška pokrajina bo ostala brez lastnega zdravstvenega podjetja. Želiva pa spomniti, da od šestih podjetij bodo po reformi ostala le še tri in da spojitve zadevajo tudi druga ozemlja, ne le goriškega,« deželno izbiro zagovarjata Va-lenti in Marin. »Ohranitev avtonomije bolnišnic v Gorici in Tržiču je bila naša zvezda severnica,« trdi Valenti in dodaja: »Načrt za ustanovitev bolnišniškega podjetja združenih bolnišnic v Gorici in Tržiču, ki sta ga podpisala tudi kolega Marin in Razzini, je nastal kot nasprotovanje viziji enega samega deželnega teritorialnega podjetja, kar bi pomenilo priključitev vseh bolnišnic s teritorialno valen-co v tri bolnišniška podjetja, ki že delujejo v deželi. Že sama beseda "priključitev" (absor-biranje, pripojitev ...) daje jasno sliko teka, kar bi dočakalo goriške bolnišniške storitve v kratkem in srednjem roku.« Bolnišnica v Gorici bumbaca nova gorica »Gradnja površna, stroški visoki« »Naredili smo vse, da bi znižali stroške ogrevanja. Nenazadnje, Kenog je v 100-odstotni lasti občine, kako smo torej lahko monopolisti?« je pred dnevi pojasnjeval direktor novogoriške komunalne energetike (Kenog) Gojmir Mozetič. V mestu je zadnje tedne namreč med nekaterimi njihovimi uporabniki zavrelo zaradi visokih cen ogrevanja. Stanovalci sedemnajstih stanovanjskih blokov v Novi Gorici so tudi podpisali peticijo, v kateri očitajo previsoke fiksne stroške ogrevanja, Kenogu pa da prireja bilančne podatke poslovanja. Vodstvo Kenoga je zato pripravilo podatke in izračune, s katerimi dokazuje, da so njihove cene primerljive z njim primerljivimi komunalnimi energetikami v Sloveniji, za nižje zneske na položnicah pa lahko največ naredijo uporabniki sami, poudarjajo. »Tam, kjer so na objektih sanirali fasade in zamenjali okna ter vgradili merilnike, so se stroški ogrevanja znižali za 30 odstotkov in več. Lep primer je novogoriški nebotičnik,« zatrjuje Mozetič in obenem dodaja, da je bila večina stanovanjskih blokov v sedemdesetih letih minulega stoletja zgrajena površno. Na učinkovito ogrevanje vpliva tudi to, ali se večina stanovanj v bloku ogreva ali ne. »Povprečni letni strošek ogrevanja 57 kvadratnih metrov velikega stanovanja je 478 evrov z DDV-jem vred,« pojasnjuje Milan Vončina, odgovorni za finance in računovodstvo na Kenogu. Stanovalcem pa ne gre v račun tudi to, da morajo fiksni del stroškov Ke-nogu plačevati, tudi če se sploh ne ogrevajo na daljinsko ogrevanje, ki ga oni nudijo. »Odklopa jim nimam pravice dovoliti, saj obstaja tako zakon kot občinski odlok, ki določata oziroma zavezujeta, katera območja v mestu so tista, ki se ogrevajo na daljinsko ogrevanje. Ti objekti so na tej podlagi tudi dobili uporabno dovoljenje,« je zatrdil Mozetič. Vendar so tudi znotraj tega območja izjeme: tako imenovana stavba SKB in no-vogoriška gimnazija se ogrevata na drugačen način, smo kasneje izvedeli, torej bo treba v zvezi s tem še marsikaj pojasniti. »Rešitve bomo iskali, kakšne bodo, pa sedaj težko povem,« dodaja direktorica novogoriške občinske uprave Vesna Mikuž. »Odvisno je, kaj nas zavezuje, ali je to direktno zakon brez izjeme, ali je to politika občine, ki nas zavezuje. Načelo je, da v urbanih mestih mora biti urejena politika ogrevanja. Ali bo treba kakšne akte spreminjati, pa ta trenutek ne morem povedati,« je pred dnevi pojasnila. (km) G. Mozetič k.m. gorica - sKultura 2001 Katalog lanskega kiparjenja med rumitrskimi domačijami Kakor je že tradicija, je društvo sKultura 2001 iz Štandreža tudi letos poskrbelo za izid kataloga lanskih kiparskih srečanj. Predstavljen bo nocoj ob 20. uri v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici (Ulici Carducci) v Gorici. Srečanje bo povezoval umetnostni zgodovinar Saša Quinzi, v programu bodo sodelovali še Marta Bizjak-Zorn na citrah, novinar in umetnostni kritik Jurij Paljk, ki bo predstavil katalog, ter Chiara Muc-ci in Cristina Marussi, ki bosta spregovorili o umetnikih. Nastopu violinista Samuela Zavadlava in pianistke Neve Klanjšček bo sledilo družabno srečanje; gostom bo parkiranje omogočeno na sosednjem nadškofijskem dvorišču. Lansko šesto kiparsko srečanje sKultura 2001 z udeležbo desetih ustvarjalcev - kiparjev, klesarjev in oblikovalcev mozaika -je potekalo v oktobru; šlo je v glavnem za mlade ustvarjalce, ki sta jim pri kiparjenju pomagala Vittorio Balcone iz Gorice in Sisto Lombardo iz Bielle v Piemontu. Kiparji in klesarji so ustvarjali kar na prostem pod platnenimi šotori med rumitrskimi domačijami. Kipar na Jeremitišču gorica - Odprtje razstave v kavarni Pelinkovec goriške družine Abuja ima že preko sto let Na ogled poslovne listine, reklamni panoji in etikete, posebne pozornosti bo deležen pelin V kavarni HiC pri pevmskem mostu v Gorici bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo o goriški trgovski družini Abuja, ki se še danes ukvarja s proizvodnjo in prodajo znamenitega Pelinkovca. Na razstavi bodo na ogled poslovne listine in knjige, zlasti pa reklamni panoji in desetine etiket, ki so skozi desetletja spremljali Pelinkovec in druge likerje na tržišču. Kar nekaj panojev bo namenjenih rastlinam, posebno še pelinu, ki predstavlja osnovo pri proizvodnji omenjenega likerja. Družina Abuja je še zadnji proizvajalec pelinove pijače v Furlaniji-Julijski krajini. Do pred nekaj leti je družinska obrtniška tovarna likerjev imela sedež v Ulici Santo v Gorici, v severni mestni četrti, sedaj pa njihov pelinko- vec proizvajajo v Trstu. Razstavljenih bo tudi nekaj manjših zgodovinskih predmetov, ki jih je nekoč uporabljala tovarna Abuja s preko stoletno prisotnostjo v Gorici. Kot znano, se kavarna HiC od časa do časa posveča razstavni dejavnosti, kar so stalni gostje lokala z zadovoljstvom sprejeli. V sklopu kavarne, katere lastnik je Roberto Figel, so pred kratkim ustanovili društvo »Amici dell'arte fe-lice«, ki ponuja možnost razstavljanja tistim likovnim ustvarjalcem, ki težko najdejo mesto v uveljavljenih galerijah. Goriška kavarna obenem nudi gostoljubje tudi razstavnim pobudam z zgodovinsko vsebino, kakršna je na primer razstava o podjetju Abuja. Današnji predstavitvi in odprtju razstave bo sledila družabnost. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 7. decembra 2012 15 Goriški Kinemax KINEMAX »Lohegrin« v Gorici, I V • V «II T v* v božična jelka v Trzicu V goriškem Kinemaxu bodo danes ob 17. uri v živo predvajali Wagnerjevo opero »Lohegrin« iz gledališča Scala v Milanu. Šlo bo za prvi prenos opere, potem ko so na streho kinodvo-rane namestili napravo, ki sprejema satelitski signal iz prestižnih svetovnih gledališč. Dvorano so opremili še z visoko tehnološkim HD sprejemnikom, ki omogoča projekcije na 9-me-trskem platnu. Praznično bo tudi pred Kinemaxom v Tržiču, kjer bodo dre- vi ob 19. uri posadili 7-metrsko božično jelko in ob njej praznovali. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 0481531443. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. Gledališče casa Cupiello«, nastopa gledališka skupina A. Fenesta iz kraja San Donà di Piave. Večer prireja Club Napoli Calcio Isontino v sodelovanju z goriško občino, goriško pokrajino, s Kulturnim domom Gorica in Fundacijo Goriške hranilnice; vstop prost s prostovoljnimi prispevki za dobrodelne namene. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 7. decembra, ob 21. uri »Oblivion Show 2.0: Il sussidiario«, nastopa skupina Oblivion (»Sipario prosa«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krminu, tel. 0481-630057; več na www.artistias-sociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 9. decembra, ob 16. uri »L acqua invisibile« (za otroke od 6. leta starosti - »Piccolipalchi«). 11. in 12. decembra, ob 20.45 »Occidente solita-rio«, nastopata Claudio Santamaria in Filippo Nigro. 14. decembra, ob 20.45 koncert pianista Kristiana Bezuiden-houta »Fortepiano«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. V OBČINSKI DVORANI V FARI (Ul. Zorutti) bo danes, 7. decembra, ob 20.45 v sklopu gledališke revije »In vino recitas« gledališka predstava »So-gno di una notte di mezza estate« (William Shakespeare), nastopa gledališka skupina Collettivo Terzo Teatro iz Gorice; vstop prost. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v soboto, 8. decembra, ob 20. uri »Krojači sveta - Funeral Fashion Show« (Vesna Milek, Svetlana Slapšak, Dušan Jova-novic); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 9. decembra, ob 17. uri »Sedma zapoved: kradi malo manj« (Dario Fo), nastopata AG Vrba Vrbje in KD Galicija; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). DRAMSKA DRUŽINA SKPD F.B. SE- DEJ vabi na zadnjo ponovitev gledališke predstave Vinka Moederndor-ferja »Limonada slovenica« v nedeljo, 9. decembra, ob 18.30 v Sedejevem domu na Trgu Svobode 6 v Števerja-nu. Prisotni bodo tudi snemalci slovenskega programa državne televizije RAI; več na www.sedej.org. GLEDALIŠKO DRUŠTVO KONTRA-DA KANAL vabi v nedeljo, 9. decembra, ob 17. uri v večnamensko dvorano v Kanalu na gledališko predstavo »Partnerski odnos« (Tone Partljič), nastopila bo dramska skupina Ga pihnemo (Podnanos). V nedeljo, 13. januarja 2013, ob 17. uri bo na vrsti »Komedija ljubezni« (Noel Coward) v izvedbi KPD Planina (Sele/Zell - Avstrija); predprodaja abonmajske izkaznice v TIC-u v Kanalu, posamezne vstopnice uro pred predstavo. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -goriška sezona: 10. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Proti severnemu vetru« (Daniel Glattauer), nastopata Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v torek, 11. decembra, ob 20.45 deželna premiera »Netopir« (Johan Strauss), nastopa skupina Corrado Abbati (»Glasba in balet«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602), več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v soboto, 15. decembra, ob 20.45 komedija Eduarda de Filippa »Natale in DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »Le 5 leggende«; 21.45 »Di nuovo in gioco«. Dvorana 2: »Opera v kinu« iz milanske Scale 17.00 »Lohengrin«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »E se vivessimo tutti insieme?«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 »Le 5 leggende«; 21.45 »Di nuovo in gioco«. Dvorana 2: »Opera v kinu« iz milanske Scale 17.00 »Lohengrin«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Una famiglia perfetta«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Mo-onrise Kingdom«. Dvorana 5: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Ruby Sparks«. Razstave KD STANKO VUK MIREN-OREHOVLJE v sodelovanju z Društvom žena Miren-Orehovlje vabi na ogled razstave ročnih del z naslovom »Skrita ustvarjalnost naših deklet in žena. Božično-novolet-ne dekoracije« v poslovni stavbi Jožeta in Andrejine Kogoj v Mirnu; 7., 8. in 9. decembra 16.00-18.00. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled likovna razstava z naslovom »Hrvoje Marko Peruzovic -Arbor Vitae«; do 7. decembra po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Da cappelle di guerra a simboli di pace« (Iz vojnih kapel v miroljubne simbole) Tullia Po-iane; do 9. decembra 9.00-12.30, 15.30-19.30. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu v Gorici vabi na ogled slikarske razstave Marialise Birsa in Aloisie Schleindler; do 10. decembra vsak dan 10.00-12.30 ob ponedeljkih, sobotah in nedeljah tudi 16.00-18.00. DRUŠTVO ARS vabi na odprtje likovne prodajne razstave v dobrodelne namene »Umetniki za Karitas« v torek, 11. decembra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku v Gorici. O dobrodelni pobudi, umetnikih in delih bosta spregovorila duša likovne kolonije Jožica Ličen ter Jurij Paljk. Glasbeni po-klon bo zaupan gojencem SCGV Emil Komel. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo samo v nedeljo, 16. decembra, med 9.30 in 19.30 na ogled razstava z naslovom »Il Natale nella grande guerra 1914-18. Immagini dal fronte«; vstop in vodeni ogledi 11., 15. in 18. uri so brezplačni. Razstava Gaetana Papaleja z naslovom »Stili metallici« bo na ogled do 14. decembra od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo v petek, 14. decembra, ob 19. uri odprtje razstave del, ki so nastala na 10. mednarodnem fotografskem srečanju »Castrumfoto« z naslovom »Castrumfoto 2012: Preobleka«. Razstavljajo: Egon Bajt, Primož Brecelj, Lorella Klun, Nataša Košmerl, Roberto Kusterle, Andrej Perko, Polona Perko, Borut Peter-lin, Katja Pintar, Bojan Radovič, Sašo Vrabič; na ogled bo do 13. januarja 2013; več na www.venopilon.com, pilono-va.galerija@siol.net. SKUPINSKA RAZSTAVA z naslovom »Skozi oči popotnic« v organizaciji fo-tokluba Skupina 75 je na ogled v Ro-tundi SNG v Novi Gorici. Razstavljajo članice Skupine 75 Katerina Pitto-li (»NY Lights«), Tamara Puc (»To-skanske geometrije«) in Slavica Radi-nja (»Začarani gozd«); do 28. decembra od ponedeljka do petka 8.00-19.00, ob sobotah 8.00-12.30, ob nedeljah zaprto. Več na www.skupina75.it. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Riko Debenjak ob 25-le-tnici smrti«; do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. januarja 2013. Koncerti december 2012 Letošnji december bo za marsikoga manj prazničen, saj so izguba službe, dopolnilna blagajna, zamude pri izplačevanju honorarjev in podobni »varčevalni ukrepi« žal neprijetna stalnica tudi pri nas. In vendar je zadnji mesec v letu tudi čas, ko nas obiščeta Miklavž in božiček, mesec prazničnih jelk, jaslic, osvetljenih ulic in trgov. Za najsrečnejše pa tudi mesec potovanj, smučanja in silvestrovanj v evropskih prestolnicah. Dragi prijatelji Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da kanček »veselega decembra« ujamete v svoje fotoaparate in svoje fotografije (s Primorskim ali brez njega) pošljete naši spletni strani www.primorski.eu. ble, v kateri sodeluje tudi priznana pevka Martina Feri iz Trsta. Večer prireja Kulturni dom v Gorici v sodelovanju s kulturnim društvom Danica in občino Sovodnje. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipi-zer.it. Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV GORICA vabi v soboto, 8. decembra, ob 15.30 v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na revijo otroških in mladinskih zborov »Mala Ce-cilijanka«. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja niz koncertov z naslovom »Gorizia classica«: v soboto, 8. decembra, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju 13 nastopa pianist Gianluca Di Donato z Mozartovo Sonato št. 1 - 5, KV 279283; vstop prost. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 12. decembra, ob 21. uri koncert zbora Soul Circus Gospel z naslovom »Nekoč... 40 let Black Music«; vstop prost, informacije v Kulturnem domu Gorica, Ul. I. Brass 20, Gorica, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo 14. decembra, ob 20.15 koncert Nove filharmonija z naslovom »Novoletna plesna simfonija«. 18. decembra, ob 20.15 gospel koncert v sklopu niza «Jesenski glasbeni tris«, nastopila bo ameriška skupina FOCUS Sound of Victory; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturni-dom-ng.si. V KMETIJI RUBIJSKI GRAD na Gornjem Vrhu 40 na Vrhu bo v petek, 28. decembra, ob 20.30 koncert mednarodnih božičnih pesmi »Nativitas mundi« s skupino Artevoce Ensem- S Poslovni oglasi PRODAJAM ZELO KVALITETNE pelete 231€/tona, brikete z luknjo, akcija 165€/tona in suha drva na paletah 134€/paleta. Prevoz urejen. Tel.:+386 31 770410 legnaacasa@gmail.com OBČINSKA LEKARNA V ŠTANDREŽU bo do februarja 2013 poskusno odprta tudi ob ponedeljkih 8.30-12.30, 15.3019.30. DRŽAVNA KNJIŽNICA v sodelovanju s knjigarno UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) prireja dobrodelno pobudo »Podari knjižno darilo državni knjižnici v Gorici«. Knjižni boni so na razpolago v knjigarni Ubik. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. KNJIŽNICA DAMIRJA FEIGLA v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE obvešča, da je odprta ob torkih in četrtkih med 14.30 in 18. uro, ob ponedeljkih med 8. in 10. uro in ob sredah med 11. in 13. uro. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Ra-štelu 74 v Gorici zbira rabljene igrače v dobrem stanju od ponedeljka do petka 10.00-12.30, ob ponedeljkih in četrtkih tudi 15.30-18.00 za izmenjavo daril ob obisku Božička 24. decembra. »FEŠTA LETNIKOV 1972!« - Letniki 72 organizirajo družabnost z večerjo, da bi nazdravili prvih 40 let, v petek, 14. decembra, v gostilni Koršič v Števerjanu. Informacije in vpisovanje najkasneje do 11. decembra: Lucia Ferfolja (mail: lu-cia.fer72@libero.it), tel. 348-4735330, Ilaria Tomasin, 348-9237807 in Cristina Corsi 328-2148806. GORIŠKA OBČINA objavila razpis, na podlagi katerega bo dvajset dijakov, ki obiskujejo višje srednje šole v Gorici in so v prejšnjem šolskem letu dosegli dober učni uspeh, nagradila s prispevkom v višini 200 evrov. Kandidati bodo morali izpolniti obrazec, ki je na voljo na spletni strani občine Gorica ali v uradu Informagiova-ni v Ulici Vittorio Veneto, predstaviti pa bodo morali tudi ekonomski količnik družine ISEE, ki ne sme presegati 40.000 evrov. Prošnje bodo na uradu za protokol občine zbirali do 14. decembra. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL IZ DOBERDOBA organizira v petek, 14. decembra, ob 15.30 zborovanje v agri-turizmu pri Kovaču. Na srečanju bodo pregledali dejavnosti sindikata v letošnjem letu in podelili priznanja zaslužnim članom ter si izmenjali voščila; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na »Praznik včlanjevanja« v soboto, 15. decembra, ob 15.30 na sedežu sekcije v večnamenskem centru v Jamljah. Priložnost bo tudi, da bodo skupaj nazdravili novemu letu. IS Prireditve AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno božičnico v ponedeljek, 17. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice ritmične gimnastike, dečki/orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bo v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo srečanje z Mari-zo Perat, avtorico knjige »Gorica. Njene zanimivosti in njen čas« v torek, 11. decembra, ob 18. uri. Srečanje prireja občina Sovodnje s pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. »NOVOLETNA DOŽIVETJA« V NOVI GORICI do 31. decembra: danes, 7. decembra, ob 17. uri živ žav s škratom Zmešnjavčkom in pevko Claudio, ob 18. uri dobrodelni koncert »Pustimo dobremu, da traja«, ob 20. uri akustični koncert Vlada Kreslina; v soboto, 8. decembra, ob 17. uri revija plesnih skupin Goriške, ob 20. uri koncert glasbe iz 80-ih let »Party Boys«; v nedeljo, 9. decembra, ob 17. uri predstavitev mladih goriških harmonika-šev. Drsališče bo odprto vsak dan med 10. in 22. uro, ob petkih in sobotah, med 10. in 24. uro; več na www.face-book.com/MestnaObcinaNovaGori-ca in na www.nova-gorica.si. KD SABOTIN vabi vse pridne otroke in radovedne odrasle, da se udeležijo mi-klavževanja v Štmavru danes, 7. decembra, ob 20. uri. Ogledali si bodo lutkovno predstavo »Muca copatarica« in se nato srečali z Miklavžem. CORMONSLIBRI2012 z naslovom »Il senso del tempo... il senso delle cose« poteka v Krminu do 16. decembra v dvorani Italia v Ul. Friuli (vstop prost, ob delavnikih 16.30-20.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00, v soboto, 8. decembra, 10.3012.30,15.00-20.00). Danes, 7. decembra, ob 17.30 srečanje s novinarjem, pisateljem in televizijskim kritikom Ste-fanom Bartezzaghijem z naslovom »La scrittura in gioco«; ob 18.30 srečanje profesorjem biologije in genetike Edoardom Boncinellijem in s filozofom Telmom Pievanizem z naslovom »Vita e tempo dell'uomo e delle cose...«, ob 20.30 v muzeju Teritorija srečanje-koncert s kantavtorko Prisko in skupino Exposurensamble x 2/5. KATOLIŠKA KNJIGARNA, ZTT, ZALOŽBA MLADIKA IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA prirejajo »Na kavi s knjigo« v Katoliški knjigarni v Gorici v četrtek, 13. decembra, ob 10. uri. Predstavili bodo knjigo Doris Jarc »Skrivnost none Genovefe«. KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Čebelji pridelki in proizvodi« v četrtek, 13. decembra, ob 19. uri na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. O medu, cvetnem prahu, propolisu in apiterapiji bo predavala Cirila Maru-šič ob degustacijah domačih pridelkov in proizvodov. Obvezna predhodna prijava do 13. decembra vsak četrtek od 9. do 12. ure v pisarni po tel. 0481530927 ali na krut.go@tiscali.it. AŠKD KREMENJAK vabi na božičnico v nedeljo, 16. decembra, ob 18. uri. Potekala bo v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica 20. AŠZ DOM vabi na novoletno akademijo v torek, 18. decembra, ob 18.45. Nastopile bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheerleadinga. 0 Mali oglasi BOŽIČNA DREVESCA dobite v kmetiji Tomsič v Sovodnjah (tel. 0481882064, 347-1216398). PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giordano Decolle v kapeli semeniške skupnosti v Ul. Seminario v Gorici in na glavnem pokopališču; 11.00, Angela Orlini vd. Sampaoli iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V ZAGRAJU: 11.30, Umberta Tosolini vd. Marenda (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Anna Maria Podesta iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na glavnem pokopališču. DANES V KRMINU: 9.55, Gervasio Ri-volt iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda in na pokopališče; 14.00, Laura Loria por. Bosco (iz Trsta) v cerkvi Sv. Leopolda in na pokopališču. 2 0 Torek, 11. decembra 2012 APrimorski r dnevnik NOV MEJNIK SAN ANTONIO - Los Angeles Lakers so v ligi NBA premagali New Orleans s 103:87, tekmo pa je zaznamoval Kobe Bryant. Z 29 točkami je postal peti igralec v zgodovini, ki je dosegel več kot 30.000 točk. Lep mejnik je postavil v 34. letu starosti, Wilt Chamberlain je ta podvig dosegel pri 35, Kareem Abdul-Jabbar in Karl Malone pri 36, Michael Jordan pa pri 38 letih. Chicago je slavil v Clevelandu, najbolj pa je svojo minutažo izkoristil Italijan Marco Belinelli, ki je dosegel 23 točk, kar je njegov rekord v tej sezoni. LETA 2020 EP V VEČ DRŽAVAH LOZANA - Izvršni odbor Evropske nogometne zveze (Uefa) je prižgal zeleno luč izvedbi evropskega prvenstva leta 2020 v več državah. Pri Uefi sicer še niso določili, katere države bodo gostile tekme omenjenega evropskega prvenstva, mesta pa bodo po besedah generalnega sekretarja Uefe Giannija Infantina izbrali v prvi polovici leta 2014.«Evropsko prvenstvo leta 2020 bo po današnji odločitvi razširjeno na vso celino,» je dejal Infantino in Euro 2020 imenoval kot «Euro za Evropo». Več bo znanega januarja ali vsaj 23. marca. Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu MESSIJEVA POŠKODBA NI HUDA BARCELONA - Navijačem Barcelone in ljubiteljem argentinskega nogometnega zvezdnika Lionela Messija je na tekmi lige prvakov med katalonskim velikanom in Benfico zastal dih. Messija so morali po trku zaradi poškodbe na nosilih odnesti z igrišča, a prve zdravniške informacije pravijo, da poškodba levega kolena ni hujša. Rentgen je pokazal, da ima Lionel le hematom v kolenu, drugih poškodb pa ne. NOGOMET - Liga prvakov Španci spet najboljši Španija je znova dokazala, da je v tem trenutku tudi na klubski ravni nesporna evropska nogometna velesila. Španci so namreč edini uspeli uvrstiti v osmino finala kar štiri ekipe. Barcelona (pričakovano) in Malaga (presenetljivo) sta zmagala v svojih skupinah, medtem ko sta se morala Valencia in zlasti Real Madrid zadovoljiti z drugim mestom. Po Nemčiji s tremi zmagovalci skupin (Borussia iz Dotmunda, Bayern in morda največje presenečenje doslej Schalke 04) sta tu Anglija (Manchester United in Arsenal) in Italija (Juventus in Milan) s po dvema ekipama. Prvič v zgodovini razširjene lige prvakov je izpadel že v prvem delu branilec naslova. Chelsea se je moral kljub zmagi s 6:1 v zadnjem krogu zadovoljiti s tretjim mestom in bo sezono nadaljeval v Ligi Evropa. Manchester City je celo obtičal na zadnjem mestu in je evropsko sezono že zaključil. (NE)UGODEN ŽREB - Možnosti ugodnega žreba so precej manjše za Milan, saj bodo Allegrijevi varovanci nujno naleteli na zmagovalca skupine, ki pa ne moreta biti Malaga in Juventus. Edini pravili žreba parov osmine finala, ki bo potekal v četrtek, 20. decembra ob 11.30 v švicarskem Nyonu, sta, da se ne moreta srečati ekipi iz iste skupine oziroma iz iste nogometne federacije. Torej nič dvoboja med Milanom in Juventusom. Milan se bo moral izogniti v prvi vrsti Barceloni, a tudi Manchester United, Bayern in Borussia Dortmund ne bi bili ugodni naspotniki. Ostajata torej Paris Saint Germain bivših igralcev oziroma trenerjev Ibrahimovica, Leonarda in Ancelot-tija, ki pa je doslej v ligi prvakov prepričal bolj kot v prvenstvu, in Schalke. Nekoliko presenetljiv je izid ankete športnega dnevnika Gazzetta Španci najbolj uspešni, največje presenečenje pa je zmaga nemškega Schalkeja 04 v skupini B ansa dello Sport. Med navijači Milana je razumljivo najbolj nepriljubljen nasprotnik z več kot 50% glasov Barcelona, sledi Borussia (okrog 15%), najbolj ugoden žreb pa bi pomenil osmino finala proti Manchester Uni-tedu, ki očitno ne vzburja pretiranega strahu. Schalke je na tej lestvici celo tretji najtežji nasprotnik z okrog 10% glasov. Gotovo lahko z večjim optimizmom na žreb gledajo v taboru Ju-ventusa. Črnobeli so si z zmago v Ukrajini zagotovili prvo mesto v skupini. V osmini finala se bodo gotovo izognili Milanu in Šahtarju, od ostalih šestih drugouvrščenih ekip pa je le ena resnično strah vzbujajoča. Gre seveda za Mourinhov Real Madrid, ki je moral prepustiti vodilno vlogo v svoji skupini nemški Borus-sii. Sicer je branilec Juventusa Leonardo Bonucci po sredini tekmi izjavil, da bi rad igral ravno proti devet-kratnim evropskim prvakom. Z njim se strinja kar 20% ljudi, ki je odgovorilo na vprašanje, kdo bi bil najugodnejši nasprotnik v osmini finala. Žreb osmine finala bo 20. decembra v Nyonu Zmagovalci skupin: Paris St.Germain, Schalke 04, Malaga, Borussia Dortmund, Juventus, Bayern München, Barcelona, Manchester United. Na 2. mestu: Porto, Arsenal, Milan, Real Madrid, Šahtor, Valencia, Ben-fica, Galatasaray. Osmina finala: 12./13. in 19./20. februarja. Četrtfinale: 2./3. in 9./10. aprila. Polfinale: 23./24. aprila in 30. aprila/1.maja. Finale: 25. maja v Londonu (Wembley) Favoriti kasneje Nekoliko bolj verodostojni pa so odgovori tistih več kot 60% anketirancev, ki so se opredelili za škotski Celtic (nad 36%) oziroma turški Galata-saray (nad 25%). Ravno ta dva nasprotnika bi lahko Juventusu omogočila lažjo pot do četrtfinala, čeprav nikogar ne gre podcenjevati. Najugodnejši žreb: Milan -Schalke 04, Celtic - Juventus. Najzahtevnejši žreb: Milan -Barcelona, Real Madrid - Juventus. EKONOMSKI KISIK - Za vse ekipe, ki so se uvrstile v osmino finala, je ta dosežek pomemben ne samo s športnega vidika. Sama uvrstitev zagotavlja vsaki ekipi okrog 16,5 milionov evrov za športni dosežek, tem pa gre dodati še dodatnih deset milijonov marketinškega zaslužka. Gotovo je tak zaslužek ne ravno stranskega pomena, tako da ne gre izključiti, da se bosta oba italijanska predstavnika začela ozirati naokrog v iskanju okrepitev. V taboru Juventu-sa, ki mora okrepiti napad, ostaja skrita želja Drogba, vendar je lanski zmagovalec najprestižnejšega evropskega pokala zelo draga varianta. Obratno bi marsikdo pri Milanu rad videl v črnordečem Balotellija, a Mi-lančani bolj potrebujejo kako okrepitev v obrambi in vezni vrsti, saj lahko v napadu računajo na številne kakovostne igralce. (I.F.) JOKOHAMA - V prvi tekmi svetovnega klubskega nogometnega prvenstva v japonski Jokohami je domača Sanfrecce Hirošima v kvalifikacijah za četrtfinale z golom Tošihira Aojame v 66. minuti z 1:0 premagala novozelandski Auckland City. Na turnirju, kjer prvič uporabljajo tudi tehnologijo na golovi črti, ki bo ob spornih trenutkih zaznala, če je bil dosežen zadetek (sokolje oko in GoalRef), sicer skupno nastopa sedem ekip. Prvak Oceanije Auckland je tekmovanje že končal, četrtfinalna para sta Hirošima in afriški prvak Al Ahli ter azijski prvak Ulsan Hyundai in prvak Severne in Srednje Amerike ter Karibov mehiški Monterrey. Favorita za končno zmago, južnoameriški prvak Corinthians iz Brazilije in evropski prvak Chelsea bosta tekmovanje na Japonskem začela v pol-finalu 12. oziroma 13. decembra. Danesženska superkombinacija ST.MORITZ - Svetovni pokal v alpskem smučanju se vrača v Evropi. Švicarski St.Moritz bo že danes gostil prvo od dveh ženskih superkombina-cij (10.30 smuk, 13.30 slalom), jutri se bodo dekleta pomerila v supervele-slalomu, v nedeljo pa v veleslalomu. Moški bodo tekmovali v Val d'Iseru. Zaradi obilnih snežnih padavin so program obrnili. Jutri bo veleslalom, v nedeljo pa slalom. Oči slovenske javnosti so uprte v nastope Tine Maze, v Italiji pa se navdušujejo nad moškimi. V hitrih disciplinah so bili ti v severni Ameriki zelo uspešni, tokrat pa dosti pričakujejo od Maxa Blardoneha, Manfreda Moelgga in slomske ekipe. Danes Sokol in Dom V okviru košarkarske promocijske lige bo Dom drevi ob 20.45 v goriški skupini gostoval v Vilešu, v tržaški skupini pa se bo Sokol v Na-brežini od 21.15 dalje pomeril s tržaškim CUS-om. □ Obvestila NOGOMET - Evropska liga AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSSDI-jem prireja tradicionalni »Novoletni plesni festival 2012«, ki bo v nedeljo, 16. decembra, ob 16.00 v telovadnici v Repnu. Letošnja novost: tekmovanje v najizvirnejši praznični točki in veliko presenečenj. Toplo vabljeni ljubitelji plesa, navijaštva in dobre volje! AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja z začetkom v soboto, 12. januarja. Informacije in vpisovanje na info@mladina.it ali 347-0473606 ali 392-2303152. AŠZ DOM obvešča, da bo novoletna akademija v torek, 18. decembra 2012 ob 18.45. Nastopale bodo sekcije otroškega vrtca, minibasketa, under 13 ter skupini cheerleadinga. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). SK DEVIN prireja pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina predstavitev ekip, trenerjev in tekem nove zimske sezone. Večer bo potekal v sredo, 12. decembra 2012 ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 12. oz. 13.januarja 2013 dalje. Možen je avtobusni prevoz. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali 335 8180449 (Erika), ali 040 2908105 (Alternativa Sport). Predstavitev tečajev bo pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina v ponedeljek 17.decembra 2012 ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno akademijo, ki bo v ponedeljek, 17. decembra ob 17. uri v društveni telovadnici na Drevoredu XX. septembra 85. Matavž trikrat zadel v Neaplju Lazio nadigral Maribor v Ljudskem vrtu - Liverpool zmagal v Vidmu in se uvrstil v naslednjo fazo VIDEM, MARIBOR - Že pred zadnjim krogom izločena Maribor in Udinese sta se od evropske lige sinoči poslovila z novim porazom. Udinese je na stadionu Friu-li z 1:0 klonil pred Liverpoolom, Angleži pa so si s prepotrebno zmago zagotovili uvrstitev v šestnajstino finala. Kljub temu, da zanje tekma ni bila pomembna in da je trener Guidolin poslal na igrišče dosti rezervnih igralcev, so Videmčani igrali zelo borbeno in se solidno upirali nasprotnikom, ki jim je pot do bolj okrogle zmage onemogočil vratar Udineseja Padelli. V zadnjih minutah je na igrišče stopil tudi Di Natale in s 33. nastopom izenačil rekord Bertotta po številu mednarodnih nastopov v dresu videmskega moštva. Razpoloženi Lazio je bil v Mariboru boljši. Že po prvem polčasu je z goli Kozaka, Raduja in Floccarija vodil s 3:0, na 4:0 je v 5. minuti povišal Floccari, Maribor je v končnici pokazal več, zelo lep častni gol Tava-rese v 85. minuti je bil zaslužen. Napoli si je že prej zagotovil nastop v naslednji fazi, od svoje skupine pa se je poslovil s porazom proti Eindhovnu z 1:3. Za nizozemsko moštvo je vse tri gole dosegel Eden od treh zadetkov slovenskega napadalca Eindhovna Tima Matavža proti Napoliju ansa Slovenec Tim Matavž, ki ga je prav Napoli snubil pred dvema sezonama, a ga naposled ni najel. V nepomembni tekmi je Inter igral neodločeno 2:2 (dva gola Livaje) z Neftijem. Gostje so izenačili v 89. minuti, Inter si je zmago zapravil sam. Njegova vtata je branil Slovenec Vid Belec. Skupina A Young Boys - Anži 3:1, Udinese - Liverpool 0:1 Liverpool 6 3 1 2 11:9 10 Anži 6 3 1 2 7:5 10 Young Boys 6 3 12 13:13 10 Udinese 6 1 1 4 7:12 4 Anži in Liverpool v šestnajstini finala Dnjepr - Ai k 4:0, Skupina F Napoli - Eindhoven 1:3 Dnjepr 6 5 0 1 16:8 15 Napoli 6 3 0 3 12:12 9 Eindhoven 6 2 1 3 8:7 7 Aik 6 114 5:13 4 Dnjepr in Napoli v šestnajstini finala Skupina H Inter - Nefci 2:2, Partizan Rubin 1:1 Rubin 6 4 2 0 10:3 14 Inter 6 3 2 1 11:9 11 Partizan 6 0 3 3 3:8 5 Nefti 6 0 3 3 4:8 5 Inter in Rubin v šestnajstini finala Skupina J Maribor Lazio 1:4, Tottenham - Panathinaikos 3:1 Lazio 63 3 0 9:2 12 Tottenham 62 4 0 8:4 10 Panathinaikos 61 2 3 4:11 5 Maribor 61 1 4 6:10 4 Lazio in v šestnajstini finala Torek, 11. decembra 2012 TRST iontecchi št. 10 (i) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu »Norec je najboljše izhodišče za gledališko ustvarjanje, kajti v gledališču je vse eksces, pretiravanje, zato imamo v rokah enkratni gledališki material.« Tako je povedal igralec in režiser Claudio Misculin, ki je z Angelo Pianca in Cin-zio Quintiliani leta 1992 v Riminiju ustanovil priznano Accademio della follia. Korenine tega gledališkega in kulturnega projekta segajo v obdobje velike reforme Franca Basaglie, ko so se podirali zidovi bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Accademia della follia pojmuje norost kot pravo bogastvo, ki se odda- Mislimo, da življenjske izkušnje igralcev in njihovo dojemanje gledališke umetnosti najbolje izražajo poslanstvo akademije, zato jim kar pustimo prostor. Gabriele Palmano - »Charly«, ki predstavlja zgled za vse ostale igralce, nam je povedal, da se z gledališčem ukvarja že 25 let. Odkar je spoznal Claudia Misculina, ga ni več zapustil. Charly nam je zaupal, kako se najbolj učinkovito približati dramskemu tekstu: »Ne zaupam svojemu spominu, zaradi tega se poslužujem fizične metode: tečem v odprtem prostoru, medtem ko mi nekdo prebira vlogo, nato jo jaz na glas ponovim. Dramsko besedilo vtisnem v meso svojega telesa. Ko mi srce glasno bije in čutim kri utripati v možganih, ustvarim podobne občutke, kot ko recitiram pred številnim občinstvom. Poleg tega imamo še vaje v dvorani, kjer skupaj ponavljamo razne dele igre.« Biti normalen • I Vi je zločin ljuje od vsakdanjega, klišejskega pojmovanja sveta. Po Misculinovem mnenju je biti normalen v današnji družbi zločin. Člani skupine Accademia della follia nimajo stalnega sedeža. Večkrat so se že selili, trenutno pa imajo vaje na sedežu direkcije Oddelka za duševno zdravje pri Sv. Ivanu. Tu smo prisostvovali njihovim pripravam na Cruci-fige, gledališki laboratorij, ki so ga igralci prejšnji konec tedna uprizorili v gledališču Rossetti. Crucifige je rea-daptacija Kristusovega Pasijona, ki aktualizira motiv grešnega kozla v današnji družbi, ko se namesto iskanja rešitev išče grešnike in se ustvarja propad. Pomen tehnike dinamičnega spominjanja je poudaril tudi Claudio Mis-culin, ki meni, da je logično-verbalni spomin v gledališču neučinkovit in mu odvzame vsak umetniški čar. Kdor se poslužuje tovrstnega spomina, ne igra, ampak le ponavlja na pamet. »Tekst najprej destrukturiramo in ga potem ponovno sestavimo s tem, da naše telo podvržemo fizičnemu naporu.« Ob trdem delu in vajah pa ima velik pomen tudi osebna, človeška plat. Charly nam s sijočimi očmi predstavi svojo ženo, Donatello Di Gilio. Ta nam je priznala, da ko ga je videla, se je takoj zaljubila vanj. Sedaj pa sta poročena celih 9 let. Spoznala sta se med enim izmed projektov akademije v okolici Ferrare, njenega rojstnega kraja. »Moja zdravnica mi je svetovala, naj se udeležim tega projekta. Claudio mi je dal prebrati del gledališkega besedila. Pred tem nisem nikoli igrala. Dobila sem vlogo bolničarke Gertrude v predstavi »Dottor Semmelweis,« je povedala Donatella. Predstava je ostala zapisana v srcu tudi ostalih članov skupine. Madžarski zdravnik Ignac F. Semmelweis je namreč v polovici 19. stoletja prišel do enkratnega spoznanja, da se z razkuževa- njem rok in rjuh lahko pri porodu reši življenje velike večine nosečnic. Odkritje pa mu ni bilo priznano in umrl je osamljen v norišnici. Igralec Dario Kuzma se med številnimi predstavami, v katerih je sodeloval, spominja še mnogih drugih, kot sta npr. »Življenje je sen« Calderon De la Barce in »Stravaganza« Dacie Maraini. Dario, po rodu iz Kopra, živi v Trstu že dolgo časa. Svojo umetniško pot je takole orisal: »V akademiji igram od oktobra leta 2003. Na začetku sem imel nekaj prilagoditvenih težav: večkrat sem prihajal pozno na vaje, nisem razumel načina dela in ustroja akademije. Igranje je bilo nekaj povsem novega zame. Potem pa sem postal bolj izkušen. Spoznal sem, da mi tehnika dinamičnega spominjanja ustreza.« Preden bi 3 leta od tega postal poklicni igralec z redno plačo je Dario Kuzma opravljal različna dela. »Edino "Accademia della follia" mi je omogočila potovati. Z njimi sem bil na letalu kar 32-krat. Naše sporočilo smo podali celemu svetu, od Nemčije in Francije, vse do Brazilije. Psihiatri pravijo, da sem duševno bolan. Akademija pa bo pokazala, če se bo moj poklic obnesel ali ne.« Tudi za Fabia Portasa je akademija velik izziv, saj se ji je pridružil, ko se je soočal s hudo finančno stisko. Igranje v predstavi Crucifige mu je všeč, ker se preizkuša v dveh različnih vlogah, in sicer v vlogi možatega centuriona in v vlogi odvetnika. Poleg gledališča pa goji še ljubezen do kitare in bi želel uspeti tudi na tem področju. Kar nas je z njim še dodatno povezalo, je njegova identiteta, ki je prav tako mešana, kot naša, saj pravi, da se počuti pol Sar-dinec pol Kraševec. » Do petega leta starosti sem veliko časa preživel z dedkom Emiliom Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Niti ene izmed 10 božjih zapovedi ne poznate. Toda ne zamudite niti ene same neumnosti, ki vam jih pridigajo v reklamah...« Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna babico Lino, ki sta živela v sosednji hiši, in se jih prisrčno spominjam kljub temu, da nista bila moja krvna sorodnika.« Fabio Portas v prostem času trenira tudi aikido z Derinom Kennetom v tržaškem klubu. Derin se je z gledališčem začel ukvarjati že ko je bil v zapo-V ru, nato pa se je pridružil akademiji, s predstavo Crucifige pa je doživel krstni nastop. »Norost pomeni: vživeti se v junaka, ga uprizarjati, vživeti se v prizor s močjo gk liškega te sta in biti nagrajen s vilnimi aplavzi,« nam je zaupala Paola Di Florio, po rodu z Amalfijske obale. Na intervju je z veseljem pristala, a le po cigareti. Kajenje na terasi predstavlja namreč priljubljen element sproščanja med eno vajo in drugo. Ko smo stopili v stik z igralci Ac-cademie della follia, smo se dejansko zavedali, kaj pomenijo človeški stik, navezanost, prijateljstvo, ljubezen in človeška toplina. Verjemite, da si v tem našem omejeno-normalnem svetu tega sploh ne moremo predstavljati v taki razsežnosti. To je tisto, kar potrebujemo in po čemer hrepenimo. To je neizmerno bogastvo, ki ga premore norost. Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... V nekdanjih umobolnicah so bili na dnevnem redu: rožljanje s ključi, nasilne metode zdravljenja, predpisovanje ogromnih količin psihofar-makov ... Leta 1971 pa totalni prelom! Italijanski psihiater Franco Basaglia je v svetoivanski psihiatrični bolnišnici začel uveljavljati svojo epohalno reformo, in sicer na podlagi izkušenj, ki si jih je nabral z delom v Gorici. Postopoma je začel odpirati vrata umobolnice in snovati mrežo centrov za duševno zdravje. Višek njegovega načrta predstavlja sprejetje zakona 180, s katerim se odpira popolnoma novo poglavje v italijanski psihiatriji. Basaglia si je zamislil drugačen tip zdravljenja. Duševni bolniki niso smeli več biti zaprti za debelimi zidovi in dan za dnem Ko so utopije uresničljive usihati kot rastline brez vode. »Genialnost njegove ideje je v tem, da je v ospredje postavil bolnika in ne več bolezni. Hotel je pomagati človeku, ki trpi.« Tako pravi Claudio Misculin, ki se je ravno tedaj nahajal v bivši svetoivanski umobolnici. »Bilo je obdobje totalnega življenj- skega kaosa. Namesto farmakoloških terapij so me tedaj postavili na odrske deske. Ne vem sicer točno, kdo in kako je to storil, toda s tem dejanjem mi je rešil življenje.« Po mnenju beneškega psihiatra mora vsaka prenova izvirati iz resničnih potreb človeka, človeku ne sme biti vsiljena. Z moralno in politično vztrajnostjo, z znanjem, vsakodnevnim trudom in ustvarjalnostjo se je boril proti izobčenju drugačnega iz družbe ter proti zatiranju šibkejšega. Kakšen pa je pravzaprav bil Franco Basa-glia? Misculin se ga spominja kot »velikega, postavnega in prijaznega človeka. Z lahkoto se je razjezil (beri: incazzoso). Ko je bil jezen, je kričal ter mahal z rokami.« Takega si ga radi predstavljamo tudi mi. Osebno ga seveda nismo spoznali. Če pa zatisnemo oči, imamo pred sabo podobo čutečega človeka z vsemi napakami in tiki. Trpečim je znal vliti upanje v boljšo bodočnost. Bil je vzor za mlajše generacije. V Trst so prihajali številni zdravniki, bolničarji, operaterji in študenti z vsega sveta, brez katerih udejanjanje Basaglievega načrta ne bi bilo mogoče. Danes večkrat slišimo negativna mnenja na račun trenutne psihiatrične oskrbe v Italiji. Res je. V teku let so prišle na dan številne pomanjkljivosti. Neizpodbitno dejstvo pa je, da je Ba-sagliev načrt eden izmed najpomembnejših psihiatričnih dosežkov 20. stoletja. Nekateri pravijo, da je k temu pripomogla specifičnost tedanjega obdobja, ki se zdi danes neponovljiva. Basaglia je dokazal, da so utopije uresničljive. Pustite nam verjeti, da jih lahko uresničimo tudi mi. Končno luč v temi. Naš raznašalec z vašim dnevnikom Cenjeni bralci, vabimo vas, da se tudi letos naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov. Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra! Bralce, ki se še niso naročili in vse zainteresirane vabimo, da se naročijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2012 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945. Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga NAROČNIŠKA TISKANA + NOVOST ZA SPLETNA IZDAJA LETO 2013 za ceno prve! X-Primorski r dnevnik INFORMACIJE: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu Dnevnik Slovencev v Italiji CZarfruga / RADIO IN TV SPORED Petek, l. decembra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2012: MLPS Igo Gruden 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju 21.05 Iz arhiva: Koncert - Šukar, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Dok.: Speciale Superquark - Uscire dal tunnel 23.25 Aktualno: Tv7 Rai Due F .3 ' 'I 21.05 Film: Mary Poppins (muzikal, ZDA, '64) 23.35 Dnevnik 23.50 Aktualno: L'ultima parola Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Odd.: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: I Cesaroni 5 23.40 Rotocalco: Supercinema V Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Rookie Blue 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menù del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Lutk. nan.: Bisergora 10.40 Odd.: Profesor Pustolovec 11.00 Odd.: Firbcologi 11.25 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.35 Dok. odd.: Megabiti energije - Sončne sanje 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.05 Odd. za mlade: Razred zase 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Na zdravje! 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub: Slovensko srce (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Dobra ura 10.25 13.25, 17.25 Alpsko smučanje: svetovni pokal: kombinacija (Ž), 1. in 2. vožnja, prenos iz St. Moritza 11.2514.25, 18.05 Biatlon: svetovni pokal: sprint (M in Ž), prenos iz Hochfilzna 16.00 Rad igram nogomet 16.30 Nogomet: evropska liga, povzetki 7.00 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Mia and Me 8.45 Nan.: La signora del West 9.30 Rubrika: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: National Museum 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - Miami 22.00 Nan.: CSI - New York 22.55 Nan.: Person of Interest 23.55 L'Italia che funziona 0.10 Nan.: Human target La 7 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Show: Crozza nel paese delle me-raviglie 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dok.: Amore criminale 23.10 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Film: Gli invincibi-li (vestern, ZDA, '47) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sotti-le) 0.00 Storie di confine 22.20 Italialand Remixata 22.45 Dok. film: Videocracy ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.50 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Borgo Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: I sette magnifici Jerry (kom., ZDA, '65) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved It Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.15 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 10.25 20.00 Dok. odd.: Kdo je potopil Bismar- cka 20.50 Nan.: Starši v manjšini 21.20 Nan.: Scott in Bailey 22.10 Film: Ropar 23.45 Film: Klavnica Slovenija 3 6.0019.55, 22.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 Evropski premislek 7.30 20.00, 23.05 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 9.00 Nujna seja Odbora za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo, prenos 14.00 Redna seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 21.50 Korni-ka 20.15 23.40 Tedenski pregled 20.45 Na tretjem... 21.30 23.20 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 Glasb.: In orbita 15.25 Film: Charlie! 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.40 Športna odd. 18.00 Univerza 18.20 Bu-kvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor 21.15 Rex - kraljevsko ime, ladje usodno znamenje 22.15 Iz arhiva po vaših željah 23.10 Potopisi Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Poletje v Bukowci 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Povest o sveti Heleni 21.00 Bodimo zdravi! 21.30 Dnevnik T V Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 17.55 Nan.: Larina izbira 8.50 Misli zdravo 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 16.45 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 15.45 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 Misli zdravo 12.05 Nan.: Blue Bloods 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Opremljevalci v zasedi 14.20 Dok. serija: Prenovimo kopalnico 14.45 Nan.: Ko listje pada 17.00 24UR - popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Zapleši z menoj (dram., ZDA, '98) 22.00 24UR - zvečer 23.00 Eurojackpot 23.55 Film: Imela bo otroka (kom., ZDA, '88) A Kanal A 7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.0517.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.0018.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Ljubezen boli 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Podli fantje 2 (akc., ZDA) 22.45 Film: Vladavina ognja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vladimir Levstik: Zapiski Tine Gramonto-ve 6. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kro- nika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.5512.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evrotip; 18.35 Hokej, Olimpija : Medveščak; 19.00 Dnevnik; 19.45 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Košarka, Union Olimpija : Khimki, evroliga, 9.krog; 21.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 3. koncert orkestra SF za oranžni abonma; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 7. decembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 1020 -1030 1020 JJ.J > -Z/A OSLO 12/-9° STOCKHOLM -2/-2 ^O v . v SBEN HAVN ^ BERLIN -4/0 O VARŠAVA O -4/2 ŽENEVA 1/4 0 MILAN O -2/6 ' DUNAJ -3/6 O LJUBLJANA 0-3/1 A BEOGRAD O 1/4 SPLIT 3/10 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1010 MOSKVA C-5/-3" O KIJEV -N/-N / 1010 o SOFIJA N/4 SKOPJE O v2/5 x.T.- „„ATENE ^ , J0/17 O-» <1 Hladna fronta iz Grenlandije bo prešla našo deželo v petek zvečer in ustvarila nizek pritisk nad severnim Jadranom, zatem bo s severa dotekal hladen in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21 Dolžina dneva 8.49 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 0.14 in zatone ob 12.25 Nad večjim delom Evrope je obsežno ciklonsko območje. V višinah priteka k nam od severa razmeroma hladen zrak. Oslabljena hladna fronta se pomika prek srednje Evrope proti vzhodu in bo danes zvečer oplazila naše kraje. BIOPROGNOZA Najbolj občutljivi bodo predvsem v drugi polovici dneva imeli z vremenom povezane težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 5.38 najvišje 42 cm, ob 12.39 najnižje -29 cm, ob 18.34 najvišje 11 cm, ob 23.50 najnižje -25 cm. Jutri: ob 6.14 najvišje 48 cm, ob 13.12 najnižje -42 cm, ob 19.24 najvišje 17 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........3 2000 m...........-7 1000 m...........-1 2500 m...........-9 1500 m...........-5 2864 m .........-10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O -6/-1 TOLMEČ O -7/-N TRBIŽ O -N0/-3 o -12/-5 KRANJSKA G. ■AT), VIDEM O -5/5 O PORDENON -4/4 OC TRŽIČ -7/-1 O ČEDAD O KRANJ -4/4 ^ LJUBLJANA GOR|CA rt O N. GORICA -4/1 GORICA O 2/4 POSTOJNA -5/5 ^ -2/4 o-5/1 KOČEVJE V'Tvjp ( O ^NAPOVED ZA DANES Danes zjutraj bo povsod jasno ali zmerno oblačno, ob morju bo pihala zmerna burja. Čez dan se bo oblačnost povečala, proti večeru bo po vsej deželi rahlo snežilo, ob morju pa bo verjetno deževalo. Danes bo sprva pretežno jasno z nekaj megle po nižinah. Čez dan se bo od zahoda oblačnost povečala. Zvečer bo v zahodnih krajih že rahlo snežilo, le ob morju bo predvsem deževalo. ÍvSÍVS TRBIŽ O -N0/-4 CELOVEC 6 tTS • o&s&s TRŽIČ > "4/"3 0 /V KRANJ /V O LJUBLJANA -3/-2 POSTOJNA O -4/4 KOČEVJE ngprt /y O (NAPOVED ZA JUTRI Povsod bo pretežno oblačno. Čez noč in zjutraj se bodo pojavile snežne plohe, ki bodo na zahodu obilnejše, na vzhodu pa močnejše. Ob morju in na vzhodu bo pihala zmerna burja. Proti večeru se bo vreme izboljšalo. Jutri bo oblačno s sneženjem, ki bo čez dan slabelo in do večera od zahoda ponehalo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Akcija v Manufakturi MODA ZA VSO DRUŽINO - konfekcija, spodnje perilo, hišni tekstil r Obiščite nas, posvetili se V vam bomo.) RIO DE JANEIRO - V 104. letu starosti Umrl arhitekt Oscar Niemeyer, eden genijev prejšnjega stoletja (Tlanufaktura|5o kjer je dober nakup praviLo | let manufaktura@manufaktura.si, www.ma n ufa kt u ra.si RIO DE JANEIRO - V Riu de Janeiru je v sredo umrl brazilski arhitekt Oscar Niemeyer, ki je povzročil pravo revolucijo v moderni arhitekturi in pomembno sooblikoval futuristično brazilsko prestolnico Brasilio. Star je bil 104 leta, poročajo tuje tiskovne agencije.Kot so sporočili iz bolnišnice, kjer je bil Niemeyer hospitaliziran od 2. novembra, je arhitekt umrl zaradi zapleta po okužbi dihal. Niemeyerjev zdravnik Fernando Gjorup je po pisanju ameriške tiskovne agencije AP povedal, da je arhitekt še v dnevih pred smrtjo delal na tekočih projektih ter na obisk sprejemal inženirje in ljudi iz stroke. »Najbolj impresivno je bilo, da je njegovo telo sicer trpelo, njegova misel pa je bila jasna,« je na novinarski konferenci dejal Gjorup in dodal, da arhitekt ni govoril o smrti, nikoli ni govoril o njej, ampak je govoril o življenju. »Brazilija je izgubila enega svojih geni- jev. Danes je dan žalovanja,« je na svojem uradnem blogu zapisala brazilska predsednica Dilma Rousseff. Arhitekt, ki velja za pionirja v uporabi armiranega betona pri oblikovanju ukrivljenih linij, je načrtoval približno 600 arhitektur po vsem svetu. »Pravi koti me ne pritegnejo, niti ravne, trde in nef-leksibilne linije, ki jih ustvarja človek,« je arhitekt leta 1998 zapisal v svojih spominih »The Curves of Time« in še: »Kar me pritegne, so svobodne in čutne krivulje. Krivulje, ki jih najdemo v hribih, valovih morja in v telesu ljubljene ženske.« Krivulje so tudi tiste, ki dajejo eleganco Brasilii, mestu, ki ga je Niemeyer oblikoval skupaj z arhitektom in urbanistom Luciom Costo. Niemeyer je oblikoval večino pomembnih stavb v mestu, medtem ko se je Costa posvetil njegovemu tlorisu. Ko je mesto doseglo populacijo dva milijona prebivalcev, je bilo sicer deležno kritik, da mu manjka duše in uličnih vogalov, vendar se Niemeyer na kritike ni preveč oziral. Oscar Niemeyer Soares Filho se je rodil 15. decembra 1907 v Riu de Janeiru, kjer je tudi študiral. Uveljavil se je kot sodelavec Le Corbusiera pri izvedbi modernističnega kompleksa brazilskega ministrstva za zdravstvo (1934-1936). Od leta 1947 je sodeloval pri gradnji kompleksa OZN v New Yorku, od leta 1957 pa je bil vodja skupine za projektiranje novega glavnega mesta Brazilije. Od leta 1968 je bil profesor v Riu de Janeiru. (STA)