V Trstu, v Letnik XII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ta praznikih, ob 5 ijutraj. Urednillva: UMct $v. Frii^^A^e« It l^ I. nafatr. - V4 dw>topIjeria od Nemcev, je izjavil v nekem razgovoru, da je t. zv. »Move« ladja 2000—2500 ton in da ima šest 17'5 cm topov, dve cevi za spuščanje torpedov in mnogo min. Parnik vozi baje 17 vozlov. Posadka je obstojala iz 200—250 mož. Poveljnik je grof Dohna. Posadka »Louxembourga« je pripovedovala, da se je na AVestburnu« dobro po-stopalo ž njo. Na krovu je bila zastražena od sedmih z ročnimi granatami oboroženih Nemcevr. »Westburn« je imel na krovu 5.000 ton premoga. Povratek skupnega finančnega ministra na Dunaj. DUNAJ, 26. (Kor.) Skupni finančni minister dr. Korber se je opoldne z inšpekcijskega potovanja vrnil semkaj. Snežni viharji na Francoskem. PARIZ, 25. (Kor.) Nad Parizom ter severovzhodno in jugovzhodno Francosko je, prišedši od zapada, divjal hud snežni vihar. Zveze so pretrgane. Potres. AMSTERDAM, 25. (Kor.) Neki ta kajšnji lis* poroča iz Batavije: V Tapa-nuii in Assahanu so bili močni potresi. Ali je zaznamovati tudi človeške žrtve, dosciaj šc ni znano. •Položaj no zapadni fronti. Vojaški sotrudnik graške »Tagesposte« piše o položaju na zapadni fronti tako-le: Nekako tri tedne sem je, kar so naši zavezniki pričeli na zapadni fronti strategijo kratkih, a zelo ostrih taktičnih sunkov. Strategija je sistem pripomočkov: v kre-tenjski vojni mora zasledovati druge smotre in uporabljati druge metode kot v po-stojanški vojni, kateri more šele po posre-čenju velikega predora zopet slediti kre-tenjska vojna. Sedanje ravnanje naših zaveznikov se bistveno razlikuje od ravnanja našega armadnega vodstva, ki je bilo v polnem smislu izraženo meseca majnika lanjskega leta v odločilni bitki pri Gorlicah. Tedaj smo po enodnevni preobvladujoči artiljerijski pripravi na določenem kraju med Tarnovim in Gor-licami pričeli naskok. Demonstrativni napad v vzhodnjih Karpatih in vzhodni Galiciji so premotili Ruse glede naših namenov, tako da se je predor v zapadni Galiciji mogel izvršiti nepričakovano. Francozi in pozneje Italijani ter potem, sledeč njihovemu zgledu, Rusi so poizkušali posnemati našo metodo, in le-to zadnjikrat v novoletni noči v vzhodni Galiciji. Uspeha pa niso dosegli. Uspeh izredno izeubonosnih, ob zastavitvi zelo znatnih moči po Angležih in Francozih poizkttše-nih predorov na severozapadnem krilu fronte na Francoskem je obstojal v zavzetju nekaterih faktično ugodnih postojank. Italijani so v štirih soških bitkah doživeli popoln poraz in so pri svojih naporih izgubili 600.000 mož. Rusi so v novoletni bitki v vzhodni Galicji izgubili 100.000 mož, ne da bi bili dosegli kak uspeh. Na zapadni fronti vidimo in spoznavamo iz uradnih poročil obeh strani, da se Nemci doslej niso trdovratno zastavljali za to, da bi dosegli odločilen uspeli na kakem določenem mestu, temveč da skoraj vsak dair napadajo kje drugje. Sedaj pri Ypernu. potem v Woevri, nato pri Arrasu, v kampanji nato, potem, zopet južno Somme. Na Francoskem so si mislili takoj po prvem nemškem napadu, da nameravajo Nemci predreti pri Ypernu, in so zato tudi ukrenili protiukrepe, odpo-slavši rezerve na ogroženo mesto. Ko pa je prišel nekaj dni nato nov nemški napad, toda na čisto drugem kraju, daleč proč od prvega, in po uspešni izvršitvi tega drugega napada tretji napad zopet na drugem kraju, si izpočetka niso znali raztolmačiti tega nemškega ravnanja. Francoski generalni štab je zopet moral poslati svoje rezerve drugam. Na ta način je moralo priti do popolnega neume-vanja nemških namenov. Povelje je sledilo povelju in kot končni uspeh vidimo brezglavost, kateri se. imajo naši zavezniki zahvaliti za to, da jim je bilo pri Verdunu mogoče iznenaditi sovražnika. Tamkaj je očividno Joffre najmanje pri- čakoval napada. Njegove oči so bile hipnotizirane na severozapadno krilo, na prostor med Ypernom in Arrasom. Velike rezerve pri Verdunu niso mogle dospeti pravočasno, da bi bile preprečile Nemcem izkoriščanje prvega uspeha z osvojitvijo vsega ozemlja na severni in severovzhodni fronti trdnjave in zajetje 10.000 Francozov. Nemška strategija je dosegla doslej naslednje: Osvojala si je inicijativo: sovražnik mora svoje ravnanje uravnavati po ravnanju Nemcev, zato prihaja povsod in vedno prepozno s svojimi ukrepi. Francoski generalni štab je popolnoma na nejasnem glede namenov, ki jih ima sovražnik za prihodnji dan. Nervozno razpoloženje narašča. Pogreške v najvišjem vodstvu se kopičijo, zaupanje čet v vodstvo se-zmanjšuje, vsemu francosko-an-gleškemu vojaštvu v glavo vbito prepričanje o gotovosti zmage se umika velikim dvomom. Dosedanji nemški uspehi niso torej znameniti samo zaradi pridobitve tal, temveč na Francoskem šc tembolj v psihološkem smislu. Tak je torej položaj na zapadni fronti po mnenju tega vojaškega strokovnjaka. Zanimivi so potem v resnici glasovi o nemških uspehih, kakor prihajajo v svet s strani entente. Tako piše francoski vojaški strokovnjak Rousset v »Petit Pa-risienu«, da je želeti, da bi se prebivalstvu ne zamolčavala glavna stvar, marveč, da gre pri Verdunu za veliko bitko. Uspehi, ki so jih Nemci dosegli doslej, da ne smejo presenečati. Prva obrambna črta se ne more nikdar ustaviti napadalcu, ki je pripravil ofenzivo z mogočnim artiljerijskim ognjem. Lahni porazi ne smejo dajati povoda za vznemirjenje. Francoske rezerve, ki so pripravljene za prbtisunke, bodo znale preprečiti nadalj-no prodiranje sovražnika. Podpolkovnik Pris vprašuje v »Radi-calu«, ali so drug za drugim si sledeči francoski strelski jarki dovolj močni, da vzdrže drugi nemški naskok, ko je prvi sovražni val že preplavil najsprednjejšo obrambno črto. Zahteva najhitrejšo napravo nadaljnih poljskih utrdb, v katerih morejo odbite čete vztrajati tako dolgo, da dospejo nadaljna ojačenja, »Information- označa operacije med Verdunoin, Brabantom in Surmese za zelo resne. »Echo« meni, da ni dvoma, da Nemci sedaj prično svojo veliko ofenzivo na zapadni fronti. V Londonu vlada po poročilih, ki prihajajo iz Nizozemske, na merodajnih mestih veliko razburjenje zaradi nemškega predora pri Verdunu. Več višjih častnikov angleškega glavnega stana je odpotovalo v Pariz. Značilno pa je končno prav posebno, kako so v Italiji znali — zamolčati ta nemški uspeh. Znana oficijozna »Agenzia Štefani« je namreč, kakor poročajo^ iz Lugana, kratkomalo ponaredila nemško uradno, poročilo o dogodkih pred Verdunoin. Izpustila je cele stavke o predretju francoskih postojank in francoske izgube ter zajetje 3000 Francozov je kar naravnost črtala. Pač pa je objavila pariško vest o zopetnem zavzetju izgubljenih postojank. Tako je Italijansko časopisje ali popolnoma zamolčalo dogodke pred Ver-dunom, ali pa je priobčilo nemško uradno poročilo zelo pokvarjeno. Milanski »Cor-riere della Sera« je poročal edino le, da se je nemškim četam posrečilo, da so vdrle v francoske jarke, ne pove pa, v kakem obsegu so Nemci zavzeli francoske postojanke in koliko Francozov so zajeli. Vkljub' temu pa je, kakor pravijo švicarska poročila, nemška ofenziva pri Verdunu napravila v Italiji globok vtisk. Iz francoskih in kolikortoliko obrezanih nemških- poroči! se sklepa, da morejo Nemci spraviti svoje oblegovalne topove v strelno razdaljo pred Verdun, ker trdnjava sedaj ni več oddaljena od nemških postojank kot 12 kilometrov. Končno naj še zabeležimo vest, ki pa prihaja iz zasebnih poročil, da so Francozi odpravili iz južne Francoske velike mase čet na severovzhodno fronto. Iz današnjih uradnih poročil je razviden že vsaj kolikortoliko nadaljni razvoj do-godkov pred Verdunom._ vrhunec krlzs na GršRem ? O vrhuncu krize na Grškem je pač težko govoriti, kajti če se misli, da ga jo dosegla danes, se pokaže jutri, da je bil za včerajšnjim vrhuncem šc eden, ki je višji, kot je pa bil prejšnji. Zato tudi danes ne moremo verjeti, da bi bila kriza na Grškem v resnici že dospela tako visoko, da bi bilo pričakovati neposredne odločitve. Je pač tako, da je tudi še v današnjih Grkih precej onega starega odi-sejskega značaja, ki jim omogočuje vsaj kolikortoliko srečno plovbo med Scilo in Karibdo. Četudi polagoma izgubljajo sedaj tu sedaj tam košček svoje suverenosti. plava vendar še njihova državna ladja dalie, in prepričani smo, da tudi tedaj, če se jim tudi razbije ta ladja v razburkanem valovju svetovne vojne, splavajo na fejaško obrežje in najdejo tam koga, ki jih končno, obdarovane z bogatimi da-rcvi, — speče — pripelje do njihove do- Strma ti. V Trstn, dne 27. ebruarja 1916. mače Stake. Da, tudi v današnjih Grkih le Še veliko Odiseje vega značaja! Naš c. kr. korespondenčni urad je sporočil včeraj, da je grški kralj sprejel — Venizelosa, da pa ta pogovor ni imel nikakršnega političnega uspeha. — Ni še dolgo temu, kar so poročali iz Aten popolnoma resno, da, uradno, da je grška vlada, oziroma sodna oblast uvedla proti Venizelosu preiskavo zaradi največjega zločina, ki ga more zagrešiti državljan v Croji državi, zaradi veleizdajstva. Očitaše mu je, da hoče zanetiti v deželi revolucijo, vreči kralja samega med staro šaro, pretvoriti Grkšo v republiko in jej stopiti sam na čelo kot predsednik. Hujšega očitka si pač ni mogoče misliti! In danes, komaj mesec dni po »uvedbi preiskave«, sprejema kralj revolucionarja in se pogaja žnjim o političnih stvareh! Stvar je res naravnost po grško — Čudna. Sprejel pa je kralj Venizelosa potem, ko je par dni prej sprejel vrhovnega poveljnika ententnih čet v Solunu, generala Sarraila. Kakor se poroča, je general Sar-rail hotel kralju Konstantinu brez kakih političnih vpletkov pojasniti moč ententnih čet v Solunu in mu zagotoviti prijateljstvo entente vkljub temu, da se je zdelo to prijateljstvo vsled različnih ententnih militaričnih ukrepov znatno omajano. Kralj je sprejel Sarraila z grško maršalsko palico v svoji roki in mu je izrekel svoje priznanje na njegovih frrijaznih namenih. Sarrail je posetil tudi grška ministra Skuludisa in Zaimisa ter Venizelosa, zajtrka pri francoskem poslaniku pa se je udeležil načelnik grškega generalnega štaba Dusmanis. Po vsem tem bi bilo torej soditi, da je general Sarrail v polni meri dosegel svoj namen. Da, ko bi ne bilo ravno nasprotnih poročil. Iz baje dobro poučenih diplomatskih krogov se namreč poroča, da se vkljub Sarrailovemu posetu v Atenah niti za las ne izpremeni dosedanja politika grške vlade in kralja Konstantina. General Sarrail da naj bi bil hotel Grško terorizirati z izjavo, da ententa uvede najstrožjo blokado Grške, Če se Grška ne priključi en-tenti ali pa vsaj ne prepusti vse grške Macedonije ententi do konca vojne. Napram tej grožnji sta izjavila kralj Konstantin in grška vlada, da Grška, ker prebivalstvo želi tako, ostane nevtralna, dokler koristi dežele ne bodo zahtevale iz-premembe. V Atenah je pobudilo posebno zlo razpoloženje dejstvo, da je Sarrail govoril tudi v imenu Italije. Potemtakem bi bil Sarrail torej dosegel ravno nasprotno od onega, kar je nameraval: poostritev namesto ublaženja krize. Zato pa tudi poročajo iz Sofije, da tamkajšnji poučeni krogi dobivajo vtisk, da se odnošaji med Grško in četverospo-razumom nahajajo v odločilnem stadiju in da ententa z vsemi sredstvi pritiska na Grško, da bi se uklonila njeni volji. Ta namen da hoče doseči četverozaveza s polastitvijo vseh v srednjo Grško vodečih železniških prog. Ker bi za Grško, če bi se vdala, pomenjalo to samomor, se pričakuje, da ostane grška vlada neomajna vkljub onemu pritisku entente. Ce bi pa ta pritisk zavzel nasilne oblike, pa da je z veliko verjetnostjo pričakovati, da se Grška postavi v bran in militarično nastopi proti ententnim četam. ^ 1 ako torej naj bi bila kriza na Grškem prispela do vrhunca. Ali je to res; kdo ve? Najbrž pride, kakor smo že rekli, za tein vrhuncem še drug, višji vrhunec, in teh vedno višjih vrhuncev najbrž še ne bo tako kmalu konca. te črte strelskih jarkov so se mogle napraviti edino le z dinamitom. V resnici je to slika zapnščenosti in smrti, Id ostaja trdno v spominu, te žične pregraje, razstrelbene rupe in globoke lame, ki so jih napravile granate. Človeka zbada v srce, de pomisli, da so italijanski vojaki tu v ognjenem viharju priborili korak za korakom onih par sto metrov, ki Jih sedaj ločilo od njihove prvotne postojanke. Videti ni ne drevesa, ne šopa trave; mislil bi Človek, da je to hribovje šele predkratkim izbruhnil ognjenik. To hribovje je izdajsko. Razjedajo ga podzemske vode, ki tupatasn povzročajo posedanja, m v takih globokih kotlinah znamenitih »dolinah«, so Avstrijci že dolgo pred vojno napraviti postojanke za svojo artiljerijo. Iz strelnice v najsprednejši postojanki morem pregledati sovražne črte, in zope mi postaja jasno, da je vojna na Krasu strahovita vojna. Ne le, da je svet tak, da bi ga zastonj poizkušal opisati, temveč v resnici sploh ni nobenega pravega vrhunca. V dolini si misli človek, da je tisti, ki ima v srvoji posesti vrh, ki so ga zavzeli Italijani ob tako velikih žrtvah, že v nad-vladujoči postojanki. Toda v resnici se odtod ne nadvladuje nič. Neposredno za tem grebenom prihaja nekaka kotlina in potem zopet nov greben in tako dalje kilometre daleč. Med spiezanjem na dva grebena je strahovit trenutek, ko je treba navzdol po pobočju, ki je obrnjen proti sovražniku. S svojo v dolinah skrito artiljerijo in neskončno številnimi strojnimi puškami morejo Avstrijci tako obstreljevati to pobočje, da bi bilo naravnost blazno prodiranje Italijanov. Da bi OLOgli svojo ofenzivo nadaljevati preko prvega grebena, bi morali imeti Italijani strahovito artiljerijo, da bi tako pregnala Avstrijce iz njih duplin.« Kras v francoski lofl. Pariški »Matin« je poslal svojega poročevalca na soško fronto, da si ogleda na lastne oči pozorišče ljutih bojev, ki so doslej povzročali tako velike izgube Italijanom, in prouči tudi vzroke, zakaj Italijani nikakor ne morejo dalje. Poročevalec si je ogledal Kras in pravi: Razsežna pokopališča pokrivajo pod nevarnim gruščem tisoče, ki jih je videl Kras, kako so padli. V jasnem popoldanskem solncu zrem okoli sebe, se dotikam z lastno roko skal in razumem sedaj, zakaj so mi dejali v italijanskem glavnem stanu: »Dokler niste bil sam na Krasu, si ne morete predstavljati položaja!« Srahovito trdo kamenje, ki inu cepin ne more do živega, vmes pa apnenčasta ilovica, rumena in lepljiva, kjer vojak ob najmanjšem dežju zastaja cele dneve — to je Kras. Ta svet ne nudi ničesar, kar bi moglo rabiti za kritje. Vojaki, ki so prvi splezali na to strahovito planoto, so prinesli s seboj vrečo prsti, da so jo stresli pred seboj. Vsa ta globoko izkopana pota, Problem srednje Evrope In narodnost V torkovi številki smo posneli interesantna izvajanja Češkega socijalnega demokrata dra. Smerala o »problemu srednje Evrope«, ki je za nas Avstrijce vprašanje prihodnjega razmerja Avstro-Ogr-ske do nemške države. Prvak češke socijalne demokracije je menda reagiral na izvajanja predsednika praške trgovske in obrtne zbornice, ki se je odločno izjavil proti tesnemu gospodarskemu združenju obeh držav, naglašujoč, da si na eni strani odlični krogi v trgovskem in m-dustrijalnem svetu Nemčije sami ne žele carinske unije, na drugi strani pa da bi tako tesno združenje ubijalo našo industrijo in trgovino. RjLZprave o tem problemu pa se širijo. Nemški učenjak profesor Friderik Nauma nn je napisal posebno knjigo o organizaciji »srednje Evrope« po sedanji vojni, oziroma o tesni zvezi med obema* centralnima državama. S to knjigo se bavijo razni Listi. Za nas pa je posebno zanimivo tretje poglavje, v katerem govori pisec o konfesijah In narodnostih, ki jih karakterizira in jim odloča ulogo v bodočem političnem in gospodarskem organizmu. Obširno govori o Madjarih, njihovih težnjah in njihovi notranji politiki, o ogrskem narodnostnem zakonu in njegovem izvajanju PODLISTEK lioflni reSeualceu „neodreSenir pokrajin. Crnovojnik Ivan Cargnel,, doma iz Loč-mka pri Gorici, ki sedaj služi v nekem domobranskem pešpolku v zaledju je piscu teh vrstic sam povedal naslednji ne le žalostni, temveč naravnost grozni dogodek. Pred vojno z Italijo je Cargnelova družina mirno in srečno živela na sicer ne velikem, vendar pa svojem lastnem posestvu v Ločniku hšt. 52. Družino so tvorili 50'etni oče Ivan Cargnel, njegova soproga Frančiška in 5 otrok: trije sinovi, in sicer 201etni Robert, ki pa je moral pod orožje že meseca januarja L 1915, 16Ietni Roman ter Še 131etni sin in dve hčeri. Dne 15. majnika L 1915. je moral tedaj 49letni oče Ivan k vojakom ter je bil pridodeljen k trenu v Ajdovščino, odkoder je šel večkrat s konji v Gorico, kjer je ena njegovih hčera služila pri neki družini. Kakor znano, je Italija dne 23. majnika 1. 1915. napovedala vojno naši monarhiji. Naše čete so se tedaj umaknile v utrjene postojanke, iz katerih jih laški bes še do danes, po devetih mesecih, ni mogel prepoditi. Družina Cargnelova, namreč mati, mlajša dva sinova in ena hči, so bili ostali doma v Ločniku. Šestnajstletni Roman, ki se je pri nekem ločniškem mizarju učil mizarskega rokodelstva, je vzlic izrednim okolnost im, nastalih vsled vojne, pridno zahajal na delo k svojemu mojstru. Dne 27. majnika, torej tretji dan vojnega stanja nasproti Italiji, je pa prišel domov k obedu, namesto opoldne, kakor običajno, že okoli enajstih dopoldne. Ker je bilo za obed še prerano, mu je mati velela, na} počaka. Dečko je nato stopil na ulico pred hišo. Videč, kakih 100 korakov daleč še druge 4 dečke, iste starosti, kakor on ali kako leto mlajše, s ka^ terimi je bil v prijateljstvu, je pristopil k njim ter se ž njmi razgovarjal. V tem, ko je petorica dečkov stala Ali, tudi Če kdaj nastane kaka srednja-evropska vrhovna država (Oberstaat) in pride do srednjeevropske tolerancije narodnosti, vendar to ne bo moglo pome-njati suverenosti malih narodov. To boli, ali tako hoče svetovna zgodovina. Ostanejo torej razočarane narodnosti in tega razočaranja ne bo mogel noben mirovni kongres in noben predsednik izpremeniti v radost. Vendar ima država, ki jej pripadajo odlomki narodov, frolno razlogov, da jih ne poganja v ogorčeno obupava-nje, ali morda do pasivne opozicije! To je, česar se treba naučiti v vojni: koristno za državo je, da odnehuje tam, kjer popuščanje nima nevarnosti za državo. Povsod, prav povsod po srednji Evropi je nujno potrebno bolj prijazno razpoloženje napram narodnostnim manjšinam! To mora biti naravnost duh naše srednjeevropske zveze, ako hočemo, da pride iz nje taj dobrega. Tudi preko jezikovnih mej treba stvarnega in očividnega liberalizma. Treba ga in mora biti, ako se nočemo zdrobiti na narodnostnih borbah. S tem dragocenim posvarilom je pro-esor ^aumann zaključil svoje poglavje o narodnostih, oziroma o postopanju države napram njim. Če za katero, velja njegov apel za našo avstro-ogrsko monar-lijo. Saj združuje v sebi toliko narodnosti, oziroma odlomkov narodov, da mora vsak poizkus, da bi se državi utisnilo specifično obilježje enega samega naroda, izzvati najhuje pretresljaje v fundamentih države. Avstrijskim državnikom, velja torej v prvi vrsti zapoved, narekovana po skrbi za državo: bodite liberalni napram vsem narodom, liberalni v plemenitem smislu te Ivesede: pravični in dobrohotni pospeševa-telii njihovega razvoja in napredka — dobrohotni napram njihovim prizadevanjem za ohranitev narodne individualnosti! Ne nasprotujte njihovim narodnim aspiraci-jam v imenu neke državne uniformnosti, ki ob faktičnih razmerah v tei državi in ob vzbujeni zavesti narodov mora za vedno ostati le fikcija, nedosegljiv cilj! Mesto da bi proganjali narodno idejo — sit venia verbo — nenemških in nema-djarskih narodov, stavite jo raje v službo državne misli! In to dosežete, če se boste ravnali v- smislu apela profesorja Nau-manna! Zavod sv. Nikolaja v Trstu. V zadnjem članku sem omenila število mladenk. Bilo jih je sprejetih tekom 18 let okoli 20.000. iz vseh delov naše domovine so se zatekale v naše zavetišče. Iz Kranjske je pretežno število, za njimi pa priha,ajo Primorke, Korošlce, Štajerke in druge. Zastopane so pa tudi druge slovanske narodnosti vse Avstrije: Slovenka, Hrvatica iz kraljevine Hrvatske in Dalmacije, Čehinja, Slovakinja, Poljakinja, Malorusinja, Srbkin a iz Bosne in Hercegovine in Dalmacije. Niti tolmača jim ni treba. Nekaj dni skupnega bivanja in razumejo se popolnoma. Vsaka govori svoje narečje In vse druge jo popolnoma razumejo. Ljubko je gledati te priproste mladenke, kako se ljubijo med stboj, kot da so si rodne sestre, tu kramljajo kot da bivajo že leta pod isto streho. Ginljiv prizor te je pripetil pri občnem zboru: Med zborovanjem je nastal šepet med mladenkami. Predsednica je vprašala, kaj da je. Voditeljica notranje uprave je pojasnila, da mlado 18-letno dekle, rodom Čehinja, pravi: „Mene nimate rade, ker sem Čehinja". Dasf so jej tovarišice zagotavljale, da v zavodu m* nikake razlike, se ni dala pomiriti Sele ko jej je predsednica pojasnila, da med Čehinjo ali Slovenko tu ni razlike, ker ste si sestri, se je nasmehnila s solzami v očeh ter jej je zažarel obraz zadovoljstva. Revica se je bala, da bi ne bila deležna vseh naših koristnih naprav v blagor mladenk. Dasi se je zborovanje vršilo v slovenskem Jeziku, je ntzumela vse, a storilo se ji je milo, če^ ker ni Slovenka, ne bo imela iste pravice kakor Slovenke. Zatekajo se v zavod tudi mladenke tujih narodnosti: Nemke, Italijanke, Madjarke in druge. Zavod ne odklanja tudi teh. Tudi one potrebujejo obrambe in pomoči. Zavod je človrko jubno podjetje in dasi je na slovenski nare dni podlagi, ne odteguje roke mladenki drugorodki, ker vidi v njej siroto brez strehe in zavetja. Miroljubna Slovenka ne želi in ne prezira svoje tovarišice v bedi in potrebi. Srečna je, da more olajšati mučno stališče tudi drugim sotrpinkam. Zato se pa drugorodke kaj rade zatekajo pod miroljubno slovensko streho. Preveč bi mi narastlo gradivo, ako bi hotela natančneje opisovati prizore iz gostoljubnega življenja naših slovenskih mladenk, gojenk zavoda sv. Nikolaja. Moj namen je danes, da orišem javnosti dva jako važna predloga, oziroma tri, kateri bi donašali našemu narodu jako važnih koristi in sicer najprej predlog na ustanovitev zaklada za nevestlnske darove1*. Mladenič in mladenka si želita ustanoviti svoje lastno ognjišče. Ker pa nimata zadostnih sredstev, se često zatečeta h kakemu židovskemu trgovcu, da jima proda opravo na obroke. Posledice take kupčije so često-krat začetek nesloge in nesreče madih zakonskih vsled pritiska oderuškega prodajalca. Da se temu zlu odpomore, naj bi Zavod u-stanovii zaklad, iz katerega bi mogel dajati določeno svoto nevesti in ženinu za na* avo oprave in pohištva. Soveda bi se morala nevesta zavezati, da ostane tudi po poroki udinja Zavoda ter plačevati letno udnlno 2 kron. Lepa misel, katero je treba uresničiti v najkrajšem času, ter se ne sme pustiti, da bi zaspala. Ker je pa njeno uresničenje v sedanjem Žalostnem času težavno, rekla bi, sko aj nemogoče, bi svetovala sledeče: Od vseh milodarov, ki prihajajo iz vseh delov na^e domovine, naj se pri vsaki kroni od ije 20 vinarjev za „nevestinskl dar" rot nedotakljivo imetje ter naj se ti zneski nalagajo v našo „Tržaško hranilnico in po-sojiinico", da naraste glavnica. Obresti glav-niče naj se porabljajo za ustanovo „neve-stinskega daru". Ustanova naj bi se imenovala „Gregorčičeva ustanova za neveste". Blagi pokojni naš veliki pesnik se je jako zanimal za mladenke v Zavodu. Vesel je bil, cadar je slišal o napredku Zavoda. Pisal mi e več- rat ter povpraševal o njegovih uspehih. Prva leta je prišlo le malo darov iz širše domovine. Tačas niso naši rodo-jubi še poznali Zavodove važnosti ter ga niso podpirali. Le bolj dalekovidni so prihiteli Zavodu na pomoč. Nekoč sem tožila blagemu svojemu učitelju iz detinstva : Naš narod se ne zaveda važnosti Zavoda sv. Nikolaja za Trst in Slovenstvo sploh. Premalo ga podpira. „Omahujem pod težo I" Pisal mi je: „Gospa, nastavite težke, okorne čevlje, t Sv. Nikolaj je bil radodaren. Videli boste, da ne ostanejo prazni!' Ubogala sem ga, ter res niso ostali prazni! Poizkusi naj torej odbor nastaviti čevlje za sklad ter pojasni dobrotnikom potrebo Gregorčičeve ustanove za neveste". Gotova sem, da vsi naši denarni zavodi, županstva in rodoljubi vržejo v .Gregorčičev čevelj" marsikaj, da se omogoči ta lepa misel. (Pride še.) tam na ulici in se mirno razgovarjala, morda o svojih očetih in starejših bratih, katere jim je vojna vzela od doma, je pa pridirjala v Ločnik ravno po oni cesti italijanska kolesarska patrulja, broječa 5 mož. Kakih 40 korakov, preden je dospela do omenjenih dečkov, je patrulja obstala in kolesarji so skočili s koles. Po kratkem posvetovanju so štirje kolesarji pristopili k dečkom, dočim je oni, ki je bil videti poveljnik patrulje, ostal na svojem mestu. Prišedši do dečkov, se je eden kolesarjev obrnil proti Romanu Cargneiu, ker je bil ta videti najstarejši izmed petorice, ter ga vprašal: — Dimmi, dove sono i tedeschi? (Povej mi, kje so Nemca — menil je namreč naše vojake.) Dečko pa, ki oni dan res ni bil videl nobenega avstrijskega volaka, mu je mirno odgovoril, da ne ve, kje da so Nemci, ker jih si videl. Italijanski vojak-kolesar je nato v energičnejšem tonu ponovil svoje vprašanje, a Roman Cargnel mu je zopet odgovoril, kakor prvič. Nato je ta vojak-kolesar odšel k poveljniku patrulje Kaj dobimo prihodnji teden T Ta teden, to je od 28. februarja 191fci. do 5. marca 1916.. se bodo dobivala kadeča živila aprovizacijske komisije, in sicer na en odmerek izkaznice za živite« ^ kg koruzne moke po K 076 kilogram Ms kg fižola po K 0*96 kilogram lA kg kave po K 4'40 kUotrram in bela moka št. 0 po K 1*20 kilogram, ki se dobi na izkaznice za kruh in inoko. Aprovizacijske stvari. Nove zaloge olja, Ker so sedaj izčrpane vse zaloge olja, ti si jih je bila mogla zagotoviti aprovi-zacijska komisija potom rekvizicije in z ozirom na zelo visoke cene, ki jih je doseglo olje v privatni trgovini, si je komisija priskrbela velike količine olja domače produkcije, tako da bo lahko krila po-urebo prebivalstva za mnogo mesecev. To olje je bilo v tukajšnjih čistilnicah olja nadalje rafinirano in bo to olje sedaj popolnoma odgovarjalo okusu našega prebivalstva. Prihodnje razdeljevanje, na podlagi običajnih izkaznic za olje, se prične v pon-deljek, 28. februarja. Cena za prodajo na drobno se je do-očila po K T60 liter. Za aprovizacijsko komisijo — predsednik: dr. Higinij vitez pl. Scarpa, dvorni svetnik. Doonb mi V Rojanu je umrl v petek tamošnji posestnik g. Jernej Venutti. S pogojnikom se je ločil iz življenja mož, ki je užiVai v vsem Rojanu največje spoštovanje pri vseh in je bil visoko cenjen povsodi radi svojih vrlin, toliko kot blag in Ijubeznjivs človek, kolikor kot podpiratelj vseh stremljenj v korist blagostanja in narodnega napredka v Rojanu. 2e prej nego se le ustanovilo tamošnje pevsko društvo, a tudi pozneje je bil pokojni Jernej navdušen naroden pevec, bil je vnet podpiratelj podružnice družbe sv. Cirila n Metoda, tekom časov odbornik raznih narodnih društev, kjer je povsod z rodoljubno vestnostjo vršil svojo nalogo. Posebnih zaslug si je pridobil Venutti za tamošnje kon-sumno društvo, ki je nekako središče narodnemu snovanju v Rojanu. Skratka: pokojnik jc bil človek, ki ga je vse rado imelo in cenilo radi njegove vnetosti in nenavadne skromnosti. Rojančani in vsi, ki smo ga poznali, mu ohranimo blag in hvaležen spomin. Prizadetim spoštovanim družinam Venutti, Mikelić-Gržina-Turk-Bole izrekamo iskreno sožalje. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob pol tretji uri iz Rojana na pokopališče pri sv. Ani. Dobro in prav! V svojein odgovoru na interpelacije radi zatrjevanega grdega postopanja z Madjari v vojski je ogrski minister za deželno brambo odbijal zn-tožbe; le glede nekaterih slučajev je na-glašal, da so še pod preiskavo. Svoj govor je zaključil minister tako-Ie: »Ako je slučajev, da kak podrejen poveljnik kaže svoje antipatije proti katerikoli narodnosti, ne le da je nevreden, ampak tudi kratkoviden, ker ne greši samo proti humaniteti, marveč expressis verbis tudi proti dobro umevanim interesom vojske. Taki sporadični slučaji pa nikakor ne dobivajo hrane v duhu vojske, marveč prej v predsodkih in nesporazuiiiljenjih, ki izhajajo iz etnografskih odnošajev monarhije.« Minister pa se nadeja, da bo tudi v tem pogledu vojna v bodoče delovala zmagonosno. — Dobro in prav. Minister je odgovoril jako pametno. in mu sporočil, kaj da je opravil z dečki. oveljnik patrulje je nato pristopil in še enkrat sam vprašal, kje so Nemci, a dojil je ravno isti odgovor, kakor prej oni. Nato je poveljnik patrulje vzel Romana Cargnela izmed njegovih štirih tovarišev, ga postavil kakih 10 korakov daleč k nekemu zidu in velel proti svojim tovarišem: — Ta mladenič je gotovo avstrijski vohun: moramo ga ustreliti. Obenem je pa ukazal enemu ljudi, naj dečka ustreli. Ker se je pa dotični vojak, ki mu je bilo to ukazano, obotavljal izvršiti to kruto povelje in ker je bilo videti, da se mu dečko smili, je noveljnik patrulje ponovil svoje povelje drugemu. Ta je pa takoj potegnil samokres ter ustrelil v ubozega Romana Cargnela, skoro prav pred njegovo rojstno hišo. Kroglja je dečka zadela v desno stegno, katero mu je predrla skozi in skozi. One-sveščen se le Roman zgrudil na tla. Patrulja je zopet zasedla svoja kolesa in oddirjala dalje. Romanovi tovarši, ki so iz daljave ka- Je-li Siidmarka obrambno društvo? Tako nas vprašuje nekdo z ozirom na tozadevno notico pred par dnevi, kjer Je bilo govora o darovih,-" došlih temu društvu iz krogov vojske. Odgovarjamo, da Nemci označajo Siidmarko kot svoje obrambno društvo. Nikdar pa ni analogije med nameni tega društva in onimi naše družbe sv. Cirila in Metoda. Sredstva so Siidmarki povsem drugačna. Dočim naša družba vrši svoje obrambno delo z ustanovljenjem šol za slovenske otroke v narodno eksponiranih in ogroženih krajih, se bavi Siidmarka z — ohranjevanjem in množenjem realne posesti Nemcev in to z nakupovanjem hiš, zemljišč, trgovin, obrti itd. Ali se jej pa pri tem ne vkrade vmes kak nakup slovenske posesti, kar že sega preko meje narodne obrambe, je drugo vprašanje, ki je za sedaj moramo puščati na strani. O naši družbi pa lahko rečemo, da je malo sličnih organizacij, ki bi se na izvrševanju svoje naloge tako vestno držale toliko določb v svojih pra- kih 20 do 30 korakov videli ves ta grozni prizor, so trepetaje strahu in z objokanimi očmi pobegnili vsak na svoj dom in tam povedali, kaj se je bilo zgodilo. Slišavši strel na ulici v bližini hiše, je pa Romanova mati prihitela iz hiše na ulico: videla je kolesarje, ki so dirjali proč, a videla je tudi svojega lastnega otroka, ki se je v luži krvi valjal na tleh. Njenega obupa ni mogoče popisati. Na njeno obupno vpitje so prihiteli sosedje, ki so nesrečnega Romana prenesli v hišo in ga položili v posteljo. Stregli so mu na vse mogoče načine; zdravnika pa ni bilo pri rokaJi nobenega in ubogi, nesrečni Roman je drugo jutro ob osmih izdihnil. Nesrečni oče* Ivan Cargnel, je šele pet dni pozneje izvedel o nesreči, ki ga je zadela. Prišel je bil v Gorico in tam obiskal svojo hčer, ki je že vse vedela. Vendar mu je pa povedala le, da je Roman ranjen. Šele od druzih ljudi je stari Cargnel izvedel popolno resnico. Tako so postopali in tako postoraio še vedno oni, ki obljubljajo »odrešenje! F. P. V Trftu, line 27. februarja 1916. »EDINOST« itov. m. Stran III. vflift, Kolikor tudi tiste idealne naloge, ki so jej jo dali nje ustanovitelji. Družba sv. Cirila in Metoda gre le za tem. da vzgaja In ohranja narodu to, kar Je njegovega, |ie skuša sezati po tujem — po nobeni tuji duši in niti po eni sami pedi neslovenske posesti. Za nikogar torej, naj je v kate ri-kol i službi ali socijalnein položaju, ne more biti nikakega pomisleka proti temu, da podpira našo družbo in nje zgolj iulturne in človekoljubne namene. Te vrstice niso naperjene proti Sudmarki, kakor tudi ne bi bili nikdar izpregovorili ial-besede proti laški Lega nazionale, ako bi se bila tako vestno držala svojih sta-tuaričnih nalog, kakor se jih drži družba Cirila in Metoda, ako bi bila vedno obračala skrb za svoje, ne da bi segala po tujem. Apel je to marveč do našincev, naj po svoji moči podpirajo družbo ne le tudi, ampak še posebno v sedanjih časih, in to ne le zato. ker vkljub vsem neugodnostim sodobnih razmer dalje vrsi svojo idealno in etično tako vzvišeno nalogo na periferijah domovine, marveč tudi radi perspektive, ki jo odpira sedanja svetovna vojna v bodočnost, ko naj bo vsaka posamična slovenska duša služila tako rekoč kot priča za našo pravico do obstanka in življenja na svoji grudi! Morda nikdar še nam ni bila veličina in vzvišenost naloge, ki jo vrši naša družba, tako živa v duši in zavesti, kakor je v teh trenutkih, ko smo, na pragu nejasne in nedoločne bodočnosti, ki se nam zdi kakor nepopisan list. na katerega se bo Še le pisala naša usoda. Družba sv. Urila in Metoda je s svojim delom v sedanjih viharnih časih kot visoko »znamenje« ob veliki cesti — prihodnjih časov, opozarjajoče svet na ekzistenco slovenskega naroda v naših krajih in na voljo njegovo, da se ohrani sebi in domovini. Imenovanja učiteljev na mestnih slovenskih ljudskih šolah. Cesarski komisar je imenoval za definitivnega voditelja ljudske šole na Gropadi - Padričah nad-poročnika Fran Bratoša, za def. voditelja ljudske šole v Trebčah podčastnika Josipa" Čoka, za definitivnega učitelja praporščaka Ferdinanda Ferlugo, Alojzija Bukavca in provizorična podučitelja Viktorja Sosiča in Andreja Široka, ter za definitivni učiteljici provizorični podučitelu-ci Amalijo Sorre in Alojzijo Pahor. C. k. namestništvo je ta imenovanja odobrilo. C. k. namestništveni svetnik pa je imenoval za provizorične podučiteljice učit. kandidatinje Zoro Bait, Danico Hvala in Viktorijo Lah. Plemenit poziv družbi sv. Cirila in Metoda za Istro v prilog je izdal g. Marti-nović v lloku v Slavoniji. Na braniku naše slovenske Gorice je pal junaške smrti učitelj v Iloku, Ivan Sedmak. To priliko porablja pokojnikov prijatelj in zaupnik Družbe, da se obrača do »blagorodnih in plemenitih src z vročo prošnjo naj v večen spomin pokojnika naklonijo kak dar slavni Družbi, ki rešuje živo deco rodu in plemenu in maternemu hrvatskemu jeziku pred grabežljivim sovražnikom. Pokojnik je ljubil Istro in njeno deco, in ker je za njeno obrambo dal tudi svoje življenje, naklonimo mu v spomin dar Družbi.« — Omenjamo tega čina g Martinevičn, ker daje jasen izgled, kako naj porabljamo vsako priliko, da z živo, rodoljubno besedo apeliramo na požrtvovanost naroda v svrho narodne obrambe, ki jej služi kot najizdatneie sredstvo — narodna vgzoja, dviganje m širjenje narodne naobrazbe. In ravno sedaj ie to tisočkratna potreba, ko nam toliko dobrih sinov in delavcev za narodne koristi pada v grob: tem intenzivneje irora biti naše delo, da v ogroženih krajih rešimo čim več — živih kot jamstvo za bodočnost naroda Obiskovanje bolnikov v mestni bolnišnici. Ravnateljstvo mestnih bolnišnic nam javlja: Mestni magistrat je te dni potrdil nov predlog ravnateljstva mestne bolnišnice, ki bo gotovo tudi dobrodošel obči-narjem, ki imajo svojce v mestni bolnišnici. Od 1. dne meseca marca dalje bo dovoljen občinstvu poset bolnikov vsak delavnik ->d 1*30 do 2*30 popolne, dočim pa za nečije in praznike ostane v veljavi dosedanji čas poseta od 10*30 do 11'30 dop. S to odredbo je hotelo ravnateljstvo bolnišnice ugoditi živi in upravičeni želji občinstva, ki je vedno kazalo živahno in iskreno zanimanje za svoje bolne svojce v bolnišnici, istočasno pa tudi odpraviti neprikladne, dosedaj običajne izredne dovolitve obiskov, ki povzročajo nered in zmešnjavo v zavodu, kjer morata neomejeno vladati red in mir. Iz istega vzroka se uveljavlja in se bo najstrožje izvajala odredba, da istočasno ne smete biti ob postelji istega bolnik« več kot dve osebi in ne otroci pod 15 leti. Občinstvo bo gotovo znalo ceniti namen te odredbe, ki gre za tem, da vlada mir v bolniških sobah tudi tekom časa za obiske v prid bolnikom, in sc ji bo znalo prilagoditi, četudi katerikrat nekoliko težko, saj gre vendar le za korist bolnikov. Obenem naznanja ravnateljstvo, da sicer v polni meri vzdržuje določbo, ki prepoveduje občinstvu prinašanje jedil in pijače bolnikom, da pa vendar z ozirom na sedanje razmere in težcfve pri nabavi nekaterih živil, dovoljuje prinašanje mleka, sladkorja in navadnih blškotov. Urad okrajnega načelnika za I. mestni okraj (Sv. Vit) se 1. dne meseca marca t. I. preseli v hišo št. 1., i. nadstropje, na trgu sv. Lucije. Uradne ure za občinstvo ostanejo, kakor so bile doslej. Smrtna kosi Dalmatinskega drž. in dež. poslanca dr. Ante Dulebiča je zadel hud udarec: umrla mu je vzorna soproga Amalija. Preskrbovanje z umetnimi gnojili. Minister za poljedelstvo je sestavil poseben odbor v ta namen, da se v sporazumu z interesenti izdelajo predlogi v ugotovitev potrebe poljedelstva na umetnih gnojilih in v svrho, da se razširi raba umetnih gnoji) od strani poljedelstva. Ta odbor, ki mu predseduje dvorni svenik dr. Da-fert, ima svoj sedež v prostorih c. kr. poljedelsko-kemičnega poskuševališča na Dunaiu, II., Trummerstrasse 1, II. nadstr. Posestniki in posestnfce tobalfrn v Trstu in okolici se vabi jo danes, v nedeljo, 27. februarja 1916, na shod, ki se bo vršil v dvorani društva c. kr. državnih uslužbencev v ulici Farneto št. 7/1 ob 3*30 pop. Dnevni red: Razprava o lastnih ieteresih, posebno o razdeljevanju tobaka, in podpis spomenice, ki se vloži pri višji finančni oblasti v dosego svojega načina razdeljevanja tobaka. 2. Slučajnosti. Dostop imajo samo posestniki in posestnice to-bakaren, ki se vabijo, da se udeleže shoda v čim največjem številu, ker gre res za njihove življenske interese. Svetoivanska podružnica CMD ponavlja svojo prireditev danes, v nedeljo. 27. februarja t. 1., v dvorani »Konsumnega društva« v Lonjerju. Vspo-red: 1. »Sv. Cirilu in Metodu«, petje. 2. »Veseli pastir«, deklamacija. 3. »Prisega v naravi«, deklamacija. 4. »Mali zaspan-ček«, prizor. 5. »Nad nami že vihra zastava«, deklamacija. 6. »Mladi vojaki«, petje. 7. »Čevljarjev učenec«, deklamacija. 8. »Sneguljčica«, igra. 9. »Ljubezen do domovine«, deklamacija. 10. »Leži, leži ravno polje«, petje. 11. »Soči«, deklamacija. 12. »Po bitvi«, deklamacija. 13. »Tam za laškim gričem«, petje. 14. »Prizor iz sedanjih dni«. 15. »ZapeJjivec«, igra. 16. »Darežljivi otroci«, igra. 17. Lažniva Milena«, igra. Nastopijo sveto-ivanski otroci. Opozarjamo vse slovenske rodoljube na to zabavo. Ker je dobiček namenjen v korist podružnici in fondu za sirote na bojišču padlih junakov, se nadejamo obilne udeležbe. Začetek točno ob 4. popoldne. Spored javne prireditve, katero priredi »Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu« v nedeljo, 5. marca 1910, v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu na korist revnim učencem v Trstu: 1. E. Adamič: Slovenski dom, venček narodnih pesmi s spremljevanjem klavirja in harmonija. 2. O. Dev: Slovenske koroške narodne pesmi: a) Kam pa pobandraš ti, bandručič moj? b) Tička je zaprta bva ... c) Jaz 'mam pa konjča belega . . . (mešani zbori). 3. O. Župančič: Razgovor, dramatski prizor. 4. E. Adamič: Enoglasni zbori za mladino s spremljanjem klavirja: a) Zapihaj južec. b) Padajo snežinke. c) Molitev, d) Tepežna pesem. 5. Utva: »Mala prostovoljca«, igra s petjem v 2 dejanjih. Osebe: Mati; oče; Zvonko, Jelica, njuna otroka; Canček, učenec, prijatelj Zvonkov; Tiirče, učenec; Gozdar. Vojaka, učenci in učenke. Godi se v tržaški okolici. Spored izvajajo učenci Ciril-Metodovih šol v Trstu. Začetek ob 5 popoldne. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve se preplačila dobrohotno sprejemajo. — K obilni udeležbi vabi Odbor ženske podružnice CMD. Tedensko zdravstveno poročilo. Od 19. do 26. t. m. je bilo v tržaški občini zaznamovati sledeče slučaje nalezljivih bolezni: 2 slučaja osepnic, 2 slučaja škrla-tice, 7 slučajev davice in 3 slučaje legarja. Umrla je ena oseba na legarju. Izplačevanje pokojnin c. kr. državnim penzijonistom (začasne pokojnine, pokojnine, pokojnine državnih uradnikov in slug, prispevki za vzgojo* provizije tobačne tovarne in finančnih straž, milostni prispevki in preskrbnine) izvršuje škofijski ordinarijat v Trstu, ulica Cavana št. 16; in sicer od 8 in pol predpoldne do 12 in pol : 1. marca 1916: od črke A do črke E in vsi milostni prispevki; 2. marca 1916: od črke F do črke I; 3. marca 1916: od črke K do črke M; 4. marca 1916: od črke N do črke R; 5. marca 1916: od črke S do črke T; 6. marca 1916: od črke U do črke Z. Za izplačevanje zgornjih pokojnin mora vsakdo prinesti s seboj: pobotnico brez kolka, podpisano od dotičnega župnega urada in lastnika, oziroma upravitelja hiše, pole0" tega pokojninski dekret, odnosno kak drug dokument, s katerim dokaže pravico do pokojnine. »Glasbena Matica« v Ljubljani je priredila dne 12. febr. t. 1. II. dobrodelni kon- cert na korist goriškim beguncem. Vir-tnoz na violončelu J. Tkalčič in pianist H. Gruss, oba iz Zagreba, sta sodelovala z izvanrednim lepim uspehom. Ves čisti dobiček in o tej priliki došle darove vsega 600 K 34 v je izročilo društvo posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. Od začetka vojne je dalo društvo do sedaj že 6271 K 65 v za vojnooskrbne namene. Med tem 1300 K 34 v za goriške begunce. Srečno in veselo novo leto voščijo prijateljem in znancem: Vekoslav Benko, učitelj. Primorsko; Štefan Skok, Cepo-van, Primorsko; Anton Gregor c, Mengeš, Kranjsko; Valentin Vrhovnik, Ko-šiše pri Kamniku, Kranjsko; Franc Tur-šič, Begunje pri Cerknici, Kranjsko; Franc Mlakar, Markovec pri Rakeku, Kranjsko; Franc Zafred, Stara Sušica pri Košani, Kranjsko. — Vsi so vojni ujetniki na Ruskem, na ekonomiji Bagdikov, Rostov na Donu, Vistovka. Dopisnica je bila oddana na Novega leta dan. Iz Rojana. Kakor je bilo že objavljeno v »Edinosti«, uprizori rojanski »Sokol« na pustno nedeljo, 5. marca, ob 4 popoldne v dvorani »Konsumnega društva« v Rojanu, igro v dveh dejanjih spojeno s šaljivimi prizori. Ker je polovica čistega dobička namenjena hrabrim braniteljem ob »Soči«, polovica pa za vzdrževanje telovadnice, se odbor nadeja velike udeležbe s strani našega občinstva. Danes teden, na pustno nedeljo, 5. marca t. 1., priredi ženska podružnica CMD v veliki dvorani Narodnega doma javno prireditev otrok Ciril-Metodovih šol v Trstu, z jako zanimivim sporedom, katerega objavljamo na drugem mestu. Začetek je točno ob 5 popoldne. Cene navadne, kakor pri enakih prireditvah. — Vstopnice so v predprodaji pri ge. Biček-Razbornikovi, v veži Narodnega doma. Prosimo naše občinstvo, da se v obilnem številu odzove vabilu in tako prispeva za našo narodno CMD. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinost« posluje vsak dan izvzemši nedelje in praznike od 5. do 7. zvečer v odvetniški pisarni dr. Rybafa in dr. Abra-ma, ulica Campanile št. 11, I. nadstroDje. Črnogorski konzul v Rhmi — italijanski iredentist. Sedanji Crnogorski glavni konzul v Rimu, čegar komunikeji so bili neresnični, kar je tudi javnosti znano, ni — kakor se je mislilo po njegovem slovanskem imenu — bivši črnogorski minister, marveč italijanski iredentist rodom iz Dalmacije, ki že mnogo let biva v Rimu in je bil vedno v tesnih zvezah z ireden-tističnimi krogi. — Naj ob tej priliki naglasimo, da je poglavje o diplomatskih, oziroma konzularnih zastopstvih slovanskih držav — zelo žalostno poglavje. Morda še največ velja to za Rusijo. Ti so bili pač vedno tip ogromne večine ruske birokracije. Živeli so z glavo v vreči. Le tako moremo razumeti, kako da je mogla biti Rusija tako desinformirana in deso-rijentirana n. pr. glede razmer in pravega čustvovanja domačega prebivalstva v naših krajih. Tako jej je prišlo v tej vojni grenko razočaranje. »Naša vojna hrana«. Pod tem naslovom je izšlo 290 novih receptov v nemškem jeziku iz peresa Gizele Urbanove, za prirejanje vojne hrane. Knjigo je odobplo ministrstvo za notranje stvari s stališča interesov splošne aprovizacije. Knjiga je dobrodošla v času, ko so vsled nove odredbe glede kruha in moke potrebne nove metode za kuhanje. Vsi recepti so skrbno sestavljeni, izkušeni in prilagođeni vojno-gospodarskim zahtevam, tržnemu položaju in zakonitim določbam. Razdeljena je posebno praktično v posamezne odstavke. Pisateljica je prepustila knjigo »oficijelni vojni oskrbi« in se dobiva za ceno 1 K 60 vin. v pisarni za vojno pomoč na Dunaju. I. Hoher MaTkt 5, v vseh pro-dajalnicah te pisarne iu v knjigotržnicah. Želeti jej je razširjenja v interesu gospodinjstev in na korist vojne oskrbe. Prinćip težko bolan. Morilec blagopo-kojnega nadvojvode prestolonaslednika Frana Ferdinanda, je v kaznilnici v Tere-zinu težko obolel. Popolnoma zrušen je, prsa so mu upala, oči so mu globoko vdrta, bled je in posušen. Vest, da je krali Peter pobegnil, ga je silno užalostila, a ko je čul, da je njegov zločinski drug č> brinovič umrl, je bil popolnoma strt. V osmrtnici z dne 26. t. m. pok. Jerneja Venutti se mora glasiti Ivanka Mikellč ne Mikolič. CESKO - BUD JE VI ^KA RESTAVRACIJA (Đos&kova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici dellc Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. MALI OGLASI:: □□ □a □□ M rainnajo po 4 Bfcoi. besedo. Marino tiskane besede se računajo enkrat ved. — Naj manj 4a : pristojbina saaiai 40 stotink. ; OD □□ □□ Mizarje iščem za stalno delo. Ulica Erta 3. 100 Bnmnfn se n°l?av*c®» moške in ženske obleke DUtVIlJU brez razpare po zmernih cenah. Dela se izvršujejo tekom 3 dni. Barvarnica ulica Salice e (Piazza Barriera vecchia) 40 Ivan Križmančič ali ca Caserma 8 prodaja vermonth K 1*60—2, maršala K 2-40—2-80, cipro K 2 40-2 80. crema mar-rala K 2 60. Amaro Istria K 2-60. pelikorac 2-60, tropinoveo navaden K 2*40, tropinovec fini K 3, slirovic K 3-20, brini evec K 2-80, konjak K 3 20 liter, refošk K 180. steklenicah K 2, moškat v steklenicah 12 KU^iljSm iaklje vsake vrste. Jakob Margon- nisa ci). uL Šolitario št. 21 pri mestni bol 23 BaH |f M zaloga papirja za ovitke, papirnatih vre Vciliui čic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti Cene zmerne. — Gastone Dollirar Trst, Via dei Gelsi 16. 434 ^MflUilffn MICHELE NORSA, Trst, Corso frlUllillllUl št. 37. Kupnje, prodaja ter izmenjava zlato, srebro, platin in brujante po najvišjih cenah. 6S lltflbAntffnO s*amn priporoča gospodom V&IMUVrMUt: trgovcem in slav. občias;.\ u Fr. CERAR. tovarna v Stob pošta Domžale pri Ljub- 77 kranjske šunke razpoSilja dokler je zaloge Fr. OERAR, Stob pošta Domžale pri Ljubljani. 78 Lepe Na debelo samo za preprodajalce. Nogavice, sukanec, pipe, milo, gumijeve podpet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiljke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, krema za brado, žlice, razaa rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe', in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19. 62 Cflllff uieblirana z dvema posteljama odda se jUlJU takoj gospodoma. Campo S. Glacomo št. 5, III. nad. 98 IlinAAMMffnllrV I Raznovrstne trtne cepljenke VinUgrUUIllIVI l prve vrste jako krepke, tudi dveietne, razprodaja po zmernih cenah Farčič i drug, Pitni ca Komen (Goriško). 58 Trjoucl In pfekupovald. kvarljivo fino pecivo nudi hiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. Razpošilja naj. manj 3 kartone. BRANDT, Ljubljana \ ošta 7. 41 DODrOZnanO ferale si^od^ta* — Za mnogobrojni obisk se priporoča Anton Lenček, lastnik. 90 Cflllff mebliraiia z dvema posteljama, na željo tfUllil tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin. ^ H00 F0t0$Fuf Ant°n posluje^opet v svojem Atev. 10. ateljeju v Trstu, Via delle Po^te 246«; Klepar, begunec cevi z u štedilnike in peči, ter vsakovrstna kleparska dela po jako nizki ceni. Ker je begunec, in pomoči potreben, se toplo priporoča si. občinstvn Via Farneto 29. | Umetni zobje | * z ro brez eeDasfl. zlate Krone (n obroUHl | VILJEM TUSCHER | konces. zobotehnik S TRST, ol. Caserma it 13, II. n. § t Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, t rrZ*.i ZAH^LA. Vsem, ki so ob priliki smrti našega preljubega nepozabnega očeta Nihaela izkazali na kateri koli način pokojniku poslednjo čast in družini tolažbo, zlasti pa številnim sorodnikom, zastopnikom slavnega mestnega magistrata, častiti duhovščini, gg. zastopnikom učiteljstva iz Katinare, Sv. Ivana in Bazovice, c. kr. finančne straže na Katinari in c. kr. žendarmerijske postaje v Bazovici, slavne „Ljudske hranilnice in posojilnice" v Trstu, šolski mladini iz Katinare, darovateljem vencev in sploh vsem, ki so kakor si bodi v bolezni in ob smrti pokojnika bili družini v tolažbo, bodi izrečena najtoplejša zahvala. Žalujoči ostali. IISBIIHIIBEIHIIHIIIB!! Ljubljanska kreditna banka g podružnica v Trstu ^ ulica Caserma štev. 11 ~~ Blagajna ie odori« od 9—1 Centrala: LJubljana. Podružnic«: Split, Celovec, Sarajevo, Gorica in Celje. PelnISka glavnica K 8,000.000.— Rezervni zakladi: K 1,000.000.— Izvršuje nojbolle vse o bančno stroko spolojote troiuMle. = Vloge no Iinjižlce obrestuje 4°i0 netto i (rentni davek plača banka iz svojega) "f' Vloge no teRočl in žira-rotun najbolje po dogovoru. 1 Sprejema borzna naročila za vse tu- in inozemske borze M Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. ii II« nwm u [Bili HI HIH SIROLIN "Roche Prsne bolezni« oslovski kašelj, naduha« influenca Kdo naj jem/Je Sirolin ? t Vsak. ki trpi na f raj nem kašlju. ) 3l Vadušljivi, katerim Sirolin no lažje je oOverovafi se boie*ni.ntgo jo zdraviti. I olehča naduho . .2. Osebe s kroničnim ka/arom bronhijev, | Skrofuzn« otroci,pri katerih učinkuje Sirolin z ugodnim vspehom na splošni počufek. Se dob) v vseh lekarno h 6 M.U.- ki s Sirolinom ozdrave. SKLADIŠČA S. OHLER & Cs. SKLADIŠČA Največja skladište v katerih se dobč wsi predmeti. Vsakdani! prihod novosti. W " Vsakdanji prihod novosti. Trst, Corso 16. Velikanska izberal — Najboljše blago I — Najnižje cene! Trst, Corso 16. Stru IV. »EDINOST« Štev. 58» V Trstu« dne 27. februarja 1916. Kmetijske vesti. Poročilo „Goriškega kmetijskem društva", točns v Ajdovščini. Nabava deteljnega in raznih drugih semen. galuna in tobakovega izvlečka. Naše društvo je prejelo od c. kr. poljedelskega ministrstva dopis, s katerim se obvešča, da si je treba zagotoviti deteljno seme (seme lucerne, rudeče detelje in in-karnatnice ali laške detelje) že sedaj, ker ga kasneje, ko se dovoli izvoz istega v Nemčijo, ne bo več mogoče nabaviti si. Da si torej kmetovalci lahko priskrbe deteljno serne, naprošajo se županstva, naj nabirajo pri svojih občinarjih naročbe in naznanijo potem društvu množino semena in predložijo seznam naročnikov. Za vsak kg je poslati po 5 K na račun. Razliko bo doplačati ob dvigu semena. Priporoča se nadalje, da bi se goriški kmetovalci, bivajoči v zaledju bojne črte, osobito pa v oni imajoči zemljišča v zavetju, poprijeli letos sejanja zgodnjega graha, prav tako tudi pridelovanja krm-ske pese, na vsak način v večji meri nego se je to vršilo doslej. Priporoča se nabirati priglase in predujme tudi za ta semena, in sicer za vsak kg po 4 K, ter sporočiti nam do 15. marca t. 1. \ rsto graha določi naše društvo. Če bo Je mogoče, se naroči najzgodnejši majnik. Letos bo treba škropiti trte pravilno in pravočasno, kajti upanje je, da bo ostala cena vinu visoka. Ker pa bo modra galica letos zelo draga, bo prisiljen marsikateri škropiti trte bolj površno. Da se pa bo lahko tudi z manjšo količino galice škropljenje vendarle dobro opravilo, zato se priporoča, naj se nadomesti gotovi del galice s cenejšim galunom. Uporablja naj se trrcj letos za škropljenje trt takozvana Martini-jeva galično-galunato-apnena raztopina. Napravi se jo tako-Ie: Za prvo škropljenje in sicer za vsakih litrov vode se vzame in raztopi skupno v vreči Vz kg modre galice in Vz kg galuna, ter doda tej raztopini 1 kg apna (podelanega y apneni belež). Za drugo in vsako na- daljno škropljenje naj se vzame po % kfc modre galice in % kg gatuna, ter doda tej raztopini tV£ kg apna. Natančen pismeni pouk o napravi te škropttne tekočine se bo dobil svoječasno brezplačno pri našem društvu. Kdor bo škropil z Martinijevo škropilno tekočino, prihrani pri vsakih 100 litrih iste nafmanj 3—4 krone. Priporoča se županstvom naj nabirajo naročila na skupno naročbo galuna. Predujem znaša za vsaki k* po 60 v. Kdor galun naroči, bo dolžan prevzeti ga po konečno veljavni ceni. Kraj, kjer se bodo oddajale vse tu navedene potrebščine, se naznani svoječasno. Nekateri kmetovalci bodo prav gotovo tudi letos uporabljali za pokončavanje pe-dicev ali črvov po črešnjah, osobito pa oni, ki niso pravočasno privezali lepivnih pasov na črešnjeva debla, tobakov izvleček. Vse te se opozarja, da se nahaja glavna goriška zaloga tobaka sedaj v Prvačini in da dobe izvleček edino le potom te zaloge, ako se pravočasno zglase. Nabava žvepla za žveplan je trt Glasom sporočila c. kr. primorskega nainestništva se je, po daljšem prizadevanju c. kr. poljedelskega ministrstva, vendar le posrečilo, dobiti za žveplanje trt v tekočem letu vsaj za silo nekoliko žvepla. Od tega žvepla bi se, kakor pravi sporočilo, lahko odstopilo 20 vagonov po 10.000 kg in sicer po ceni 100 kron za vsakih 100 kg na licu mesta v Kolinu na Češkem in sicer v vrečah brutto za netto, ali pa v sodih netto. Z ozirom na to, da ni mogoče stopiti c. kr. namestništvu, radi nujnosti, naravnost v stik z raznimi občinami, zato se je obrnilo do našega društva z vabilom, naj nabiramo naročbe na to žveplo. Vabijo se torej slavna županstva, naj nam blago vole sporočiti do 15. marca t L, koliko žvepla bo potreboval vsak posamezni vinogradnik njihove občine in naj sprejemajo za vsakih 100 kg žvepla predplačila po 100 kron. Nabrani denar naj se prinese v naš urad v Ajdovščino ali pa pošlje po pošti. Prevozne troške. ki bodo znašali za vsakih 100 kg žvepla iz Kolina v Trst približno 3 K 50 v. in troške za prevoz iz Trsta na Vipavsko, bo treba plačati ob dvigu žvepla. Nabava plemenskih kobil. Z dopisom vojaštvenega nadzorstva c. kr. konjskih vzrejevališč, z dne 31. decembra 1915., št. 542, je bilo društvo obveščeno, da namerava c. kr. poljedelsko ministrstvo na Dunaju, v svrho vzpostavitve konjereje v oni stan, v kakršnem se je nahajala pred vojno, nakupiti v Severni in Južni Ameriki večje število kobil in jih potem odstopiti proti plačilu kmetovalcem raznih kronovin. Nakupila bi se večinoma 3Mj leta stare kobile različnih pasem, visoke od 145 in nad 170 cm. Da se ugotovi sposobnost kobil za pleme, pooblasti poljedelsko ministrstvo svojega zastopnika, ki bo imel nalog preiskati kobile v tem oziru. Kobile se bode oddajalo kmetovalcem raznih kronovin dražbenim potoni. Kot vzklicna cena bo veljala nabavna cena s pribitkom prevoznih, zavarovalnih in drugih stroškov, ter bo znašala v primeri z lepoto in dobroto kobile 1000 in 2000 kron. Ko bi se prejelo za te kobile na dražbi več nego bo znašala vzklicna cena, potem da poljedelsko ministrstvo večji sku-piček na razpolago deželi, ki je kobile kupila. Ta večji skupiček se lahko razdeli percentualno med dražbarje dežele, ki je kobile kupila ali pa se ga lahko uporabi v druge vzrejevalne namene v dotični deželi. Za prvi početek namerava nabaviti po- ljedelsko ministrstvo 10 do 15.000 kobil, ako bode zagotovoljeno zadostno Število odjemalcev. Ko bi se poeneje zglasilo Se več takih odjemalcev, potem se nabavi lahko tudi 50.000 In še več kobil. Vabijo se torej županstva slovenskega dela poknežene grof o vine Oori5ko-Gra-diščanske, naj spor oče društvu čimprej, ali se dobe v njihovih občinah kakSni odjemalci za te koMle in koliko je med njimi takih, k? bi jamčiti pismeno, da kobile odkupijo na dražbi. PriporoOHvt tvrdke. Pri nedeljski otiotki prireditvi podru žn I će CMD pri Sv, Iv«M t o to ran t „Mar j ine dražb«" j« hio dohodkov 91-06 K. Stroikor 5 26 K, ostalo čiste*« 85-80 K. Ob tej priliki »e darovali ozir. preplavali: Martelanc 3 K. družina Bartol 2 K, Sabadia 2 K, Neimenovan K 140, Kosovel 1 K, g«. Gradišar 60. v.; po 40 t. Kokalj, Slamič; Golob 20 v. G asom sklepa se je odposlala polovica, 42*90 K., vodstvu CMD. v Ljubljano; druga polovica pa skladu za sirote padlih vojakov. Podružnica čuti prijetno dolžnost, da s« zahvaljuj« gč. Vikbo i j t Darovi za podporo drutin vpoklicanih vojakov, doš.i deželnemu vojno-poiuožaemu uradu c. kr. namestništva (XXXIII. izkaz): iTradniki, podura-dniki in sluge peStnih. uradov ▼ Trstu K 150., detto K 1£0; zbirka iz pušice, izpostavljene pri c. kr. davčnem uradu t Cresu K 67, detto K 54 23, detto K 57; nastavijenci «. kr. okrajne sodnlje v Poreču za mesec december 1915 K 1126, detto za mesec januar 1916. K 13*17, detto za mesec februar 1916. K 1138; učiteljski zbor c kr. nem ške državne realke v Trstu za meaeo december. K 95 77, detto za mesec januar 1016. K 60*33, detto za mesec fpbruar 1916. K 57*23; naatavljenci c. kr. okrajne sodnje v Komnu K 9*23 učiteljski zbor trgovske in navtične akademije (navtična sekcija) v Trsta za mesec december 1915. K 32, det o za mesec januar 1916. K 3173. det* o za n.esec februar 1916. 31*72; tobakanaijl t Testu in okolici za vojno pomožne namen« K 618*77, detto K 526 71, detto K 718*54 nastavljenci c. kr. deželne sodnije v Trsta K 79 70, detto K 87 50, detto K 00-00; čisti dobiček is dražbe orodja ▼ Krškem okraju K 5; nastavljenci c. kr. zaporov v Trstu K 3150: zbirka iz puSic v poreSkem okraju K 123*31. Skupaj K 3112*56. Doslej izkazanih K 168.949 43. Skupna svota K 172,061'99 in 100 I ranko v v zlatu. Za „nabavo harmoniko" našim vojakom ua se vernem bojišču so d&rovali sledeči gg.: J. Stoka K 2, g.a Ema Bartel K 4. pr. nadz. Matejč<č K 4, po 2 K: Drejče Čok, Sirk Celestin, dr. Brn^ič, Kovačič Franjo, Bartol. \Yaschte, N. N.. Vavpotč Edvard, F. Senič, Ravter. Šilih, Pirjevec, Kalia, Hrovatin ; Albin Anžič K 4; po 1 tC : MaUnšek, Modrijan, Ravnik, L. Trnovec, Dora Vm'ek, Kl'nar, Kovač. Lavrenin. Darovi, došli cesarskemu komisarju. Albert Lin, lšstnik kavarne ,Reclame", K 25 za vdovinski in sirotinski sklad; delavci občinske plinarne K 9. kot prispevek skladu za brezposelne; učenci in učenke mestne ljudske šole v ulici Paolo Vero nese kot prispevek za mesec februar K 10. za vdovin-skr in sirotinfeki sklad; Mornariški skavti 10 K za Rdeči križ; Gospa Olga Gaazoui 200 K za vdove in sirote padlih v vojni. Milcael de Galatti in gospa 50 K za Rdeči kri?., drua Zaloga tu in inozemskih vin. Špirita, liker-lev in razprodala na drobno in debelo Jakob Perh Trst, Via delle Acque žt. 6 (Nasproti Ca U£ Centrale). Velik izbor Trancoskcza šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ocrskih vin. Bordeaux. Bursundtr, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni prlstri tropiuovec slivovec in brinjavec. Izdelki 1. vrste, došli iz dotičnih krajav. Vsaka naročba se tako] izvrši. Razpošilja se po povzetju. Cenik! na zahtevo in iranko. Razprodaja od pol litra napre'. st. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 K K 15 12 13 7 ul. Madonna det mare K šoli na trgu Rosario K ul. delie Poste št 14 Šoli v ul. Rossini ul. Bachi 8 ul. Acquedotto št. 38 šoli v ul. Parini 8 šoli v uL Donadoni zabavišču ul. S. Marco K 17 ul. Giulia 35 K zabavišču v Skednju K 12 pri »Tirolcu* Sv. M. M. Zg. K 13 pri Miklavcu Sv. M. M. Sp. K 14 pri Sv. Ivanu K 15 v Rojanu K 16 v Barko vijah K K 11 K 8, K 19 K 15 .605-99 .181 84 ,633*98 .666-08 .646-62 ,218-80 583-92 932-46 731-26 700*05 509-82 162-50 .70602 ,401-34 .553-22 .75695 NOVO POGREBNO PODJETJE - m$? CORSO 47 (pri trgu della Le«na) Telefon 10-02). Prevoz mriKtv v tu« in Inozemstvo. Vrii vsakovrstne pogrebe z najnovejšo moderno upravo. Zaloga vseh mrtvaških predmetov. - Nočna inšpekcija v lastnih prostorih zaloge, ulica Tesa Stev. 31. Telefon 14-02. Zastopstva s prodajo mrtvaških predmetov: Na Opčinah, v NabrežJni pri Orehu (Noghere.) - Točna pestreiba, Cene zmerne. Podjetnik in upravitelj H. STIBISL. m Skupaj K 163.049*25 1 Zasebniki in preprodajalci S i I Svece „Urania", povezek od 500 gramov K 2— Krema za Čevlje, I. vrste, dvanajsterka K 2.40 Čistilo „ v lesenih škasllah po K VSO Z se dobi na drobno in debelo v prodajalni vojaških predmetov S I RENATO CAFPELLANI B S Trst - Corso 45. Trst - Corso 45. | Hranilne vloge sprejema od vsakega tudi če ni uđ zadruge, in jih obre- i| večje zneske pc ao stajo po (S !• govora. Trgovcem otrsija čekovne račune e dnevnim obrestovan jem. Vlaga se lahko po eno krono. teMmiliiai im 75.679. TELEfffll 1M4. e zadruga z neomejenim jamstvom ulica S. Franceseo štev. 2, I. nacist. | Posojila ♦ I daje na osebni kredit in na zastave ♦ j > proti plačilu po dogovoru. ^ ♦ — X Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 J dopoldne in od 3 do 5 popoldne, i Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebno primerne za družine. seasBss^se ♦♦♦♦♦♦♦♦ KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pis.na, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. menjalnica Tr$tf Via Cassa di Risparmio Stev. 5 (Lastno VLOGE NA KNJIŽICE o/ 76 od dneva vloge do dneva v zdi ga. lientni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-iačunu po dogovoru. IrlLIJALKE: DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATUA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA Živahna zveza z AMERIKO. REMBOTTRSNI KREDITL PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERtfE. od • do 127, pop. in od 2l/, do 5 pop. poslopje) ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ♦♦♦♦ ESKOMPT MEMI& Tržaška posojilnica In hranilnica posojila daje za vknjižbo *5 Va •/• na menice po 6#/. na zastave in amortizadfo za daljio dobo po dogovora ESKOKPTUJE TRtSOVSKE MENICE. hranilne vloge od T»aktrf. če tudi nI ud in jik obrestve pe Večjt stalna vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. ftertal davek •laMt.moi sam. - Vlača t taSko po eao kron«. - ODDAJA DOMAČE NABlRALNn^