PoStnlna plačana v gotovini Leto LVII.
V Liublianl, v torek, dne 13. avgusta 1929
St. 182
St. 2 Din
Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedoUslta Izdalo celoletno vJugo-slavlJI 120 Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po iSO ln 2 D. veCJl oglasi nad 43 mm vlSlne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večlem g naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKo ln dneva po prazniku
l/reantitvo /e v Kopitarjevi ulici St. OjiH Rokop/sl se ne vračalo, ncfranklrana pisma »e ne apre/ema/o — Uredništva telefon St. 2050. upravnlitva St. 2328
Magnum mysterium
Mi smo že povdarjali, da vlada v vesolj-stvu red vrednot, ki se stopnjujejo od najnižje do najvišje v naravnost hierarhično gradnjo. Človek ima te vrednote, ki so v svojem obstoju in veljavi od njega neodvisne, priznati, se njihovemu redu podvreči in jih v svojem življenju uresničevati.
Največja in osnovna vrednota človeškega sožitja je zakon. V svojem bistvu je zakon medsebojna bitna dopolnitev zakoncev, com-munio, kakor so genijalno izrekli že shola-stiki. Ta medsebojna dopolnitev, obogatitev in razbohotitev njunih osebnosti je najintimnejšega telesno-duševnega značaja. Najpre-gnantnejše je to izrazil sam božanski Učitelj, rekoč, da sta zakonca »dvoje v enem telesu«. Ta njihova združenost, po kateri zakonci tudi v vsakem slučaju prvotno streme, je visoka vrednota, naravni rezultat pa je novo človeško bitje, ki je po očetno-materni skupnosti vraščeno v obitelj, v njo z vsem svojim bitjem vkoreninjeno in iz nje črpa vse svoje moči do polnosti svojega razvoja. Zato je zakon teles-no-duševna skupnost socialnega značaja, ki človeku zagotavlja človeka dostojno bivanje, pravo vzgojo in telesni in duševni razvoj po zakoncih, ki v svoji medsebojni bitni dopolnitvi razvijata iz sebe najlepše in najplemenitejše duševne vrednote. Zakon je tedaj po redu moralnih vrednot bitno n a d -individualna zveza, usmerjena v dobro človeka in človeštva, ki se iz nje poraja, je — če se že hočemo poslužiti tega nekoliko mehaničnega izraza — institucija, ki je od samovolje posameznika neodvisna ter terja od zakoncev toliko moralno navezanost in odgovornost drug za drugega in za potomstvo, da je in mora biti stalnost, neločljivost in svetost te zveze od cerkve in države, od celega občestva, zaščitena. To terja naraven red sam in, kakor poudarja sloveči ethnolog Nieuwenhuis, poznajo tak zakon tudi že zdravi primitivni narodi, od katerih bi se moral človek modernega velemesta učiti svetosti, nerazdružljivosti in nedotakljivosti zakonskega sožitja.
Kajti takozvani moderni človek je tudi ta naravni red razrušil. Boljševiška ideologinja, proletarka Kolontajeva, s katero se v tem pogledu čudovito strinja visokoburžuazni sodnik mladostnikov v Newyorku, Lindsey, sta našla kot dva tipično moderna misleca najvišjo vrednoto moško-ženskega sožitja v zadovoljitvi spolnega dražljaja — ali, kakor se Kolontajeva pesniško izraža, v »svobodnem srebanju medu iz cvetlične čaše«. Spolni nagon je prva, edina in suverena vrednota, kateri se morajo vse druge podrediti. Tako je moderni človek pravi red vrednot tudi v tem področju življenja naravnost preobrnil. Zadovoljitev spolnega dražljaja je vrhovni, samostojni cilj: spolni nagon ne služi uresničevanju kakšnih višjih vrednot, ampak obstoja zgolj zato, da človek zadovolji svojemu spolnemu dražljaju. Iz tega sledi seveda čisto svojevrstno pojmovanje zakona. »Zakonci se imajo ravnati po moralnem zakoniku, katerega si napravita sama,« uči Lindsey, ki ga moderni spolno brezredni svet obožuje. »Sicer je monogamija ideal,« piše dalje ta Ameri-kanec, »toda človek mora imeti tudi svobodo, da se sme poligamično pregrešiti.« In dalje: »Tisti, ki jih monogamija ne zadovolji, ima pravico živeti po svoji fasoni.« Ali: »Izvenzakonsko spolno občevanje je združljivo z monogamijo in zakonsko zvestobo,« brzdanje spolnega nagona in zdržnost je »srednjeveško praznoverje,« »mi se naravnost preveč in ne premalo zdržujemo!« Grižljaji vesti, ki spremljajo spolne pregrehe in zakonolomstvo, so Lindseyu »blodnja, nastala s hipnotično močjo po sugestiji družbe«. Niso zdržniki in devi-čarji junaki, junaki so oni, ki imajo pogum »živeti po svoji fasoni«, to se pravi, zadovoljiti svojim spolnim gonom, kakor je njiip prav. Zakon krščanske družbe, meni Lindsey, je ne-vzdržljiv, neizpolnjiv, poraja same »muče-nike«, zato priporoča »tovariški zakon«, to.je zakon »z državno kontroliranim preprečevanjem spočetja, ki se pa sklene z namer i, da sc pretvori v pravi »družinski zakon«, ako se »tovariša« prepričata, da spadata drug k drugemu...
Boljševiki so veliko bolj dosledni. Ker se »tovariški zakon« v bistvu prav nič ne razlikuje od najordinarnejše svobodne ljubezni — saj nihče ne more kontrolirati namere pretvoriti svobodno zvezo v stalnol — zato je njihova postavodaja sankcionirala vsako poljubno spolno zvezo, celo med sinom in materjo, ki sc lahko vsak čas razdere na
Pripravljeni novi kmetijski zakoni
Belgrad, 12. avg. (Tel. »Slov.«) Danes smo dobili o delu kmetijskega ministrstva, zlasti glede zakonodaje in predstoječih dogodkov v ministrstvu sledeče informacije: Najprej bo izšel zakon o povzdigi kmetijstva, ki je v glavnem gotov, vendar pa še ni toliko izglajen, da bi ga lahko dali predsedništvu vlade v potrdilo. Gotov je tudi zakon o živinoreji. Ko bo sprejet zakon za povzdigo kmetijstva, bodo takoj prišli na vrsto ostali zakoni, kakor zakon o živinoreji, zakon o zatiranju rastlinskih škodljivcev, zakon o vinarstvu itd. Vsi ti zakoni pojdejo pred vrhovni zakonodajni svet.
Kar se pa tiče kmetijskih razstav, je omeniti zagrebški velesejem, jesensko velesejmsko razstavo v Ljubljani, veliko kmetijsko razstavo, ki se otvori 1. septembra v Skoplju, razstavo od 1. do 7. septembra v Belgradu ter ono, ki se 1m> vršila od 30. avgusta do 8. septembra v Osijeku. Ministrstvo bo poskrbelo, da bodo živinorejci na teh razstavah v čim večjem številu zastopani. Zagrebške in bel-grajske razstave se bodo, kakor je verjetno, udeležili tudi živinorejci iz inozemstva, ki bodo nastopili predvsem s simendolsko pasmo.
Olajšava pri prodaji deviz in valut
Dva sklepa finančnega ministra
Belgrad, 12. avg. Minister financ jc izdal pod številko 129.052 od 3. avgusta 1929 sklep, da smejo poleg generalnega inšpektorata tudi vse finančne direkcije na področju svoje pristojnosti izdajati našim državljanom, kakor tudi tujim osebam, ki stalno prebivajo v naši državi pooblastila za zavarovanje nakupa tujih plačilnih sredstev za vzdrževanje dijakov in bolnikov v inozemstvu in za plačevanje drugih manjših potreb ali študijev v inozemstvu. To pooblastilo velja največ za 10.000 Din in sicer za dijake do 4000 Din, za bolnike do šest tisoč dinarjev in za osebne potrebe do tri tisoč dinarjev.
Belgrad, 12. avg. Minister financ je podpisal pod številko 129.051 od 18. julija 1929 tale sklep:
1.	Da smejo pooblaščene banke za posle z devizami in valutami bodisi potom nakupov, bodisi potom kompenzacije na kaki domači borzi nabavljati devize radi nakupov v inozemstvu delnic in obligacij domačih zavodov in podjetij, ki notirajo na inozemskih borzah in zaradi nakupa naših povojnih in od države garantiranih papirjev.
2.	Dovoljenja za prodajo vrednostnih pa-
Krst kraljeviča v četrtek
Belgrad, 12. avgusta. Krst tretjega kraljeviča Nj. Veličanstev bo opravljen 15. t. m. na Bledu (Avala)
Prosta carina
za tjublj. elektrarno
Belgrad, 12. avg. (Tel. »Slov.«) Te dni se je mudil v Belgradu zastopnik ljubljanske mestne občine in je posredoval v trgovinskem in finančnem ministrstvu, da bi dobila ljubljanska mestna občina carine prost uvoz predmetov, ki so potrebni za novo parno turbino. Zastopnik je s svojo intervencijo uspel ter je dovoljen prost uvoz za materijal za akumulatorsko baterijo in za novo parno turbino. Prošnji se je ugodilo tako v finančnem kakor v trgovinskem ministrstvu.
Zopet 2 radioaparafa zaplenjena
Belgrad, 12. avg. Ministrstvo je potrdilo zaplembo sprejemnih aparatov, ki jih je poštna oblast odvzela K. L. in S. V. v Ljubljani, ker nista predpisno prijavila svojih aparatov in jih brez dovoljenja instalirala.
pirjev na naših borzah, o katerih se lahko dokaže, da so brezdvomna lastnina inozemcev, se lahko odobravajo na podlagi rešenja številka 34.442 od 1. decembra 1929 kot svobodna.
3. Pooblaščene banke lahko tudi brez dovoljenja generalnega inšpektorata izvozijo v inozemstvo radi prodaje na inozemskih borzah delnice in obveznice denarnih zavodov, kakor tudi obveznice naših povojnih državnih in od države garantiranih papirjev, in sicer na ta način, da ponudijo od prejetega zneska tujih deviz eno tertjino v odkup Narodni banki, dve tretjini pa prodajo na borzah. Pooblaščene banke so dolžne, da vodijo o vseh teh transakcijah tako glede uvoza, kakor glede izvoza efektov posebne evidenčne liste, iz katerih bo vsak čas razvidna ugotovitev uporabe kupljenih in prodanih deviz in detajliran iznos svobodnih dinarjev, bodisi da so bili stavljeni inozemstvu na razpolago ali da so bili iz inozemstva sprejeti za omenjene svrhe. V dokaz o pravilnosti operacije prenosa, efektov radi prodaje na domačih borzah ali pa pri nakupu efektov na domačih borzah, zaradi izvoza v inozemstvo, bo poleg korespondence lahko služila tudi za-ključnica domačih borz.
Program izleta
nemških zdravnikov
Belgrad, 12 avgusta. (Tel. »Slov.«) Veliki potniški urad v Draždanih je organiziral, kakor smo že javili na široko zasnovan izlet nemških zdravnikov, 120 po številu. Ta izlet bi imel iti iz Monakovega v Jugoslavijo in je namenjen ne samo oddihu, ampak v prvi vrsti tudi znanstvenim preiskavam. Udeleženci sami so v tem smislu napravili čim naj-skrbnejši program. Zunanje ministrstvo v Berlinu je obvestilo o tem izletu nemško poslaništvo v Belgradu in zahtevalo od njega, da stori vse potrebno, da bi izlet nemških zdravnikov čimbolje izpadel, ker gre za reprezentativno organizacijo in za zdravniško študijsko potovanje. Istotako so nemški zdravniki izrazili željo, naj bi se njihov prihod tudi z naše strani dobro pripravil, da bi imeli čim več od potovanja. Po oficielnem programu se bo potovanje izvršilo tako-le: 13. septembra odpotujejo iz Monakovega v Zagreb, od tod pa na Sušak, v Cri-kvenico, na Rab, v Split, na Hvar, v Dubrovnik in Sarajevo, od koder se podajo preko Zagreba na Lesce in Bled ter se vrnejo v Mona-kovo.
•Čekovni ln lOJ«
za maerate. aaralevost.7363. Zagreb St. 39.011, Praga ln Duna/ Si. 24.797
Varaždin
svojemu nadpastirju
Varaždin, 12. avg. (Tel. »Slov.«) V soboto in nedeljo so v Varaždinu na svečan način proslavili 50 letnico mašništva zagrebškega nadškofa dr. Bauerja. V soboto se je vršila slavnostna seja mestnega zastopstva, katere so se poleg mestnih očetov udeležili tudi predstavnik vojaštva, general Panta Draškič, okr. glavar ter zastopniki različnih cerkvenih redov in raznih narodnih ter humanitarnih ustanov. Sejo je otvoril župan Plazzeriano ter je predlagal, da se nadškof dr. Bauer izvoli za častnega meščana varaždinskega, kar se je bilo z odobravanjem sprejelo. Visokemu od-likovancu je občina izročila diplomo, potrjeno s pečatom iz 1. 1454. Deputacija je spremila visokega slavljenca v sejno dvorano ter je pri tej priliki imel govor, v katerem se je zahvalil za odlikovanje.
V nedeljo je nadškof dr. Bauer imel slovesno službo božjo, ki se je je udeležila velika množica ljudi in zastopniki kulturnih, humanitarnih ter narodnih društev. Med mašo je imel cerkveni govor monsgr. dr. Lakšič. Ob 1 popoldne pa jc mestna občina priredila nadškofu dr. Bauerju slavnostni banket. Prireditev je bila lep dokaz udanosti hrvaškega naroda do svojega vrhovnega cerkvenega poglavarja.
Kulturno-zgodovinska razstava v Zagrebu
Zagreb, 12. avg. (Tel. »Slov.«) Znano društvo »Brača hrvatskog zmaja« priredi 1. septembra veliko kulturno-zgodovinsko razstavo, ki naj propagira smisel za kulturno-zgodovin-ske vrednote. Razstava se bo vršila v zagrebškem parku Maksimiru. Pri tej priliki si bo občinstvo lahko ogledalo prometna sredstva iz davnih časov pa do danes in druge važne kulturno-zgodovinske stvari. Dohodki te prireditve so namenjeni za obnovo grada Ozlja, ki so ga »Bratje hrvatskega zmaja« namenili hrvaškim kulturnih delavcem.
Samomor komunist
Sarajevo, 12. avgusta. Predvčerajšnjim je bil v Mostarju aretiran in izročen sodišču Benjamin Finci, ki je bil znan kot proslul komunistični agitator. Pri njem so našli razmnoževalni stroj in ogromno obremenilnega materi-jala. Po sinočnji aretaciji je ostal nekaj časa sam z orožnikom v pisarni, kjer je hotel orožnik nekaj telefonirati. To priliko je uporabil komunist Finci in skočil skozi okno na tla, kjer pa se je tako potolkel, da jo ostal hipoma mrtev.
Opekarna pogorela
Sarajevo, 12. avgusta. Davi ob 8 je pogorela do tal »Hrvatska opekarna«, ki jo bila zgrajena iz lesa. Škoda znaša 2 do 6 milijonov. Del škode je bil zavarovan pri sarajevski zavarovalnici »Nada«, drugi del pri Herceg-Bos-ni v Sarajevu in pri Croatiji v Zagrebu za 2.4 milijonov dinarjev.
Madjarsko-jugoslovanska komisija za ureditev obmejnega prometa je končala svoje delo. V soboto se je vršil ob zaključku dela komisijo slavnosten banket, danes pa so vsi člani komisije odpotovali pod vodstvom dr. Luje Ba-kotiča v Vrnjačko banjo.
enostransko željo. V to bi sankcioniranje ame-rikanskega »tovariškega zakona« brez nadalj-nega vedlo. Amerikanska »kultura« veleindu-strializma podaja roko boljševiški kasarni, kjer zakonsko skupnost nadomeščuje vsak čas razdružljiva slučajna zveza v svrho gole zadovoljitve spolnega nagona, otrok pa je odtrgan iz intimne, družinske skupnosti, kjer rastejo največje moralne vrednote človeškega občežitja: ljubezen, pieteta, udanost, zvestoba, sploh najtesnejša duševna skupnost, katere človeku ne more privzgojiti in vcepiti nobena druga družba.
To je strašna zabloda, znak in pospešc-vateljica obenem družabnega razpada. Spolni nagon jc po naravi podrejen višjim stremljenjem in jc orodje za uresničenje višjih vrednot v človeški družbi. Zato se ne sme osamosvojiti, je potreben vodstva, usmeritve, pa tudi zadrževanja, ako treba! Sld ne sme biti avtonomna, ker bi vzela življenju višji smisel in pomen. Spolna sla ima po naravi biti sredstvo, da posamezniki stopijo v zakon sko skupnost, da ustanovijo družino, da se med seboj moralno in socialno kar najtrdnejc sami zvežejo in zato vzamejo prostovoljno nase tudi vse žrtve, ki jih moralna in socialna
vezanost po naravi vedno prinese s seboj. Le tako se uresničujejo najvišje etične, kulturne in socialne dobrine človeštva. Kdor zato izpodkopuje, najsibože pod katerokoli i znanstveno« ali »etično« utemeljeno pretvezo (v resnici je to le ugajanje spolnim razbrz-dancem in slabičem) stalnost, nerazdružljivost in svetost zakona, ta na ljubo nezrelim ali nagonsko neurejenim in propadajočim indivi-duom razdira človeško družbo samo. Največje znamenje propada pa je, če se hoče z »regulacijo« in preprečitvijo spočetja spolnemu nagonu vzeti vsaka posledična moralna obveznost napram potomstvu pa tudi napram drugu telesno-duševne združitve. Tako smo se vrnili v čase, ki jih opisuje Avguštinova »Civitas Dei«, v končni stadij razpale rimske poganske družbe, ki je tudi v tem oziru popolnoma sličila oni, katero pripravlja gospod Lindsey v svojem od vseh sužnjev svojega nezdržnega spolnega gona občudovanem delu.
Problem je zelo resen in pereč, kajti omenjeno pojmovanje skupnosti med moškim in žensko sega iz velemesta že v provincijalno mesto in celo med podeželsko ljudstvo. Nekateri se dajo varati, da se bo na ta način našla »nova podlaga moško-ženskemu obče-
žitju«, ko pa ni in ne more biti druge podlage nego je v krščanskem zakonu, ki v najtesnejši medsebojni telesno-duševni združenosti zakoncev upodablja ljubezen in skupnost Kristusovo z mističnim telesom svoje Cerkve — v zakonu, ki iz te združenosti medsebojno do dna bitja dopolnjujočih se zakoncev ustvarja najvišje duševne vrednote! Zato jc ena največjih nalog katoliške akcije, da do viška poživi krščansko pojmovanje zakona. Krščanska načela se ne morejo uveljaviti v javnem življenja, če ne prekvasijo in oblikujejo ter preobličijo osebnega življenjal Preporod družbe po katoliški akciji more izkliti le iz temeljitega ponravstvenja vsakega posameznika v najintimnejših virih človeškega soživljenja — to jc v prvi vrsti v krščanskem zakonu. V tem oziru si ne smemo, zapeljani od modernega življenja, dovoliti nobene Jaks-nosti. Naše nravi v tem oziru morajo postati stroge brez vsega fajizejstva. Ni in ne more biti nobene katoliške akcije brez posvečenja, ponravstvenja ir. očiščenja naših oseb, brez ozdravitve in povzdige zakonskega življenja v pravo, najtesnejšo in najlepšo bitno skupnost krščanskega moža in žene.
Spomenica naše univerze
Osnovna zgodovinska razprava prof. dr. J. Polca »ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo« (str. 2-230 spomenice) nas prenese v davno preteklost. Že leta 1598. jo zgradila zaslužna Jezusova družba na mestu sedanje dekliške šole pri sv. Jakobu novo poslopje za svoj kolegij s Filozofskim in bogoslovnim študijem. Tukaj je torej tekla na koncu XVI. stoletja zibel prvotnemu visokemu šolstvu v Ljubljani! Na isti način organiziram jezuitski kolegiji so bili leta 1585. v Gradcu. 1. 1581. v Olomoucu in I. 1671. v lnomostn povzdigujem v prava vseučilišča. Koncem prihodnjega XVII. stoletju so že imeli v Ljubljani tudi juridični kolegij in začetkom XVIII. stol. zasebna predavanja profesorja civilnega prava iur. dr. F. \Vogathaja. Iz te dobe (okoli 1704) so ohranjeni proračuni *za neuresničeno novo ljubljansko univerzo« stolnega dekana Janeza Thnlnitscherja. Ta bi se imela zgraditi nasproti jezuitskemu kolegiju ob Ljubljanici. Ob razpustu jezuitskega reda so obstojale v Ljubljani sledeče stolice: za logiko in metafiziko, moralno teologijo, moralno filozofijo, cerkveno pravo ,,a tudi za mehaniko, fiziko, zgodovino, matematiko ni poljedelstvo.
V dobi prosvitljeuega centralizma je morala 1. 17S3. oditi petnajstoriea ljubljanskih bogoslovcev v Gradec, in dve leti pozneje je nepričakovano razpustila vlada tudi ljubljanski filozofski študij. Proti temu so je pritožil skof Karol grof Herborstein. in tudi kranjski deželni stanovi so zahtevali nazaj modroslovno šolo: \ tujini se učeči Slovani bi se lahko odvadili materinščine ter postali v domovini nerabni. Razen Kranjskega bi bila ta šola največjega pomena tudi za Hrvatsko. Istro, Furlanijo, Dalmacijo, rso Primorje in beneško zaledje. Dunaj je bil predaleč in tudi predrag. Vlada je ugodila leta t7S8. filozofski in 1. 179t. bogoslovski študij, bi-ecr so se kmalu preselila višja učilišča po velikem po/aru v nekdanji frančiškanski samostan no sedanjem Vodnikovem trgu. V tem, šele po potresu, 1. 1900. podrtem »licejskem poslopju«, je našla -zavetišče tudi prihodnja Visoka šola v francoski Iliriji. , „r	. ... .
Z naredbo maršala Marmonta je bita teta tStO otvorjena Centralna šola Po mnenju prof. J Polca je na njo bolj vplivala takratna organizacija šolstva v Dalmaciji (kjer je bil doslej Marmont za vojnega guvernerja) nego neposredne pariške naredbe. Za rektorja je bil imenovan kanonik Jožef Walland. in prinaša Spomenica njegovo sliko s podpisom »Regent des ecoles centrales«. Osem izmed 12 stolic so bile zasedene s profesorji nekdanjega ljubljanskega liccja Vršili so se sledeči učni tečaji: bogoslovji pravni, inženjersko-arliitektni, kirnrgični in medicinski. V prvem letu sr je vpisalo 301 učenčev. in je imel glasom učnega jioroeila največ slušateljev: 104 prof. Janez Kersnik iz Most pri fiziki, ki je bila obvezna za različne tečaje. Po odhodu Francozov je ukinil iz Dunaja poslan prosvetni organizator prost Jiistel medicinsko fakulteto, češ da je Ljubljana premajhen kraj, in tudi juridično, ker je odtegovala slusatelje od avstrijskih šol. Na njegov predlog se je leta 1815 vpostavil licej v obsegu, kakor ga je imel pred Napoleonovo okupacijo. Toda spomini na j francosko Centralno šolo še dolgo niso hoteli j ugasniti. Nekdanji rektor Walland je jx>stal | prosvetni referent pri ljubljanskem guberniju. Z nekdanjim akademijskim kanceljarjem Ma- | tejeni Ravnikarjem in poznejšim ravnateljem filozofskega študija, sta se še dolgo ob žm javni udeležbi potegovala za obnovitev juridicne fakultete. Leta 1819. je Dunaj končnoveljavno odbil te prošnje.
Trideset let jrozneje je zopet obnovila revolucija te težnje. Leta 1848. so prinesle »Novice« prelepo spomenico licejskih profesorjev, prav oklic na nurod z naslovom: »Vseučilišča nam jc v Ljubljani treba. Kranjcam pa tudi vsi m Šlovencam sploh v predvdarik«. Že jioprej je isto zahtevalo mesto Kranj od deželnega zbora. Vlada je zavrnila prošnje o medicinski fakulteti, a dovolila otvoritev pravnih predavanj Marca meseca 1849 je pričel v licejskem poslopju s predavanji iz državljanskega prava A. Mažgon. ki je kmalu na to umrl. Zapustil je v »Sloveniji« objavljen prevod občega zakonika, junija mu je sledil dr. E. I.ehmann s kazenskim pravom. S spoštovanjem gledamo zdaj njegova litoerafii ana skripta: »Postave zoper hudodelstva i. t. d.« Spisal jih je kot slušatelj Luka Svetec, in so bila pomnožena v 30 izvodih. A prihodnje leto je zopet dvignila reakcija gla-ro: ministrstvo je preneslo ljubljanska pravna predavanja na graško univerzo. Zaman je bilo vse protestno gibanje, ki ga je vodil dr. Janez Bleiweis. V Gradcu so se sicer vršila bogoslovna , in pravna predavanja v slovenščini. A jaoanejši j znani pravnik dr. J. Krajnc, docent civilnega prava s 60 slovenskimi in dalmatinskimi slušatelji (med katerimi sta bila J. Razlag in L. To-man) se je že leta 1854. zahvalil za »dvomljivo nameščen je«: naraščalo je sovraštvo nasprotnikov slovenstva »proti nepotrebni napravi«, in tudi niso smeli slovenski dijaki r>olagati izpite v materinščini.
V dobi taborjev. ki je nastala po zakonu o svobodnem zborovanju iz 1. 1867. so prevzeli vodstvo vseučiliščne akcije dijaki sami. Med njimi srečamo imena praških filozofov Fr. Lev-ca in J. lurčiča. Niso mirovali tudi »Bleiweis und Consorten« (kakor jili je označil v ministrski vlogi deželni predsednik baron Conrnd-Evbesfeld). Pridružila sta se jim še štajerska voditelja dr. Razlag in dr. Zamik. Leta 1870, je cesar naposled dovolil slovenska predavanja za predmete državnega pravnega izpita v Gradcu, a prihodnje leto je zopet odklonila poslanska zbornica za to predvideno postavko, lakrat je zahteval poslanec dr. E. Costa v parlamentu, da se ustanovi slovenska univerza v Ljubljan.i Seveda ni bil uslišan, kakor tudi dr. J. Razlag ne. Razočarana slovenska javnost je zopet morala čakati ... Leta 1890. je obnovil boj v deželnem zboru Luka Svetec. Njegovo zahtevo slovenske oz. hrvatske juridične fakultete v Ljubljani so podpisali vsi slovenski poslanci... Po znanih izgredih nemškega dijaštva leta 1898. se je na predlog podžupana dr! Karrla Bleivveisa izrekel za ustanovitev pravne in filozofske slovenske visoke šole tudi ljubljanski občinski svet. V deželnem /l>oni sta nastopila z isto zahtevo poslane« 1. Hribar in jKrzncjši utemeljitelj naše univerze dr. D. Mnjaron. V zgodovinski seji z dne 28. februarja 1899 je bil ustanovljen vse-ueiliski fond oz. dve ustanovi za bodoče slovenske docente, /daj ni bilo več mogoče odstaviti vprašanje univerze z dnevnega reda. Leta 1899. jr moral cesar pristati na sprejem poslanstva deželnega zbora, ki ga je hotelo zaprositi za ustanovitev vseučilišča Kot Mn-ni «n hili izvoljeni: knezoškof dr. Jeglič, jx>slanca dr. Maja-ron in Po v še ter deželni glavar O. Detela. Vendar ni nikoli sprejelo to odposlanstvo obvestila o času sprejema... Protesti in shodi so se vedno množili. Leta 1901. je obljubil prosvetni mi-
Pomirjen$e na haaški konferenci
Srčna zveze: ostane — Loucher pripravlja ustanovitev angt.-frane.-nemškega premogovnega kartela
Haag. 12. avg. (1>1. »Slov.«) Včerajšnja seja finančne komisije, na kateri so se stranke poravnale, je bila zelo dramatična. Potem ko so se porazgovorili o slvarnih diferencah, je izjavil Snowden, da polaga važnost na to, ponovno zagotoviti Cheronu, da ga ni imel namena žaliti. Take besede je v angleški poslanski zbornici že mnogokrat izrekel. Tam je znan, da ima hud jezik, toda dobro srce. Če bi bil vedel, da bi s tem Cherona razžalil, ne bi bil tako govoril. Cheron je odgovoril: >Po tej lojalni in prijateljski izjavi smatram, da je stvar poravnana. Snovvden je Anglež, jaz sem Normanec. Naši plemeni sta tekom stoletij večkrat tako hudo trčili skupaj, da nas tako majhen dogodek ne more odtujiti.« Belgijski predsednik Houtard je nato izjavil: »Ugotavljam, da prisrčna zveza obstoja dalje.« Nato je še pripomnil Cheron: > Res, ostaja dalje« Snowden in Cheron sta vstala in si podala roke.
S'
Haag, 12. avg. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji finančne komisije je predlagal nemški gospodarski minister d r. C u r t i u s poseben odbor, da bi se na njem glede stvarnih dobav razpravljalo o nekaterih angleških željah. Izjavil je, da je nemška vlada sporazumna s tem, če to želi Anglija, da ostane reeksport stvarnih dobav prepovedan. Wallenbergov dogovor mora ostati merodajen tudi za mednarodno banko. Ta pododbor bi lahko proučil tudi vprašanje reeoverv-akta, kakor tudi angleško željo, da cena reparacijskega premoga tudi po letu 1930. ne sme pasti pod ceno angleškega premoga. Nemčija kot srce Evrope mora ozdra-veti, če hočemo, da ozdravi vse evropsko gospodarsko telo. Italijanski strokovnjak P i r e 1-li je izjavil, da je neutemeljen s'.rah Anglije, da bi bila s stvarnimi dobavami oškodovana. Potreba premoga v Italiji se je v primeri s predvojnim časom zvišala za eno tretjino kljub temu, da se v Italiji vedno bolj izLorišča vodna moč itd., in samo to tretjino krije repara-
cijski premog. Če se Anglija odriva, niso temu krive nemške stvarne dobave, temveč splošne razmere na svetovnem trgu, posebno tudi konkurenca poljskega premoga. Pirelli se je skliceval na to, da se je zmanjšanje stvarnih dobav v Youngovem načrtu doseglo samo z odločnim vplivanjem angleških strokovnjakov v Parizu, in naglašal, da se morejo velike repa-racijske dobave izvršiti samo v blagu. Zato se strinja tudi z interesom angleškega finančnega ministrstva, da se nemške anuitete kolikor mogoče znižajo. Čim bi nastopila redukcija med-zaveznišikih dolgov, bi prišla ta avtomatično v korist tudi Nemčiji. To je bilo soglasno mnenje strokovnjakov v Pariziu.
Pariz, 12. avg. (Tel. »Slov.«:) Po včerajšnji srečni poravnavi spora med Snovvdenom in Cheronom se je razburjenje na konferenci poleglo, dasi se smatra poravnava samo za zunanjo, ker je taktični položaj ostal neizpre-nienjcn. »Matin« predlaga, naj se v bodoče Toungov načrt ne obravnava več en bloc, temveč v posameznih nadaljevanjih, kar bi morda preje dovedlo do sporazumljenja. »Petit Borisi en- nujno apelira na Macdonald«, naj pride čimpiv. v Haag, da imata on in Briand večjo svobodo kretanja. »Excelsior« namigava, na katerih poljih se pripravljajo kompenzacije za Snowdenove zahteve. Predvsem je to mednarodna reparacijska banka, v katere čistem dobičku se bo našlo dovolj, da se zadovoljijo vse one države, ki smatrajo, da niso dovolj zavarovane; pri tem bi sodelovali tudi ameriški strokovnjaki in Morgan, ki so že imeli včeraj podroben razgovor z nekim Snowdenovim sodelavcem. Razen tega je tudi lahko mogoče, da Loucher skupno z nekaterimi nemškimi rudarskimi industrijci, ki so včeraj prišli v Haag, proučuje možnost angleško-francosko-nemške-ga kartela. V splošnem smatra pariški tisk po včerajšnji spravi v Haagu neuspeh konference za izključen. V najslabšem slučaju računajo samo z odgoditvijo razprav do začetka septem-berskega zasedanja Društva narodov.
MacDonatd za rezizim Voungovega načrta
Haag, 12. avg. (Tel. »Slov.«) Besedilo brzojavke, ki jo je poslal Macdonald Snowde-nu, je sledeče: »Finančna komisija je storila veliko napako in preprečila neposredno ureditev, dokler ne bo končnoveljavno priznala naziranje, da zahteva poročilo ekspertov naknadno proučevanje, da se izpolnijo pravične zahteve Anglije. Naša država brez ozira na slranke in nazore podpira stališče, ki ste ga zavzeli Vi. Vsi listi, kolikor sem videl, Vas krijejo. Vse stranke poslanske zbornice so z Vami. Odkrito upam, da so Vaši tovariši v finančni komisiji uvideli, kakšen položaj imajo pred seboj, in da najelementarnejša uporaba fair-pley-a od države do države zahteva še enkratno proučevanje nekaterih delov načrta strokovnjakov. Naša akcija, podpirati ureditev evropskih razmer na podlagi dobre volje, je dokaz, da želimo konferenci uspeh v političnem in v finančnem pogledu. Toda mi smo dosegli mejo nepravične razdelitve bremen.«
Haag, 12. avg. (Tel. »Slov.«) 0 izidu današnje politične konference, ki je trajala poldrugo uro, še ni ničesar znanega. Ve se pa, da se je danes v bistvu razpravljalo o sestavi komisij za pripravo tehničnih podrobnosti pri izpraznitvi Porenja. Zdi se pa, da do razčiščenja še ni prišlo, ker se bodo jutri popoldne ob 4 sestali pri Hendersonu francoski, angleški in nemški delegati, da pojasnijo medsebojno svoja stališča. Politična komisija se bo sestala zo-peS v sredo popoldne ob 16, tako da bo jutrišnji dan prost za razne razgovore, v sredo pa bo dopoldne seja finančne komisije, popoldne pa politične. Zelja Hendersona, da se javnost zaenkrat ne informira, se motivira s tem, da ima on kot predsednik odbora dolžnost, da sam sodeluje pri tem, da se zbližata nemško in francosko stališče. Vsekakor je danes gotovo, da bo mogoče doseči uspeh te konference samo tedaj, če bo prav dolgo trajala.
Proslava desetletnice tveimamke ustave
Berlin, 12. avg. (Tel. »Slov.«) Proslava de-letletnice obstoja weimarske republikanske ustave se je izvršia povsod mimo in brez motenj. Središče berlinskih proslav je bila svečanost v državnem zboru, katere so se udeležili predsednik Hindenburg, vsi v Berlinu bivajoči ministri, diplomatski zbor in številni častni gostje. Slavnostni govor je imel notranji minister Severing, ki je zahteval notranji mir
Evropski krožni polet
Budimpešta, 12. avg. Korbiro poroča, da jc tjakaj prispel ob 10.25 švicarski pilot Wirth, udcleženec športnega krožnega poleta po Evropi.
Varšava, 12. avgusta. Na letališče v Varšavi so prispeli letalci krožnega poleta po Evropi na športnih avijonih v nastopnem redu: Broad v 10.46, Miss Spooner v 11.02, Kipeli v 11.12, Osterman in Kleps v 11.33, Carrbery'v 11.34, Nchrit ob 15.47, Roeder ob 16 09, Bel-mote ob 16.13, Lombardio ob 18.15, Bolelo v 18.16, Mazotti ob 18.30. _
Dunajska vremenska napoved: Lepo vreme, možne so pa tudi padavine, posebno na zapadu.
in slogo med nemškimi plemeni, na zunaj pa poudarjal resno republikansko voljo za mir. Na cesti Unter den Linden je bil ogromen nastop Reichsbanncrja, na stadionu pa je bila velika otroška proslava, katere se je udeležilo več tisoč šolskih otrok. Zvečer so priredili ogromen umetalni ogenj, v vseh treh berlinskih operah pa so bile slavnostne predstave.
Obračunavamo med makedonstvalučimi
Sofija, 12. avg. Borba med sprtimi frakcijami makedonstvujuščih, se nadaljuje in noče popustiti. Tako se je sedaj izvedelo, da sta se v vasi Čopina koncem julija spoprijeli dve skupini makedonstvujuščih. Napadeni so bili morilci pokojnega Čauleja in en njegov tovariš. Tekom borbe je bil ubit še drugi morilec Čau-leva. Podrobnosti o tej borbi niso znane. To ni osamljen primer medsebojnega obračunavanja med raznimi frakcijami makedonske revolucionarne organizacije. To medsebojno obračunavanje se jc razširilo zlasti koncem julija in začetkom avgusta.
nister Hartel Italijanom tekom treh let popolno univerzo v Trstu. Nad 1200 slovanskih akade-! mikov na Dunaju (Poljaki, Čehi, Rusini, Srbi, j Hrvati in Bolgari) je odgovorilo s protestom in i zahtevo univerze v Ljubljani. To zborovanje jc vodil med. M. Rus. sedanji ljubljanski mestni fizik. Protest jc prečrtal fil. I. Prijatelj, sedanji univ. profesor, med tem ko jo govoril o »Našem razmer ju do dunajske univerze« fil. N. Zupanič, sedaj minister na r. in ravnatelj etnografskega i muzeja v Ljubljani. Ljubljanskemu županu 1.
Hribarju je obljubil isti minister ITartel kot i pripravo za bodočo Ijiibljausko univerzo štu-! dijake podpore za mlade slovenske znanstveni-1 ke. Na ta način so mogli za leto dni v inozemstvo: leta 1902. — dr. G. Krek m dr. M. škerlj ' v Lipsko, 1903 — prof. dr. J. Tominšek v Berlin, 1. 1904 — dr. J. Polec v Berlin, 1. 1905 — dr. F Eller v Berlin in dr. R. Kušej v Bonn. 1. 1909. 1 — dr. L. Pitamic v Heidclbere in Monnkovo ter dr. š. Sagadin v lleidelbers. Tako so se kopičila
denarna sredstva in učne moči za slovensko bodočo univerzo. Takoj po prevratu, novembra 1918 se je ustanovila j>od predsedstvom zaslužnega dr. D. Majarona vsčučiliška komisija. Njeno ognjevito delovanje jc kmalu uresničilo stoletne sanje: dne 19. maja 1919 v prostorih državne obrtne šole na Gradišču so se skromno otvoril i tehniški visokošolski tečaji. S tem so sc dejansko pričela univerzitetna predavanja v Ljubljani. »To je začetek univerze« je ponavljal dr. K. Verstovšek, ki je kot vodja naše učne uprave vseučiliški komisiji pomagal odstraniti najtežje zapreke. Nepopisno težki, stoletja dolgi boj je bil zaključen. »Vsi ti napori,« — je priponi nil dr. D. Majaron, — bi nc mogli ustvariti univerze, ko bi ne bil naš vod osvobojen iu ujc-dirijen s Srbi in Hrvati.« Stopamo s tem iz preteklosti v sedanjost in zaključujemo svoj kra-; tek pregled, da zopet zanimanju javnosti priporočimo Univerzitetno spomenico, dragoceno I gradivo k zgodovini boja za naš obstanekl
Kongres vzhodnih cerkva
Praga, 12. avg. (Tel. »Slov.«) V Pragi se je včeraj začel tako zvani kongres vzhodnih cerkva, ki ima namen, proučiti vprašanja, ki bi mogla pospeševati zedinjenje vzhodnih evropskih cerkva s katoliško cerkvijo. Na seji je praški nadškol dr. Kordač prečital osebno pismo papeža, katero je prinesel s seboj iz Rima predsednik papeškega orientalskega instituta škof d' Herbigny. Papež omenja prejšnje slične kongrese v Vclehradu, Ljubljani in Chicagu. Ti kongresi so ga zelo razveselili, ker iščejo sredstva in pota, da bi se needini bratje zopet vrnili v naročje rimske cerkve. Dalje se papež v pismu spominja za češkoslovaške katoličane pomembne tisočletnice mučeniške smrti sv. Vaclava. Papež izraža upanje, da se bo praški kongres vzhodnih cerkev vršil v duhu katoliške tolerance in da vlada na kongresu Kristusova ljubezen in da se bodo ohranile temeljne smeri katoliškega nauka. Končno podeljuje papež vsem udeležencem kongresa svoj papeški blagoslov. Pismo jc datirano z 2. avgustom.
Otvoritev svetovnega kongresa za reMamo
Berlin, 12. avg. (Tel. »Slov.«) Wolfbiro pc jja, da je bil v Berlinu otvorjen svetovni agres za reklamo. Svečani otvoritvi so prisostvovali razni politiki in številni diplomatski predstavniki ter interesenti. Kongres je otvoril njegov predsednik in bivši državni kancler Luther, ki je izrazil nado, da bo kongres pomagal učvrstiti mednarodne stike med državami. V podobnem smislu je govoril tudi zastopnik nemške vlade in minister pošte in brzojav/ Schatzl.
Kongres poljskih
tegijonargev
Varšava, 12. avg. (Tel. »Slov.«) V Novem solncu se je začel včeraj letošnji kongres poljskih legionarjev. Pilsudski ni prišel na kongres, temveč je poslal pismo, v katerem pravi, da so najhujše stvari in največje podlosti prizadejali državi vedno Poljaki sami, ne pa tujci. Izostali so tudi ministrski predsednik Svital-ski, drugi ministri ter general Smigly, ki bi imel zastopati Pilsudskega, očividno zato, ker so pričakovali, da bodo prišli na dan notranji spori v taboru legionarjev.
Varšava, 12. avgusta. (Tel. »Slov.«) Poljska agencija Pat poroča, da je bila na kongresu poljskih legionarjev na predlog polkovnika Slaveka, sprejeta resolucija, v kateri se ugotavlja, da so legionarji zvesti vojščaki maršala Pilsudskega in da bodo vse svoje delo in Vse svoje napore vložili v izboljšanje režima," "v ukrepe za izboljšanje racionalnega življenja, pri čemur se hočejo držati principa demokracije. Kongres se je na koncu zavzel za pravice delavstva in zahteval njihovo zaščito.
Šahovski turnir
Karlovy Vary, 12. avg. (Tel. »Slov.«) Včeraj dopoldne se je pričelo igrati 10. kolo turnirja. Igralo pa se je samo do 13 popoldne, ker se je popoldne igrala igra z živimi figurami. Igro sta igrala dr. Vidmar in dr. Becker ter se je končala remis.
V nedeljo so bile končane te partije. Partija dr. Vidmar—Rubinstein se je končala remis. Spielmann je porazil Thomasa, dočim je bila partija Maroczy—Tartakower remis.
Karlovy Vary, 12. avg. (Tel. »Slov.«) Danes so se odigrale viseče partije iz včerajšnjega desetega kola: Niemeovič je premagal Johnerja in Capablanca Treybala. Euwe, ki bi imel proti Mattisonu skoraj že zgubiti, se je rešil z večnim šahom. Bogoljubov je dobil partijo proti Colleju, Partija Canal—Gilg pa je remis. Marschall je premagal gdč. Menšikovo. Partija Samisch-Yates je končala remis. Dr. Becker ni prišel k nadaljevanju partije proti Griinfeldu in je zato zgubil partijo s kontuma-com. Partija Maroczy—Johner iz devetega kola je bila remis. Partija Griinfeld—Menšikova iz devetega kola še ni končana.
Stanje po 10. kolu: Spielmann 9, Capablanca, dr. Vidmar 7, Bogoljubov, Niemeovič 6 in pol, Rubinstein, Euwe 6, Griinfeld 5 in pol (1), Mattison 5 in pol, Canal, Marshall, Jolmer, Samisch 5, Tartakower, Yates, Becker 4, C-ilg, Maroczy 3 in pol, Treybal 3, Thomas 2, Menšikova 1 (1).
Drofeirte vesii
Angora, 12. avg. Anatobka agencija poroča, da je bila 3. avgusta podpisana v Maki pogodba o prijateljstvu med turško vlado in Hcdžasom. Turčija priznava s to pogodbo neodvisno in tejitorijalno integriteto Hedžasa.
Pariz, 12. avg. Agencija Havas poroča, da je v prošli noči bil izvršen drzen vlom v dra-guljarsko trgovino v ulici Rivoli. Tatovi so odnesli dragocenosti, ki presegajo en milijon frankov.	t
Sofija, 12. avg. Georgij Markov, vodja ene frakcije zemljoradniške stranke je izjavil no-' vinarjem, da se vrše pogajanja med vsemi : frakcijami zemlforadniške stranke za končno i zedinjenje.
London, 12. avg. (Tel. »Slov.«) Iz Bombaya se poroča, da je v poplavljenih pokrajinah ob reki Indus v kraju Sind izbruhnila kolera. Prebivalci se izseljujejo. Do sedaj je umrlo že mnogo ljudi.
Najmanjši sodnik arhitekt g. Vojin Smuč iz Belgrada. Okoli njega od leve proti desni: Pilič (Jadran), ki je zasedel 2. mesto v skokih z deske; Grilc (Karlovec), ki je skakal izven konkurence in Kor-delič. Zadaj vrhovni sodnik D. Lukič.
Waterpo!o moštvo Juga iz Dubrovnika, ki si je po lepi igri z zmago 3:0 nad splitskim Jadranom ponovno osvojilo državno prvenstvo. Vkljub temu, daje šlo obema lokalnima rivaloma za ponosen naslov, ie bila igra v vsakem oziru fair in sta pokazali obe moštvi, da sta vzgojeni v pravem zdravem športnem duhu. — Na levi: Egon Strnad (Ilirija), državni prvak v skoku z deske.
V potu svojega obraza sta g. Kramar (sedi) in g. Vodišek (stoji) prenašala potom radia potek \vater-polo tekem. Kakor čujemo, so sc poslušalci izborno zabavah.
Jfa
/ /
ajje novega
Naši fantje in možje na Brezjah
Veličastno zborovanje vojakov iz svetovne vojne na Brezjah. Na odru tik ob cerkvi govori g. major Colarič. (Razglednice se dobe pri fotografu Dreji Rovanu, Ljubljana, Poljanska cesta 12.)
Na naši priljubljeni božji poti na Brezjah so se preteklo nedeljo zopet zbrali slovenski bojevniki iz svetovne vojne, da si v bratski vzajemnosti podajo roke, obude stare spomine in se zahvalijo Bogu in Materi Božji, da so vsaj življenje odnesli iz vojnih grozot. Ze v soboto pojx>ldne so pričeli prihajati od vseh strani z vlaki, avtomobili, avtobusi, vozovi, holesi in peš. Glavne množice so pa prispele v nedeljo zjutraj in dopoldne. Zbralo se je nad 10.000 romarjev. Vsi vlaki so bili nabito polni, avtomobilov in voz je bilo toliko, da jih že niso imeli kam postaviti. Po Brezjah je viadalo nad vse živahno vrvenje, v cerkvi, ki je bila ves čas nabito polna pobožnih vernikov, pa so neumorno spovedovali naši vrli frančiškani skoro nepretrgoma v soboto ves dan, cclo noč in celo dopoldne v nedeljo.
Ob 10 dopoldne je predsednik Zveze vojakov iz svetovne vojne g. major Colarič pred cerkvijo otvoril veličastno zborovanje. Imenoma je pozdravil zastopnika ]>oveljnika Dravske divizije g. polkovnika Nediča, komandanta Ljubljanskega vojnega okrožja, zastopnika velikega župana radovljiškega okr. glavarja Vavpotiča, zastopnika oblastnega komisarja dr. Kovačiča, zastopnika ljubljanske mestne občine dr. Fusa, zast. rezerv, oficirjev Kuharica, zast. invalidov Stanka Tomca in zastoji-nike tiska. Nadalje je g. predsednik iskreno pozdravil vse, ki so od blizu in daleč v tako ogromnem številu prihiteli na prijazne Brezje, predvsem prvega predsednika narodne vlade Jos. Pogačnika, vse bivše vojake, starše padlih, matere in vdove, sestre, brate in sirote ter je zaklical vsem padlim, čijih kosti počivajo po najrazličnejših krajih Evrope, pa tudi borcem, ki so padli na Kajmakčalanu: »Večna slava!« Spomnil se je tudi neosvobojenih bratov. Poudaril je, da jih slovenski vojaki iz svetovne vojne ne bodo nikdar pozabili, ampak da bodo čuvali nad njimi kakor skrbno ljubeča mati nad bolnim detetom.
V nadaljnjem govoru je predsednik izvajal: Kot vedno patriotični vojaki se spominjamo danes našega najvišjega poveljnika, kralja Aleksandra. Predlagam, da se pošlje Nj. Vel. kralju naslednja brzojavka: »Več tisoč slovenskih vojakov iz svetovne vojne, zbranih danes na Brezjah, prosi Vaše Veličanstvo, da sprejmete izraze neomejene zvestobe do Vašega Veličanstva in Vaše visoke kraljevske hiše. Navdušeni vzklikajo: Bog živi Vaše Veličanstvo! Bog živi Njeno Veličanstvo kraljico Marijo, Njegovo Visočanstvo prestolonaslednika Petra in oba kraljeviča. — Martin Colarič, major v pok., predsednik Zveze vojakov iz svetovne vojne.«
Brzojavka je bila z velikanskim navdušeujem in odobravanjem sprejeta. Godba je zaigrala državno himno.
Nato je predsednik opisal delovanje zveze v preteklem letu in opozarjal zlasti premožnejše, da
vedno skrbe v prvi vrsti za invalide, udove in sirote, j)osebno pa je opozarjal, da moramo vsi brez izjeme skrbeti, da se naaš mladina vzgaja vedno v patriotičnem duhu in da se dvigne morala naše mladine, da bomo lahko rekli, da smo narod poštenjakov, narod zrelih mož.
Govoru majorja Colariča je sledilo dolgotrajno odobravanje.
Nato je, zborovalce v kratkem, jedrnatem govoru pozdravil v imenu nujno zadržanega komandanta Dravske divizije generala Tripkoviča polkovnik Ncdič. Poudarjal je svoje veliko veselje, da vidi tako velikansko število slovenskih vojakov zbranih na kraju, ki je vsakemu poštenemu Slovencu prirasel na srce.
V imenu velikega župana je pozdravil zborovalce okr. glavar Vavpotič, v imenu oblastnega komisarja dr. Kovačič, v imenu ljubljanske občine dr. Fux, v imenu invalidske organizacije tajnik Tom, ki se je zahvalil za podporo, ki jo vsako leto daje invalidom Zveza. Pismene pozdrave sta poslala general Maister in podmaršal v jx>k. Lavrič.
Na predlog predsednika majorja Colariča je bil nato z velikanskim navdušenjem izvoljen za častnega člana tajnik Zveze Franc Bonač z ozirom na velike zasluge, ki si jih je pridobil tekom let. Nato je bilo zborovanje zaključeno.
Sledil je pesniško navdahnjen cerkven govor g. Bonača, nato pa je imel sv. mašo bivši kurat g Kogoj. Med mašo je krasno prepeval improviziran pevski zbor pod vodstvom bivšega organista Hafnerja.
Neštevilne množice so se počasi pričele razhajati. Kljub izredno veliki udeležbi se je izvršila prireditev v vzornem redu, kar je predvsem zasluga požrtvovalnih odbornikov Zveze s predsednikom majorjem Colaričem na čelu.
Tovarištvo je klena vez med fanti in možmi, ki drži, ko se vse lomi. Tovarištvo, rojeno v ne-
sreči in prekaljeno v vsakoletni obnovi na Brezjah pred podobo največjega ideala našega vernega ljudstva — to tovarištvo nam je porok, da bodo sinovi Slovencev vselej zmožni velikih del.
Stre la ...
Kranj, 12. avgusta.
Včeraj popoldne okoli dveh je divjala nad Kranjem in okolico strašna nevihta. Med nalivom in vetrom je udarila strela v Stražišču v hišo, čigar lastnika sta Bajželj Gašper, sitar, in Eržen Franc, tov. delavec. Hiša je bila v trenutku v ognju, vsa ploha ni pomagala nič, ker je bila hiša lesena in s slamo krita. V času, ko je udarila strela v zgornji konec hiše, last Gašp. Bajžlja, so bili vsi domači doma; sreča v nesreči je bila, da ni strela zahtevala človeških žrtev. Ker se je ogenj izredno hitro širil, niso mogli domači rešiti ničesar razen golega življenja.
Na pogorišče sta prispeli lakoj i žiška pož. bramba in kranjska z iiuv „ brizgalno, ki se je prav dobro obnesla. Požrtvovalno delo obeh pož. bramb je bilo omejeno le na lokalizacijo požara, ki je bila zlasti še potrebna, ker jo pihal močan veter od severa proti jugu, kjer je še več lesenih s slamo kritih hiš. Škoda vsled požara je velika, ker je bil zavarovan le posestnik Bajželj, pa še ta le za 10.000 Din. Eržen pa sploh ni zavarovan.
*
Dno 11. avgusta se je zbrala nad Tacnom in okolico huda nevihta. Med močnim gromom in tre-skanjem se je ulila ploha. Med nalivom je strela udarila v mlin g. Teršana, po domače »Mačka«. Mlin in hiša sta pogorela do tal. Kmalu za tem je udarila strela v Gunclje v kozolec, ki je bil poln žita in je do tal pogorel. Gasilci so obvarovali ostala jx>slopja pred ognjem. Ker je bil močan veter, so se porazdelili le na brambo okoliških poslopij.
Samomor ali zločin?
Kranj, 12. avgusta.
Ko so šli ljudje v nedeljo zjutraj k sv. maši, so opazili pod savskim mostom tik ob vodi mrtvo truplo neznanega moškega. Vest o tem se je hitro raznesla po mestu. Kmalu nato je prišla na lice mesta komisija, ki je ugotovila, da je mrtvec Emil Vizjak, rojen 1. 1862 v Mokronogu, pristojen v občino llotič, okraj Litija. Po poklicu je bil Vizjak privatni uradnik, zadnje čase brez službe. Iz potnega lista, ki so ga našli pri njem, je razvidno, da je Vizjak prišel meseca maja iz Italije; kje se je nahajal jiozneje, ni znano. Vse dokumente so jasli poleg njega v vodi, kakor tudi palico in klobuk. Pri sebi ni imel nikakega denarja, četudi je baje dobil od občine prejšnji dan 50 Din. Ključi so ob-visp'i na telefonskih žicah ob mostu, kar sma'rajo za ' da je Vizjak padel raz most, pa bodisi, da v samomorilnem namenu sam skočil čez mosl ali pa da je bil nad njim izvršen zločin. Našli so ga ležečega na hrbtu tik ob Savi nasproti Maj-dičevega mlina. Zdravniška komisija je ugotovila na mrtvem manjšo rano zadaj na glavi, dvakrat zlomljen prsni koš in v členku zlomljeno nogo. — Vizjakovo truplo so prepeljali v mrtvašnico tukajšnjega pokopališča.
Splašen konj z otrokom na vozu
Vič, 12. avgusta.
V zgodnjih dojx>ldanskih urah pretekle nedelje se je odigral na Tržaški cesti dolgotrajen in strašno mučen prizor, ki je s strahom navdal srca vseh navzočih.
Mesar g. Zaje ima svojo mesnico sredi Gline. Kakor običajno je pripeljal s konjem tudi to jutro meso od svojega četrt ure oddaljenega doma. — Spremljali sta ga tudi njegovi 8 in 7 letni hčerki.
Na levi: Uspel posnetek Starta seniork prsno na 100 m predtek I. skupine. Na sliki je šc starter Po-povič in štoper Macanovič jx>d dežnikom vrhovni sodnik Lukič in pri deski naš Kavškov Zane. — Na desni: Damska štafeta Jadrana, ki je na progi 4X100 m postavila v času 6.08 nov državni rekord. Borba za to mesto je bila izredno ostra med Jadranom in Jugom Plavalke od leve proti desni: Roje,
Godina, Senjanovič in Slavinič.
Dočim se je starejša mudila nekjo v mesnici ali drugje, je ostala mlajša sama na vozu. Konj je videti silno isker in plašljiv, in to lastnost je ta dan tudi temeljito izkazal. Iz neznanega vzroka je zdir-jal izpred mesnice na Tržaški cesti navzgor, odkoder je prišel in dirjal z ubogim otrokom na vozu kakor veter, ne meneč se za nobeno znamenje mimo idočih. Za vozom, ki je švigal v serpentinah sem in tja, da je kamenje letelo izpod koles, so se vajeti prosto vlekli po tleh. Nesrečni otrok je zrl vsako sekundo smrti v oči. Klicala in jokala je na pomoč, kar ji je bilo mogoče, vendar se konja nobenemu ni posrečilo ustaviti. Z odločno kretnjo se je nastavil pred drveči voz čevljar g. A. Oblak, toda kouj se ga je ognil, voz pa ga je podrl in mu prizadejal občutne poškodbe. Kakor čebele iz panjev so drveli ljudje iz vseh hiš in skušali nastavljati ovire konju, ki je drvi! po levi in zopet j>o desni strani ceste in se z vozom zadeval oh obcestne kantone. Šele daleč izven Gline, tam kjer je konec mestno električne napeljave, se je končal grozen doživljaj ubogega otroka; hvala Bogu, ne pre-strašno. Radi silnega sunka ob obcestni kamen je deklica padla j>od voz, čigar kolesa so ji šla čez glavo in se je nekajkrat povaljala po cesti. Sreča v nesreči je, da razen občutnih, močno krvavečih ran po obrazu, glavi in nogah, hujših, zlasti pa kakih notranjih poškodb ni. Potem ko so jo nekoliko splaknili z vodo, jo je odpeljal domov oče. g. Zaje, ki je za splašenim konjem privozil s kolesom. Po čudnem naključju pa je ostal voz, katerega je pripeljal splašeni konj domov na dvorišče, popolnoma nepoškodovan.
Odkrijmo se mu!
Ljubljana, 12. avgusta.
Komu neki izkazujmo tako čast v naši demokratični dobi? Nikomur drugemu ne nego prijatelju in dobrotniku Ljubljane — Golovcu! Njegov čisti zrak, njegovi prostrani, na členovitih višinah ležeči gozdovi so pravi zaklad za Ljubljano, ki se pa vrednosti tega zaklada še davno ne zaveda prav. Saj bi se drugače po njegovih zelenih vrhovih in bregovih že davno vsepovsodi belile vile in počitniške hišice. Na Golovcu je solnca in hladu kakor ob morju; ves dan ga oblivajo solnčni žarki, a ves dan veje tudi nad njim prijeten veterček, prinašajoč gozdne vonjave in z ozonom nasičen zrak. Boljšega zraka ni treba hoditi nikamor iskat. Lo čuditi se je, da tu še ni nikakega sanatorija ali penziona, kamor bi hodili preko poletja tujci iz južnih, pa tudi iz severnih dežela. Neposredna bližina mesta, ki mu pa s svojimi slabimi hlapovi in s svojim zrakom in hrupom vendarle ne more do živega, dajo Golovcu še večjo veljavo, še večjo privlačnost. Razgled, ki se. nudi z Golovca na Ljubljano in celo Gorenjsko stran, je edinstven.
Brez dvoma imajo tisti prav, ki napovedujejo Golovcu še veliko bodočnost. Seveda pa je mnogo odvisno od mestne uprave, ki mora za ta del mastnega ozemlja jx>kazati dovolj umevanja. Snj se je v zadnjih letih marsikaj zamujenega popravilo. Tako se je napeljal vodovod in izvršila kanalizacija na spodnjem koncu; cesta se precej skrhno neguje, tako da je v dobrem stanju. Seveda pa bi so dalo iu moralo storiti še mnogo več: dovršiti kanalizacija, razširiti cesta, predvsem pa ustvariti nova zveza z mestom preko brvi pri zatvomici v Gruberjevem kanalu. Kakor čujemo, se mestna uprava s temi načrt že resno peča in jih nameriva čim prej izvesti. Ljubljani se bodo s tem odprle nove možnosti razvoja in tujskega prometa. Zate naj se z deli nikar ne odlaša, da se ne zamudi pravi čas.
Ob letnem času naj bi se tudi čim večkrat zvečer odprla zatvornica v Gruberjevem kanalu — zaradi klavnice. Pomisliti je treba, da je kanal posebno nižje doli (pri mostu pred Božjim grobom) kopališče za velik del prebivalstva in ob nedeljah kar mrgoli kopalcev.
In še nekaj! Naselbina pod Golovcem nosi uradni naslov »Ilradeckega vas«. Ker se je nasol-bina začela po prizadevanju ljubljanskega župana Ilradeckega, je čisto prav, da nosi njegovo ime; označba »vas« pa bi so morala nadomestiti s »cesto«. Nobenemu meščanu ni prijetno, ako mora v svojem naslovu naznanjati, da stanuje ali da ima hišo v nekaki vasi. Podgolovčani spadajo v mestno občino ljubljansko in plačujejo mestne davščine, zato se njihova naselbina ne more imenovali vas. Ker se bivša Ilradeckega cesta imenuje sedaj Vidovdanska cesta, ni nobene ovire, da ne bi se Podgolovec imenoval Ilradeckega cesta. Seveda se pa lahko krsti tudi drugače; le »vas« naj se zamenja s cesto.
Koledar
Torek, 13. avgusta: Janez Berhm.; Ka-sijan.
Vsedržavno tekmovalno streljanje v Maribora
Maribor, 12. avgusta.
Mesto Maribor živi v pričakovanju velikega In zanimivega športnega dogodka. Zveza jugoslovanskih strelskih društev v Belgradu je pooblastila svojo mariborsko strelsko družino, da organizira v zvezi s sekcijo Maribor Slovenskega lovskega društva letošnje vsedržavno nagradno streljanje na vojaškem strelišču v Radvanju. Ta velika strelska športna prireditev, za katero se ne zanimajo samo mariborski strelci in lovci, ampak tudi prijatelji tega športa v vseh delih naše države, se bo pričela dne 6. septembra ob 14 ter bo trajala do vključno 13. septembra t. 1. Veliko zanimanje, ki ga vzbuja zasnutek te prireditve, ki se izraža osobito v priglašanju vedno novih udeležencev, v poklanjanju daril za nagrade in v splošnem zanimanju časopisja in javnosti dokazuje, da je letošnje mariborsko vsedržavno nagradno streljanje dogodek, kakršnega mesto Maribor še ni doživelo in ki bo pokazal obenem tudi. da se je ta šport pri nas že tako razvil, da moramo s ponosom stopiti v tekmovalne vrste z drugimi narodi.
Program velikega nagradnega streljanja bo obsegal dve glavni kategoriji in sicer strelsko-sportno in lovsko-sportno tekmovanje. V prvi skupini se bo streljalo večinoma z vojaškimi puškami ter dalje z malokalibrskimi, s pištolami, samokresi in raznimi drugimi strelskimi pripravami, medtem ko bo lovsko streljanje obsegalo te-le tekmovalne vrste: streljanje na leteče golobe in na zajce, streljanje na brakadi, streljanje Da stoječega srnjaka, izginjajočega ruševca, zajca in lisico, bežečega srnjaka, na spominske tarče in streljanje za naslov državnega prvaka v lovskem gtreljanju leta 1929.
Podrobnejša določila za udeležbo pri posi-meanih skupinah nagradnega streljanja so razvidna iz programov, ki se bodo v prihodnjih dneh razposlali in bodo interesentom na razpolago pri vseh lovskih in strelskih društvih in podružnicah.
Priprave za to veliko vsedržavno strelsko prireditev so v Mariboru v polnem teku in jih vodi poseben prireditveni odbor, ki je sestavljen iz najuglednejših in najbolj agilnih članov mariborske strelske družine in sekcije Maribor Slovenskega lovskega društva, ki so razen tega še organizirani v posameznih strokovnih odsekih, ki že razvijajo svojo živahno delovanje. Pa tudi javnost je s svojo naklonjenostjo posebno z darili za nagrade, s prostovoljnimi prispevki za kritje stroškov in pripravljanjem prenočišč odločno pokazala, da se v polni meri zaveda velikega pomena te prireditve za Maribor in vso državo, ki bo brez dvoma zelo dvignila zanimanje za strelski lovski šport v Mrših plasteh naroda.
Osebne vesti
■jc Napredovanje finančnih konceptnih uradnikov. S kraljevim ukazom so bili postavljeni za višje inšpektorje generalne direkcije v 4. n; skupini I. kategorije: Angel Savnik, šef oddelka za trošarino, takse in finančno kontrolo; Ivan Ditz. Matko Kisič. Makso Laschon in dr. Ljudevit Val javec. višji inšpektorji T/5 pri dinančni direkciji v Ljubljani. — Za višje inšpektorje generalne direkcije 1/4 in v. d. šefa davčnih uprav: v Ljubljani (mesto) Josip Mosetizh, v Mariboru Avgust Sedlar, v Ptuju Hinko Perne, v Krškem Franc Gabrijelčič, dosedanji višji inšpektorji 1/5 pri istih davčnih upravah. — Za inšpektorje finančne direkcije T/6 so bili postavljeni pri finančni direkciji v Ljubljani: Fran Mahkovec, dr. Aleksander Podobnik in Viktor Jurko: pri davčnih upravah: v Šmarju pri Jelšah Anton Gunde, v Novem mestu Ludo-vik Muha in v Mariboru Ivan Predikaka, vsi doslej sekretarji 1/7 pri istih upravah.
•k Iz vojaške službe. Napredovali so v čin majorja pehotni kapetani 1. razr. Rudolf Štau-ferj Juro Heruc, Marijo Zlobec in Mirko Gre-gurič: topniški kapetan I. razr. Milivoj Celesti-na; konjiški kapetan I. razr. Rado Avšič; inže-njerski kapetan I. razr. Vekoslav Cener in administrativni kapetan I. razr. ekonomske stroke mornarice Anton Jezernik. — Izpit s o napravili za čin rez. admin. podporočnika inž. telm. stroke kaplar dijak Boris Jenko in za čin
Najboljša brezalkoholna pijača je
Original „ SANITAS"
Dobi se v vseh gostilnah in restavracijah. Izdeluje I. SLOVENSKA TOVARNA MINERALNIH VODA Slomškova ulica štev. 27
Sf>ominjam se naše male, v špmskem bezgu toneče hišice in zanemarjenega razsežnega vrta z gostimi malinami, koprivami in lopuhi. To je bil moj lastni in veliki svet: koliko čudežev in skrivnosti sem odkrival tod! Orjaška črna krava, ki se je pasla pred hišo, mi je bila nedvomno sovražna, ker je imela ostre roge in me tako srejx> gledala z nepremičnimi izbuljenimi očmi. Tudi golega mastnega tojx>rilega prašiča sem se nekoliko bal. Zato so bili moji prijatelji: kuharica Spiridonovna, deček Griški, sin našega soseda čevljarja in veliki, hudi, razkuštrani pes-čuvaj Volk. Prav nič se ga nisem bal in mu prinašal kosti: saj je vedel, da stanujem v hiši.
Nihče ne občuti krivice tako kakor otroci, ki s čisto dušo in odprtim srcem vstopijo v svet. Zakaj sem sovražil rdečelasega mačka z zelenimi očmi, ki ga je imeja naša hišna gospodinja? Zato, ker sem ga nekoč srečal z drobnim, revnim ptičkom v gobcu. Od tedaj sem vedel, da lazi po vrtu okoli gnezdeč in ga obmetaval s kamenjem, čeprav me je prav sovražno gledal in se naježil. Odkod sem imel ta prirojeni čut za pravico, za usmiljenje napram slabejšemu? Ne vem. Najbrž izvira iz prirojenega sočustvovanja, one blagosti, katero podeli Bog vsem kristjanom. A moji izobraženi, prosvit-ljeni stariši so vedno morali poseči v moj svet.
»Pusti no mačka! Že zopet se bo gospodinja kregala!«
»Ce pa na ptičke preži po vrtn, na drobne ptičke? Saj sem videl!«
»Mora biti tako! Saj prav tako hoče jesti kakor ti sam.«
»Rajše bi naj podgane lovil v kleti! Koliko se
Ise jih je razpaslo ...«
»Zakaj pa se ti podgane nič ne smilijo.«
»Tako... To že ni lepo, da se inaček podgan
boji pa se znaša nad ptički.«
Kako bi naj mami raztolmačil, zakaj se mi sinili ptiček, ki ga maček vjame, dočim se mi zdi pravično, da vjame podgano? Ne vem dokazati, da nasprotuje vesoljna resnica nasilstvu zoper slabej-šega. Mama tega sploh ne občuti in me omami s svojo zoološko modrostjo. »Maček ni nič kriv. Tako je na svetu. Živali jedo druga drugo ali vsaj travo, ljudje pa jemo vse: rastline in živali.« Kako bi bil jaz kos mami, ki vse jjozna. Z očetom vred je napovedala v znamenju svoje izobrazbe in naprednega prepričanja neusmiljeni boj čudežem in pravljicam, katerih je bila piolna moja otroška duša. Moji učeni stariši nikoli niso razumeli, koliko globoke modrosti je skrite v Kristusovih preprostih besedah: »Bodite kakor otročiči!« Vsa poezija otroškega stvar-jenja, ki hrepeni po primernih, za razvoj potrebnih oblikah in slikah, se je jima zdela zgolj prazno-vernost, sami predsodki. Hitela sta svojega sina ozdraviti od vsake »jokavosti in neumnih pravljic«. Sicer se je upirala temu sama modra narava, ki ne dovoli uničiti živega duha.
A če se ne da uničiti, se vendar lahko opu-stoši in pokveči...
Stariši so smotreno nadaljevali mojo vzgojo. Pravljice, katere mi je pripovedovala mama in včasih tudi oče, so bile vedno popolnoma trezne: brez vsakih vragov in vil, brez vešč in čarodejev. A vse bolj so mi ugajale druge pravljice, katere mi je, žalibog jako fiorcdkoma, pripovedovala kuharica. Stariši 90 ji zabičali, da bo takoj izgubila službo, če mi bo vtepala v glavo kmečke prazne marnje. Poslušal sem čudežne povesti saino takrat, če sta odhajala oče m mati zvečer na obisk, preden sem šel spat. A tem bolj sem se navduševal za blage junake, ki premagajo hudobne moči. Resnica in domišljija sta postajali zame eno, jokal sem se in
Dr. Igor TavCar
Ljubljana - Breg 8 ordinira zopet redno od 16. avg. dalje
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo imajo drevi: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, in Mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. *
© Smrtna kosa. V nedeljo zjutraj ob 6 je nenadoma preminul tragične smrti aktuar drž. licej-ske knjižnice Ludovik P le vel j. Rodbini naše sožalje.
0 Veliko javno tombolo prirede poštni uslužbenci v prid zgradbe Poštnega doma v Ljubljani v nedeljo, dne 151. septembra 1929, ob 15 na Kongresnem trgu. Tombola bo imela 300 dobitkov, med temi 10 krasnih tombol. Vsaka tablica stane samo 2 Din. Tablice prodajajo pismonoše.
0 Smrtna kosa. Včeraj je umrl v tukajšnji hiralnici sv. Jožefa g. Miha Kocjan iz Dragatuša v Beli krajini, oče p. Otona na Brezjah. Pokojni je bil svoje dni dolgo vrsto let župan in gostilničar. Opravljal je nekaj časa tudi službo cerkovnika pri domači župni cerkvi. Dočakal je visoko starost 80 let. Zadnja tri leta je bolehal na strašni, mukepolni bolezni — raku, katero je prenašal z Jobovo potrpežljivostjo. N. v m. p.
© Nevarna igra. Pravi vzrok sicer ni znan, Čadež nekaj onegavil s pištolo, ki se drugače rabi za strašenje psov. Pri tem se je zgodilo, da je Jaka ustrelil Ivana Babnika v obraz s tisto pištolo ter mu nevarno poškodoval desno oko. Babnik trdi, da je Čadež storil to nalašč. Bolno oko je osem dni zdravil v bolnišnici, zdaj pa se je zatekel na policijo in celo reč naznanil.
O Mesa si je zaželel. Prošlo noč je bil menda prav posebno lačen ali pa ga je ravno prijela slast. Kdo je bil, se namreč še ne ve. Prišel je od nekod v Janševo ulico, kjer ima mesarijo Ivan Muller, razbil šipo na mesnici in segel z roko skozi odprtino. Ukradel je 12 kg prekajene slanine, 3kg suhega mesa in 4 suhe klobase. Podjetnega in drznega vlomilca je opazila Alojzija Perne, ki je tudi vpila nad njim, ko je segal skozi omrežje v notranjost. Falot pa se za vpitje še zmenil ni. Ko je menil, da ima robe dovolj, jo je pa urnih krač pobrisal čez polje proti Savljam. Perne pravi, da je bil vlomilec okrog 40 let star, visok, močan, gologlav, v sivo svetlo obleko opravljen mož. Dognali so dalje, da je tisti večer prav takšen možak, kot ga opisuje priča dogodka, sedel v neki gostilni v soseščini z nekim tovarišem prav do policijske ure. Nato sta oba odšla. Oba sta bila stavbinska delavca. Kaj, koliko že vedo na policiji o možu — samo še prijeti ga je treba, pa je po njem.
© Po prekrokanih nočeh pravijo, da rada glava boli ali pa tudi kaj drugega časih. Resničnost tega dejstva je včeraj prav hudo in dejansko skusil delavec Miha. Pil je bil celo nedeljo, cel večer in domala celo noč — do treh zjutraj. Tedaj je šele v mošnjičku zazevala praznina, prej pa za Miho itak ni konca — in tedaj je Miha legel nekam za mejo in nekoliko zaspal. Da mu pa ne uteče zaslužek, se je koj zjutraj podal na svoje navadno delo k stavbi nekje v predmestju. Miha je namreč zidar. Nekaj časa je Miha 14^)0 opravljal svoje delo, nenadoma pa se mu je zvrte-lo v glavi in omahnil je z odra nizdol. .. Zdolaj so ga našli hudo potolčenega ter brž telefonirali po rešilni avto, ki je Miho odpeljal v bolnico.
© Zanko okoli vratn... Nekje v šiški je stal na cesti Lojze Hiršman. V tem je mimo priropotal s svojim dvovprežniin praznim tovornim vozom posest. Andrej Babnik. Hiršman se mu je lepo umaknil na rob ceste, toda Babnik se razume na razne »špase«, pa je enega izmed teh hotel dejansko preizkusiti na Hiršmanu. Sedeč na vozu, je napravil iz biča zanko ter jo s prav indijansko spretnostjo za šalo vrgel Hiršmanu okrog vratu. In je potem presenečenega fanta potegnil z roba ceste lepo k sebi do voza. Konji so medtem vozili dalje, Babnik pa je tako krepko potegnil Iliršmana k sebi, da je tu padel pod voz ter se na licu močno poškodoval. Babnik je seveda konje takoj ustavil ter hitel Hiršmanu na pomoč. Dvignil ga je izpod voza in se jel opravičevati, da ni mislil tako hudo, ampak
Na praznik 15. avgusta t. 1. ob 4. uri pop. v župni cerkvi na Bledu
CERKVENI KONCERT
Dirigira: Jos. Klemenčič, pri orglah: Stanko Premrl, stol. kap. — Sodeluje: Radovljiško pevsko okrožje in orkester.
se smejal ter hotel biti sam Ivan-carjevič, ki pomaga vsem nesrečnim in preganjanim ... Poleti, če so dozorela jabolka, me ni pustila gosj>odinja na vrt. A nekega večera sva ostaja z Griško doma in sklenila nastopiti pravljično pot v prepovedani svet onstran strohnelega, z zelenim mahovjem poraščenega plota. Griška je prinesel lok in leseni »začarani meč«, jaz pa sem mami odnesel glavnik, naprstnik in vretence sukanca. V molku sva se prerila skozi osat in koprive zadaj za hišo ter našla luknjo v plotu.
»Glej, ]>esjani prihajajo!« je zašepetal Griška in mi ]x>kazal strašilo sredi vrta. Zakadila sva se v sovražnika in ga jjodrla na tla. Pot v začarani gozd je po3tal prost. Privezala sva po vseh navodilih konec niti na plot, da ne bi zašla v goščavi, odvijala sukanec in korakala naprej proti domnevnemu gradu začarane kraljične. Skozi trnje, akacije in kosmačo sva se z razpraskanim obrazom prerila do jablan. Griška je mimogrede pobral na tleh nekaj ovenelih, še zelenih odpadlih jabolk, a hitela sva naprej. Naposled sva zagledala sredi gostega robidovja in kopriv, pod senco starih vrb malo hišico. V nepopisnem razburjenju sva počepnila in pričeli prisluškovati.
»Tukaj mora živeti hudobna vešča!«
»Kako to veš?«
»Glej, ogenj je prižgala, pa zdaj bo porinila ujeta otroka v peč!«
Poletno solnce je zahajalo, in na nebu je stala zlatordeča večerna zarja. Najbrž je odsevala v okencu, a mislila sva samo na razbeljeno veščino peč. Kakor nalašč se je v tem trenutku razlegel suhi, starikavi kašelj. Morebiti je kdorkoli kašljal daleč onstran plota, na ulici, a vztrepetala sva v grozi.
»Vešča prihaja! Beživa!« je zašepetal Griška pa sva se spustila čez drn in slrn. Naletela sva na malo močvirje, po katerem so skakale žabe, in sva
rez. lekarniškega poročnika kaplari dijaki Rudolf Jušič, Žigo Mittelbach in Milan Petrovič ter redov dijak Bruno Finkenstein. — Po službeni potrebi sta odrejena v štab poveljstva zrakoplovstva zrakoplovni poročnik Miloš Da-čin in za vršilca dolžnosti častnika za tehnične posle t. balonske čete nižji zrakoplovno-tehnič-ni poslovodja IV. razr. Vekoslav Pavlin.
•jc S pošte. Nastavljeni so: za kondukterja III-3 žund. narednik Anton Sever v Ljutomeru; za zvaničnike 3. skupine dnevničarji: Rudolf Mechora v Bohinjski Bistrici, Štefan Godec v Pragerskem in Alojzij Koser v Slatini-Radencili; za siužitelja 2. skupine dnevničar Ivan škorjn-nec na ljubljanski kolodvorski pošti. — Premeščeni so: pb. ur. 11-4 Ivana Krajčeva iz Gornje Radgone v Zagorje ob Savi in Marija Zorova z ljubljanske glavne pošte v Domžale; pb. ur. 11-5 Ciril Kiferle iz Jesenic-Fužin v čakovec; kon-dukter TI 1-3 Joško Pavlin iz Ptujske gore v Maribor na kolodvorsko pošto; priprav. III-4 Klara Mikovčeva z ljubljanske glavne pošte v dvorske pošte na glavno mariborsko pošto, Čakovec, Mihaela Gačnikova z ljuDtjanske kolo-Karla Knolova s poštne podružnice štev. 5 v Ljubljani na mariborsko glavno pošto, Marija Koroščeva z glavne ljubljanske pošte v Tržič, Cilka Mežanova z ljubljanske glavne pošte na Bled, Pavla Petermanova z glavne pošte v Ljubljani na Jesenice na Gor. in Marija Lovšinova s Ptujske gore v Prevalje; zvaničniki 1. skupine Martin Pogorevc s kolodvorske na glavno pošto v Mariboru, Joško Kapel iz Celja v Rogaško Slatino. Fr. Hojnik iz Celja na glavno mariborsko pošto in Ivan Jelen iz Celja v Krško; zvan. 2. skup. "Joško Lavrenčič iz Krškega v Celje; zvan. 3. skup. Joško Geiser iz Pragerskega na mariborsko kolodvorsko pošto, Bogomila Primo-žičeva iz Domžal v Ljubljano na glavno pošto; služ. 2. skup. Franc Mak z mariborske kolodvorske pošte v Čakovec, Maks Dožanko z glavne na kolodvorsko pošto v Mariboru, Alojzij Švagan iz Brežic v Hrastnik, Valentin Žandar z ljubljanske kolodvorske pošte v Moste pri Ljubljani, Fr. Horvat iz Slov. Bistrice na mariborsko kolodv. pošto; dnevn. Justin Grošelj z glavne mariborske pošte v Čakovec, Joško Zve-glič z mariborske kolodv. pošte v Brežice in Ant. Toman z ljubljanske glavne pošte v Kranjsko goro. — Poroke: pb. ur. II-3 Terezija Lesja-kova v Podčetrtku se je omožila z Dimitrijem Babkovim, služ. 2. skup. Marija Muhovičeva v Celju pa z žel. ur. Vladimirjem Medveščkom ter zvan. I. skup. Joško Gruber v Celju je vzel za ženo Viktorijo Žepkovo.
Dru$e vesti
•jc Romarjem na Sv. Višarje 17. avgusta. Ponovno opozarjamo, da ne prevzamemo za tiste, ki ne bi imeli izkaznic Pevske zveze, glaseče se na datum t", in 18. avgusta, nobene odgovornosti. Italijanske obmejne oblasti jih ne bodo pustile čez mejo. ker jih ni v imeniku, katerega smo jim mi izročili. Torej naj nihče ne poskuša vstopiti v romarski vlak z izkaznico Ženske zveze z dne 3. in 4. avgusta. — Spoved naj romarji opravijo doma, ker je na Sv. Višarjih Dremalo prilike. Pri skupni glavni sv. maši v nedeljo ob šestih se bodo pele sledeče pesmi: Sattner: Pred Bogom poklokniino (G-dur); Premrl: Marija, ohrani nam dom in rod; Kimovec: Srce Kraljevo; Sattner: Vijemo ti vence. Ob koncu svete maše: Povsod Boga. Note razdelimo v vlaku, odnosno na Sv. Višarjah. Pevci naj naštudirajo omenjene pesmi že doma.
•jc Umrl je v nedel jo 11, avgustu zvečer g. Alojzij Žerovnik, gostilničar in delovodja v Vašnh pri Medvodah. Pokojni je ustanovil v Preski gasilno društvo, sodeloval pri vodovodni zadrugi, bil je nad 30 let zaposlen v tovarni za celulozo v Goričannh. Bil je za časa svojega žtipanovanja priljubljen zlasti pri revežih in zapostavljenih. Kot našemu dolgoletnemu naročniku želimo njegovi duši večni pokoj.
•Ar Zadružna zveza prosi vse svoje članice, ki so prejele okrožnice glede zadružne razstave, da ji čimprej pošljejo vse tiste stvari, za katere jih zveza prosi. Čas za pripravo zadružne razstave je kratek, zato je treba hiteti z zbiranjem materijala, da bo mogoče vse pravočasno urediti. Naj zadruge to vpo.števajo in pripomorejo k temu, da bo razstava lepše uspela.
■jc Sprememba meje med Ljubljano in Je-žico. Z odlokom od 3. avgusta 192<> št. 2I.S13 je odločil komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti, da se med občino Ježico, okraj Ljubljana okolica, in mestno občino ljubljansko izpreminja meja tako, da se iz občinskega ozemlja krajevne občine Jezice izločijo in in-korporirajo k mestni občini ljubljanski nastopne zemljiške parcele: a št. 1932, 648, 649, 650, 651, 652, 653, 654, 655, 656-1. 656-2, 1276-2 in 1334 iz katastralne občine Ježica in b št. 461, 462, 463. 464. 465, 466. 467, 468, 469, 470, 471, 472, 1894. 1895, 1896 in 189" iz katastralne občine Stožice. S tem je izvršena inkorporacija pokopališča pri
Sv. Križu in naselja Brinja k mestni občini ljubljanski. Izprememba se izvrši glede na davčni predpis z veljavnostjo od 1. januarja 1930.
■jc Huda nesreča. V pondeljek dne 12. avg. se je v Dravljah pripetila huda nesreča, katere žrtev je bil 51etni Slavko Barešič. Popoldne je šel s svojim 71etnim bratom in sosedo v vas k Jerincu. Soseda se je zapletla v razgovor in nI pazila na otroka. Mala dečka sta stikala okoli po drvarnici in po dvorišču. Nazadnje je mali Slavko zapazil nekak stroj za cufanje žime in morske trave. Deček se je pričel igrati s strojem in vrteti nevarno igračo, ter z roko tipati v notranjost stroja. Naenkrat so ga valjarji zgrabili za desno roko, mu jo stisnili in potegnili skozi. Na oni strani so mu jo pričeli železni kaveljni trgati in jo raztrgali do zaj>estja. Na njegov jok so od vseh strani prihiteli ljudje in komaj potegnili dečku roko iz stroja. Skoro nezavestnega so prepeljali v bolnišnico.
■jc Slovenski pevci v Zagrebu. Od 15. do 18. avgusta bo v Zagrebu kongres učiteljev iz vse Jugoslavije. Ob tej priliki bo zbor slovenskih učiteljev priredil v Zagrebu koncert v dvorani zagrebškega velesejma. Nastopilo bo okrog 60 pevcev in pevk pod vodstvom pevovodje g. prof, Srečka Kumarja. Sodelovala do tudi članica zagrebške opere gospa Vilma Nožinič.
■jc V Službenih novinah od 10. avgusta je objavljen »Zakon o priznanju častniškega čina dijakom farmacije, ki so se udeležili vojne za zedinjenje in osvobojen je«.
■jc Razpisano je na rudarski šoli v Celhi mesto profesorja za plavžarstvo. Kandidati, ki morajo biti državljani kraljevine SHS, popolnoma zmožni enega državnega jezika, imeti primerno naobrazbo ter prakso in ki so zadostili vojni obveznosti, naj vlože svoje s potrebnimi izvirnimi spričevali ali s spričevali, v overovljenih prepisih opremljene prošnje potom ravnateljstva rudarske šole v Celju na ministrstvo za šuine in rudnike, najkasneje do 31. avgusta. Prosilci se opozarjajo na določbe čl. 4 in 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih. Zahteve naj se navedejo v prošnji.
■jc Ameriški senator v Sarajevu. Prejšnji teden je prišel v Sarajevo senator ameriškega kongresa Louis Crampton s svojim sinom. Ogledal si je mesto, zanimal ga je zlasti muzej.
■jc Usoda mesečnice. Znano je, da so nekateri ljudje zelo podvrženi vplivom meseca; takim pravijo ljudje da so »mesečni« ali da »jih mesec nosit. Taka žena je tudi Ana Grič v Novem Sadu. Ponoči jc vsta jala in v snu hodila po mestnih ulicah, te dni pa je na takem nočnem sprehodu skočila v vodnjak, kjer je utonila.
•jc Ameriški izletniki v Dalmaciji. V Dubrovniku se je usidral velik angleški parnik, ki je iz Amerike pripeljal 500 turistov. Poleg Dubrovnika bodo izletniki obiskali tudi druga mesta ob naši obali. — Sploh je v tem času ob Jadranu dovolj gostov iz vsega sveta. Vsak dan beremo o kateri novi ladji ki pripelje toliko in toliko izletnikov v to ali ono dalmatinsko mesto. Primanjkuje celo prostorov ter so ravnokar v Dubrovniku sklenili zgraditi velik moderni hotel za goste. Hotel bi naj imel 300 sob z vsemi drugimi potrebnimi prostori.
•jc Policijski ravnatelj — okratlen. Nek podjeten tat si je te dni privoščil za objekt svojega delovanja samega ravnatelja policije v Novem Sadu, g. dr. Veljko Momiroviča. Ko se je namreč ta kopal v mestnem kopališču, mu je med kopanjem zmanjkalo 5000 Din z listnico vred. Tat pa je bil le podjeten, spreten pa ne
—	zato so ga takoj prijeli in zaprli.
•fc Ponarejeni dvodinarski novci. Pred meseci smo imeli v Ljubljani podoben slučaj, ko sta dva mala dečka, obrtna pomočnika, stala preti porotniki radi ponarejanja kovanega denarja po 2 Din. Zdaj poročajo o takšnem ponarejanju z Hrvatske. V Mariji Bistrici so zaprli Ignaca Kruhka, pri katerem so orožniki našli dobro izdelan model za izdelavo dvodinarskega denarja,
ft
Žrebanje loterije »Županove jame« bo 15. avgusta. Vse srečke, ki r.e bodo do 14. avgusta plačane
—	so neveljavne.
■jc Opozarjamo na velesejem v Pragi, ki se vrši od 1. do 8. septembra.
■jc Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne, bolezni je najtopleje priporočati rabo » Franz-Josef «-vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
■jc Tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje na dan 14. t. m. ob 9 ustmeno dražbo za prodajo 430 komadov zabojev raznih dimenzij.
Podrobna pojasnila se dobe v ekonomatu tobačne tovarne, kjer so zaboji na vpogled.
■jc Opozarjamo na oglas Spodnještajerske Ljudske posojilnice na zadnji strani današnjega »Slovenca«.
E. Čirikov:
Opuslošena duša
Izpoved marksista
... Kako mučno dolg je ta, v ječi prvi in v življenju zadnji dan! Pod stropom je že vzplamtela električna lučka. Čakal bom, dokler je ne ugasnejo. Ob svitanju me popeljejo na morišče. To se zgodi — ne vem iz katerega vzroka — vedno ob svitanju.
Dali so mi peresnik, črnilo in veliko polo papirja: hočejo, da vse izpričam pismeno. Imajo po svojih kletkah dosti vjetih zveri, ampak jaz sem posebna živina, za katero se zanimajo, kakor, recimo, govorečo opico. Izobraženec sem, iz dobre družine, in je predvsem moj oče — marksist. Zdaj je pobegnil v inozemstvo, da se reši pred boljševiki, to se pravi, da se reši tudi pred lastnim sinom... Kako ne bi bili moji nasprotniki radovedni I
Noč je dolga. Naše misli so kakor ptice. Do svitanja bodo lahko preletele vso mojo življenjsko pot. Ni tako dolga: 9em star šele petindvajset let. • i <
S petimi leti se natančno spominjam predragega očka in mamice. Oče se je po univerzi pripravljal za znanstveno delovanje, bil je astronom. Tudi mama je študirala zoologijo na visoki šoli... Sc vedno prav razločno vidim vse podrobnosti one noči, ko se je jokala uboga mamica, in so odpeljali orožniki po izvršeni preiskavi očko v ječo. Vozili smo se potem v jetniški zamreženi barki po reki Kami. Kako me je vse zanimalo! Vsi so me imeli "sdi in me nsučiH kričati; »Doli s samovlado!«: Tako je postal moj oče namesto univerzitetnega
profesorja politični prognanec v sibirskem mestecu. • * »
samo za šalo, da bi ga malo ustrašil. Zadeva je šla do prvegu stražnika, ki je vso reč popisal, pa ne za šalo, ampak prav za res. In bodo tudi posledice za Babnika najbrž bolj za re« ko za
»špas«.
O V polnočnih urah ... Sicer navadna stvar, ki se mnogokrat in mnogoterim dogodi: pijan je bil, pii je kolovratil po vseh kotih in končno tudi zašel v zgornje prostore, kjer se je bilo potlej zgodilo tisto... Zagonetna beseda: tisto! Bil je trgovski potnik. Pa je tedaj prišel v zgornje prostore hotela »Soče« na Sv. Petra cesti, natreskan kot kanon. Spravil se je kar nad sobarico, ki mu ni pustila, da bi bil rinil kar v prvo sobo spat. Ubogo Francko je najprej na vse viže opsoval, potem se je je pa lotil še s pestmi. Krepko je udarjal po sobaričini glavi, da se je ta po treh udarcih zrušila na tla, potem pa zarjula na pomoč. Pozneje se je ugotovilo, da je sobarica pri tej priliki dobila rdeče lise po obrazu in da jo je mučil hud glavobol. Trgovski potnik pa je stekel po stopnicah in ven čez cesto naravnost k Ljubljanici. Ravnokar je bila ura v frančiškanskem zvoniku polnoč. Na Sv. Petra nasipu je patruljiral stražnik in potnik mu je pritekel naravnost v naročje. Hudik vendar! je zaklel hudi fant, bom pa že še temu tudi ušel! In je začel mahati in kriliti z rokami okrog sebe in proti stražniku, da bi si napravil prosto pot. Stražnik pa je seveda tudi službeno postopal — s službeno gumijevko je nočnega begunca utrnil po desni rami. Ampak potnik je uren in je stražniku ušel. Tam pred kavarno »Prešeren« pa so ga prestregli gosti in zopet je prišel stražniku v roke. V eni sapi je pripovedoval, da je cel dan popival z neko zloglasno žensko v »Soči«, nazadnje pa se je je naveličal. Hotel se je ženske iznebiti, ker ga je postalo sram. Zato je tudi zbežal in ra'vno radi tega sramu ni dopustil, da bi ga bil stražnik prijel...
Iz policijske torbe. Krulc Ivan, delavec iinniesu, je naznanil, da mu je nekdo iz barake »Obnova« na Kette-Murnovi cesti, kjer začasno prenočuje, ukradel rjavo, še čisto novo srajco. Sumi nekega tovariša delavca, ki je bil tisti dan odšel iz dela in se je po odhodu dru-
gih delavcev na delo sam nahajal v baraki. — Delavcu Ludviku Korošcu v Linhartovi ulici pa je nekdo ukradel en par novih moških boks čevljev.
Maribor
□	Radi zakasnitve izplačila osebnih prejem-
koT za mesec avgust 1929 nastavljencem drž. učiteljišč v Mariboru ne zadene finančne direkcije v Ljubljani nikalca krivda. Ministrstvo prosvete ni otvorilo za učiteljišča zadostnega kredita, zato je prosvetni inšpektor v Mariboru poslal finančni direkciji plačilni nalog za državno moško učiteljišče šele 8. avgusta t. 1., katerega je izvršil oddelek za državno računovodstvo in proračun dne 9. t. m., dočim bo pa prosvetnemu inšpektorju mogoče izdati plačilni nalog za žensko učiteljišče šele tedaj, ko bo ministrstvo otvorilo v to potreben kredit. V splošnem pa prosi direkcija, da naj se v bodoče vsakdo, ki ima prejeti iz državne blagajne kako izplačilo, obrača z event. urgencami pred vsem na svojega pristojnega nakazovalca, ki je v prvi vrsti poklican pojasniti morebitne zapreke.
□	Občni zbor Vzajemnosti v lavant. škofiji se vrši dne 26. avgusta 1929 ob 10 dopoldne v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Na dnevnem redu so izredno važne stvari, zato se naj gg. duhovniki obč. zbora udeleže v največjem številu. Vsaka dpkanija pa naj gotovo pošlje vsaj po enega zastopnika.
□	V Jarenini bo v nedeljo, 18. avgusta ob 11 izročil vlad. svetnik dr. Ipavic tamošnjemu dekanu in kanoniku Jos, Čižeku kraljevo odlikovanje: red sv. Save, županu Šparlu pa zlato kolajno. — Isti dan priredi jareninsko Prosvetno društvo popoldan po večernicah gledališko igro »Kri-voprisežnik«. Pri tem sodeluje pevsko društvo »Maribor«, ki napravi ta dan izlet v Jarenino. Priporočamo mariborčanom, da se pridružijo v velikem številu »Mariboru«. Prireditve v naši Jarenini so vedno zelo vabljive.
□	Pohvala mestnemu knjigovodstvu. V soboto je pogledal v navzočnosti, g. župana dr. Ju-vana visole belgrajski dostojanstvenik mestno knjigovodstvo. Našel je vse knjige v najlepšem redu, pohvalil vestno uradništvo in obljubil g. županu pomoč pri prihodnjem mestnem proračunu.
□	Želja občinstva. Prebivalci spodnjega Tomšičevega drevoreda bi se radi posluževali kuhanja na plin, a ravno v tem delu ni plinskih cevi. Občina bi storila veliko dobroto, ako bi upoštevala težnje zgoraj omenjenih prebivalcev in oskrbela za ves Tomšičev drevored plinsko napeljavo.
Slediti z pleničkami?
„Ne tega mi pač ni treba več" povdarja gospa Mica. »Dobro negovano dete, kakor je moja Majdica, dobiva vedno sveže perilo, za katero skrbi brez truda le
Dunajsko gospodarsko pismo
Zanimanje merodajnih krogov aa ozdravljenje našega izvoza češpelj. — Kako je danes s tem vprašanjem, kakšne so dosedanje hibe in kako pomagati.
Dunaj, " avgusta.
Pred par dnevi sem čital v »Slovencu«-, da se hočejo merodajni krogi pobrigati za ozdravljenje našega izvoza češpelj in potrebno ukreniti, da doseže ta izvoz zopet staro dobro ime. — Izborno, skrajni je čas, kajti češplje so naš glavni sadni pridelek, s katerim nosimo prvenstvo. Zato nekaj resnih besed o tem vprašanju
Že štiri leta so bavint vsakokrat pred izvozno dobo ln tekom nje o usodepolnih pogrešlrih, ki jih zakrivljajo naši rojaki z izvozom češpelj, kako blazno zapravljajo leto za letom stotisočake s to kupčijo, namesto da bi jih pridobivali, in kako spravljajo vso to izvozuo kupčijo ob dober sloves, ki ga je imela naša češplja v tujini, zlasti v naši soseščini. — Vem, da imam v domovini pazljivih čitateljev zlasti gospodarskih poročil iz tujine. Zato sem prepričan, da se marsikdo spominja, da sem že večkrat naravnost klical merodajne kroge, naj posežejo tu vmes in morda spravijo to veliko kupčijo v prave tire. Kako naj bi se to zgodilo, si nisem bil prav v svesti. Ali zdaj, ko se to vprašanje sproža celo od strani naših najmorodajnejših strani, moram vendar poskusiti, da tudi jaz po svojih skušnjah pripomorem k dobrim namenom glede na naš izvoz tega pridelka v inozemstvo.
Skrb merodajnih krogov bi mogla biti posvečena že pridelovanju češpelj. Že pred tremi leti sem povedal v podlistku ljubljanskega lista o moji poti v Kozarac planino nad Prijedorom do Banjaluke, kaj vse sem tam videl in doživel. Na nekaj kilometrov daljine in širine so tam sami — »ovočnjaki« češpelj ali šljiv, kakor jih imenujejo. Po ogromni večini so TurČini gospodarji, ki se žal še vedno odlikujejo po brezmejni lenobi in zanikernosti. To so fatalisti tudi kar se tiče pridelka sliv. »Sto Bog dade!«je vsa njihova modrost in tudi — delo. Tam je sadovnjakov, kjer je skupaj kar na tisoče češpljevih dreves, nič drugega tam ne vidiš kakor češpljo za češpljo. Ali človeku se kar milo stori, ko vidi tisto brezmejno nevarnost, kamor se ti oko zaleti po ogromnih sadovnjakih. Gospodarji, njiž žene, njih bosi tn razcapani otroci postopajo brez dela, nihče se ne dotakne, da bi kakorkoli počistil po sadovnjakih, da bi porezal suhe in nepotrebne veje, da bi drevo bujneje rastlo in več rodilo, pa samo takega sadeža, ki ga je lahko in dobro prodajati. Pa tudi ne pade nikomur niti od daleč na um, da bi počistil med drevjem bujno rastoče parazite. — Namesto samih lepih, debelih češpelj raste vmes več drobiža, ki ni za prodajo.
Ljudje vseh starosti celo leto posedajo v svojih bezničastih kafanah, poletu zunaj pred njimi, in govore o vseh možnih rečeh, zanašajo se na vreme, da jim da dobro letino šljiv, — kajti ako ta ne obrodi, je med njimi pravcata revščina. Pa hodijo od zgodnje spomladi v sadovnjake ogle-
pozabila, da bi se lahko poslužila naprstnika, ki bi se moral spreobrniti v čolniček. Obtičala sva v blatu do kolen. Treba bi bilo zalučati čez pleče nazaj glavnik: zrastel bi potem pragozd in ustavil vešool A bila sva preveč zbegana in nisva nikjer našla niti rešilne niti. Brez kažipota sva pridrvela do plota, si strgala pri plezanju srajčki, a vendar ušla grozni vešči. Zato pa sva naletela na drugo veščo: hišno gospodinjo. Smuknil sem mimo noter v hišo, a Griško je vjela. Zatulil je na vse dvorišče, in sem videl v špranjo, kako je reveža pretepala z njegovim lastnim »začaranim mečem«. Odrasli ljudje seveda niso ničesar vedeli o začarani kra-ljični, katero sva hotela odrešiti in sklenili, da sva samo kradla jabolka. Skočil sem moker, ne da bi se sldkel, v posteljo, da uidem zasliševanju in tako tudi zaspal. Mama je prišla domov šele ponoči. Zjutraj sem se zbudil v mrzlici in se mi je bledlo. Zaman sem poskušal pojasniti, da nisva nobena tatova, temveč junaška viteza. Se Spiridonovna me ni razumela. Cul sem, kako me je branila pred očetom: »Veliko škodo sta naredila, če sta zmaknila pet zelenih jabolk! Za tako malenkost pa tako razgrajati!«
Preživljal sem nepopisne muke. Teden dni pozneje, ko sem bil še jako slaboten in moral ždeti v sobi, sem naposled vse povedal mami. Mislil sem, da ne bom več čul grozne besede »tat«! A oče z mamo sta se razjezila še bolj. Dolgo sta se prepirala o morali in nekem, zame neumljivem pozitivizmu ter sklenila, da mora otrok trezno gledati življenje. »Ne rabimo bedastih sanjačev!« Mislil sem, da me na tihem še vedno imata za tata, in me je to nepopisno grizlo. Vsekakor sta mi prepovedala občevanje z Griško. Najbrž sta vendar mislila, da so naju jabolka zvabila na vrt... Tako sem izgubil edinega prijatelja. K psu Volku itak nisem smel blizu: mama je rekla, da od njega lahko dobim samo trakuljo in garje... Samo Spiridonovna mi je še ostala...
Stariši so se lotili vzgoje »bedastega sanjača«. V tem oziru sem imel izredno srečo. Mama je študirala živalstvo in oče zvezdoznanstvo. Z združenimi močmi sta mi razodevala, da ni nikjer, prav
nikjer, ne v nebesih ne na zemlji nobenih čudežev ... Ne morem povedati, da bi jemal vse Spi-ridonovnine pravljice za živo resnico. A pozabil sem, dokler sem jo poslušal, da je to le pravljica. Veselil sem se in trpel z junaki skupaj kakor pri resničnih dogodkih mojega otroškega življenja. Te »bedaste sanje« so oblikovale moj duševni nravstveni razvoj. Prekrasni čudeži, slavna junaštva, požrtvovalna ljubezen — vse to me je pripravljalo na versko dragoceno prepričanje! A vsevedoča oče in mama sta neusmiljeno posekala moj čarobni vrt, podrla zračne gradov, postavila na smeh sočutje z zatiranimi žrtvami. Videla sta v moji duši samo plevel in z njim vred izruvala dragoceno setev. Niti Boga mi nista hotela pustiti. Kako sta slepomišila zraven! Z žalostnim začudenjem se zdaj spominjam njune sleposti. Dosledna brezverca sta venomer ponavljala v moji navzočnosti: »Bog ne daj!«, »Hvala Bogu!« itd. Svete podobe sta imenovala malike, a mama je povsod vozila s seboj malo Božjo Mater, s katero so jo blagoslovili stariši pri poroki. V spalnici je visela Sikstinska Madona. O Božiču in Veliki noči so pri nas naredili potice in barvali pirhe. Nista izhajala brez krščanskega Boga, dasi sta molila zgolj socializem. Kako sta torej mogla hoteti, da bi zrastel brez Boga jaz, otrok? Res je težko zviti kači vedno na glavi stati... Mar ni bil tudi brezbožni socializem s svojo vero v bodočo srečo vesoljnega človeštva samo odsev istega zavrženega Boga? Mar ne postane človek živina, če bo mislil, da je vsa sreča samo nabasan trebuh? Brez Boga bi se zopet zvrgel v opico, katere potomec je po materijalističnih naukih. Kaj dobi otrok namesto Boga? Samo obupno praznino. Socializem, ki ga ne more unievati, mu je samo kamen namesto kruha. Ne, Spiridonovna, lepa hvala ti za tvoje pravljice! Seveda je bila tvoja vera preprosta, napol poganska in pravljična, kakor pri vsem ruskem ljudstvu. A tudi ta živa, vroča in slikovita otroška vera je bila tajni dar. Rešil mi je najzgoanjo mladost, odtehtal neusmiljeni rop, ki sta ga zagrešila oče in matC.	(Dalje.)
davat, kako šljiva cvete in ali ne odpada, pa se menijo, kakšne cene bodo to leto zahtevali. Ako se pokaže med njimi kdo, ki so zanima za češplje, pa menijo tako, da smejo pol dinara pri kilu več zahtevati. Ali da bi se kdo dotaknil drevesa, da bi počistil, da bi poskusil rabiti nož, to Bog obvaruj! — Tu bo treba pred vsem zastaviti delo merodajnim krogom in vspodbujati te lenobo na delo, ako ne z lepa, pa zgrda.
Ni povsod, kjer češplja rodi, tako črno kakor sem tu naslikal. V Brčki je najbolje, kajti tu je središče tega pridelka in industrije ž njim. Tudi v Posavju in delu Slavonije više od Save je opažati že več pridnosti in znanja, kako je ravnati s šljivo za dobe cvetja in razvoja sadeža. Glavni kraji, ki nam delajo čast, so pa le Brčko, Bijelina, Gradačac, Gračanica, Šaniar, Modrič. Da je pa tudi marsikje tod treba vež pažnje in — pouka, pa vspodbude, je treba le priznati. Ako imamo po statistiki do 5000 vagonov češpelj za izvoz, se pač splača, obračati pažnjo na tak pridelek in razne državno oblasti in naprave so poklicane, da z vstrajnim poukom, da s pritiskom, z naredbami in ukazi povišajo pridelek za nekaj tisoč vagonov vse lepšega blaga. To nalogo naj si nadenejo tisti krogi, ki morejo in končno morajo vplivati in — pritiskati na ne dovolj poučeno ljudstvo.
Drugi tlel pažnje merodajnih krogov bodi posvečen vprašanjem: kdaj naj se češplje obirajo, kako naj se obirajo, kako pakujejo in pošiljajo.
Prepovedano bi moralo biti, brati in razpošiljati še — nezrele, zelene češplje. V mnogih krajih so ljudje tako požrešni, da razpošiljajo nezrelo, neužitno blago, ki v tujini vzbuja začudenje in hrepenenje, ali tudi kvarno razočaranje. Tako blago nam ne dela reklame.
Za eksport se nikdar ne smejo češplje — tresti, marveč samo obirati, toda tako pazno, da se roka kolikor le mogoče ne dotika češplje in se z roko ne zabriše prašek. Češplje naj bodo torej kar najbolje — oprašene. Dalje morajo ostati re-pici. Češplja bre$ repiča ni več mikavna za tujega konzumenta, pa je tudi radi tega ranjena, da začne tam hitro gniti. Ako je v zabojčku dvajset takih češpelj brez repiča, utegnejo med transportom prav tamkaj počiti, sok se tam izteka in ves zabojček je s tem pokvarjen. Ako pride vagon v tuje mesto, pa tam opazijo, da iz zaboja teče sok, je takoj.dana prilika za proteste. Neizmerne škode so naši ljudje že pretrpeli iz tega edinega razloga. ,
Tudi ko se češplje nasujejo in tlačijo v za-bojčke, ne sme priti ž njimi roka v dotiko. Predno pride pokrov, ki da zadnji pritisk, treba to res delati z rokami, toda nad papirjem ali drugačnim pokrivalom. — Največji del vspeha kupčije je za-visen od 'tega, kako je češplja pakovana. Zdrava češplja mora biti tako lepo pakovana v zabojčkili, da pride tudi zdrava na določeno mesto, ne pa
—	pekmez. Ako ni tu dovoljno znanja in prakse, bolje pustiti to drugim, ki znajo, kako se to dela, sicer je škoda gotova. Tako češpljo prodajajo za
—	kuhanje žganja po bagatelnih cenah na odgovornost pošiljalca.
V prejšnjih časih so pošiljali češplje v velikih koših, zgoraj s platnom pokritih in zašitih. Razume se, da je bilo to silno škodljivo, kajti v takih koših ni mogoče ohraniti zdravega blaga, — danes pa so že skoro povsod prodrli zabojoki, ki drže navadno okrog 20 kil blaga. Zabojček sam lehta do 4 kile. Na ta dajejo običajno dve kili tare, tako da sta plačana skoro dva kilograma po ceni češpelj, kar plača trošek za zabojčke. — Jako so priljubljeni mali koški iz tankih deščic po italijanskem načinu, ki jih Nemci »Steigen« imenujejo. Ti držijo bruto 17 do 18 kilogramov in se prodajajo brutto za netto. — Ti koški so jako pripravni tudi radi boljšega prezračevanja blaga med vožnjo.
Naloga merodajnih krogov bodi torej ta, da tu uvedejo za ves naš eksport — enotno tipo pakovanja: zabojčke po 24kg brutto. ali pa italijanske koške po 17—18 kg. Vsako drugačno pa-kovanje bodi prepovedano.
Vsa tirolska jabolka se pošiljajo v zabojčkih povsem iste tipe, ki je po svetu natančno znana. Tudi Avstrija jo v zadnjih dveh letih že uvedla posebno avstrijsko tipo zabojčkov, ki se tudi že uvaja v trgovskem svetu. Vsi spoznavajo prednost take enotnosti, zato naj bo enotna tipa tudi za naše češplje. Kdor noče, naj pusti to kupčijo.
Glavna Zadružna Zveza v kraljevini S. H. S. v Belgradu razpisuje mesto tajnika. V poštev za to mesto pridejo osebe, ki so dovršile juridične študije in imajo tudi zadružno ali špecijelno gospodarsko izobrazbo. Plača in ostalo so bo določilo po dogovoru. Reflektanti naj pošljejo svoje prošnje s curriculum vitae in drugimi potrebnimi dokumenti, ter z zahtevo plače in drugih pogojev upravnemu odboru, Frankopanova ulica 15 in sicer do vštetega 25. t. m.
Borza
DENAR
12. avgusta 1029.
V današ. deviznem prometu so tečaji večine deviz izkazovali nazadujočo tendenco. Promet ze bil bolj slab. V vseh devizah je intervenirala Narodna banka Omenjamo, da je bila danes zaključena tudi deviza Bukarešta po 35.50.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2279—2285 bi., Berlin 1354.75—1357.75 (1356.25) Bruselj 792.11 bi., Budimpešta 994.85 bi., Bukarešt 35.25—35.75 (35.50), Curih 1094.40— 1097.40 (1095.90), Dunaj 800.97 —803.97 (802.47), London 276.27 bl„ Ne\vyork 56.875 bi., Pariz 222.90 bi., Praga 168.20—169 (168.60), Trst 297.86 bi.
Zagreb. Amsterdam 2278—2284, Budimpešta 993.36-996.36, Berlin 1354.75—1357.75, Curih 1094.40—1097.10, Dunaj 800.97—803.97, London 275.87—276.67, Newyork 56.775-56.975, Pariz 221.90—223.90, Praga 168.20-169, Trst 296.82-298.82.
Belgrad. Narodna banka 8250, 1% inv. pos. 88, agrari 53—54, vojna škoda 404.25—405, avgusta 407, decembra 420.25.
Curih. Belgrad ».1275, Berlin 123.81, Budimpešta 90.75, Bukarešt 308, Dunaj 73.24, London 25.21, Madrid 75.95, Ne\vyork 519.975, Pariz 20.84, Praga 15.3825, Sofija 3.775, Trst 27.1825, Varšava 58.275.
Dinar notira: na Dunaju deviza 12.46625, va luta 12.44, v Londonu, Newyorku in v Pragi neiz-premenjeno.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kred. 123 den.. Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 den., Vevče 130 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den.. Ruše 275-285.
Z-greb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 406—406.50, kasa 405—407, termini: decembra 420—423. 7% inv. pos. 88—88.50, agrari: 52.50—53. Bančni pap.: Hipo 202 d., Poljo 15.75—16, Kred. 93 d., Jugo 83.75—81.25, Lj. Kr. 123 d., Medjun. 56 d„ Nar. 8150 d., Prašted. 853 d., Srpska 152 d., Zem. 127— 135, Obrtna 30 d., Etno 164 d. Ind. nap.! Gutt-mann 190—200 Slavonia 120 bl„ Slaveks 96—100, Danica 125—140, Drava 400—430, Šečerana 420— 440, Osj. ljev. 200—210, Union 170—175, Ragusea 450 bi., Trbovlje 456—460, Vevče 128, Nar. šum. 40 d., Piv. Sar. 210—215 (210), Narod mlin 20. Oceanik 195 d.
Belgrad. Berlin 1354.71—1357.70, Bruselj 790.60 —793.60, Budimpešta 993.75—996.75. Dunaj 803.97 —803.97, London 275.805—276.605, Newyork 56.7820 —56.9850, Pariz 221.90—223.90, Praga 168.20 -161 Trst 295.86—29S.86.
Duna.i. Podon.-savska-jadran. 83.05, \Vrener Bankvorein 22, Bodencredit 100, Creditanst. 52.50. Escompteges. 21.50, Živno 113.50, Aussiger Chem 260.50, Guttmann 24.60, Slavonia 11.85. Mundus 177, Alpine 41, Trboveljska 56.85, Kranj. ind. 31.25. Prager Eisen 491, Lovkam 6.58.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno 7 va-gonov drv. Tendenca neizpremenjena.
Žito
Vkljub stalno čvrsti tendenca v Čikagi je položaj pri nas še vedno v glavnem neizpremenjen Pšenica se drži na bazi 210 gornjebačka nakladalna postaja, enako koruza. Promet je zelo živahen kajti povpraševanje po blagu je v poslednjem času v stalnem naraščanju. Tudi Slovenija se zalaga z blagom, kajti vse kaže. da se bodo v doglednem času cene pšenice izboljšale. Tudi z moko je precej kupčije. Cena se drži za promptno srednje dobro bačko blago na 315—320. V ostalih predmetih je povpraševanje manjše in cene so neizpreme-njene.
V	Ljubljani notirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. postaja, plačljivo 30 dni, dobava promptna): Pšenica 2% 80 kg stara 265- 267.50, nova 262.50—265, bač. koruza nav. voznina 267.50 —270, ml. tar,- 260—262.50, ječmen novi bač. vz. 217.50—220, oves novi bač. vz. 240-245, moka Og vag. hI. fko Ljubljana 395—397.50.
Zaključeni so bili: 3 vagoni pšenice. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad, Pšenica: bč., bn., sr. nova 205— 207.50. Oves: bč„ sr. 170—175, slnv., bn. 175—180. Koruza: bč. in sr. 205 -220, bn. 202.50—207.50. Ječmen: 160—165. Moka 00 in Og 315—320, št. 2 29« —300, št. 5 275—285, št. 6 250—255, št. 7. 220— 225, št. 8 140—145. Otrobi: bč., sr., bn. 120—125. Fižol bč beli 380—390. Tendenca nespremenjena. Promet: 133 vagonov pšenice, 70 koruze, 1 rži, 1 ječmena, 7 moke, S fižola, skupaj 217 vag.
Budimpešta. Tendenca: oslabljena. Pšenica: okt. 24.70—24.32, zaklj. 24.32—24.33, marec 27.03— 26.63, zaklj. 26.63—26.64, rž. okt. 19.34—19, zaklj. 18.98—19, marec 21.20—21, zaklj. 21—21.02, koruza: maj 20.55—20.43, zaklj. 20.42—20.43.
Živina
V	Milanu notirajo: voli I. 5—5.40, II. 4.30-4.90, 111. 3.80—4.10, biki I. 4.70-5.20, II. 4—4.60, krave I. 4.70—5.30. II. 3.80-1.50. III. 2.50—3.60
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky et 6o, Wien.)
Danes ie bilo na svobodni trg prignanih 2285 glav živine, od teh iz Jugoslavije 356, na konsumn' trg pa 270 glav. Cene: Voli najboljši 2.25, I. 1.85 —2, II. 1.65—1.75, III. 1.25—1.55. Krave: I. 1.40 —1.50, II. 1.20—1.30, biki 1.40—1.70, klavna živina 0.70-^-0.90. Tendenca za najboljie vole neizpremenjena, za ostalo blago za 5—10 grošev nižja.
Hmelj
Cene hmelja v Žalen so ponovno padle In sedaj notira žateški hmelj komaj 550—650 Kč za 50 kg, dočim so pred 26. julijem znaiale še 850—900 K6. V soboto so cene padle celo na 500 Kč. Zaloge žateškega hmelja znašajo še več tisoč stotov. V tranzitnem hmelju ni bilo prometa ln je nazadnje nominelno^ notiral 150- 250 Kč neocarinjon. Obiranje hmelja se bo v žaieškem okrožju inčelo ta teden, deloma okoli 18. avgusta, splošno pa okoli '20. do 25. avgusta. Računajo z večjim pridelkom kakor lani, pa tudi z boljšo kakovost ja
Saj niti še ni tako dolgo, odkar sc jc odpravil Krištof Kolumb na inorjc, da odkrije Ameriko. Natančno pred 437 leti, to je 3. avg. 1492. jc odplul s tremi majčkenimi karavelami — brzojadmicami: »Santa Maria«, »Nina« in »Pinta« proti neznanemu cilju. Preplul je »veliko lužo«, ki loči stari svet od novega, in se dne 11. oktobra, to jc po dveh mesecih in osmih dneh vožnje izkrcal na Bahamskem otoku San Salvador. Te dni je pa orjaški nemški parnik »Bremen« porabil za prekooceansko vožnjo samo dobre štiri dneve in pol. S tem je ponazorjen ves silni napredek pomorstva, da je celo »plavajoče mesto« potrebovalo za vožnjo 14-krat manj časa nego Kolumbove orehove lupine.
Prvi parnik, ki si je upal preko Atlantskega oceana, je bila »Savannah«, zgrajena na kolesa, ki je 1. ISIS. dospela iz Savannah v Liverpool v 26 dneh. Ko je Ressl iznašel ladijski vijak, se je prekomorska vožnja znova skrajšala. Pred natančno 100 leti, to jc 1. 1829. je izvajal Ressl svoje prve poizkusile vožnje s »Civetto« v Trstu. Kmalu nato, to je 1. 1838. se je uvedel prvi redni parniški promet med Evropo in Ameriko z ladjo »Great Western«. Ta ladja je potrebovala za vožnjo iz Bristola v Ne\vyork 15 dni.
Prvi orjaški oceanski parnik, ki je po veličini za našimi najmodernejšimi velikani le malo za-
ostajal, je bil »Great Eastern«, ki so ga zgradili v letih 1852. do 1857. in je obsegal 27.400 reg. ton. Bil je opremljen z vijaki in s kolesi ter je rabil za pot čez Atlantik 11 dni.
Čudna, nesrečna usoda je spremljala to ladjo cd začetka do konca, tako da se z njo že nihče več ni hotel voziti. Takoj po zgradbi je nastala na parniku eksplozija, pri čemer je bilo mnogo mrtvih, ined temi sam zgraditelj inž. Brunel. Na prvi vožnji v Ameriko je utonil kapitan in na drugi vožnji je parnik zadel na čer. Na tretji vožnji se je zlomilo krmilo, tako da je orjak dolgo brez brambe blodil po morju. L. 18SS. so potem ladjo prodali za staro železo, ko je bila preje položila prvi prekocceanski kabel.
Poslej so se parniki vedno bolj izpopolnjevali in vožnja v Ameriko je trajala v zadnjih letih povprečno po sedem dni. Predzadnji rekord je postavila »Mauretania«, ki je porabila preko Atlantika 5 dni in 3 ure. »Bremen« je sedaj potolkla tudi ta rekord in dosegla poprečno brzino po dobrih 50 km na uro.
Koliko časa bo trajalo, ko bo tudi ta rekord spadal v zgodovino? Kmalu — posebno, če se uresniči zračni promet — nam bo Amerika tako blizu, kakor bi med njo in nami ne bilo oceana.
sie odpotovala širom Evrope. Zlatarjema je slednjič pošla potrpežljivost in ko se je Rosie te dni zopet enkrat pokazala v Parizu, sta odločno zahtevala bisere nazaj. Rosie pa se jima je smejala v obraz in rekla, da je pripeljala s seboj iz Londona 98 kovčegov prtljage, pa ne ve, v katerem so biseri. Nato so preiskali vseh 98 kovčegov, a biserov niso našli, mladi Daviš in njegova žena pa sta iznova izginila iz Pariza. Zlatarja grozita sedaj z ovadbo oblastem, a »visoka« družba ima zopet primerno snov za svoje pogovore
i *
Človeške žrtve na čast zlemu duhu
Pred dalj časom so potegnili iz Rhone pri Lyonu mrtvo žensko truplo s svileno vrvico oko-lu vratu. Izkazalo se je, da je bila to žena ]yonskega odvetnika Hodoyerja. Njena sobarica je izpovedala, da je umorjena imela znanje s prvim duhovnikom v chochinkitajskem templju, ki ga je obiskovala. V tem templju se je shajala malikovavska sekta, ki je častila zlega duha. Ker so že preje večkrat našli v Rhoni ženska trupla s svilnatimi zanjkami okolu vratu, so začeli sumiti, da so v templju zlemu duhu na čast prinašali človeške žrtve — davili ženske in jih nato metali v reko. Policija je tempelj preiskala, a veliki duhovnik je že preje pobegnil. Preiskava je doslej skoraj z gotovostjo dognala, da so se v templju dejansko darovale človeške žrtve.
[tfooa vitezinja Častne legije
Rdeči trak francoske častne legije je bil dolgo izključno moškim pridržano odlikovanje. Slavna igralka Sarah Bernhard je dolgo in dolgo hrepenela po njem, predno ga je slednjič dobila. Tudi gospa Curie, ki jc s svojim pokojnim možem odkrila radij, je prejela odlikovanje šele v poznih letih. Rdeči trak je prejelo dalje par posebno zaslužnih redovnic. Značilno za posebne francoske razmere je, da podeljuje vlada trak Častne legije materam številnih otrok (take matere, ako so tudi dobre vzgojiteljice, bi pač smeli odlikovati po vseh državah!). Sedaj je prejela rdeči trak dunajska pisateljica Berta Zuckerkandl, hči avstrijskega publicista Szepsa in vdova po znamenitem anatomu Zuckerkandlu, za njene zasluge za francosko književnost. Prevedla je zlasti veliko število francoskih dramatičnih del v nemški jezik.
Za duha in srce
Slovensko narodopisje in njega težave
Narodopisje je dobilo vzmah že v XVIII. stoletju, toda z malimi izjemami so se za našo dežele brigali tedaj le tujci. Pod Avstrijo smo dobili pred sto leti Slovenci svoj muzej in na njem etnografski oddelek, ki pa je moral vpoštevati le Kranjsko in ne jezikovno zaključenega ozemlja slovenskega. Agilni vodje muzeja so zlasti zadnjih štirideset let veliko storili za etnografijo, vendar smo dobili samostojen narodopisni muzej šele pred osmimi leti. Žal ima skromno odmerjeno dotacijo in se kljub naporom ne more vzmahniti, kakor bi bilo treba, če se hoče popraviti stoletna zamuda.
Naš etnografski živelj namreč že dolgo časa izumira in marsičesa ne bomo mogli več ohraniti potomcem in znanosti. Danes je skrajni, zadnji čas, da zberemo in ohranimo, kar se še da, in to z lastnimi močmi, s požrtvovalnostjo in darovanjem in ljubeznijo. Kako lepo so drugi narodi skrbeli za ohranitev svojega etnografskega materiala! Severni narodi so si postavili ogromne muzeje, v katerih so postavili na prostem cele kmečke vasi, obljudene s kostumiranimi lutkami, vse to iz darov ljudstva. Pri nas pa je za to še vse premalo ali nič smisla. Pride človek v muzej, pa zahteva za staro gorjuško pipo celih desettlsoč dinarjev, pisane skrinje rajši prodajajo v inozemstvo, ki bolje plača, starih kosov noš ni dobiti, razen za horendne cene in tako je obupno gledati, kako prihaja čas, ko niti za denar ne bo več mogoče dobiti, kar bi muzej za zbirko nujno rabil.
Treba je narodne zavednosti in požrtvovalnosti, sicer ne pridemo dalje. Darujte muzeju saj vas takšne starine itak nimajo več praktičnega pomena, v muzeju se bodo pa kot narodni zaklad hranile potomcem in znanosti, doma vam bo blago brez haska razpadlo! Muzej sprejema noše, pohištvo, orodje, če je značilno ali ornamentirano, vsekakor pa kmečki izdelek in staro, dalje jo hvaležen za tlorise starih hiš, za fotografije hiš, noš, pohištva, keramike, železnih izdelkov — cerkve naj bi darovale stare železne križe, zakaj naj bi se izgubili ti lepi ključavničarski izdelki? Čemu je koristno, če vse to gine brez haska? Pošljite vse to muzeju in koristili boste svojemu narodu. Dobrodošli so zapiski starih pesmi z melodijami, zapiski rečenic, običajev, šeg in navad, plesov, iger in po možnosti muzej trud honorira, stroške povrne.
Skrbimo za svoj elnogralski muzej! On hrani naše najdražje, našo narodno dušo, ki se zrcali iz narodnega blaga, on je najbolj naš, najbolj slovenski muzej!
*
Mladost, št. 8, glasilo orlovske zveze, prinaša med drugim sledeče: Dr. K. Capuder: Škofu koad-jutorju dr. Gregorju Rožmanu. (Govor na slavnostni akademiji 14. julija t. 1.) — Franjo Neubauer: Zmagovalcem (pesem). — Anton Komar: Fantiči (povest). — Franjo Neubauer: Solnce — ljubav (pesem). — Dr. Fr. Jaklič: Po mnogih zmotah in zablodah (življenje sv. Avguština). — V. D.: Notra-njec (karakteristika). — P. Krizostom: Ali boš čakal jeseni? (pesem). — Kako delaj (vzgojesloven esej). — Svetovaclavski orlovski dnevi. — J. Hvale: Mednarodne tekme v Pragi. — D. U.: Kako smo se pripravljali.
Nova Evropa ie posvetila številko 3 in 4 od avgusta Gornjemu Jadranu. Obdelujejo se zgodovina, ekonomslci, geografski in drugi problemi hrvatskega Primorja.
Kazenski zakonik za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je pravkar izšel v slovenskem jeziku. Obsega zakon, s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti, dalje Kazenski zakonik za kraljevino SHS, potem Zakon o pobijanju zlorab v službeni dolžnosti in novi Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Za praktično uporabo zakonov bo izvrstno služilo stvarno abecedno kazalo, ki zaključuje 175 strani obsegajočo knjigo. Knjiga velja s poštnino vred Din 31.50 in se naroča pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Glasba
Opera »Kraljevič Markoc. Znani poli-ki skladatelj Ljubomir Michal Rogo\vski biva že tretje leto v Dubrovniku. Dovršil je tod muzikalno dramo »Kraljevič Marko«. Besedilo mu je spisal mladi ruski pesnik I. Goleniščev-Kutuzov, ki je strnil v to svrho v celoten ep junaške pesmi o kraljeviču Marku. Začetkom prihodnjega leta bodo vprizorile »Kraljeviča Marka« varšavska, krakovska in morebiti tudi dunajska opera. Prvotno rusko besedilo je prevedel avtor sam v srbohrvaščino in skladatelj v poljščino. Nadaljni sotrudniki pripravljajo zdaj tudi češki, francoski in nemški prevod. Jugoslovanska gledališča se do zdaj še niso zanimala za novo opero.
S. Lujza Kozinovič: Misa u čast sv. Ignaciju (staroslovenski tekst) za triglasni ženski zbor in orgle. Partitura 20 Din. Naroča se pri usmiljenih sestrah, Zagreb, Samostanska ul. br. 15, Znana hrvatska skladateljica — usmiljenka je posvetila to mašo zagrebškemu nadškofu ob priliki 501et-nice njegovega mašništva. Skladba sama je zelo melodijozna, zložena deloma v preprostem poli-fonem slogu, deloma homofono; iz nje veje blagodejno uplivajoč religijozen duh; osebnost skladateljice stopi skromno v ozadje, le tu in tam dobijo akordi močnejši osebni poudarek. Tisk je razločen, nekatere tiskovne napake se dajo hitro popraviti: par mest je harmonično nekoliko neokretnih. Maša bo primerna za izvajanje po samosta-I nih, pa morda tudi drugod, kjer imajo dobre ženske ali deške zbore. — M, Tome,
Ru)» lan Bcerenbrock. novoimenovani nizozemski ministrski predsednik.
Zaklad v kačjem gnezdu
Ameriški časopis »Weekly Stamp Magazi-ne poroča: Pred kratkim sta hotela dva moža prenočiti v zapuščeni koči blizu Oatman Arizona, toda hitreje nego sta vstopila, sta zopet planila ven, kajti v koči je imela svoje domovanje številna družina kače klopotače. Tako nemilo presenečena potnika sta sklenila, da se za urepani nočni počitek maščujeta. Drugo jutro sta podložita dinamitno patrono in jo zažgala. Kačje gnezdo se je zrušilo v prah in pepel. Pri tem pa se je pokazala odprtina v napol zasuto klet. Srečolovca sta z vso previdnostjo zlezla skozi odprtino in si ogledala klet. V nekem kotu sta našla okostje mule in na njem dobro ohranjeno sedlo, na katerem je bila privezana poštna vreča iz nepremočljivega platna. V vreči je bilo do 200 pisem, nekatera iz 1. 1849., druga pa iz 1. 1S60. Največ pisem je bilo naslovljenih na poročnika G. H. NVhiteackerja od V. stotnije 1 kalifornijskega prostovoljniškega polka. Splošno se domneva, da jc bil za časa ameriške državljanske vojne v tej samotni koči umorjen in oropan poštni sel, pri čemer je ropar pustil pisma kot papir brez vrednosti nedotaknjena. Sedaj pa predstavljajo prav ta pisma ali bolje znamke na njih pravi zaklad. Vmes so redke znamke, ki so vredne po mnogo tisoč dolarjev. Znamke po pet centov z \Vashingtonovo glavo sta srečolovca prodala po 750 dolarjev komad; rdeča znamka za pet centov, ki spada v tako-imenovano poštarsko serijo, je pa vredna okroglo 7500 dolarjev.
Vounggreen. predsednik mednarodnega reklamnega kongresa v Berlinu in vodja ameriške delegacije.
Cestna idila v Haagu: Na klopi Briand, ministra Cheron in Loucher; spredaj Mnreau, predsednik
Banque de France.
Pravda za najlepši niz biserov
Mortimer Daviš, sin mnogokratnega kanadskega milijonarja, je bil dal Kanadi slovo in šel v Evropo iskat novih »pobud« za življenje. Ve-seljačil in norel je na račun očetove dedščine po zloglasnih pariških in londonskih zabaviščih in se ni zmenil za očetove pozive, naj se vrne domov. Slednjič je svojo norost kronal s tem, da se je poročil z Rosie Dolly, eno izmed obeli mladih madžarskih sester, ki sta prišli iz Budimpešte v Pariz iskat sreče kot artistinji. Oče je zagrozil, da bo sina razdedinil, ako se nemudoma ne loči od plesalke in ne vrne domov. Veseli Mortimer pa očetovi grožnji ni verjel in je kupil svoji ženi dva najlepša niza biserov, ki jih je bilo mogoče najti pri pariških zlatarjih: enega za štiri milijone frankov pri zlatarju Cliau-metu, drugega za tri milijone frankov pri zlatarju Pollaku. Vse te bisere si je dala plesalka zbrati v en sam niz, tako da se je lahko ponašala, da ima najlepši in najdragocenejši niz biserov v Parizu. Zato bi tudi ji nihče nič ne mogel, ako bi bil gospod Mortimer štel za bisere gotove denarce. Toda temu ni bilo tako, marveč je mladi Daviš podpisal le par menjic v označeni višini. Dediču očeta milijonarja pač vsak rad upa. Tedaj pa je treščilo! V Pariz je došlo poročilo, da je stari Daviš razdedinil svojega sina in ltiu določil -It- lelno rento v višini 1,500.000 frankov. Zlatarja sta se spogledala in pobarala gospoda Mcrtimerja zaradi plačila. Namesto odgovora sta Mortimer in Ro-
Aufo železnica
Na Dunaju preizkušajo nove vrste železnico, ki jo nameravajo speljati na tamkajšnji Golovec (Kahlenberg). Vlak bo sestavljen iz avtobusa, ki bo priklopljen na traktor. Vozovi bodo tekli po tračnicah. Avtoželeznico je iznašel inž. Plaskal-Hoclnvall. Denar za zgradbo železnice, ki naj odpre dunajski Golovec tujskemu prometu bo dala ena največjih avstrijskih bank.
Iz dolgega časa sta šli ropat
Policijski predsednik v Indianopolisu je pred kratkim dobil nenavadno pisino. Dve dekleti mu naznanjata, da sta na vsak način hoteli doživeti kaj posebnega, ker jima je postala vsakdanjost predolgočasna. Lotili sta se ropanja in drugih zločinov. Ker jima pa vest ne da miru, zato ves plen dajeta v človekoljubne namene. — Ena obeh zločink je policiji že znana.
Veliki Rusi - zaplenjeni
Rimska policija je v več knjigarnah zaplenila dela Dostojevskega, Gogolja, Turgenjeva in Gorkega. Na vprašanje knjigarnarjev je izjavila, da ta dela niso v skladu z današnjim redom in stanjem v Italiji in da lahko škodujejo vzgoji mladine. Vsi prefekti do dobili odredbo, da zaplenijo vsa dela teh avtorjev.
Meh ibhniGii? vrveme^
Dr. Marinkovič, jugoslovanska zun. minister, ki načeluje naši delegaciji na haaški konferenci. — Baron Houtard, belgijski finančni minister — stalni predsednik finančnega odseka haaške konference. — Sir Maurico llankey (desno), angleški delegat — generalni tajnik haaške konference.
99
Čez lužo" nekoč in danes
Celje
& V gledališkem tečaju predavala drevi gosp. Pleifer o mimiki (praktične demonstracije) in gosp. Marolt o kostumih ( skioptičnimi slikami). Po predavanjih arangement za Gogoljevo »Ženitev«.
13 Mestna elektrarna sporoča, da bo dne 15. avg. t. 1. vsled nujnih popravil ukinjen tok in sicer za mesto od 10—16, za okolico pa od 7—16.
13 Celjska nedelja. Lepo in ne prevroče vreme je prošlo nedeljo povzročilo v Celju zopet ono živahnost, ki je bila zadnje nedelje pod pezo neznosne vročine in soparice skoro zamrla. Že dopoldne ]e bilo na ulicah videti mnogobrojne gruče inteligentnih obrazov; bili so to slovenski in katoliški starešine, ki so v lepem številu posetili svoie zborovanje. Ob 8 in 10 so se za udeležence darovale sv. maše, po sv. maši pa se je vršilo v telovadni dvorani Orlovskega doma uspelo zborovanje, ki se je nadaljevalo tudi popoldne od 3 do 7. Opoldne se je okoli 80 starešin zbralo k skupnemu kosilu v hotelu »Evropa«, ki je poteklo v vseskozi animiranem razpoloženju. Enako tudi skupna večerja istotam. — Kolesarji so porabili lejx> vreme in pohiteli v velikem številu pod rediteljstvom Kluba slovenskih kolesarjev v Rogaško Slatino. — Obilno privlačnosti je kajpak pokazal cirkus na Glaziji. To je stara pesem: glavno je cirkus, kakršenkoli. In so ljudje še celo navdušeni, pa še resni ljudje povrh. Prav zares nam je treba še mnogo samo vzgoje. Koncerti in gledališča namreč izzovejo v Celju mnogo manj vzhice-nja kot pa takle potujoči »cirkus«. — Veselo je bilo popoldne in še pozno v noč v gostilni Berger v Gosposki ulici, kjer so imeli domačo veselico. Kar celo godbo tam od Rajhenbuga nekje so imeli in navdušeno bobnanje bi bilo trajalo pozno v noč, da m roka pravice jx>segla vmes in zaščitila ušes mirnih Celjanov. — V ostalem je imela policija le malo opravka. Tam doli v Gaber ju je neki zakonski možakar bil malo neroden zoper svojo ženo in so ga vtaknili radi nevarne grožnje v zapor.
13 Zborovanje hmeljarjev v Žalcu. Na povabilo Hmeljarskega društva za Slovenijo se je vršilo prošlo nedeljo ob 2 v Žalcu običajno predsezonsko zborovanje hmeljarjev, ki so se ga hmeljarji udeležili v imjDOzantnem številu do 500 oseb. Zborovali so f Roblekovi dvorani. Na dnevnem redu je bilo poročilo Srednjeevropskega hmeljarskega biroja o stanju hmeljskih nasadov v raznih deželah Srednje Evrope in razgovor o plačah za obiravce hmelja. Poročilo je podal predsednik Hmeljarskega društva za Slovenijo in to skrajno pesimistično poročilo, kakršnega že iz taktičnih ozirov tik pred sezono ne bi smel dati. Poleg tega je treba pribiti, da izgledi za prodajo našega hmelja nikakor niso tako slabi, a prav tako je gotovo, da bo šel samo dober, prvovrsten, pravilno obran, prebran in posušen hmelj. Pri nas je dosti prvovrstnega blaga, a na hmeljarjih je, da to blago pravilno in z vso skrbnostjo za kupčijo pripravijo. Res pa je, da slabo blago v bližnji bodočnosti sploh ne bo moglo na trg. — Glede plač obiravcem je bilo sklenjeno: za škaf dobi obiravec pri f>etkratni dnevni hrani Din 1.50, pri trikratni hrani Din 1.75, brez hrane pa Din 2.—. G. Petriček je med živahno debato, ki se je pri plačah obiravcem vnela, pravilno povdarjal, da naj vlada pri merjenju na škafe pravičnost. — Zborovanje je fiosetil tudi okrožni hmeljarski nadzornik inž. Janko Dolinar, ki je posebej povdarjal važnost pravilnega obiranja in sušenja.
13 Kultura pa taka. Na praznik, dne 15. avg. • popoldne priredi Orel iz Žalca v Vrbju pri I. Holo-rarju javen telovadni nastop. Lične lepake za to priliko je razobesil tudi po Žalcu, kjer so pa kaj kmalu izginili. Da bi vsakdo vedel, kdo jih je potrgal, so na nekaterih mestih kulturonosci prelepili orlovske plakate z »Jutrom« in povrh še zapisali »nema« — menda orlovske prireditve. Če ne bi gotovih Zalča-nov poznali, bi imenovali tako početje vandalstvo, ker pa se jx>znamo, ni treba še posebej žigosati te vrste »kulture«, čeprav bo tudi za to še prišel čas. Pošteno ljudstvo bo pa zato v tem lepšem številu pohitelo na orlovsko prireditev.
13 Tatvina v damskem kopališču. 21 letna šivilja Štefka se je šla kopat v damsko kopališče. Najela je kabino, kjer so se že nahajale neke druge kopalke. V kabini je slekla obleko in se podala v prijetne valove Savinje. Ko se je po končanem kopanju zopet podala v kabino, je opazila, da ji manjka 50 Din vredna usnjata denarnica, v kateri je imela 10.50 Din. Takoj je tatvino prijavila oskrbnici kopališča, ki je zaslišala in preiskala Se v kabini se nahajajoče 4 kopalke, a zaman. Ena Izmed kopalk je bila med kopanjem Štefke odšla Iz kabine domov, pa je sum padel takoj na njo. Klicali so jo na policijo, pa pravi, da o tisti denarnici ne ve ničesar. To je že drugi slučaj tatvine r damskem kopališču in naj bodo tedaj kopalke ari mer no oprezne glede tovarišije v kabinah.
13 Zopet tatvina kolesa. Trgovec gosp. Šafnr Slavko stanuje v Gregorčičevi ulici št. 3. Zvečer je okoli 20. ure prišel domov in prislonil svoje Tkolo pri vhodu v hišo svojega stanovanja. Čez kako uro je prišel iz stanovanja, pa ni bilo več kolesa. Kolo je dirkalnega značaja, črno pleskano, ima blatnika na obeh kolesih nova ter vredno kakih 1200 dinarjev.
si
SKALE PRI VELENJU. Vest o blagoslovitvi velikega zvona in gradnji društvenega doma je prezgodnja. Pač pa smo zvedeli od gotove strani, da je gna. Agneza Ko-ser, častna občanka občine Škale, ki je bila 27 let pri nas učiteljica, na lastno prošnjo premeščena v Brezno ob Dravi. Vsi farani odkrito žalujemo, da nas naenkrat zapusti blaga gdč. učiteljica, katero smo vseh 27 let v resnici ljubili in spoštovali. Zlasti jo bo j>ogrešal g. šol. upravitelj, kateremu je bila ves Čas najljubša desna roka. Želimo ji na novem mestu Se veliko prav srpi^nih let
Laško
Okrajna blagajna je na dan 7. avgusta 1920 sestavila svoj proračun. Dozdeva pa se nam, da so se za kmetijstvo postavke preveč znižale
šmarješki most katerega je ledena lava dne 28. februarja odnesla, namerava okrajni cestni odbor s pomočjo prizadetih občin in Oblastnega odbora še to leto spraviti v prometno stanje.
Svetina nad Celjem
Dne 8. avgusta je imel tnkaj sestanek letnik 1901 mariborskega bogoslovja. To ni bil navaden prijateljski sestanek, ampak je bila obenem lepa cerkvena svečanost. Cerkev Matere božje na Svetini je bila natlačeno polna vernega ljudstva. Prišla je procesija iz Sv. Lenarta nad Laškim pod vodstvom tamošnjega župniku in šentiljskega. V cerkvi je bila najprej pridiga, ki jo je imel župnik iz Št. Jurija v Slovenskih goricah g. Bosina. Govoril je jako poljudno o važni temi, o duhovniškem naraščaju in kako bi se to važno vprašanje moglo rešiti posebno v naši lavantinski škofiji, kjer silno trpimo radi pomanjkanja duhovnikov. Po pridigi je bila slovesna služba božja, ki jo je imel šentruperški g. župnik. Asistiral je med drugimi tudi g. prelat dr. Matija Slavič iz Ljubljane. V bližnji cerkvi sv. Kriza so se vsi tovariši zopet posvetili presv. .Srcu Jezusovemu ob navzočnosti vsega ljudstva. Prihodnji sestanek tega letnika bo drugo leto v Sv. Lenartu nad Laškim.
Primskovo pri Kranju
Tnkajšnja podružnica bo obhajala na praznik Marijinega Vnebovzetja na slovesen način 200 letnico sedanje cerkve in 450 letnico prvotne cerkve. Na slovesnost se bo soseska pripravljala s tridnevnieo. Vaščani se zelo trudijo, da bi ta dan dostojno proslavili. Ker j<> cerkev jjosvečena Marijinemu Vnebovzetju n je bila to nekdaj božja pot, se pričakuje obilne udeležbe. Služba božja ob 6 in 10.
Šport
ima v zalogi
r* a t £»'; 3' M.ZO. Z., Lju!»!l3R3
Dunajska cesta 36
Plavalne tekme za drž» prvenstvo
Plavalne in skakalne tekme za državno prvenstvo so za nami. Slovenski športniki so prvič, odkar se te tekme vrše, zasedli eno prvih treh mest v skupnem placementu. Da se je ta ogromna prireditev lahko tako v redu izvršila in prinesla dobre čase, je nemala zasluga graditeljev i kopališča Ilirije. Kajti s tem, da je omogočen re- i den trening, se bo kvaliteta naših plavačev dvignila in niso več daleč časi, ko bomo na mednarodnih prireditvah z uspehom tekmovali. Končno stanje prvenstva po točkah je naslednje: 1. Jadran (Split) 351 točk; 2. Jug (Dubrovnik) 203; 3. Ilirija 158, 4. Viktorija (Sušak) 130; 5. Primorje 56; 6. Bob (Belgrad) 32; 7. Sombor 9; 8. Sava (Belgrad) Z
Službene objave LNP. Z ozirom nu medmestni tekmi Ljubljana : Maribor 18. avgusta in Ljubljana : Grnz 25. avgusta se vrši na praznik 15. avgusta po sklepu predsedstva LNP na igrišču SK Ilirije ob 18 tekma ljubljanskega tima proti ŽSK Hermesu. V ljubljanski tim so riostavljeni sledeči igrači: Svetie, ASK Primorje, Verovšek, SK Ilirija, Zemljak, P., Slamič, P., Lado Zupančič, I., Jug, P., Ermam, P., Oman, I., Doberlet, I., Uršič. P., rezerva Pišek. Navedene igrače pozivam, da se javijo v garderobi točno ob 17.30 jjodsaveznemu kapetanu. S seboj morajo prinesti črne hlačke, kompletno obutev. ASK Primorje se naproša, da stavi na razpolago eno garnituro svveatrov. — ŽSK Hermesu se nalaga v dolžnost, da nastopi s kompletno prvo garnituro. — Podsavezni kupetun.
Organizacija ženske lahke atletike
Artur Unterberg, član Ženskega športnega odbora v Mednarodni amaterski atletski zvezi, piše:
Prav poseben razmah je zadobila v zadnjem času ideja športnega udejstvovanja in telesne okrepitve ženske. V povojnih letih je nastalo gibanje za propagiranje in pospeševanje misli, koje vrednost so dosedaj le malo poznali. Danes se more z zadoščenjem ugotoviti, da to gibanje stalno narašča in da se uveljavlja ženska tudi že v športu. Tudi uspehi žensk pri zadnjih olimpijskih igrah v Amsterdamu so veliko pomagali, da se je začela splošnost zanimati za žensko atletiko. Tekmovanje najboljših atletinj Evrope in Amerike je pokazalo trde boje in krasne uspehe. In tu se moramo spomniti one organizacije, ki je največ naredila, da se je ženska atletika v zadnjih letih tako zelo razvila. To je Mednarodna ženska športna zveza (Federation Sportive Fčminine Internationale FSFI), ki se je iz majhnih počet-kov razvila v veliko tvorbo. Leta 1921. je stalo ob njenem krstu pet držav, danes šteje 23 članic. Lani je izdala FSFI letopis, v katerem najdeš vse, kar se tiče ženskega športa. Dobimo v letopisu mednarodne tekmovalne predpise, za žensko pripravne športne panoge, svetovne rekorde, pravila itd.
Med prvimi nalogami zveze je bila ta, da zbudi idejo starih olimpijskih ženskih iger. Iz te ideje se je razvila prireditev prvih tako zvanih ženskih tekmovalnih iger v Parizu leta 1922. Ponovile so se te igre 1. 1926. v Goeteborgu na Švedskem in se bodo vršile v prihodnjem letu 1930, v Pragi. V Prago bo prišlo vse, kar v ženski lahki atletiki kaj pomeni; tekme Anglije, Nemčije, Češkoslovaške, Poljske, Francije, Avstrije i. dr. z Ameriko in Kanado bodo športna senzacija prve vrste.
FSFI je pod vodstvom Mednarodnega odbora, ki mu od ustanovitve sem načeluje madame Alice Milliat iz Pariza, ena najbolj. krepkovoljnih prvoboriteljic in pospeševateljic ženskega športa. Člani odbora so dame in gospodje, med njimi tudi zdravniški strokovnjaki.
Z naraščanjem ženskega športnega gibanja je morala tudi Mednarodna amaterska atletska zveza (1AAF), ki je doslej nadzorovala le moško lahko atletiko in ki se je za vprašanje ženske lahke atletike le malo brigala, prevzeti nadzorstvo ženskih v njenih zvezah. V ta namen je bil ustanovljen leta 1924, v Parizu poseben Ženski športni odbor. To se je zgodilo sporazumno z Mednarodno žensko športno zvezo, da ni nastalo vsled te dvojne razčlembe kakšno nesoglasje. Na čelo tega odbora je stopila zopet gospa Milliatova, člani so bili izvoljeni na kongresu IAAF.
Ustroj zvez, ki izvajajo v raznih državah nadzorstvo nad ženskim športom, je različen in je tudi vzrok za zgoraj navedeno dvojno razčlembo. V nekaterih deželah, ki imajo visoko razvito žensko atletiko, obetojijo lastne zveze, tako v Franciji, Angliji itd.; te zveze imajo lastne ženske mitinge, popoftioma neodvisno od tamošnje moške zveze. V večini drugih dežel pa obstoji v okviru ondotne deželne zveze samo ženski športni odbor, tako v Nemčiji, Poljski, Švedski, Italiji, Avstriji itd. V Ameriki, Švedski i. dr. so obstojale najprvo lastne ženske športne zveze, pa so se pozneje priključile moškim zvezam. Manjka včasih tudi pripravnih ženskih odbornic, ki bi mogle voditi samostojno gibanje, ker vsled kratkega obstoja gibanja ženske večinoma še nimajo za tako organizacijo potrebnega izkustva. Le v Franciji
obstoji vodstvo ženske športne zveze samo iz žensk. S časom je pa pričakovati, da bodo ženske tudi v tem oziru samostojno nastopile ter da bodo vzele vodstvo v svoje roke. Med damami sta poleg gospe Milliatove posebno zaslužni prvoboriteljici gospa Heath, znana angleška aviatičarka, in dr. Heda Bergmann, žena vodilnega nemškega žen-skosportnega pospeševatelja.
Na lanskih amsterdamskih kongresih FSFI in IAAF so zelo veliko razpravljali o vprašanjih, ki se tičejo ženskega športa. Pri FSFI so se posamezne dežele udeleževale debate zelo živahno, pri IAAF pa ne, ker niso vse zveze, pripadajoče FSFI, obenem tudi članice IAAF. Države z lastnimi ženskimi športnimi zvezami pripadajo samo FSFI, ker so v IAAF le moške atletske zveze članice. Tako n. pr. dežele kot Francija in Anglija niso mogle razložiti svojega stališča; dotična moška zveza se za ta vprašanja morda sploh zanimala ni ali je pa zastopala celo odklonilno stališče. Posledica je bila ta, da je bilo od deset za prihodnje olimpijske igre predlaganih ženskih atletskih tekem sprejetih samo šest. Najbolj odklonilno je bilo stališče pri teku na' 800 m, ki so ga črtali z olimpijskega ženskega programa, — »Slovenec« je prav o tem teku že večkrat poročal; Amsterdam mu je vzel največ simpatij. — Pri 200 m je bilo število glasov na obeh straneh enako; predsednik je dirimiral proti njemu. Na novo sprejeta sta bila tek 80 m lese in pa metanje kopja. Nekatere zveze so nastopile sploh proti ženski atletiki; najdalje je šel finski zastopnik, ki je dejal, naj se ženska vobče izloči iz atletike, dočim je bil zastopnik Kube samo proti udeležbi žensk pri olimpijskih igrah. Zastopnik Švice je dejal, naj se ženske tekme vršijo ob drugih dnevih kot moške.
MODNA KRALJICA SUZANA
Zmeraj še kaj beremo o nji. V tenisu sicer ni več aktivna, pač pa v modi. Veliki pariški krojači ji ponujajo venomer svoje najnovejše izdelke, da bi jih nosila, a ona ne sme. Ona je zavezana in sme nositi le to, kar ji dajo tri vodilne pariške modne trgovine, ima od njih obleke za šport, za popoldan in za zvečer. To je za modne trgovine dobra kupčija; modno obleko, ki si jo Suzana izbere, pošljejo takoj v Ameriko, in tam jo mlade Američanke sprejmejo z navdušenjem. Mesto tur-bana in glavnega senčnika, ki ga nosi Willsova Helena, si je izbrala Suzana pleten bel trak za čelo, da ji drži lase skupaj.
Tudi rakete ji ponujajo naj jih vzame vsaj na sprehod s seboj, če že noče igrati. Ne mara. Svetovni trg zalagajo še zmeraj angleške teniške žoge, skoraj na vseh turnirjih igrajo z njimi. Sedaj lioč« velika švedska tvrdka Angležem konkurirati, tvrdka, ki je doslej izdelovala v prvi vrsti smuči in galoše. Nova njena žoga, ki jo imenuje Tretorn, se je že precej udomačila, in marsikateri znamenit igravec ji daje prednost pred drugimi, zaradi njene trpežnosti. Tvrdka je poslala zbirko žog tudi Suzani, naj izreče sodbo o njih. Bi bila seveda velika reklama. Nismo še brali, ali je »Nebeška: kaj rekla ali ne. Morda je tudi glede žog kartelirana, trustirana in sindicirana.
Radio
Programi Radio-Ljubljana i
•1'orek, 13. avgusta. 12.30 Reproducirana gla» ba. 13.00 Časovna napoved, borzna poročila, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.00 Koncert Radio-orkestra: Sousa: Koračnica kadetov; Lanner: Snubači; Gounod: Margareta; Gou-nod: Faust I. del; Brovvn in Ayer: Ohio Trick Trot. 20.00 Slovenska literarna zgodovina, prof. dr. Grafenauer. 20.30 Jalen: Dom, člani narod, gleda-i lišča. 21.30 Koncert Radio-orkestra: \Vachlin: Zrač-j na pošta; Ziehrer: Otroci karnevala; Anber: »Fra 1 Diavolo«; Schreiner: Od Glucka do VVagnerja; ! Preil: Ne srdi se name; Hefner: Dobra mamica. 22.00 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Torek. 13. avgusta.
Belgrad: 12.45 Plošče; 13.30 Dnevne vesti; 17.30 Ura nemško književnosti; 17.55 Radijski kvartet; 20.00 Srubsko-nemška ura; 20.35 Srbski, nar. napevi (srb. ciganska godba); 21.40 Čas, dnevne vesti; 24.50 Stevau Nenadovič: Predavanje o pomenu žurnalistike'; 22.45 Radijski kvartet. — Zagreb: 13.15 Plošče; 20.30 Lahka večerna glasba radijskega kvarteta »Šidakat. — Varšava: 12.05 Plošče; 18.00 Poljuden koncert; 19.50 Prenos iz Po-znanjske opere. — Dunaj: 11.00 Dopoldan, glasba; 16.00 Popoldanska glasba; 19.25 Čas, vreme; 19.30 Španske nar. pesmi; 21.25 Lahka večerna glasba. Brno: 12.20 Iz Bratislave: Opoldanski koncert; 16.30 Iz Prage: Popoldanski koncert; 19.00 Prenosi iz Prage. — Langenberg: 12.10 Plošče; 13.05 Opoldanski koncert; 1755 Popold. koncert (izbrane plošče); 20.00 »Der Erbforsterc, Otto Ludwig. Zalo-igra v 5. dej. — Berlin: 14.00 Kabinet instrumen-tal. redkosti (plošče); 17.00 Zabavna glasba; 20.00 Zamorska ura. — Katovice: 17.00 Plošče; 18.00 Poljuden koncert; 19.50 Prenos poznanjske opere. — Toulouse: 12.45 Vojaška godba; 13.00 Pesmi; 13.15 Solistični koncert; 20.30 Fragmenti iz operet; 21T00 Koncert; 21.15 Simfonični orkester; 21.45 Plesna glasba. — Stuttgart: 12.00 Plošče; 16.15 Popoldanski koncert; 21.45 Iz poplar. »verističnih« oper. — Praga: 12.20 Iz Bratislave: Opoldanski koncert; 16.30 Popoldanski koncert; 19.05 Plesna godba; 20.30 Klavirski koncert; 22.20 Plesna godba; — M. Ostrava: 12.20 Koncert postajnega orkestra; 19.05 Plošče; 20.00 Koncert; 20.45 Večer lahke glasbe; 22.20 Iz Prage: Koncert. — Leipzig: 12.00 Plošče; 16.30 Dunajska opereta; 20.05 Poljuden orkestr. koncert; do 24.00 Godba za ples. — Breslau: 16.30 Zabavni koncert; 20.15 Simfonična glasba.
Orel
Višnjegorski orlovski odsek in orliški krožek proslavita dne 15. septembra s celodnevno prireditvijo svojo desetletnico. — Bog živil
Poizvedovanja
Našel se je zlat ščipalnik v etuiju. Dobi se: Cankarjevo nabrežje 3, III. nadstropje.
izžrebane številke
dobitkov efektne loterije gasilnega društva v Libeličah, izžrebane dne 28. julija 1929.
Glavni dobitki:
7489, 7907, 11.092, 1529, 12.969, 5777, 20.001, 89, 2400, 24.999, 573, 8896, 2398, 17.503, 22.355.
20 dobitkov v vrednosti po 150 Din:
7148, 5863, 8137, 12.373, 6226, 14.314, 1096, 12.145, 25.000, 7741, 13.096, 3200, 5138, 11,627. 3115, 11.415, 1667, 5518, 4763, 10.328.
46 dobitkov v vrednosti po 100 Din:
11.420, 1734, 8984, 24.770, 20.281, 14.217. 12.495, 7215, 15.434, 10.229, 10.088, 24.500, 20.017, 11.412, 630, 10.133, 16.000, 19.597, 10.635, 8884, 14.321, 1231, 12.610, 19.990, 7506, 1100, 10.782, 1201, 17.209, 17.471, 15.409, 10.848, 941, 20.002, 14.700, 1539, 3734, 10.486, 90, 8409, 9000, 4432, 2832, 16.530. 14.287, 24.956.
80 dobitkov v vrednosti po 50 Din:
7967, 11.636, 6250, 17.819, 14.355, 4818, 1741. 10.732, 19.518, 655, 10.638, 4471, 18.434, 12.953, 9362, 17.609, 2377, 11.817, 19.656, 16.249, 4286, 13.213, 14.391, 24.313, 3270, 9678, 1230, 8847, 20.290, 20.050, 12.712, 15.404, 18.004, 7098, 10.065, 3290, 498, 17,970, 18.181, 4761, 23.852, 12.845, 13.022, 8737, 6898, 16.888, 1350, 7915, 8667, 3459, 18.100, 19.242, 5433, 6612, 9571, 18.432, 16.407, 13.115, 10.517, 22.877, 3277, 21.997, 4469, 11. 284, 21.489, 14.111, 12.3&5, 4997, 12.507, 13.008, 7000, 10.351, 6632, 4981, 20.362, 15.417, 18.849, 20.547, 23.332. 24.824.
339 dobitkov v vrednosti po 20 Din: 1747, 3698, 12.045, 11.827, 15.465, 19.250. 19.728, 12.630, 14.397, 15.429, 9361, 1323, 9575, 5773. 17,616, 17.985, 24.005, 20.898, 9596, 12.067, 654, 5812, 4059, 12.727, 12.851, 18.188, 17.803, 22.922, 4966, 11.253, 4652, 1590. 18.002, 11.648, 3699, 12.043, 9544, 20.840, 16.107, 12.967, 18.590, 19.110, 11.815, 10.217, 653, 4281, 4778, 7951, 18.433, 16.275. 13.050, 2378, 16.518, 2124, 9621, 6861, 1586, 12.019, 22.133, 500, 6232, 16.687, 1575, 5528, 10.422, 5813, 7959, 3267, 18.934, 21.505, 7214, 11.458, 2126, 10.145, 6249, 3268, 9672, 20.608, 1572, 12.022, 7077, 16.800, 3707, 1579, 12.403, 7071, 3709, 11.711, 12.560, 6233, 4020, 15.593, 6961, 3208, 18.805, 2263, 11.725, 8449, 12.681, 22.480, 21.670, 15.403, 1589, 7710, 482. 12.774, 1519, 8033, 12.882, 5100, 1502, 9624, 10.585. 12.986, 1428, 20.110, 8282, 11.962, 1881, 12.003, j 23.587, 15.569, 650, 10.294, 3215, 6114, 19.407, 12.461, 4007, 1670, 16.150, 7073, 6980, 3210, 16.983, ; 2270, 17.366, 488, 1505, 11.710, 3704, 8032, 18.071, ! 14.009, 5349, 7343, 1520, 9671, 10.587, 16.310, 1433, I 19.730, 12.006, 652, 10.293, 21.919, 20.368, 16.701, I 0112, 8031, 3251, 10.473, 1968, 18.222, 2096, 4034, i 20.700, 22.707, 12.588, 3069, 10.809, 12.222, 843. i 4457, 15.581 16.803, 17.005, 6978, 2261, 18.815, 495. | 1511, 3706, 16.212, 17.404, 7550, 21.201. 8308, 6798, ! 1421, 10.289, 12.703, 17.882. 1140, 12.817, 651, I 10.006, 5099, 21.770, 646, 213, 270, 402. 481. 9412, 8612, 2405, 232, 9759, 660, 8064, 2468, 6613, 2828. 9027, 12.921. 20.452, 3233, 1970, 10.121, 2879, 9888. 5133, 2296, 7938, 16.380, 18.736, 2098, 10.472, 5348. 6070, 12.129, 845, 1333, 10.513, 4707, 22.561, 17.530, 3530, 8408, 1334. 7806, 3202, 2280, 6117, 497, 1501, 7709, 10.290, 1140, 16.549, 1139. 10.008, 4431, 11.129. 4036, 3070, 10.313, 12.131, 23.508, 16.725, 844, 1704, 5551, 4800, 3532, 1703, 6468. 10.591, 1380, 18.996. 16.842, 3293, 6480. 2298, 8464. 1136, 852, 9099, 3391. 4605, 9466, 3455, 7543, 10.314, 19.868, 17.427. 24.688, 28.24, 7225, 3996. 1217, 9130. 6784 , 3858. 7580, 10.592, 1363, 9886, 3454, 2283. 6900, 10.714. 17.053, 16.224, 20.113, 16.633, 8470, 1137, 854. 9940. 7229, 8967, 2865, 20.421, 1118, 16.405, 16.799, 10.808. 8040, 394, 16.550, 17.233, 1702, 3296, 11.979, 2853, 21.212, 10.577, 20.773, 8567, 1114, 16.760, 10.576, 21.955, 9311, 8948, 16.926, 3844.
Natečaj
Glavnom Zadružnom Savezu u Kra>fevini SHS u Beogradu potreban je
sekretar (tajnik)
U obzir dolazc u prvom redu lica koja su svršilii pravne nauke na kojem fakultetu (juristi), le sa zadružnom ili specijainom ekonomskom spremom. Moraju biti državljani Kraljevine SHS.
Plata i ostalo regulisat če se prema pogodbi.
Rellektanti neka dostave svoje ponuae snab-devene sa curriculum vitae i sa ostalim potrebnim dokumentiraa, a uz navod na koju platu i na koje ostale uvjete reflektiraju, upravnom odboru Saveza, Beograd, Frankopanova 15, nafdalje do zaključno 25. avgusta o. godine.
Glavni Zadružni Savez.
za oblaganje zidov in štedilnikov dobavlja in polaga
Material d, z o.Zm Mubliana
Dunajska cesta 36 — Telefon 27-16
instrumenata
Za nabavku topografskih instrumenata obavit če Vojni Geografski Institut (Beograd, Gornji Grad) ofertalnu I i c i t a c i j u na dan 31. augusta 1929. godine u 11 casova pre podne do koga dana i časa imaju se podneti pismeni oferti taksirani sa 100 Dinara.
Kakvi se instrumenti imaju nabaviti i tehnički uslovi kojima imaju odgovarati može se videti u Vojno Geografskom Institutu (Beograd, Gornji Grad) svakog radnog dana od 10 do 12 casova.
Kaucija se polaze svakog radnog dana od 8 do 13 casova, a na dan licitacije do 10 casova na blagajni Vojno Geografskog Instituta.
G. Br. 6463. Iz kancelarije Vojno Geografskog Instituta u Beogradu,
29. jula 1929. god.
LUTZ In MONOLIT pa«
ŠAMOTEŽ, najcenejša, prvovrstna Samota za peči in štedilnike. — Elektromotorji CON Z Altona Bahrenfeld. Ing. GuzelJ, Ljubljana VII
Telefon 3252 JerneJeva c.3 Telefon 3252
©
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica i'50 Din ali vsaka beseda SO par.j
NajmanjSi oglas ' S Din. Oglasi nad devet vrstio se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Sliižbe iščejo
Natakarica
išče mesta na deželi ali v manjšem mestu. - Naslov v upravi št. 8546.
Trgov, pomočnica
želi mesta v špecerijski ali mešani trgovini; gre tudi na deželo. Pod šifro Dobra pomoč« upravi.
40% vojni invalid
noge, roke, razum zdrav, po novem invalid, zakonu zaščiten, išče mesta: paznika, sluge, vratarja ali slično. Kavcije zmožen. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Vesten«.
Trgovski pomočnik
mešane stroke, želi mesta v kaki trgovini. Gre tudi na deželo. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod 692,
Kmetsko dekle
zdravo, išče službo. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«.
Šoler-vrtnar
mlad, abstinent, išče službo. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 8724.
ilužbodobe
Čevljarski pomočnik
dobro izvežban za vsa dela se sprejme na stalno mesto. Hrana in stanovanje v hiši. Travnik Franc, Trebnje.
Modistinja
samostojna moč, se sprejme. Pošljite naslove na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Prvovrstna moč« št. 8718._
Kuharsko učenko
sprejme hotel »Tivoli«.
^lekar. praktikant
z večletno prakso, dovršil mlekarsko šolo v Škofji Loki, vešč v si-rarstvu in maslarstvu, želi dobiti ugodno mesto. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8556.
Elcktromehanika
ki se razume istodobno tudi na zračno železnico, sprejmemo. Pogoji, udobno stanovanje, mesečna plača po pogodbi, nastop službe takoj. Reflektanti naj se pismenim potom obrnejo na Tupinolom »Mcterize« dr. z o. z., Vranjic pri Splitu, Dalmacija.
Kupimo
Vsakovr«tno
zlato
kopniš
po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljobliana, Wolfova ulica št 3.
VINSKI KAMEN
kupuje po najboljši ceni
ED. SUPPANZ PRISTAVA
Prodamo
Brusnice
na drobno in debelo, po najnižji dnevni ceni, se dobijo v trgovini Vlado Turk, Streliška ulica. — Dobava sukcesivna, koncem meseca.
Komfort. stanovanje
obstoječe iz treh sob in vseh pritiklin na Miklošičevi cesti, se odda s 1. novembrom odnosno 1. oktobrom. - Naslov v inseratnem oddelku Slovenca pod št. 8711.
Pojestva
Enodružinsko vilo
kupim najraje Zrinskega ali Stare pravde cesta. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8560.
I
Obrt
Puhasto perje
kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L. Brozovič, ke-mička čistiona perja. Zagreb, Ilica 82.
Pristno vino
rdeče in belo, 100 hI po 5 do 7 Din, se ugodno proda. Šifra: »Dobra kapljica« št. 8703 na oglas, oddel. »Slovenca«.
Šofer —
strojni ključavničar
se išče za tovarno na Gorenjskem. Reflektira se samo na izurjenega in treznega vozača z daljšo šofersko prakso, lci je navajen voziti z velikim luksuznim avtomobilom in poleg tega zmožen in pripravljen izvrševati samostojno vsa popravila v tovarni. Znanje slovenščine in nemščine potrebno. Plača po dogovoru, stanovanje na razpolago. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in prepisi spričeval, po možnosti tudi s fotografijo, na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Šofer-klju-čavničar« št. 8544.
Kašo.
vedno svež oddaja nn debelo veletrgovina
a. VOLK. LJUBLJANA
licsljeva cesta 24.
Stanovanja
Soba
blizu Tabora, sc odda. -Naslov v upravi št. 8670.
Čista sobica
se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8702.
Stanovanje
sobo in kuhinjo iščem. Grem tudi za hišnika. Naslov v upravi pod št, 8722.
Pokrajin, razglednice
izdeluje poceni in dobro fotoatelje Meyer, Maribor, Gosposka ulica 39.
zimmce
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in dr. tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg itev. 7 (poleg Mestnega doma).
Liimm
Trgovina in hotel
v Krapinskih toplicah, nasproti kopališča, staro vpeljano mesto, st daie v najem takoj v celoti ali posebej moder, zgradba, v pritličju trgovski lokal, s celo opravo, prostor za gostilno (za restavracijo) in vrt brez opreme, v I. nadstr. sobe za tujce, in potrebno zemljišče. - Pismene ponudbe na Jurkovič, Zagreb, Prilaz 6.
Gostilna pri Lojzki
v Litiji, se odda v najem zmožnemu paru ali dvema gospodičnama. Pogoj dobra kuharica in kapital 20.000 Din za prevzem vina. Reflektira se le na zmožno in solidno osebo. Izve se pri Maksu Lajovicu, Litija.
Dobro vpelj. mesnica
s stalnimi odjemalci se odda v najem. Potreben kapital do 15.000 Din. -Takojšnje ponudbe upravi Slovenca pod »Gotov zaslužek«.
Obrtniški lokal
(delavnica) se takoj odda v najem v sredini mesta na prometnem kraju. Po-izve se: Gosposvetska cesta 16.
ODDAM samostojnemu krojaču, dobremu delavcu
brezplačno
lokal
pod gotovimi pogoji. Eksistenca sigurna. — Ponudbe na naslov: Franjo Černe, veletrgovina, Radeče pri Zidanem mostu.
Pouk
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon., čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na raz-jičnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.
u . i i iPi nn
IJJTEIBJ
SUK^^NHUMBI
Uradniška rodbina
isprejme dijaka. Strogo nadzorstvo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Strogo nadzorstvo«.
Ženitbe
Ženitev.
II
Simpatičen, dobro situ-iran, naobražen gospod srednjih let, samski, blizu Ljubljane, želi znanja v svrlio čimprejšnje ženitve z inteligentno gospodično v starosti 25 do 33 let, če mogoče s premoženjem. Želi se čedna zunanjost, čista preteklost, znanje gospodinjstva, miren temperament in srčna kultura. - Resne, neanonimne ponudbe s sliko in točnim naslovom poslati na »Pu-blicitas«, Zagreb, Gundu-ličeva 11, pod značko »Zajamčena tajnost 1001«.
Slika se takoj vrne.
mil
Nova
Wan derer koSesa
stalno na zalogi pri Pavel Štele, družba z o. z. v Ljubljani, Kapiteljska ul. št. 3. Preprodajalci znaten popust.
Najnovejša
BSA in Wanderer
motorna kolesa na zalogi pri Pavel Štele, družba z o. z. v Ljubljani.
Objava
Pri tule. komandi se bo dne 29. avgusta 1929 ob 11 dopoldne vršila javna ustmena licitacija za prodajo starih suknenih, volnenih, platnenih in bombažnih krp ter odpadkov od novega sukna in platna, vsega skupaj 2908 kg in 1358 parov starih čevljev.
Te stvari se lahko pogledajo vsak delavni dan od 9 do 11 dopoldne v tuk. komandi pri rukovalcu skladišča, kjer se dobe tudi pogoji na vpogled. — Kavcija od 1000 Din za domače, a 2000 Din za tuje državljane se ima položiti pred početkom licitacije pri blagajni tuk. komande.
Komanda 8. žandarmerij. puka, E. Br. 8395.
Dober nakup
zviša Vaš promet, zato obiščite
I.IPSHI JESENSKI VELESEIfl 1929
splošni, tehničniin stavbeni velesejm 25.—31. VIII.
tekstilni velesejm....... 25.-28, VIII.
velesejm šprtnih predmetov . . . 25.—29. VIII.
Vsa pojasnila se dobe pri častnih zastopnikih
za ljubljansko oblast: $!egU, LJubljana, Gledališka 8, tel. 2925 — za mariborsko oblast: dr. Schetchenbauer Trg Svobode. Maribo'
Suila vseh vrst
kakor tudi TRPINOVO PLATNO po ceni se dobi o TEKSTILNEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrin/ska ulica štev. 15
Stavbne parcele
prodam poleg Stadiona na Dunajski cesti v Ljubljani. Franc Jerko, pošta Ježica.
Atelje
velik in svetel, obstoječ iz ene velike in ene manjše sobe ter dveh malih prostorov na Miklošičevi cesti, se odda s 1. novembrom ali pa tudi takoj. - Naslov v inseratnem oddelku Slovenca pod št. 8712.
Gozdovniki!
Torek ob 18 rodov zbor
v meščanski šoli; udeležba obvezna. »Črni bivol«.
Odvetnika
dr. Drago Marušič in dr. Viktor Vovk
-Ljubljana-
sta se preselila
s svojo pisarno iz dosedanjih prostorov v Tavčarjevi ul. 4
v pritličje hiše v Tavčarjevi ulici št. 1
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega skrbnega očeta
Alojzija Žerovniha
gostilničarja v Vašah pri Medvodah.
Pogreb pokojnega bo v sredo dne 14. avgusta ob 9 dopoldne od domače hiše v župno cerkev v Preski, kjer bo sv. maša za pokojnega, odtod pa ga spremimo k večnemu počitku na pokopališče v Preski.
Preska, dne 12. avgusta 1929.
Žalujoči ostali.
ŽUPANSTVO OBČINE MEDVODE naznanja žalostno vest, da je gospod
Aloizij Žerovnik
bivši župan, gostilničar in posestnik
včeraj zvečer po dolgi in mučni bolezni preminul.
Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne ob 9 iz hiše žalosti na farno pokopališče v Presko.
Občina ohrani pokojnika v častnem spominu, Medvode, dne 12. avgusta 1929.
MEDNARODNI VELESEJEM V PRAGI
od 1. do 8. septembra 1929
svetovni velesejem na katerem so zastopani narodi in države
Znižana vožnja
za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%, Čeho-slovaška 33 %, Avstrija 25 % Pojasnila in legitimacije daje:
Čehoslovaški konzulat, Ljubliana AlomaComp.,Liubljana, Aleksandrova 2
»'ž-Zi 1 S S SH.Š
o cu
■ j JO«
i »J ►!
v S iMgo
* t q-o .o
f N5 S-sr 8
J	>
» 1 " "a
» o "rj.a
„ ° * «UQ 25.s Sjco
o . « 00 — >
jj .! — /v,
Francis Jammes:

J* N <N|-)>
« i-i i &.SJ

„
7) _ co a
&uj'N d"?
S .S
a	T > a,
0«-Q • • „ ■s A <r ov c
,SuZOo S :=._-O' . oTJžK O
-rt & r£ o
«-) « H 00 » 331/3 CL. oj
Rožni venec v solncu
;>Ti si obenem moja hčerka in moja nečakinja, In če so včasih strici preslabotni in prepopustljivi napram svojim nečakom, ki se zabavajo, ne bom jaz nikoli dovolj popustljiv napram tvojim muham.«
Dominika si je to zapomnila, in kadar je bilo potreba, se je obrnila na starega mornarja. Res je, da je bila zelo darežljiva in da so bili njeni osebni dohodki, čeprav so bili precejšnji, včasih premajhni za njene izdatke. Vsako stvar je silno izbirčno pregledovala, preden jo je kupila, da celo one, ki jih je dala vsakokrat ob Novem letu za dar staremu vratarju, ki mu je bila nekoč poslala krožnik poln rakov, čemur so se vsi gostje smejali.
Kar v naprej je uganila želje tistih, katerim je hotela kupiti darila. Najrazličnejša darila so šla skozi njene lepe roke, od grelnika za noge, določenega za staro prodajalko na odprti stojnici, pa do ribiškega trnka, o katerem je sanjal invalid v ubožni hiši. Nakupovala je najrazličnejše, od lesenega konja za ubogega majhnega dečka, pa do svetilke. Hišni služabnik je prinašal vse te zavoje v njeno sobo, ki je bila videti kot bazar. Njena mati, sestre, sestrične in prijateljice so prišle gledat, ko je odmotavala predmete iz papirja in so se blazno zabavale, ko je pri vsakem novem predmetu Dominika vzkliknila:
i Joj, mama! Kako je to lepo! To pa moram poskusiti !<
Čeprav je bila Dominika nakupila toliko koristnih stvari in igrač za različne reveže, so vendar nje-
ne sestrične in tovarišice dobivale od nje najrazličnejše darove: ena klobuk, druga pero, tretja prstan itd, To leto ni bila pozabila niti očeta benediktinca, kateremu je bila poslala masno obleko, niti Anete, katera je dobila plašč. Na žalost ji je bilo nemogoče, poslati kakšno stvar malemu Peterčku.
Dominika je bila res čudna narava. Ta otrok, ki se je brigal pravkar za najmanjše stvari, kot redovnik v svoji celici, ali mornar na svoji ladji, je bila ista, ki je dve uri po teh veselih smehljajih in tej zabavi šla gor na grič v katedralo Naše ljube Gospe. Kdor je videl to elegantno damo, oblečeno v siv dežni plašč, ne bi sumil, da se nahaja pod tem okriljem krasna roža, za katero so se zanimali mladi gospodje v salonih.
Dominika je molila na tem svetem mestu za vse one, ki so jo posebno zanimali, potem pa za one, ki so Boga žalili in ga s tem dan na dan znova bičali. Ko je bila prižgala svečo v namene malega Peterčka, jo odšla na teraso. Nevihta je pravkar izbruhnila nad Marseillem. Na levi je videla morje, ki je visoko valovalo, na desni pa je bilo prav tako valujoče morje: mesto. Nebo je bilo temno in bliski so se bližali. In Dominika je nadalje razmišljala o žalitvah, ki jih je moral pretrpeti naš Gospod, ko je gledala na morsko peno, ki je napadala obrežje. Visoko zgoraj je pa kraljevala Naša ljuba Gospa in zaman se je pena pljunkov vseh stoletij zaganjala na skalo, na kateri je stala. Videla je veliko ladjo, ki se je peljala ven na široko morje. Naša ljuba Gospa je molila. Ni izgubila niti ene kapljice keliha. Naša ljuba Gospa je molila v divjanju vetra. Bilo je to bičanje matere po bičanju sina.
Kronanje s trnjevo krono.
Dominika se je vrnila domov in začela je razmišljati o tretji žalostni skrivnosti, ki je bila tako ozko zvezana s prejšnjo, da sta se v nekaterih točkah krili. Odložila je svoj klobuk in se postavila pred ogledalo iz navade, saj ni bila brez koketnosti. Samo ženska more razumeti to dvojno obnašanje, ki je dovoljevalo Dominiki, da je bila obenem tudi naj-skromnejša deklica.
Bila je tako vesele, odkrite in zdrave narave, da je njena energija in nedolžnost prav rada kazala lepoto, s katero jo je bilo obdarilo nebo.
—	Draga prijateljica, je priznala nekega dne eni svojih tovarišic, ko se je gledala v zrcalo, hudo bi mi bilo, če ne bi bila lepa. Če bi bila cvetica, bi hotela biti najlepša vrtnica, s katero se okrasi soba.
In ker se je bala, da je šla predaleč v tem občudovanju same sebe, je dodala:
—	Res je, da morejo najlepše rože izdihavati najčistejši duh in da se mora ves rožni grm okoristiti od njega. To je obhajilo svetnikov.
To nedolžno občudovanje same sebe je pa Dominika izenačila kmalu s kako mislijo ali kakim dejanjem. Marsikdo se bo čudil, da je mogla v tem srcu obstojati iskrena pobožnost obenem z oboževanjem samega sebe. Toda človek se moti, če misli, da morajo oni ljudje, ki so poklicani v božjo službo, imeti nadnaravne lastnosti. Majhna napaka je bila pri tej deklici v zvezi z izrednimi krepostmi, ki so jo daleko nadkriljevale.
Tisti popoldan, po obisku katedrale Naše ljube Gospe, se je Dominika, kot smo rekli, spet čisto mehanično postavila pred zrcalo.