Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulico 6tov. 16.
so
Z urednikom moro govoriti vsaki dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se no vračajo.
Inserati:
šeststopua potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje so popust.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsaki dan razen nedelj in px*aznils:ov ol> £». uri zvečer-.
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo letoOgld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. BO kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za četrt leta 2 gld.* 50 kr. in za jeden mesec 85 kr.
Štev. 7.
V Ljubljani v Četrtek 6. inarcija 1884.
Tečaj 1.
Kako naj bi se uravnale naše občine ?
VI.*
(Konoc.)
Razložili smo tedaj, kako bi se dalo občinsko področje ali opravilstvo primerno razdeliti med male in velike občine. Obojno področje bi se potem, ko bi se vodilo, po katerem bi bilo v tej zadevi ravnati, ustanovilo po zakonu, lahko na tanko določilo po ukazu. Ko bi nastal razpor med eno in drugo občino zastran pristojnosti — in nastati bi mogel le gledč opravil lastnega občinskega področja — razsodil bi stvar deželni odbor. Neodložljive naredbe bi bile pridržane veliki občini, dokler bi deželni odbor ne sodil drugače (dež. zakon za Goriško z dnč 30. decembra 1868, št. 25).
Zdi se nam, da bi, ako bi se na tak način delo med malo in veliko občino razdelilo, ta in una imela dovelj posla, a preobložena bi ne bila, če bi se vsaki odločil primeren okoliš, ne ena ne druga, in vsaki bi bila ohranjena tudi nje avtonomija. Zlasti ne bi bila velika občina s svojim področjem prostemu gibanju male občine na poti.
Nastaja zdaj vprašanje, kak obsežek naj bi se odkazal mali in kak veliki občini. Mi mislimo, da bi morala biti mala občina enaka na tanko omejeni katastralni ali dačni občini. Le če bi bila ta občina zel6 majhna, združile naj bi se izjemno v eno malo občino k večjem tri sosedne katastralne občine, ako bi si namreč to združbo zaradi skupnih interesov same želele. Velika občina pa bi lahko — nikakor ne v škodo malim občinam, ki bi spadale k nji — obsegala tudi ves sodnijski okraj, kateri naj bi se le, ako bi bil preobširen, razdelil z ozirom
* Glej St. 2, 3, 4, 5 in 6.
Listek.
Punin in Baburin.
(Spisal Ivan Turgžnev, poslovenil K. Štrekelj.)
(Dalje.)
Doma izvem, da se je babica pogodila z Baburinom: dali so mu malo sobico v poslopji poslov, na konjskem dvoru. On se s svojim tovarišem takoj naseli v nji.
Ko izpijem drugega dne svoj čaj, ne po-prašam gospice Frike niti dovoljenja, ampak se kar tako odpravim v poslopje poslov. Rad bi bil zopet klepetal s včeranjim posebnikom. Na duri niti ne potrkam — la običaj pri nas ni bil v navadi — ampak stopim naravnost v sobo. V nji ne najdem moža, katerega sem iskal. Punina ni bilo tam, pač pa varuh njegov filantrop Baburin. Široko razkoračen, J>l'ez vrhne suknje, stal je pri oknu in si pridno brisal glavo in vrat z dolgo brisalko.
Cesa želite? reče ter nabere svoje čelo v gube in se briše vedno dalje.
Ali ni Punina doma? prašam neprisiljeno.
Gospoda Punina, Nikandra Vaviliča Punina, v tem trenotji ravno ni doma, od-
na krajne razmere in potrebe ljudstva v dve ali tri občine. Po ustanovitvi takih velikih občin bi lahko, kakor smo uže omenili, nehale okrajne blagajnice, katere bi se zedinile z občinskimi blagajnicami. Saj ni na Primorskem uže davno več okrajnih blagajnie. Po sebno bi velike občine lahko prevzele vsa opra vila cestnih odborov, tako da bi tudi teh in z njihovim uradovanjem združenih troškov ne bilo več treba.
Se v<5, da bi take velike občine nikakor ne bile podobne okrajnim občinam, kakeršne jih imajo nekatere druge velike kronovine. Te (okrajne) občine obsegajo namreč cele politične okraje in so kot občine višjega reda nad županijami, ki so od njih za-visne. Po našem načrtu pa bi bile i male i ve like občine gledč svojega področja samostalne in te in une zavisne le od deželnega odbora, oziroma velike občine glede izročenega področja zavisne od okrajnega političnega obla st v a. A obojne občine naj bi imele dolžnost, vzajemno se podpirati, in posebno male občine dolžnost, v zadevah krajne policije dotične prestopke ne samo velikim občinam zaradi kaznovanja naznanjati, ampak na njih zahtevanje, da bi se troški zmanjšali, tudi opravljati uvodno preiskavo, v kolikor bi je bilo treba. Glavarju male občine bi mi dali im6 župan, glavarju velike občine pa ime nad župan. Zadnje bi morale imeti tudi svojega sposobnega, za občinsko opravilstvo presku-še n ega in potrjenega tajnika.
Taka uravnava občin bi se dala izvršiti brez n i k a k i h prememb v politični uravnavi, torej — brez pripomoči državnega svšta — na podlagi deželnega zakona.
Mi ne nasvetujemo prav za prav nič novega; saj smo imeli uže pred letom 1850. to liko časa male občine same za-se, t. j. s svojim področjem, in te so bile za nekatera jim od vlade izročena opravila združene v veče ali
govori Baburin počasi; — ali dovolite mi opomniti, mladi človek: to ni dostojno, kar tako brez dovoljenja hoditi v tuje sobe.
Jaz . . . mladi človek! . . . Kako si to upa! ... Od jeze kar zarudim.
— Vi me ne poznate, kakor se vidi, rečem ne več neprisiljeno, ampak uže oholo;
—	jaz sem posestnici unuk.
— To je meni vse eno,v zavrne me Baburin , še vedno brišoč se. Če ste tudi unuk milostivi gospe, zato vender še nimate pravice, hoditi po tujih sobah.
— Kake tuje sobe? Kaj neki mislite?! Jaz sem tukaj povsod — doma!
— Ne, dovolite; tukaj doma sem — jaz; ta soba odločena mi je vsled pogodbe — za moj trud.
— Ne učite me, prosim vas, sežem mu v besedo; jaz vem boljše od vas, da . . .
— vas je treba poučiti, prestriže mi on govor sredi stavka; saj ste še v mladih letih ... Jaz poznam svoje dolžnosti, pa tudi svoje pravice poznam; in ako boste govorili z mano še dalje tako, prisiljen bom, prositi vas, da se izgubite ....
Ne vem, kako bi se bil končal najin prepir, da ni v tem trenotji vstopil skakljaje in zi-baje se — Punin. Morda je bil uže*na na-
glavne očine, katerih je bilo na Kranjskem okoli 124. Da bi se le bili pri uravnavi občin leta 1850. in pozneje na to staro, našemu ljudstvu priležno uredbo nekoliko ozirali, da bi se bili na njo naslanjali, gotovo ne bi se po 30 letih še belili glave in prepirali, kako naj se uravnujejo občine, gotovo ne bi imeli zdaj občin, ki nikakor ne ustrezajo potrebam in željam našega ljudstva, in ne morejo ustrezati, ker zastonj iščemo v njih uravnavi vodila, po katerem so se uravnale.
Mi smo o tej važni stvari povedali svojo, naj pa še kedo drugi pov6 svojo; morda postane potem stvar bolj jasna, da bode mogoče doseči zaželjeni namen.
Iz državnega zbora.
Pri predmetu, kateri nima nobenega političnega pomena, se je vender unela precej huda debata, in stranke so si nasprotovale, kakor da bi se obravnavalo, Bog zna, kako imenitno načelno vprašanje. Naravno sicer, da se je nemško-liberalna tako razgrela, vsaj je šlo za gališki — petrolej! Znano je, da ima severni rob galiških Karpat bogate studence dragocene nafte in ležišča kamenega voska, in če bi bila pridobitev in rafinacija količkaj menj primitivna, ne bi trebalo v Avstriji amerikanskega ali ruskega petroleja. Dandanes se pa še jako slabo gospodari s temi podzemeljskimi zakladi, in tedaj znaša vsa gališka produkcija le kakih 30 000 metr. vaga-nov na leto. Gališki deželni zbor terjal je tedaj neprestano od vlade, naj s posebnim zakonom uredi kopanje na nafto in petrolej, in tej želji ustrezaje je vlada državnemu zboru predložila načrt posebne postave, veljavne za kraljestvo gališko in za Bukovino.
Ta postava pa, dasiravno se- ujema z jednoglasnim sklepom gališkega deželnega zbora, ni našla milosti pred očmi liberalne
jinih obrazih zapazil, kaj se je zgodilo neprijetnega; kajti takoj me pozdravi s samimi ljubeznivimi, radostnimi vskliki: — A! gospodič, gospodič! reče ter maha z rokama in se smehlja v svojem nezvočnem smehu. — Kako lepo! l5rišel si me obiskat, kako ljubeznivo! (Kaj je to? mislim si; ta me uže — tika?) No, pojdi, pojdi z menoj na vrt! Našel sem tam nekaj takega . . . Kdo bo tukaj sedel v vročini? No, pojdiva!
Odpravim se za Puninom, ali na pragu zdelo se mi je potrebno, še enkrat obrniti se in pogledati Baburina po strani, kakor bi hotel reči: Ne bojim se te, ne!
Takisto stori tudi on, da, celo v brisalko pljune, da bi pač prav nazorno pokazal, kako zelč me prezira!
— Kak tepec je ta vaš prijatelj! rečem Puninu, ko so se duri za menoj zaprle.
Skoraj ves prestrašen obrne Punin k meni svoj puhli obraz.
— O kom tako govorite? vpraša strmč.
— No, se vč da, o tem . . . kako mu uže pravite? ... o tem Baburinu.
— O Paramonu Semenoviču?
— No, da, o tem . . . črncu.
— E...e. ..e...! spregovori Punin, prilizljivo očitaje mi to. — Kako morete tako
manjšine. Njeno stališče sta zagovarjala dr. Weeber in Men g er; poslednji je zahteval
—	in vsa njegova stranka mu je pritrdila — naj se gališki petrolej podvrže onim določbam, ki veljajo za rude, in naj obvelja tudi za to rudarsko stroko načelo regalitete. Po tem načelu ni gruntni posestnik ob enem lastnik onih kopanin, ki se nahajajo v njegovem zemljišči, temveč vrhovno last ima država, in kdor ji plača nekoliko goldinarjev za pravico, slediti rudo, ta sme brskati po tuji njivi, sme kopati rudosledne jame (Schiirfe), in celo raz-svojiti sme posestnika proti odškodnini. Nikakor se ne dš. tajiti, da je regalno pravo, katero se je začelo od 13. stoletja sem ter se je posebno razvijalo v dobi izobraženega absolutizma koncem 18. veka, utemeljeno za nekatere kopanine, kakor srebro in zlato, zarad zveze z vrednostnim vprašanjem, in za druge, kakor n. pr. živo srebro, iz zdravstvenih ozirov. Ali prezirati se vender ne sme, da je podlaga regalitete vender le fiskaličen interes, in da nekatere države, kakor n. pr. Velika Britanija s svojim razvitim rudarstvom, regal-nega prava nima ter da ga druge, n. pr. Prusija, odpravljajo. Državni blagajnici bi regali-teta gališkega petroleja na vsaki način jako malo dohodkov prinašala, pač pa bi v največjo zadrego spravila itak revni stan galiških kmetskih posestnikov.
Tuji, zlasti semitični kapital bi kmalu izpodrinil iz zemljišča kmetske lastnike in agrarni proletarijat bi rapidno naraščal. To bi bila naravna posledica tej regaliteti, katero so nasvetovali levičarji. Razume se tedaj, zakaj je gališki deželni zbor 1. 1881. in 1883. jednoglasno se izrekel proti regalnemu pravu; tu ni bilo nobenega razločka med strankami, Poljaki in Malorusi so se po polnem strinjali v svojih nazorih. Prav čudno tedaj, da so se baš levičarski govorniki tako navdušeno potezali za srednjeveško inštitucijo ter se protivili jednoglasni želji modernega parlamenta, gališkega deželnega zbora. To ironijo je z dobrim sarkazmom bičal govornik poljskega kluba, dr. Bilinski, ki je pri tej priliki imel svoj maiden — speech, ter se skazal nadarjenega, zlasti v gospodarstvenik rečeh temeljito poučenega govornika. Njegov govor in govor ministra grofa Falken-hayna bila sta od večine sprejeta z glasno pohvalo.
O seji prejeli smo sledeče poročilo:
Najprej se razdeli poročilo o državnem proračunu za 1. 1884. Poslanec Pirko interpe-luje z drugovi trgovinskega ministra, če se je dala koncesija nameravane železnice Tulln-Traismauer-St.-Polten (ki ima vezati Franc-Josipovo in Zapadno železnico) privatni družbi.
Predlog vladin o zidanji železnice iz Mo-stara v Metkovič se izroči po prvem branji budgetnemu odseku.
govoriti, gospodič, moj gospodič? Paramon Semenič je vsega spoštovanja vreden človek! No, se vč, razžaliti se ne da, ker — zna svojo ceno. Ž njim, mili moj, treba se je obnašati uljudno, ker on je . . . (tu se nagne Punin prav k mojemu ušesu) — on je republikanec!
Jaz debelo pogledam Punina. Tega nisem nikakor pričakoval. Iz učne knjige Kajdonovlje in druzih zgodovinskih del sem znal, da so v starodavnih časih, pri Grkih in Rimljanih, živeli republikanci; ali predstavljal sem si jih v šlemih, okroglimi ščiti v rokah in dolgimi, golimi nogami. To pak, da so še dan danes republikanci, in celo v Rusiji v (orlovsk)i guberniji — to mi je zmotilo vse pojme ter jih po polnem zmešalo.
—. Da, da, mili moj; Paramon Semenič je republikanec, ponavlja Punin. — Sedaj lahko za naprej veste, kako vam je govoriti s takim človekom! — Toda, pojdiva na vrt. Mislite si, kaj sem našel tam? Kukavičino jajce v taščičnem gnezdu! Ali ni to čudo?
Odpravim se s Puninom na vrt, ali po glavi šumi mi vedno: republikanec! re—pu-bli—kanec!
—	No—no, sklenem naposled, nima zastonj tako sinje brade!
Potem se nadaljuje generalna debata o pridobitvi gališke nafte.
Posl. dr. Menger pravi, da so se gališki deželni odbor, trgovinske zbornice in akademija znanosti izrekli za regaliteto in da je o svojem času le mala večina gališkega deželnega zbora bila proti. Predlogi manjšine so v interesu Gališke in cele države; zoper odsekov predlog govore gospodarski kakor tudi socijalni oziri. Zato predlaga, da se predlog vrne odseku z naročilom, da izdela nov načrt, držeč se načela regalitete in ravnaje se gledč predpravic dosedanjih lastnikov in gledč odškodnine po predlogih gališke deželne enkete.
Poljedelski minister grof Falkenhayn opozoruje na to, da se uže 10 let prizadevajo, urediti postavnim potem neznosne razmere pri pridobitvi petroleja in nafte. Sedanji načrt namerava na ta način urediti to stanje, da se sicer ne kratijo sedanji pravni nazori in pridobljene pravice, a da se vrhovno nadzorstvo izroči rudarski gospodski, oziraje se na sedanje naredbe lastnikov. Razdraženost, ki vlada pri debati, nam priča, da imamo pred seboj subjektivne nazore, ki nemajo podlage v objektivnem opazevanji in v izkušnji; kjerkoli se nahaja količkaj izdatna pridobitev navedenih tvarin, tam ni nikjer rudniškega regala. Vlada hoče s svojim zakonom najprvo, da prenehajo sedanje razmere in da se prično redne — in to se lahko doseže z zakonom. Posebno razmere v Boryslavu na desni strani ceste so strahovite; na levi strani pa se nahaja tako lepo urejen rudnik, da bi bolj racijonelen ne bil mogoč pri rudniškem regalu. Zato je tudi sedaj uže možno delati po starem načinu. Minister prosi zbornico, naj se ne da zapeljati z idealnimi razmerami, in da naj raje vzame to, kar je res potrebno in primerno. S tem se izkaže velika dobrota ne le industriji s petrolejem, temveč tudi tisočerni množici delavcev. Konečno se obrne minister proti posl. Weeber-ju, ki je v zadnjem zasedanji govoril o „slepenji“, in protestuje zoper take izraze, in to tembolj, ker so vsi dokazi tega gospoda le izvir razburjene fantazije njegove. Ker se ni nič dokazalo, kar bi se bilo imelo dokazati, mora v imenu vlade zoper take izraze odločno protestovati. (Bravo, bravo! na desnici.)
Posl. dr. Bilinski oporeka, da bi rega-liteta bila znanstven princip; kakor vsaka druga gospodarska zadeva mora se tudi ona uravnati zakonitim potem. Na juristično bistroumnost nasprotnikov upliva njih strankarstvo. Sedanja vlada postopa po polnem zakonito in mnogo boljše nego ona iz leta 1862. Nadalje pravi, da ne sme pri pridobitvi nafte pravica produkcije tako daleč segati, da bi se s tem kmečki stan vničil. Gališki deželni zbor se je 1. 1879. vsled dveh strokovnjaških enket odločil za svo-
Moje razmere s tema dvema osebama, s Puninom in Baburinom, postale so od tega samega dn<§ določnejše. Baburin je vzbujal v meni čut sovraštva, kateremu pa se je vender kmalu primešalo nekaj spoštovanju enacega. Da, celo vzb&l sem se ga! In še tedaj nisem popustil svojega strahu, ko se je bila v njegovem občevanji z menoj izgubila tista prejšnja rezka strogost. Punina se vč da se nisem bal; še spoštoval ga nisem! Imel sem ga, da naravnost povem, za — šutca. Ljubil pa sem ga z vso dušo! Preživeti cele ure v njegovi tovaršiji, biti ž njim sam, poslušati povesti njegove — to mi je bilo prava naslada. Babici se nikakor ni dopadala ta intimite s človekom iz „prostega naroda" — dti commun; no jaz sem hitel, kaderkoli se mi je posrečilo uiti, k svojemu zabavnemu, ljubemu, čudnemu prijatelju. Najini shodi so se pomnožili posebno po odhodu gospice Frikč; zapodila jo je bila v Moskvo babica, ker se je pri armej-skem stabskapitanu, ki nas je bil obiskal, predrznih tožiti o dolgem času na našem domu.
—	Kar pa se tiče Punina, ni se jezil zaradi dolgih pogovorov z dvanajstletnim dečkom, da, celo iskal jih je. Kolikrat poslušal sem njegove povesti, sedč v duhteči senci, na suhi, gladki' travi, pod srebrnimi topoli, ali pa
bodno pridobitev bituminoznih rudnim. Tema principu pritrjuje jednoglasni sklep gališkega deželnega zbora 1. 1881. in 1883.; in sicer je bil prouzročen zlasti po dveh motivih. Deželni zastop se je bal, da ne bi tuj kapital preplul deželo; samo na sebi to ne bi bilo škodljivo, ali tuj kapital slabo gospodari in spremljajo ga povsod ponemčevalni nameni. Drugi nagib ^ pa je, da se deželni odbor ne more navduševati za razsvojitev galiških posestnikov, marveč hoče ohraniti kmetski stan.
Govornik se proti koncu svojega govora obrača proti levici, češ, da je ona pri debati o šolski noveli očitala Poljakom, da glasujejo o vprašanji, ki ni v zvezi z Galicijo, sedaj pa se ona upira predlogu, za katerega se potegujejo vsi gališki poslanci, Poljaki in Malorusi. Dobro zavrača posebno Plenerja, ki je nekdaj Poljake primerjal irskim „Home-ruIer-jem“ in biča čudni liberalizem levičarjev, kateri se na enkrat navdušujejo za načela policijske države. (Živahna pohvala in ploskanje z rokami.)
Poslanec Matscheko hoče braniti stališče manjšine, ali ne v6 nič novega povedati. Potem debata preneha; v prihodnji seji bodeta še govorila za odsekov predlog Kovalski in poročevalec.
Politični pregled.
Avstrijsko-agersko cesarstvo.
Kazenski in peticijski odsek zbornice poslancev 4. t. m. nista imela sej, ker se ni bilo zbralo dovolj odbornikov; samo odsek za davek
o	žganih pijačah je redno zboroval in nadaljeval posvetovanje dotičnega načrta. Upajo, da dokonča v kratkem svoje delo. Gališki poslanci sicer niso zadovoljni z vladnim predlogom, a vender mu je že zagotovljena večina v zbornici.
Znano je, da se v nemških mestih na Ceskem silno upirajo napravi českili ljudskih šol za tam bivajoče Čehe. Praški dež. šolski svet je v tem oziru zopet nekaj sklenil, kar ima principijalno važnost. S 15 glasovi namreč proti 4 nemških odbornikov je sklenil, da se mesto Duhcov (Dux) primora, napraviti od
1.	januv. 1885 peterorazredno češko ljudsko šolo.
Časniki mnogo pišejo o spomenici, kojo so slovenski poslanci izročili ministru Taaffe-ju lede teženj slovenskega naroda na Spodnjem tajarskem. Pri tem se ve da porabijo radostno priliko, povedati svojim bralcem, da je naš jezik še le par desetletij star in še v povojih; iz tega pa konečno izvajajo, da se vedno bolj kaže, kako je potreben nemški državni jezik. Quod erat .
v trstji poleg ribnjaka, na debelem in nekoliko vlažnem pesku strmega brega, iz katerega so se vzdigale čudovito spletene korenine z mnogoterimi čvrši, kakor velike črne žile, kakor kače, kakor begunci iz podzemeljskega cesarstva. Punin pripovedoval mi je na drobno svoje življenje, vse svoje srečne in nesrečne slučaje, kateri so me v resnici vedno zanimali. Oče njegov bil je duhoven; — »izvrsten človek, ali kader se je opil, trdosrčen do ne-občutnosti“.
Punin sam študiral je bil v semenišči; ker pa ni opravil preskušnje in ni čutil v sebi nagona za duhovni poklic, stopil je v svet.; zaradi tega je pretrpel vse mogoče nadloge in naposled postal celo — klatež. — In da bi ne bil zadel ob svojega dobrotnika Paramona Semeniča, pristavljal je po navadi (Baburina nikoli ni imenoval drugače), pogreznil bi se bil v morje revščine, surovosti in razuzdanosti. Punin je rad rabil visoko leteče izraze, in dasi ni lagal, pretiraval je vender in rad se je ustil . . . Tudi jaz začnem ga posnemati ter pretiravati in ustiti se. — nKaj pa je s teboj? Saj si kakor besen; prekrižaj se za božjo voljo!" — rekala mi je stara moja pestunja. Puninove povesti zanimale so me nenavadno; no še bolj nego nje-
V Pesti vlada ostro postopa proti anarhistom. Z Dunaja je prišel tja policijski svetnik Breitenfeld, da pomaga ogerskim kolegom pri iskanji in zasledovanji. Obiskal je vse merodajne kroge in tam poročal o preiskavah ter dobil novih instrukcij. Tudi v Zagrebu so zaprli te dni dva socijalistična krojača, Hirscha in Srneca, pri katerih so našli pisma in tiskovine nevarnega obsega.
Iz Zagreba poročajo tudi telegrami, da je okrajna soduija ustavila Starčevičevo _Slo-bodo“.
Tuje države.
Na Srbskem bode vlada svetovala skupščini, da naj se nastali deficit pokrije s pet-procentnim posojilom. Včeraj so jako slovesno obhajali obletnico, kar je Srbska kraljestvom proklamirana bila.
V pruski zbornici so 3. t. m. zagnali vest, da bode naučni minister pl. Gossler odstopil, ker baje Bismarck ni kaj zadovoljen z zakonom o šolski dotaciji. Vrh tega je nastala govorica, da hoče vlada pomilostiti prognanega škofa Melchersa, o katerem se je Gossler 18. jan. v zbornici izjavil, da pruski minister še misliti ne more na pomiloščenje njegovo. Od druge strani se pa zopet pozitivno oporeka novici o Melchersu, in zato se tudi dvourni, da bi Gossler bil vložil ostavko svojo. Nejedinost med ministri izvira od tod, da se zde državnemu kancelarju številke pri zakonu o dotaciji šol premalo natančne in da mu nova postava druge načrte nekako prekriža. Vender so baje te diference bolj obrnene proti podpredsedniku ministerskega svžta, kakor proti naučnemu ministru pl. Gosslerju.
Francozi so jeli ostro gledati nevarnim in sumljivim Ircem na prste, kajti zadnji atentati poživljajo vse vlade k pozornosti. Vsi tujci, došli iz Amerike, se v Parizu natanko nadzorujejo in ravno tak6 prodajalci eksplozivnih tvarin.
Iz Londona zvemo, da so prišli v Kartum Mandijevi poslanci z zatrdilom, da hoče fanatični mož skleniti mir. Silno ga je neki razveselila proklamacija, ki ga postavlja sultanom kordofanskim in poslal je svojim vojskovodjem na Belem in Sinjem Nilu povelja, pustiti Se-naar in mesto Kartum, v miru.
V zbornici naznanil' je 4. t. m. Stanley, da hoče vladino zahtevanje novega kredita za egiptovsko ekspedicijo pobijati z nasprotnim predlogom; predenj dovoli zbornica novih denarnih močij, naj bi vlada določno razvila egiptovsko svojo politiko. Hartington izjavi, da nema Graham nikakeršnega povelja, povrniti se v Trinkitat nazaj, da so torej časnikarske vesti neistinite.
Laško ministerstvo je sklenilo, kakor hitro bode mogoče, provzročiti v zbornici vo-tum, ki bode stališče osvetil in pokazal, kako večino da ima vlada za seboj. Naučnega mi-
gove povesti, ljubil sem berila, katere je imel z menoj. Ni mogoče popisati, kaj sem občutil, kader je zapazil ugodno priliko in se prikazal pred menoj na enkrat kakor puščavnik ali dober duh v pravljici, debelo knjigo pod pazduho, ter je skrivnostno migal s svojim dolgim kazalcem in tajno kazal z glavo, obrvimi, ramami — s celim telesom proti vrtni goščavi, kamor se nihče ni mogel priplaziti za nama, kjer ni bilo mogoče naju zasačiti! Glej, posrečilo se je nama, neopaženima uiti z doma, srečno dospeva na eno izmed tajnih mest, uže sediva drug pri drugem, uže se odpira polagoma knjiga, ki je dajala od sebe neki rezki duh po plesnobi in starini, kateri mi je bil tedaj jako prijeten! S kakim trepetom, s kakim svetim strahom nemega pričakovanja gledam Puninu v obličje, na ustne, na tiste ustne, iz katerih se izlijejo sedaj, sedaj sla-dostne besede! Naposled začne brati! Punin ljubi je nad vse verze, zvoneče, šumeče vžrze, in vanje polagal je vso svojo dušo; ni jih čital, ampak kričal jih je slovesno, presekano, giomovito, kakor navdušenec, kakor zamaknenec, kakor Pitija! In pri tem je imel naslednje navade: najprej prebral je
nistra Baccelli-ja bi se Depretis pri prvi priliki rad znebil, ker mu je večina poslancev sovražna; v kratkem je bila celo posebna de-putacija pri njem, ki mu je razložila svoje težnje glede Baccelli-ja. Poslednjega dnevi so tedaj pač že šteti!
Porta hoče poslati na Kreto muhame-danskega guvernerja Halie Rifaat pašo; s tem pa je provzročilo veliko razburjenost med vročekrvnimi prebivalci krasnega otoka in težko bode stvar ostala brez krvavega upora, če vlada ne odjenja. Kretanci so telegrafično naznanili sultanu, da ne marajo namenjenega jim namestnika in da se bodo tudi s silo ga branili. Mogoče je, da bodo druge vlade posredovale in tak<5 potlačile nastale prepire.
Dopisi.
Iz Mengiša, 5. marcija. Živinoreja je jedna glasnih podpor kmetijstva; v naši občini se nahaja dosti in dobrih senožet, ali voda Pešata nam ob času košnje časih seno tako zablati, da ni več užitno. V ta namen je bila uže v zadnjem zasedanji sl. deželnega zbora v pretresu resolucija, kako naj bi se uravnalo, da bi 1.) najvišja voda ne nadlegovala hiš in polja;
2.) da bi se voda ob času velike trave odvrnila, ker jo drugače zablati in povalja; 3.) da bi se voda zopet lahko napeljala, ko je potreba travnike močiti; 4.) da bi se preobilni mokroti in zamočvirjenosti v okom prišlo. Visoki deželni odbor bode vsled tega z zvedenci kraj ob povodnji ogledal, da se prepriča sam o naših razmerah. Gospode bi si zatorej dovolil opozoriti na sledeče stvari: Na vsaki strani vodotoča se nahaja stranski jarek, „ulice" imenovan, ki je ob jednem tudi vožnja pot iz travnikov in se slepo konča, tako da se voda vedno vsa izgublja po travnikih, naj jo je treba ali ne. To bi se lahko odvrnilo, ko bi se iz teh „ulic“ na levi strani vodotoča jarek izkopal do Depalove Vasi, kamor že sedaj skoraj vsa voda priteče, če tudi raztresena. Ta novi vodo-toč bil bi odprt samo tedaj, kadar bi imela voda travi škodovati, drugače bil bi zaprt in voda bi se izlivala za potrebo po senožetih. Ravno tako bi se postopalo na desni strani, ki ima že z mosta poseben vodovod; iz teh „ulic“ naj bi se napravil v najnižjem kraju primeren raven jarek in speljal ob senožetih na Strugo. Imel bi dovelj velik pad in odpeljal bi vso vodo, kar bi jo za travnike ne potrebovali. Vrh tega naj bi se glavni vodovod primerno iztrebil in ob krajih z nasipi zavaroval. S tem bi bilo za potrebo vse vrejeno in doseglo bi se z malimi troški. Bog daj, da bi se le kmalo uresničilo!
Druga naša potreba je, da bi imeli svojo šolo, ker smo jedno uro oddaljeni in je do 80 za šolo sposobnih otrok. Veliko zamud in drugih zadržkov bi bilo odpravljenih, ki bi svojo šolo
verz tiho, poluglasno, kakor bi bil kaj mrmral. . . . To je imenoval »branje na poskus", na enkrat pa zatuli isti v6rz „čisto", poskoči nenadoma in ves strepeta. Tako prebrala sva ne samo Lomonosova, Sumarokova in Kante-mira (čem starejše so bile pesni, tembolj so ugajale Puninovemu okusu) — ampak tudi „Rusijado“ Heraskovljo! In da resnico povem, ta pesen, ta Rusijada me je posebno zanimala. Med drugim se bere v nji o neki pogumni Tatarki, velikanski junakinji; sedaj sem zabil celo imena njenega, takrat pa me je obšla zona, da sem jo le slišal imenovati! — „Da, da", pravil je Punin in pomenljivo stresal z glavo — „Her&skov! tega ne preseže nobeden. Včasi res mečka in vari stih in ga porine kar tako ven ... ali potem! Hočeš ga vsega razumeti, in uže ti drvi dalje in zvoni in šumi, kakor cimbale! Nima zastonj tako krasnega imena: Herrraskov!!" Lomonosova grajal je Punin zaradi preprostega in voljnega zloga, Deržavinu pa je bil očiten nasprotuik, meneč, da je ta človek boljši dvornik nego li pesnik.
V	naši hiši niso se zanimali prav nič za slovstvo, za pesništvo; da, pesni, posebno ruske pesni, zdele so se jim nekako neugodne
doma imeli. Tudi svojega duhovnika potrebujemo, ker je v Mengiš daleč; posebno za stare je nerodno, na Goričici je tudi zelo tesno postalo, ker tam je velik naraščaj, cerkev je pa majhna. S tem bilo bi nam mnogo poma-gano in upamo, da bodo dotični krogi prijazno ozirali se na naše želje in težnje! L.
Razne vesti.
— (Nova brošura nadvojvode Ivana) vzbuja občno pozornost. Naslov ji je: »Pogledi v spiritizem," ter zelo spretno pobija novi nauk. Najprej jako dovtipno poroča pisatelj, kako sta odkrila s kronprincem sleparstvo medija Bastiana na Dunaji, preide potem na postanek in pogoje spiritizma in konečno obsoja ostro cel nauk, češ da so ne vjema ne z znanstvom, ne z vero. Dobro premišljeno filozofično stališče in kritično postopanje preuzvišenega pisatelja daje knjižici nenavadno vrednost in kaže, da je pisatelj na polji mišljenja in ved jako izobražen; kaže pa tudi, da je vedno pripravljen stopiti v boj zoper zmote in krive nazore. Vsled tega mu pač mora hvaležen biti vsak prijatelj razuma, prosvete in časti človeške.
— (V čast slavnega poljskega pesnika Kochanovskega) priredilo je poljsko aka-demično društvo „Ognisko“ slavnosten večer v Ekrbarjevi dvorani na Dunaji. Jan Kochanovsky se je porodil 1. 1532 na očetovem posestvu Siczyn in je pozneje obiskaval najslavnejše visoke šole po Nemškem, Laškem in Francoskem. Povrnivši se domov, živel je nekaj časa na dvoru velicega kan-celaria in škofa Padujevskega ter je postal tajnik kralja Žige Avgusta. Pa dvorni zrak mu ni vgajal in šel je na svoje posestvo na kmete. Tu se je pečal s poezijo, a političnih dogodkov domovine svoje tudi ni v nemar puščal. Klicali so ga na razne službe, a odbil je skromno vse ponudbe. Umrl je v Lublinu 1. 1584. Med njegovimi deli so najlepše elegije „Treny", koje je pel o smrti svoje hčerke Uršike. Pisal je nadalje dramo „Odpust poslanca", satirično pesen „Edinost" in „Malenkosti", ki nekako spominjajo na Boccaccijev Deeamerone. Preložil je izvrstno psalme na poljski jezik in zato so mu dali priimek: Poljski Pindar. Pisal je tudi mnogo v latinskem jeziku.
Na čast temu poljskemu veleumu zbralo se je mnogo najodličnejšega občinstva, posebno poljskih poslancev, udov gosposke zbornice in veliko na Dunaji živečih Poljakov. Navzoči so bili tudi zastopniki raznih slovanskih društev. Po pozdravu predsodnikovom je Tenner slavil Kochanovskega kot prvega liričnega pesnika Poljske, ki je pred več nego tri sto leti vzbudil poezijo naroda k sijajnemu življenju. Po govoru so sledile muzikalične točke, in konečno je poljski poslanec dr. Evzebij Czerkavski z navdušenimi besedami proslavljal poljsko mladež. Ko je bil koncert končan, zbrali so se gostje v „Drei-Engel-Sille“ ter sklenili s komersom lepo to slavnost.
— (Boj z volkom.) Pred kratkem se priklati o belem dnevu velik volk v hrvatsko selo
in nenaravne, babica ni jih imenovala pesni, nego „kante“, in vsak pisatelj „kantov“ bil je po njenem mnenji ali strašen pijanec ali dovršen norec. V takih razmerah vzgojen bi se bil jaz neizogibno z gnusom moral odvrniti od Punina
—	bil je vrhu tega še nesnažen in nereden, kar bi bilo lahk6 razžalilo gosposke moje navade — ali pa bi bil moral, vojen in navduševan od njega, posnemati njegov zgled in pasti v ravno tisto besnost za pesni . . . Tako se je tudi zgodilo. Začel sem tudi jaz deklamovati verze, ali kakor se je izraževala babica, „tuliti kante" . . da celo sam sem poskusil nekaj zložiti, namreč opis „lajne", v katerem sta bila naslednja verza:
Ko tolsti roč se zavrti,
Precej zapiska, zacvrči . . .
Punin hvalil je na tem opisu neko posnemanje zvokov, predmet sam pa je obsodil, ker je prenizek in ne zaslužuje liričnega navdušenja.
Ah, vsi ti poskusi, ta razburjenost in navdušenost, najina berila, najino vkupno življenje, najina poezija — vse se je končalo na enkrat! Kakor streia zadela nas je nenadoma nezgoda!	(Dalje	prihodnjič.)
Ivanič, napade voč osob na cesti ter posebno razmesari 121etnega šolarja Stefaniča, ki je ravno iz šole domov šel. Neki kmet, Lovro Gibrajek, mlad in krepak mož, prihiti na upitje in spusti se, zanašajo se na svoji krepki pesti, v zver. Prične se boj, in volčja pošast bi bila skorej zmagala neoboroženega hrvatskega junaka, da ne prihiti vino-gradni čuvaj Martin Marenič ter s kroglo srečno v glavo zadene razljuteno zver. Volk, 3 leta star samec, bil je vsega vkup 18 osob več ali manj nevarno ranil.
Domače stvari.
— (Eazpis službe.) Za državno stavbarsko službo se razpisuje sistemizirano mesto stavbenega adjunkta z dohodki X. razreda in mesto adjutiranega stavbenega praktikanta. Prošnje do konca marcija 1884.
— (Zgradba nove vojašnice v Ljubljani.) Mostni magistrat predložil jo c. kr. vojnemu mini-sterstvu načrt za zgradbo nove vojašnice v Ljubljani, a c. kr. vojno ministerstvo je odgovorilo, da se imajo črteži v nekaterih točkah popraviti ali pa dopolniti. Da bi se pa ta stvar hitro rešila in ne bi trebalo črtežev pošiljati potem raznih oblastev, izreklo je c. kr. vojno ministerstvo, da se ob jednem, ko se vrnejo črteži mestnemu magistratu, naroči armadnemu poveljništvu v Gradci, da stopi v mejusobni (direktni) dogovor z mestnim magistratom ljubljanskim. Armadno povoljništvo v Gradci, misle, da bi se stvar najbolj pospešila z ustnim dogovorom, odposlalo je c. kr. žonijskega polkovnika g. viteza Rozkovskega in ženijskega nadlajte-nanta g. Acham-a v Ljubljano, da določita konečno pravilni črtež nove vojašnice. Včeraj je komisija v tej zadevi, obstoječa iz zastopnikov mesta, c. kr. deželne vlade itd., pričela svoje delovanje in bode svoje delo neprestano nadaljevala, da ga dovrši. C. kr. nadlajtenant g. Acham pa bode ostal delj časa tu, da pomaga mestnemu stav-binemu uradu hitro dovršiti črteže. Tak6 je torej upanje, da morebiti še to leto pricno s zidanjem nove vojašnice.
— (Litijski rudnik) ima vslod ravnateljskega sklepa 2. marcija 1.1. v nedeljo 24. t. m. dopoludne ob 9. uri v Litiji svoje peto redno občno zborovanje. Na dnevnem redu je poročilo ravnateljstva o prometu 1. 1883., tehničnega vodje o poslovanji, pregledovalnega odbora, o razdelitvi dobička in konečno o prenaredbi pravil.
— (Najden) je kos nove podloge in jeden nož. Kdor jo to izgubil, vino se mu pri mestnom magistratu.
— (Ukradene stvari), kakor: okna, vrata itd., iz hiše na Tržaški cesti, so organi javnega redarstva užo zasledili. Ukradene predmete so tatovi prodali nečemu posestniku v Udmatu za 35 gld. Tatovom je gosposka uže za petami.
— (Zaradi uboja) zatožen je bil danes 261etni fant Lojze Gabrovič, dosedaj šo nekaznovan, iz vasi Zlato polje (sodnijski okraj brdski). Dne 3. novembra 1883 po noči stepel se je v Gabrovcu z 261etnim kmetskim fantom Francetom Usom z Vrha; oba sta živela uže prej v sovraštvu. Valjala sta se po tleh, in zatoženi je Usa, ki je pijan na tleh obležal, udaril s tumpastim orodjem tako silno po glavi, da mu je črepinja počila in Us vsled vnetja opnico dn<5 25. novembra umrl. Porotniki so njim na uboj stavljeno vprašanje jednoglasno, potrdili in sodišče obsodilo je Lojzeta Gabroviča na p e t let težke ječe, poostrene s postom vsaki mesec in tamnico. Očetu Usovemu ima plačati Gabrovič 30 gold. za pogrebno troske; zaradi 300 gold., katere je oče Us zahteval za v uboji palega sina, se ima pa pobriniti oče po civilnem potu.
— (Lovcem), zlasti takim, katori se vestno pobrigajo — ne za pokončavanje divjaščine nego za pametno prirejo, početek letošnjega sušca ni posebno po volji. Premoker je; z ajka je uže tekom februvarija „ postavila" svoje mladiče v svet, ker v minoli mehki zimi sledili smo užo kmalu po novem letu zajca ljubimca za njegovo izvoljeno nevesto; pa ni ga hujšega mlademu zajčjemu zarodu nego mokrota. Ona jih več pokonča, nego kragulji, mačke in sove in kolikor je še jodnakih njihovih sovražnikov. Nadejati pa se moremo, da izgine kmalu
sneg z naših brd in ravnin — naj si vlada potem tudi mraz in slana, da le dežja in mokrote ni. Suščeva prireja pa je glede jesenskega zajčjega lova merodajna, ker ti mladiči imajo skoro redno uže julija tudi svojo mladiče — po tri iu štiri.
-	Naopak pa jo snežno in deževno vreme zadnjih dni prineslo mnogo rac in divjih gosi, katere sedajo po kopnih, sem ter tja preplavljenih travnikih. Lov na nje odškoduje naše Nimrode, dokler jim — imetnejšim so ve da — mesec april ne bo izročil — divjega petelina. Sušca prepovedano ie streljati in loviti vso divjačino razven gozdnega jereba, — kateri se pa sam dovelj varujo, če ga — ljubosumnjega norca
—	piščalka izurjenega lovca ne zapelje, potem race in gosi. Tudi plašni divji golob je že izročen paznemu zalezovalcu, in vzor gourmandov: kljunač. Toda tega še ni iz gorke Dalmacije, on čaka, da se bode pelo „oculi“ in kader se bode bralo „laetare“ — »tedaj ga bo na pare“ —dejal je star lovec. Torej počakajmo, in če ne moremo strpeti doma ter gledati puško visečo na klinu, hajd ven, za kragulji in skovirji. Kolikor jih bo menj, toliko bo divjine več.	—n—•
Naroča se na naš list lehko vsaki dan in velja:
po pošti do konci marcija . . . gld. —'70 j?	j;	.iuniia • .	.	•	j?	& 20
„	„	„	„	decembra	.	.	„	8‘20
V	Ljubljani pri upravništvu:
do konci marcija .................... }J	—•40
„	„	junija............... „	190
decembra
490
Najnovejše vesti.
Dunaj, 5. marcija. Klub zj e dinj en e levice odločil je za generalno debato o bud-getu govornike: Carneri, Scbaup, Plener, Men-ger, Weitlof, Wiesenburg, Reschauer, Heils-berg, Wildauer, Auspitz, Herbst, Weeber, Jaques. Skoraj gotovo bode le pet prvih moglo govoriti, potem bo generalnim govornikom izbran Herbst.
Varaždin, 5. marcija. Mestni zbor je sklenil 40000 delnic podpisati za železnico skozi Zagorje.
Bero lin, 5. marcija. Zbornica je po Goss-lerjevem govoru zavrgla Windhorstov predlog, ki namerava odpraviti katoličanom neugodno postavo o prenehanji duhovenskih do hodkov, z 209 zoper 152 glasov.
Iz Londona se poroča 5. marcija, da so v ječarnah v Kahiri in Ghizah nastali upori, ki so le s silo se zatrli.
Iz Kahire se piše 5. marcija, daje General Graham se vrnil v Trinkitat ter bode danes popoludne prišel v Suakim, kamor se odpravijo tudi angležke čete iz Trinkitata. Osman Digma se je utaboril 10 (angležkih) milj od Suakima. V mestu vse mirno.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 6. marcija. Gospodska zbornica sklenila je uznati skoro jednoglasno izjemne naredbe za opravičene.
BeroJin, 6. marcija. Otvorenje državnega zbora. — Prestolni govor pravi: Razmere k inostranim deželam so cesarju zelo po godu, zlasti z ozirom na vse bojazni in propovedanja,ki so po novi utvoritvi Nemčije dvoumila nad miruljubivim značajem njegove politike. Jedna-kost miruljubivega mišljenja, koje navdaja nam sosedne prijateljske vlasti, vtrjuje med njimi in nami vzajemnost, vsled koje ohranjenje miru po človeških predvidih nij samo za Nemčijo zagotovljena. Ukrepitev podedovanega prijateljstva, koja spaja Nemčijo in njene vladarje se sosednimi cesarskimi ydvori, in sprejem cesarjeviča na Laškem in Španskem, pričajo, da veljavi nemškega naroda v tujih deželah stoji po boku zaupanje vladarjev in narodov v našo politiko. Cesar se nadeja, da ohrani sebi to zaupanje, a Nemčiji mir z božjo pomočjo.
Pariz, 6. marcija. čuje se, da je policija zasačila neko pismo, v kojem je pisano, da se v Londouu v praznik sv. Patrika pripravlja dinamitni napad.
Carigrad, 6. marcija. Porta je obnovila pooblastila Photiadu paši kot guvernerju na otoku Kreta.
Kaliira, G. marcija. Graham je včeraj dospel v Suakim. Osman Digma tabori pri Audlen, 17 milj zapadno od Suakima.
Telegrafično borzno poročilo
z dni; 6. marcija.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih...................79 75
»	>	»	»	srebru.....................80‘90
Zlata renta............................................ 102	05
5°/„ avstr, renta........................................95-40
Delnice ndrodne banke................................. 845-	—
Kreditne delnice........................................321-75
London 10 lir sterling................................  121-45
Srebro................................................... .___
20 frankovec........................................’	96-05
Cekini c. kr............................................. 5-71
100 drž. mark............................................59-20
l	t adni glasnik
z dne 6. marcija.
Licitacije: Razpisana so zidarska, kamnoseška in tesarska dela za zgradbo nove kaznilnice v Mariboru. Vadij znaša za zidarska dela 10000 gld., kamnoseška 1000 gld. in tesarska 1000 gld. Pisane ponudbe na kuvertu z napisom: «Offert zum Marburger Straf-anstaltsbaus do 31. marcija vrhovnemu pravništvu v Gradci.
Eks. javne dražbe: Posestva Fr. Pirčeva iz Ravnega, sodno cenjena na 3845 gld., v dan 5. aprila, 7. maja in 7. junija t. 1., vselej od 9. do 12. ure dopol. v Krškem. — Posestvo Fran Liscevo iz Orl, sodno cenjeno na 2980 gld., v dan 19. aprila, 17. maja in 21. junija t. 1., vselej od 9. do 12 ure dopol. v Krškem.
—	Njiva Fr. Udovčeva iz Fužine, sodna cena 100 gld., v dan 23. aprila, 28. maja in 2. julija 1.1., vselej od 9. do 12. ure v Mokronogu. — Posestva šesti del Jak. Koviša iz Gorenj. Prekarja, sodna cena 206 gld. 76 kr., v dan 26. marcija na Brdu. — Posestvo Val. Hribarjevo, sodna cena 93 gld., v dan 17. marcija na Brdu.
Tuj ei.
Dne 4. marcija.
Pri Maliči: Grof Welsperg, c. kr. penz. polkovnik iz N. Rasona. — Martin, fabrikant iz Podhoran (Ceska).
—	Heyelz, trg. potovalec z Dunaja. — Szaty, trg. potovalec iz Pečuha. — Dr. Jany, c. kr. nadzdrav-nik iz Linča. — Konow iz Trsta.
Pri Slonu: Višnikar, agent iz Trsta. — Bomman, agent iz Šibenika. — Ulrich, trg. potovalec iz Gradca. — Golob, trgovec iz Koprivnice.
Pri Južnem kolodvoru: Himmelmayer, trg. potovalec, iz Budimpešte. ■— Kaiser, zasebnik, z soprogo in hčerjo iz Gradca. — Perko z Bleda.
Umrli so:
Dne 4. marcija. Janez Šukovic, magistratni sluga, 341., Florijanske ulice št. 32, možjanski mrtvoud, Dn6 5. marcija. Marija Porenta, hči mesarja, 8Va L Poljanska cesta št. 18, onetje mozgovice.
Tržne cene.
V Ljubljani 5. marcija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 12 kr., domače 7 gld. 96 kr.; ječmen 5 gld. 20 kr.; rež 5 gld. 85 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; proso 5 gld. 53 kr.; turšica 5 gld. 53 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 20 kr.; leča hektol. po 9 gld., bob 9 gld., fižol 10 gld. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 86 kr., Špeh po 64 kr., prekajen po 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 62 kr., telečjega 64 kr., svinjina 64 kr., drobniško po 40 kr. — Piške po 55 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 23 kr., slame 2 gld. 5 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 50 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v.
Dan j	Čas opazovanja	Stanjo barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
'V S S	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	739-31 739•15 740-88	+ 0-8 + 5-1 + 1-6	brezv. » vzh. sl.	m gl. obl. »	0 00
oT • ’o t- c3 S	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	741-06 740-36 739-50	+ 1-4 + 5-4 + 0-8	sz. sl. vzh. sl. svz. sl.	obl. dl.js.	0-00