.-I S št. 81 (15.808) leto UM. PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do io tiskal v tiskarni 'Dober- 7096 aa VILH^TC, <>0090201 ZADRU2NA KRAŠKA BANKA OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA SESUAN-BAZOVICA .86» 1*0 f i SOBOTA, 5. APRILA 1997 Pot v Nato škod Tirano? Bojan Brezigar Prihod italijanskega obrambnega ministra Be-niamina Andreatte v Slovenijo nikakor ni povezan z albansko krizo; njegovo tristransko srečanje s slovenskim in madžarskim kolegom v okviru novega okrepljenega sodelovanja med tremi državami je bilo določeno že pred časom, napovedano pa celo v lanskem poletju, ko o albanski krizi Se ni bilo mogoče govoriti. Vendar pa so bila prav albanska dogajanja osrednja tema včerajšnjih pogovorov. Za to sta dva razloga: prvi, ker je albanska kriza v tem trenutku res osrednje vprašanje v Evropi in se obrambni ministri niso mogli temu izogniti, Se zlasti zato, ker bo Itabja v prvi vrsti angažirana za njeno reševanje. Drugi razlog pa lahko najdemo v polemikah, ki so izbruhnile v Sloveniji, potem ko je zunanji minister Zoran Thaler med svojim nedavnim obiskom v Bruslju namignil na možnost, da bi tudi Slovenija poslala svoje svetovalce v Albanijo. Ta izjava, pa Čeprav zelo previdna in spoštljiva do pristojnosti državnega zbora, je v Ljubljani dvignila mnogo prahu. Iz tega, Cesar v uradnih sporočilih ni bilo napisano, a je bilo mogoče slutiti med vrstica-ph, bi lahko sklepali, da je Andreatta vCeraj ponovil predlog, naj bi tudi Slovenija sodelovala pri tej humanitarni akciji, pa Čeprav s samo sim-uolno udeležbo. Ta predlog gre seveda povezati s podporo Italije Sloveniji za vstop v zvezo NATO. Zaenkrat so Za prvi krog razširitve atlantskega zavezništva na seznamu samo Ceska, Madžarska in Poljska; Slovenija ni iz seznama izpadla, ampak vanj Se ni bila vključena. Sklep, naj se v Albaniji angaži-rajo sredozemske Članice zveze NATO seveda Slovenije ne obvezuje, res Pa je, da bi njena, Čeprav simbolna pripravljenost, °lajsala delo tistim, ki Podpirajo njeno včlanjevanje. In sedaj smo zopet tam, kjer smo bili v Času razprav o Solanovem dokumentu. Slovenije v NATO nihče ne sili, sa-nia se poteguje za Članstvo. Da to doseže, pa mora dokazati, da pristaja na pravila igre in Andreatta ji je to možnost Ponudil ... po poti skozi Tirano. RIM / SKLEP MEDNARODNEGA ODBORA DR2AV, KI BODO POSLALE VOJAKE V ALBANIJO Poseg po 14. aprilu Mednarodnim enotam bo poveljeval italijanski general Forlani - Položaj v Albaniji pa je iz dneva v dan hujši, saj so oborožene tolpe segle tudi po težkem orožju SKR proti odpravi v Albanijo LS predlaga manjšinsko vlado RIM - Fausto Bertinotti vztraja: Stranka komunistične prenove bo glasovala proti sklepu o italijanski odpravi v Albanijo. Tajnik SKP je tudi vCeraj potrdil sklep, obenem pa tudi podčrtal, da razhajanje o tem problemu ne pomeni avtomatično vladne krize. Stališče komunistov so obsodile vse komponente Oljke, Ljudska stranka pa je zahtevala preverjanje v večinskem zavezništvu. V primeru, da bi preverjanje ne bilo uspeSno, LS predlaga manjšinsko vlado. Predlog je po oceni DSL šibek in težko sprejemljiv. Bolje bi bilo prepričati Bertinottija, naj ne vztraja. Na 2. strani RIM, TIRANA - Mednarodne zaščitne sile bodo v Albanijo odpotovale šele po 14. aprilu. To je vCeraj sklenil politični odbor predstavnikov zunanjih ministrstev držav, ki bodo poslale svoje Čete v Albanijo. Mednarodnim enotam bo poveljeval italijanski general Forlani. Italijanska vlada pa je vCeraj sklenila, da bo oblikovala poseben odbor, ki bo skrbel zakoordini-ranje humanitarne pomoti. Odbor bo vodil minister za socialna vprašanja Livia Turco. Na srečanju so preučili tudi, kako bodo krili izdatke za itabjansko odpravo, ki bo štela okoli 2.000 mož in ki stanejo okoli 30 milijard lir na mesec. NaCrta niso še izdelali, zakladno ministrstvo pa meni, da bo sredstva za Albanijo mogoCe lažje dobiti kot sredstva za Bosno. Položaj v Albaniji pa je iz dneva v dan hujši, tako da je vsak zamujeni dan pravi zločin. V kraju Fru-sh e Krujes so neznanci prejšnjo noC z avtomatskim orožjem pobih šestčlansko družino. Se hujši incident se je pripetil v Levanu pri Fieru, kjer je oborožena tolpa s topom streljala v stanovanjski blok. Obrambni minister Shaqir Vukaj pa je v Vlori obljubil, da bodo Cimprej iz Tirane poslali vlorski policiji nekaj oklopnih transporterjev, tako da se bo policija lahko učinkoviteje postavila po robu oboroženim tolpam. Na 2. in 9. strani RIM / TISKOVNA KONFERENCA CIAMPIJA IN VISCA Letos boljše perspektive za italijansko gospodarstvo RIM - Italijansko gospodarstvo sicer šepa, vendar perspektive niso zaskrbljujoče, tudi ker vlada vodi tako ekonomsko politiko, ki ji tudi mednarodni finančni krogi priznavajo uspešnost. Zakladni minister Carlo Azelio Ciampi in finančni minister Vincenzo Visco (na sliki, telefoto AP) sta na včerajšnji tiskovni konferenci orisala gospodarske dosežke Italije za prejšnje in cilje za tekoče leto, ki sta jih predložila ministrskemu svetu. Napovedala sta, da se bo letos notranji bruto proizvod povečal za 1,2 odstotka, in poudarila dobre dosežke zunanje trgovine, zmanjšanje inflacije, davčno reformo, prenovitvev javne uprave in uravnovešenje državne bilance. Medtem pa Confindustria pripravlja proti napovedanemu spomladanskemu varčevalnemu manevru protestno manifestacijo, ki bo prihodnjega 10. aprila v Rimu, medtem ko bodo po pokrajinskih sedežih združenja industrijcev protestni sestanki. VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK JUTRI, V NEDELJO, 6. aprila v SKEDNJU ob. 11.30 v Domu Jakoba Ukmarja V PONEDELJEK, 7. in v TOREK, 8. aprila V GORICI v Kulturnem domu od 20. ure pred gledališko predstavo. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Osrednji sedež Zadruge Primorski dnevnik v Ul. Montecchi 6 v Trstu je odprt za občinstvo od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure. KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Tržaška občina Danes se predstavljajo: Andrej Berdon (SSk-Oljka); Igor Canciani (SKP); Danilo Slokar (Severna liga). Na 6. strani Goriška pokrajina Danes se predstavljata: Livio Semolič (Oljka), okrožje Gorica 6; Boris Tanko Pausic (Severna liga), okrožje Gorica 6. Na 10. strani Danes v Primorskem dnevniku Manj denarja za koroške Slovence Dunajska vlada jim grozi z okrnitvijo prispevkov, ki jim jih namenja v državnem proračunu in zahteva ponovno sklicanje sosveta, predsednik Sturm pa že grozi z odstopom. Stran 3 Seznami predmetov za mature Ministrstvo za šolstvo je sporočilo seznam predmetov za letošnje zrelostne izpite na slovenskih višjih srednjih šolah. Stran 4 Človeške kosti pri Borštu Pri borštanskem pokopališu sta policista včeraj popoldne odkrila človeške kosti; morda gre za ostanke priletne ženske, ki je izginila pred tremi leti. Stran 5 Koncert GM v tržaški stolnici V torek zveCer bo v okviru koncertne sezone Glasbene matice nastopil komorni zbor Ave iz Ljubljane. Koncert bo pri Sv. Justu. Stran 8 Na 12. strani 2 Sobota, 5. aprila 1997 A Z RIM / NAPETOST V VLADNEM ZAVEZNIŠTVU NE POPUŠČA r 1 SENAT / SKLEP VEČINE h Bertinotti vztraja: Italija naj ne posega v albansko krizo Marini o možnosti manjšinske vlade - DSL nasprotna. Kartel zadovoljen RIM - Stranka komunistične prenove ne odstopa od svojega staliSCa in potrjuje svoj odločni Ne italijanski odpravi v Albanijo. Tako je potrdil včeraj tajnik Fausto Bertinotti na novinarski konferenci po enournem pogovoru s predsednikom vlade Romanom Prodijem. Bertinotti je ponovil, da SKP nasprotuje misiji iz dveh razlogov: 1. tragedija v Otranskem prelivu je zaostrila položaj in zaradi tega je prisotnost itali-janskoh vojakov v Albaniji ne-oportuna; 2. ker bi misija izzvenela kot podpora predsedniku Berishi. Bertinotti je tudi ponovil, da razhajanje med SKP in Oljko ne pomeni vladne krize, ker gre samo za razkorak o nekem specifičnem vprašanju, ki med drugim ne zadeva programskega dogovora. Glasovanje o odpravi v Albanijo zato ne pomeni spremembe večine. Toda Oljka ne soglaša z izvajanjem voditelja SKP. Se najbolj kritičen je bil tajnik Ljudske stranke Franco Marini, ki je v včerajšnjem poročilu strankinemu vodstvu vztrajal pri predlogu o preverjanju. »Če preverjanje ne bo uspešno, obstaja tudi možnost manjšinske vlade,« je menil Marini. Toda teza tajnika LS ne prepričuje ostalih partnerjev v Oljki. »Mislim, da ne gre za možno rešitev, saj je res vprašanje, koliko Časa lahko vztraja vlada, ki nima večine v parlamentu,« je takoj zavrnil Marinija predsednik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi. Pietro Folena (DSL) je dodal, da je Marinijev predlog znak šibkosti, predstavnik Zelenih Mauri-zio Pieroni pa je menil, da gre za »nepotrebno provokacijo«. Dodal je, da sedanja večina nima alternative in da Ce »pade Prodijeva vlada, pade vse, vključno z dvodomno komisijo za reforme«. Levičarske komponente Olj- ke še vedno upajo, da bodo lahko vplivale na Bertinottija. Pieroni je pozval SKP, naj »ne vztraja v aprioristicnih stališčih in naj raje sledi zgledu Zelenih, ki so zahtevali jasna jamstva zato, da bo italijanska odprava v Albanijo res humanitarna«. Dialog s SKP je pot, ki jo nakazuje tudi Salvi. »Moramo napeti sile in prepričati SKP, da ni nobenih razlogov, da ne bi podprla humanitarne odprave,« je poudaril predsednik senatorjev Demokratične levice. Ljudska stranka pa je označila stališče DSL kot samomorilsko. Tajnik DSL Massimo Dilema, ki bi moral v ponedeljek na obisk v Albanijo, pa je v dogovoru s premierom Prodijem odgodil potovanje. »Odločil sem se za to, ker sem se zbal, da bi kdo lahko zgrešeno tornadi moj obisk še zlasti dan pred zahtevnim soočanjem v parlamentu,« je v izjavi podčrtal D’Alema in pozval vse voditelje, naj ravnajo odgovorno. Prodijevemu vabilu pa se nista oz-vala voditelja Krščanskega demokratskega centra Pierferdi-nando Casini in Clemente Ma-stella, ki bosta v teh dneh obiskala državo orlov. Marinijevemu predlogu o manjšinski vladi pa je zaploskal desničarski Kartel svoboščin. Zlasti zadovoljni so bili predstavniki sredinskih komponent Kartela, ki so tudi dokazovali, da taka vlada ne bi bila skrpucalo in ne bi bila uvod v politično prekucijo, ampak rešitev, ki bi koristila državi. Nekoliko bolj previden je bil predsednik NZ Gianfranco Fini, po katerem je treba počakati na razplet dogodkov, saj se bo večina razblinila, Ce bo Bertinotti vztrajal na svojem stališCu. »Nato bo vse odvisno od premiera: Ce je dostojanstven, bo odstopil, v nasprotnem primeru bo ohranil krmilo oblasti, toda videz Italije bo-spet prizadet«. Misijo bo vodil general Fortuni RIM - Po 14. aprilu bo mednarodna zaščitna sila, ki mora zajamčiti varnost humanitarne pomoči Albaniji, odpotovala v državo orlov. Tako je sklenil vCeraj Odbor za politično vodstvo, v katerem so predstavniki držav, ki bodo poslale svoje vojake v Albanijo. Odboru predseduje Italija, ki bo v skladu s sklepom OZN imela vodilno vlogo. V skladu s to odločitvijo je odbor imenoval italijanskega generala Forlanija za poveljnika mednarodne zaščitne odprave. Naloga odbora, ki se bo redno sestajal v Rimu, bo predvsem ta, da skrbi in preverja, da bo delo mednarodne zaščitne sile v skladu z resolucijo Združenih narodov. Po zasedanju odbora je italijanski premier Romano Prodi sklical popoldne sejo italijanskih ministrov, ki bodo angažirani v nadzorstvu nad odpravo v Albaniji. Na seji, na kateri so bili poleg Prodija podpredsednik Veltroni, zunanji minister Dini, notranji minister Napolitano, predsta- vnika obrambnega in zakladnega ministrstva in minister za socialno solidarnost Livia Turco, so sklenili, da oblikujejo odbor, ki bo koordiniral humanitarno pomoC Albaniji. Odbor bo vodila Livia Turco. Podoben odbor je pred leti koordiniral humanitarno pomoC v bivši Jugoslaviji. Na seji so preučili tudi, kako bodo krili stroške za odpravo. Prisotnost okoli 2.000 italijanskih vojakov v Albaniji stane približno 30 milijard lir na mesec. Zaenkrat ni še znano, s katerimi sredstvi bodo krili ta izdatek, podtajnik v zakladnem ministrstvu Antonio Macciotta pa je bil vsekakor optimist. Po njegovem mnenju bo sredstva za kritje odprave v Albaniji lažje najti kot sredstva za misijo v Bosni. Zakladno ministrtvo bo vsekakor jasnejše, ko bo znano, katere enote in s kakšno opremo bodo angažirane v Albaniji. Na telefoto Ap premier Romano Prodi in notranji minister Giorgio Napolitano med včerajšnjo sejo. Reforma televizijskega sistema do konca maja RIM - Večina strnjeno podpira vladni predlog za reformo radiotelevizijskega sistema, so ugotovili na včerajšnjem srečanju predstavnikov večinskih strank z vlado, na katerem so tudi potrdili namen, da odobrijo zakonski predlog najpozneje do prihodnjega 31. maja. Predsedstvo senata, kjer se bo zaCel razprava, se bo sestalo v torek in se domenilo za hitri postopek pri obravnavi zakonskega osnutka, glede katerega pa je " desna opozicija predložila že veC kot 5 tisoč popravkov: Ce jih ne bo umaknila, bi se lahko razprava v parlamentu zavlekla prek določenega datuma. Da bi se izognili tej nevarnosti, vodijo pogajanja, da bi »omehčali« opozicijo Kartela svoboščin oz. Berlusconijevega zavezništva. Prav v to smer kaže tudi predlog, da bi dodelili zasebnikom finančno podporo pri nakupu satelitskih parabol, kar bi zagotovilo večjo gledanost eni od treh Berlusconijevih mrež, ki bi jo na podlagi zakonskega predloga moral premakniti z zemeljskih na satelitske oddajnike. Tudi sami predstavniki Krščansko demokratskega centra in Nacionalnega zavezništva so priznali, da so pogajanja z večino še odprta, in da vlada ni pokazala namena, da bi preprečila dogovarjanje o preureditvi radiotelevizijskega sistema. V torek se bo sestal Raiev upravni svet, ki bo moral imenovati vrsto novih vodilnih kadrov javne radiotelevizije. Med temi so direktorji splošnih služb, televizijske službe in koordinacije med informativnimi programi. Po predvčerajšnji stavki novinarjev zaradi nezadostnega razvoja deželnih informativnih oddaj, ki ga je proglasil sindikat Usigrai, se je vCeraj kritično oglasil tudi drugi sindikat, Singrai, ki je pristopil k stavki z ugotovitvijo, da v deželnih sedežih Rai prevladuje malodušje zaradi pomanjkljive podpore osrednjih struktur pri uveljavljanju deželnih programov. NOVICE POKOJNINE / MINISTER ZA GOSPODARSTVO SE JE JAVNO OGRADIL Črpalkarji potrdili stavko RIM - Po včerajšnjem drugem neuspešnem srečanju z vlado so Črpalkarji vCeraj potrdili stavko za 15., 16. in 17. april. Če do tedaj spor, ki ga je izzvala družba Eni z znižanjem cene bencina za 50 lir na vseh avtocestnih črpalkah, ne bo rešen, bodo Črpalke zaprte od 19. ure 14. aprila do 7. ure 18. aprila. Za preklic stavke so Črpalkarji zahtevah, naj Eni umakne odločitev o pocenitvi bencina za 50 lir na avtocestnih Črpalkah, ah pa naj vse družbe znižajo ceno bencina na vseh Črpalkah za 30 lir. Vlada pa se je pogajala samo o racionalizaciji mreže črpalk in ni hotela v vsebino spora med Črpalkarji in vodstvom Enija. Vsekakor pa so ostale družbe, ki delujejo na italijanskem trgu, napovedale pocenitev bencina, Čeprav ne v tako izdatni meri kot so zahtevali Črpalkarji. Pocenitev se giba med 5 in 20 hrami. Okradel je deda, da bi plačal izsiljevalce NEAPELJ - Okradel je deda, da bi lahko plačal izsiljevalca. Žrtev in izsiljevalca, ki so jim karabinjerji prišli na sled, so vsi mladoletni. Prizorišče izsiljevanja je vas Boscotrecase pri Neaplju. Po dosedanjih izsledkih preiskave sta 17-letni S.S in 14-letni C.F. že dolgo časa izsiljevala 12-letnega A.F. Grozila sta mu, da ga bosta premikastila, Ce ju ne bo redno plačeval in namignila naj bi mu celo, da imata pištolo. Da bi zadosti zahtevam izsiljevalcev, je preplašeni deCek okradel deda. Karabinjerji so mu prišli na sled in šele tedaj je A.F. povedal, Cernu mu je denar služil. Skupaj s preiskovalci je tako pripravil past za mlada izsiljevalca, ki sta od vCeraj v zapom za mladoletne. Ciampi: Monorchiov predlog ne sovpada s stališčem vlade Pokojnine: Grčija in Italija trošita največ BRUSELJ - Italija ki Grčija sta v Evropi med državami, ki proporCno potrošita največ za pokojnine, vendar sta na dnu lestvice, kar zadeva izdatke-za socialno varstvo. Tako izhaja iz podatkov evropske statistične družbe Eurostat. Po teh podatkih so v vseh evropskih državah v razdobju 1980-94 narasli izdatki tako za podpore brezposelnim kot za pokojnine. Italija in Grčija pa sta v Evropi državi, ki namenjata pokojninam najvišji odstotek socialnih izdatkov. Grčija potroši za pokojnine kar 66, 8 odstotka vseh sredstev, ki jih namenja sociali, Italija pa je s 64 odstotki tik za njo. Zadnja na lestvici je Irska s komaj 27, 5%, medtem ko je evropsko poprečje 44, 2%. Za socialno varstvo troši v Evropi največ Finska s 34, 8% bruto narodnega dohodka, medtem ko je na repu lestvice Grčija s 16%. Italija je s svojimi 25, 3% za spoznanje pred Irsko, krepko zaostaja pa za Dansko, Nizozemsko, Nemčijo in Francijo. RIM - S predlogom, naj bi upokojitveno starost dvignili za vse na 65 let je šef državnega računovodstva Andrea Morchio v četrtek dregnil v sršenje gnezdo. Njegov predlog pristojni parlamentarni komisiji je izzval vrsto negativnih odmevov, tako da se je sicer dosledni in strogi minister za ekonomijo Carlo Azeglio Ciampi, ki je med prvimi predlagal soočanje o reformi .pokojninskega sistema, takoj ogradil. »Gre za osebno tezo šefa državnega računovodstva,« je vCeraj rekel Ciampi, »in ne odraža ne stališča vlade ne stališča zakladnega ministrstva. Vlada bo začela soočanje o socialni državi s sindikati, vendar bo sedla za mizo brez predhodnih stališč.« Ciampi je tudi kritiziral odjek, ki ga je v medijih imel predlog, saj »je šlo samo za enega od tolikih odgovorov na vprašanja komisije«. Ciampiju je takoj zaploskal predsednik senatorjev Demokratične levice Cesare Salvi, ki je cenil dejstvo, da je Ciampi hitro demantiral Monorchia. Obenem se je tudi zavzel, naj državni fukcio-narji ne zavzemajo - pa Čeprav v osebnem imenu - stališč o žgočih družbenih in političnih problemih. Ciampijeva precizacija vsekakor ni P°' mirila duhov. »Kratkoročno bi država pD' hranila, toda srednjeročno bi si nakopal3 nevzdržno breme, ker bi se dvignile pokoj' nine in bi bil prihranek kmalu izničen,« r menil tajnik upokojencev CGIL Silvan0 Miniati, glavni tajnik sindikalne konfed®' racije Sergio Cofferati pa je bil Se ostrejs1-»Vlada bi morala zahtevati od Monorchia odškodnino, saj je s svojo izjavo spet zaostril napetost v Času, ko je vlada začela prepričevati državne uslužbence, naj ne bežijo v predčasno upokojitev.« Paolo Onofri, ki vodi vladno komisij0 0 socailni državi, je pozitivno ocenil Mon°r chiov predlog, ker po njegovem mnenj omogoči takojšnji prihranek. Dodal je, 0' bi vzporedno morah tudi sprostiti zasebno pokojninsko zavarovanje in v temu name niti odpravnine. Sefa državnega račun0 vodstva je branih pokojninski izveden®0 Giahano Cazzola, po katerem so bile krm ke naravnost nedostojne. Očitno je, da bo prav pokojninski si stem ena od najbolj žgočih tem. ko boo vlada in sindikati zaceli soočanje o social ni državi. p PANSKA / TOKRAT 2E PETIČ V Apenradu se je začelo vzvratno štetje za Evrošolo 97 eurOSCHULP97 IN NORDSCHLESVVIG/DANEMARK APENRADE (DANSKA) - Začelo se je vzvratno štetje za Evrošolo 97, ki jo bo od 9. do 13. aprila v danskem Severnem Schlesvvigru organizirala nemška skupnost pod pokroviteljstvom Evropskega urada za jezikovne manjšine (EBLUL). V četrtek je danski odbor EBLUL v severno-schlesvviškem Apenradu predstavil koncept in vsebino festivala za otroke evropskih jezikovnih manjšin, ki se bodo že petič srečali. Festivalska misel je svoj krst predčasno doživela po zaslugi Bretoncev v Franciji. Kot je povedal predsednik danskega odbora EBLUL Hans Jiirgen Nissen, je za jezikovne manjšine značilno, da jih večinski narodi izrinjajo na obrobje in da se zato počutijo izolirani in se borijo za jezikovno in kulturno preživetje. Bretonci so hoteli mladim, ki živijo v podobnih pogojih, dati možnost preživetja ob spoznanju, da so del večje skupine. »Za mlade ni komunikacijskih problemov, ker imajo fantastičen način podoživljenja skupnosti,« je še dejal Nissen. Evropska komisija je v takih srečanjih prepoznala »jedro« bodočega evropskega razvoja in je zato sklenila financirati projekt. V primerjavi z drugimi evropskimi manjšinami je nemška skupnost v Severnem Schleswigu izredno majhna skupno;! s povsem drugačno strukturo, ki pa bo zgledno poskrbela za 220 otrok enajstih evropskih jezikovnih manjšin. Kot pa so povedali na četrtkovi tiskovni konferenci, bo celotni projekt stal 1,2 milijona danskih kron. Več kot polovico tega zneska bodo priskrbeli manjšinci sami s prostovoljnimi prispevki in delom. Evropska unija bo prispevala 50 tisoč ekujev, 20 tisoč danskih kron severnoschlesvviški urad in 2 tisoč kron Tender banka. Otroci enajstih evropskih manjšin bodo med Evrošolo stanovali pri starših svojih nemško govorečih danskih vrstnikov, tako da bodo spoznali, kako živi nemška manjšina na Danskem. LJUBLJANA / SREČANJE OBRAMBNIH MINISTROV SLOVENIJE, ITALIJE IN MADŽARSKE Vojaški poseg v Albaniji ena osrednjih tem srečanja Italija podpira članstvo Madžarske in Slovenije v zvezi NATO LJUBLJANA - Obrambni ministri Slovenije, Italije in Madžarske, Tit Turnšek, Beniamino Andreatta in Gyorgy Keleti, so se po tristranskem srečanju v Ljubljani strinjali, da so postavili temelje za krepitev obrambnega sodelovanja med državami. Obrambni ministri so poudarili pomen okrepljenega tristranskega sodelovanja med državami na tem področju tako za stabilnost v regiji kot za varnost samih držav, ki ležijo "na robu nestabilnega in nemirnega Balkanskega polotoka". Širitveni načrti zveze NATO so bili med pomembnimi temami, ki so jih ministri v Ljubljani obravnavali. Italijanski obrambni minister Andreatta je ob tej priložnosti znova zagotovil nesporno italijansko podporo Sloveniji in Madžarski pri njunih prizadevanjih za vstop v Severnoatlantsko zvezo v prvem krogu širitve. Andreatta se je pri tem zavzel za vključitev držav srednje in južne Evrope v širitveni proces zveze. Andreatta je menil, da v prizadevanjih za članstvo Slovenija in Madžarska uživata podporo številnih držav, vendar opozoril, da dokončna odločitev o novih članicah še ni bila sprejeta. Ministri so se posvetili tudi razmeram na Balkanu, predvsem v Albaniji. Andreatta je kolegoma Turnšku in Keletiju podrobno predstavil načrt za vzpostavitev mednarodnih enot za posredovanje v Albaniji, ki jih bo vodila Italija. Tako Madžarska kot Slovenija sta že prej napovedali, da v enotah vojaško ne bosta sodelovah, izrazih pa sta pripravljenost, da nudita civilno pomoč. Slovenska vlada se bo o tem, kakšno pomoč točno bo Slovenija nudila Albaniji, odločila na naslednji seji, je napovedal minister Turnšek. Italijanski obrambni minister je dejal, da bi mu bilo izredno všeč, če bi v teh enotah sodelovale vse prijateljske države, vendar dodal, da ita-lijanska vlada spoštuje odločitve drugih vlad. Poudaril pa je izredno dragocene izkušnje držav, ki so blizu temu območju. Menil je namreč, da Evropa zadeve premalo pozna in da bi prav te države lahhko pripomogle k boljšemu poznavanju in analizi razmer. (STA) Na sliki (Foto BOBO) prihod treh ministrov v Ljubljano. H PRED OBISKOM V BUDIMPEŠTI h Thaler sprejel Madžare in Porabske Slovence LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se bo prihodnji torek in sredo, 8. in 9. aprila, mudil na obisku v Budimpešti, so sporočili z zunanjega ministrstva. Vodja slovenske diplomacije se bo v torek sešel z madžarskim kolegom Laszlom Kovac-sem in madžarskim obrambnim ministrom Gyoigyjem Keletijem. V Budimpešti bo imel minister Thaler v oiganiza-ciji Madžarskega atlantskega sveta in Društva za mednarodne odnose predavanje s temo Slo- venija in evro-atlantske integracije. Drugi dan obiska se bo vodja slovenske diplomacije sešel s predstavniki slovenskega gospodarstva na Madžarskem in predstavniki nekaterih madžarskih medijev ter s tem sklenil obisk v Budimpešti. V okviru priprav na ta obisk je minister Thaler včeraj v LCjubljani sprejel predstavnike madžarske manjšine v Sloveniji in predstavnike slovenske manjšine na Madžarskem. Sprejel je tudi madžarskega veleposlanika v Sloveniji. AVSTRIJA / PREDLOG ZA ZVEZNI PRORAČUN Za dva milijona šilingov manj podpore za slovensko manjšino? Urad zveznega kanclerja želi novo sejo sosveta - Protest predsednika Sturma DUNAJ/CELOVEC - Varčevalni ukre-Pi avstrijskega finančnega ministra Ed-lingerja v zvezi s proračunom za leto 1997 bodo očitno prizadele tudi narodnostne skupnosti. Iz pisma urada zveznega kanclerja na Dunaju, ki ga je začetek tedna prejel predsednik sosveta za koroške in štajerske Slovence Marjan Sturm, je razvidno, da hoče finančni ndnister krčiti od sosveta za koroške in Štajerske Slovence že sklenjenih 18 mi-njonov šilingov na 16 milijonov. Za ko-foške Slovence je bilo v državnem pro-raCunu za leto 1997 sprva predvidenih 17 milijonov šilingov, za štajerske Slovence en milijon, za vse manjšine pa skupno 52 milijonov. Varčevalni ukrepi so po pisnem sporočilu urada zvzenega kanclerja stopili v veljavo s 1. aprilom, zato urad Stur-rnu predlaga ponoven sklic seje sosvete. na kateri naj bi le-ta zavzel svoje stališče do zmanjšanja finančnih podpor oz. izdelal nov predlog za razdelitev državnih subvencij. Predsednik sosveta za koroške Slovence Sturm je v pogovoru za naš list poudaril, da je že protestiral proti krčenju proračunskih sredstev, namenjenim pospeševanjem organizacij, ustanovam in društvom slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Sturm, hkrati tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij, je nadalje sporočil, da je navzlic nove situacije že povabil na razgovor predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencev in cerkve da bi predstavniki koroških Slovencev uskladili nadaljnjo postopanje. Prve seje v četrtek so se udeležili predstavnike ZSO in cerkve, ne pa Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je po nesoglasjih med omema osrednjima organizacijama na zadnji seji sosveta napovedal prekinitev usklajevalnih pogajanj za skupen proračun koroških Slovencev za Slovenijo. Kot je predsednik sosveta poudaril, bo predstavnike NSKS še enkrat povabil na usklajevalno sejo, kajti na podlagi rezultatov uskladitve znotraj slovenske manjšine bo sklical tudi sklical novo sejo sosveta. Ivan Lukan Metelko bo še podžupan v Celovcu CELOVEC - Veliki poraženec celovških komunalnih volitev Siegbert Metelko ostane podžupan v koroški prestolnici, kot predsednik mestne organizacije socialdemokratov pa bo vendarle odstopil. Na skupni novinarski konferenci s predsednikom koroških socialdemokratov Michaelom Ausservvinklerjem je napovedal, da na okrajnem kongresu stranke jeseni letos ne bo več kandidiral za predsedniško mesto in tako omogočil »urejen vsebinski kot tudi generacijski prehod v novo obdobje«. Kot smo že poročali, je Ausservvinkler takoj po katastrofalnem porazu socialdemokratov na občinskih kot na volitvah župana (Metelko je v drugem krogu zbral komaj 32 odstotkov glasov) zahteval takojšen odstop Metelka kot podžupana. Zahtevo je podprl tudi predsednik avstrijske SPO in nekdanji kancler Franz Vranitzky. To zaradi tega, ker se je Metelko v volilnem boju z oglasi vsiljeval svobodnjakom, kar je v popolnem nasprotju s strankarsko linijo SPO. (I.L.) NOVICE Delegacija CGIL iz Turina na Debelem rtiču KOPER - Delegacija italijanskih sindikatov CGIL iz Torina, ki jo vodi generalni sekretar Vincenzo Scu-diere, se je včeraj mudila na obisku pri Rdečem križu Slovenije (RKS). V Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeh rtič jo je sprejel generalni sekretar RKS Mirko Jelenič, so sporočili iz Rdečega križa Slovenije. Ob tej priložnosti se jim je zahvalil za veliko pomoč CGIL pri obnovi Debelega rtiča. Za sedanji zdraviliški objekt so Torinčani namreč prispevali vso sanitarno opremo, ploščice, kritino in radiatorje, v skupni vrednosti 40 milijonov tolarjev, poleg tega pa tudi 100.000 nemških mark v gotovini. Sogovorniki so se dogovorih o programu otvoritve novega objekta, katerega vrednost je 550 milijonov tolarjev. Slovesna otvoritev bo 30. maja letos. Dogovorili so se tudi o možnostih za pošiljanje otrok iz Turina na letovanje na Debeli rtič.(STA) Delegacija LS v Zagrebu ZAGREB - Delegacija italijanske Ljudske stranke, ki jo je vodil odgovorni za mednatrodne odnose Aldo De matteo ter so jo sestavljali še Paolo Barbi, Tino Bedin, Sergio Coloni, VValter Godina in Mario To-pazzini, se je v Zagrebu sestala z delegacijo hrvaške ljudske stranke, nato pa še s predstavniki hrvaških krščanskih demokratov in hrvaške kmečke stranke. Na srečanjih so govorili predvsem o sedanjem stanju na Hrvaškem ter o vključevanju hrvaških strank v evropsko krščansko-demokratsko zvezo. Peterle: »Evolutivna pot« za stranko bolj primerna LJUBLJANA - Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril, da pomeni pobuda skupine, ki je včeraj v javni izjavi zahtevala njegov odstop in takojšnji sklic izrednega volilnega kongresa, "borbo za oblast". Sam je sicer pripravljen odstopiti, vendar pa meni, da je za stranko bolj primerna "evolutivna pot" - obširna razprava o prenovi stranke in temeljito pripravljen kongres stranke, ko bi prišlo tudi do široke kadrovske prenove. Peterle je tako napovedal, da bo o pobudi skupine, imenovane alternativa, konec prihodnjega tedna ah naslednji ponedeljek razpravljal izvršilni odbor, zatem pa še svet stranke. Zavrnil je tudi vse očitke, ki jih je navedla skupina v včerajšnji izjavi z naslovom Deklaracija za oživitev SKD. ZLSD zbrala 41.444 podpisov LJUBLJANA - Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) s podporo Slovenske nacionalne stranke (SNS) in Zelene alternative (ZA) je v 14 dneh - od 19. marca do 2. aprila - zbrala 41.444 podpisov v podporo referendumu "Ohranimo naše bogastvo", so za STA potrdili na sedežu stranke. Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč je sinoči v oddaji Odmevi RTV Slovenija povedal, da bo njihova stranka podpise zbirala še naprej, čeprav jih ima že dovolj, ker želi omogočiti vsem, da izrazijo podporo njihovi pobudi. Pred iztekom roka za zbiranje podpisov Cer-načeve referendumske tudi ni mogoče razpisati datuma referenduma o vračanju gozdov. (STA) REPENTABOR / PREDSTAVITEV ZADRUGE PRIMORSKI DNEVNIK Samo uspeh Zadruge bo zajamčil Primorskemu obstoj Večer organizirale občinska uprava in vse krajevne organizacije REPENTABOR - Samo strnjenost manjšine z množičnim vpisom v Zadrugo bo zajamčila Primorskemu dnevniku jasno perspektivo. To je bila osnovna tema na večeru o predstavitvi Zadruge Primorski dnevnik, ki so jo v Kulturnem domu na Colu priredile Občina Repentabor, KD Kraški dom, Župnijska skupnost, Nogometni klub Kras in Jus Repen. In to je bila tudi osnovna misel uvodnega posega župana Aleksija Križmana, ki je v imenu prirediteljev predstavil prisotnim predsednika upravnega odbora Zadruge Borisa Kureta in novinarja Vojmirja Tavčarja. Kuret in Tavčar sta predstavila projekt Zadruge Primorski dnevnik, ki bo prevzela lastništvo časopisa in družbe Dzp-Prae, ki časopis izdaja. Povedala sta, da je ohranitev družbe Prae nujna, saj samo ta družba zadošča zakonskim pogojem in lahko ohrani državne prispevke iz zakonov za podporo založništvu. Po predstavljenem načrtu bo Zadruga z jamstvom družbe Dom najela posojilo in odkupila od sedanjega lastnika - Založništva tržaškega tiska naslov Primorski dnevnik. S tem denarjem bo ZTT lahko krila izgube Dzp-Prae (4.300. 000.000 lir, ki so prevsem posledica operacije Republika) in zapolnila vrzel, ki ogroža obstoj Primorskega dnevnika. S tem bo ZTT tudi izničila svoj delež v Dzp-Prae, zadruga pa bo prevzela to podjetje z dokapitalizacijo, pri kateri naj bi uporabila predvsem lastna sredstva. Tudi zaradi tega, je poudaril Kuret, je nujen množičen pristop pripadnikov manjšine v Zadrugo, saj je samo množičnost lahko jamstvo za zadosten priliv kapitala. Kuret je poudaril, da je Zadruga Primorski dnevnik zadruga z omejeno zavezo, kar pomeni, da za morebit- ne družnene obveznosti odgovarja samo s svojim premoženjem, vsak član pa samo z deležem, ki ga je vložil, ne pa z osebnim imetjem. Tavčar je poudaril predvsem pomen Primorskega dnevnika kot obveščevalca manjšine, zato pa tudi nujno strnjenost manjšine okob časopisa, če, je res, da je Primorski za Slovence v Italiji življenjskega pomena. Samo na ta način bo manjšina dokazala, da ji časopis potreben in da ga hoče ohraniti. Zadruga pa je tudi izziv za narodno skupnost, saj je to nov prijem v organiziranosti manjšine v novih razmerah. V debati je bila osrednja tema prav vprašanje, zakaj je bil doslej pristop v zadrugo počasnejši od pričakovanega. Nakazanih je bilo veliko vzrokov (od nezaupljivosti po krahu TKB, do lažnega prepričanja, da Primorski ni več tako ogrožen, ali do ocene, da časopis ni dovolj odprt do krogov, ki se doslej v njem niso prepoznavali), skupno mnenje pa je bilo, da je potreben napor vseh dejavnikov, ki naj v neposrednem stiku z ljudmi pomagajo k uspešnosti projekta Zadruga Primorski dnevnik. Križman: Potrebna večja zavzetost vseh Repentabrska občinska uprava je prireditelj večera za predstavitev Zadruge Primorski dnevnik. Pomen, ki ga pripisujete dnevniku, je tolikšen, da ste se kot uprava odločili za to pobudo... KRIŽMAN: Ni se angažirala samo občinska upr-va, ampak so se aktivirali vsi dejavniki v občini. Odgovor je preprost: mi ocenjujemo, da je Primorski dnevnik, lahko bi rekel naša kri. Brez njega bi bili prikrajšini vsi, še posebej pa Slovenci v občini, ker ne bi nihče dejansko vedel, kaj se v občini dogaja. To je prvi razlog. Drugi je, da je Zadruga nova pobuda in skuša rešiti nekatere grehe preteklosti. Mislim, da gre za pomemben projekt, saj ima v zadrugi vsak član en glas, pa naj je vpisal minimalni delež 50.000 lir ali pa maksimalni 80 milijonov. To je bistveno, saj preprečuje, da bi kdo lahko imel nadzorstvo nad zadrugo in nad časopisom. To morajo ljudje razumeti. Mislim, da bi morali napeti sile in prav o teh aspektih informirati ljudi. Nezaupljivost je še precejšnja. Zakaj, po vašem mnenju? KRIŽMAN: Nezaupljivost obstaja, to ugotavljam tudi osebno, ko govorim z ljudmi. Ljudje se vprašujejo, kolikšno odgovornost si prevzamejo z vstopom v zadrugo, ker dejansko ne vedo, kaj je zadruga. Posredno pa na nezaupanje vpliva tudi to, kar se je zgodilo v manjšinskem gospodarstvu, zlasti v Tržaški kreditni banki. Zato smo menih, da občinska uprava in vse občinske organizacije priredimo informativni večer v zadrugi. Mislim, da je to najboljši način za pojasnjevanje tehničnih aspektov. Na tem področju, pri seznanjanju ljudi s tem, kaj je zadruga, lahko uprave in društva odigrajo pomembno vlogo. Počasnost včlanjevanja je po mojem mnenju predvsem posledica premajhne informiranosti. Bedenčič: Za res naš dnevnik Zakaj ste pristopih k organizaciji informativnega večera o Zadrugi Primorski dnevnik? BEDENCIC: Že na skupnem duhovniškem srečanju se je veliko govorilo o tem, da bi bilo dobro podpreti Zadrugo Primorski dnevnik. In tudi mi kot župnija smo tega mnenja, saj gre za edini slovenski dnevnik v Italiji, M je tako pomemben za življenje narodnega telesa, da mora obstati. Ko nastaja nekaj novega, je prav, da je to dnevnik za vse Slovence, ne dnevnik tega ali onega, ampak resnično naš. Na ta način se bo vsak, ko ga bo zjutraj vzel v roko, razveselil in potrdil svojo narodno pripadnost. Mislite torej, da Primorski dnevnik v svoji kulturni in politični usmeritvi ni dovolj širok? BEDENCIC: Časopis je morda širok, marsikatere stvari je sprejemal, kar se pa tiče osnovne usmerjenosti in širine gledanja se je v komentarjih občutilo, da manjkajo nekateri pogledi in vidiki. Tukaj bi najbrž morah iskati še nove vidike. Vendar ravno v tem je Zadruga, ki nastaja kot nekaj novega, nekaj kvalitetnega lahko v pomoč. Tudi ko je nekaj že dobro zastavljeno, se lahko razvije v vehko boljše. r ŠOLSTVO / MATURA '97 h- Seznam maturitetnih predmetov na naših šolah Ministrstvo za šolstvo je včeraj sporočilo sezname predmetov, ki bodo prišli v poštev za zrelostne izpite na slovenskih višjih srednjih šolah. Letošnje mature se bodo začele 25. junija. Slovenski kandidati bodo pisali prvo nalogo v slovenščini. Dan kasneje bodo maturantje pisali še drugo pisno nalogo (ki bo različna za vsako posamezno usmeritev), po nekajdnevnem premoru, med katerim bodo člani ocenjevalnih komisij popravili pisne izdelke, pa se bo začel še ustni del izpita. Kandidati bodo odgovarjali na vprašanja iz dveh od štirih predmetov, ki jih je določilo ministrstvo: en predmet bodo sami izbrali, drugega pa jim bo določila ocenjevalna komisija. Seznam maturitetnih predmetov za slovenske višje sredje šole je sledeč: Klasična matura: pisno: slovenščina, latinščina; ustno: slovenščina, italijanščina, grščina, fizika. Znanstvena matura: pisno: slovenščina, matematika; ustno: slovenščina, matematika, fizika, zgodovina. Učiteljska matura: pisno: slovenščina, matematika; ustno: slovenščina, italijanščina, pedagogika in filozofija, latinščina. Tehnična matura - merkantilna smer: pisno: slovenščina, knjigovodstvo; ustno: slovenščina, italijanščina, splošni. zemljepis in ekonomika, trgovinska tehnika. Tehnična matura - geometrska smer: pisno: slovenščina, tehnologija gradenj; ustno: slovenščina, italijanščina, topografija, cenitve. Tehnična matura - zunanjetrgovinska smer:. pisno: slovenščina, knjigovodstvo; ustno: slovenščina, italijanščina, trgovinska tehnika, finančne vede. TehniCno-industrijska matura - informaticna smer: pisno: slovenščina, elektronika; ustno: slovenščina, italijanščina, elektronika, sistemi in avtomatizacije. Poklicna matura - kemijsko-bioloSka smer: pisno: slovenščina, biotehnološke naprave in biotehnologija; ustno: slovenščina, italijanščina, kemija, specialna mikrobiologija. Poklicna matura - industrijsko-mehanska smer: pisno: slovenščina, tehnika proizvadnje in risanje; ustno: slovenščina, italijanščina, matematika, elektronika in elektrotehnika. Poklicna matura - elektronska in elektrotehnična smer: pisno: slovenščina, elektrotehnika in elektronika; ustno: slovenščina, italijanščina, matematika, fizika in laboratorij. Poklicna matura - smer za poslovodje podjetij: pisno: slovenščina, gospodarsko vodenje obrata, pravo-ekonomija; ustno: slovenščina, italijanščina, tuj jezik, gospodarsko vodenje obrata. NA PROSEŠKEM POKOPALIŠČU Zadnje slovo od Jožeta Brišcika Pred nekaj dnevi so se domačini, znanci in bivši partizani na proseškem pokopališču poslovili od Jožeta Briščika (po domače Pepi Tekčev). Star je bil je 87 let. Leta 1942 je bil vpoklican v italijansko kraljevo vojsko in premeščen na fronto v Severno Afriko, kjer je bil ujet od angleških enot. Prostovoljno se je javil v IV Prekomorsko brigado J. A. in se z drugimi soborci vkrcal 6. junija 1944 v Bariju in se izkrcal v južni Dalmaciji. Z brigado je nato sodeloval v vseh bojih proti nemškemu okupatorju v Jugoslaviji vse do gorenjske Škofje Loke. Bil je nato premeščen v zaščitni vod zbiralnega centra Prehodnikov, t.j. povratnikov iz nemških taborišč v domovino, Kranjske bri- gade IV. J. A. Demobihzi je bil julija 1945 in se vj v objem žene Jelke hčerke Anice. Kmalu za tem se je zaposlil kot cestni delavec pri tržaški občini. Po nekaj letih bivanja doma na Proseku, si je ustvaril nov dom ob obalni cesti pod Križem, kjer je preživel zadnje trenutke življenja ob negi hčerke Anice. Pepi je izhajal iz zavedne delavske družine. Bil je človek mirnega značaja, spoštljiv do vsakogar. Živel je v slogi in ljubezni v lastni družini in v odličnih odnosih do sorodnikov in znancev. Ni bilo zgolj naklučje, da se je prostovoljno vključil v Narodno osvobodilno borbo; njegov mlajši brat Ivan je padel kot partizan že oktobra leta 1943 ob goriški nemški ofenzivi kot šofer rešilnega avta Gradnikove brigade, sestra Marija je bila aktivistka OF v Sežani. V imenu Združenja partizanov Proseka-Kontovela se je od pokojnika poslovil njen predsednik Mario Briščik in med drugim dejal: «Cas gre brez usmi-sljenja svojo pot. Res, preteklo je več kot pol stoletja, odkar se je zaključila vojna in s tem partizanski boj. Tukaj ni primeren kraj za obujanje spominov grozot, ki so prizadeti naše ljudstvo. Toda spomin na tovariše, ki so se borili z orožjem v roki in ki jih od časa do časa spremljamo k zadnjemu počitku, je za nas vedno ganljiv. Na to pot smo pospremiti še enega od teh tovarišev.« Moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela je zapel partizansko Smrt v Brdih in drugo ža-lostinko. Ob zaključku je govornik v imenu Združenja izrekel vsem sorodnikom občuteno sožaje. Dragi tovariš, naj ti bo lahka domača gruda. Br.M Vrdela, začetek stoletja Predmestni predeli Trsta so se v tem stoletja je pod Vrdelo spadalo le stoletju zelo spremenili. Veliko ob- nekaj razkropljenih hiš. (Foto last delane kmetijske površine so pozida- Danice Udovič) li, tako da so nekanji obmestni zaselki postali del mesta. Na začetku Pripravila etnološka skupina pri OZE. V- .. - _ . INDUSTRIJA / RODILA SE JE VVARTSILA NSD CORP. r DEŽELA / RAZCIŠCENJE V TOREK n Tudi TVM in Diesel ricerche v kolosu Skupina bo prva na svetu na področju dieseiskih motorjev za ladje in industrijo Predvčerajšnjim se je uradno rodila VVartsila NSD Corporation, naj-vecja skupina na svetu za načrtovanje, proizvodnjo in prodajo dieseiskih mo-tojev za pomoski in industrijski sektor. V bistvu gre za fuzijo dejavnosti med finsko družbo Metra Corporation ter italijansko družbo Fincantieri Cantieri Navali Italiani na področju dieseiskih motorjev. Dogovor v tem smislu sta družbi podpisali že 7. januarja letos, Sele predvčerajšnjim pa je dogovor postal polnoveljaven, potem ko so ga potrdile pristojne evropske oblasti za preprečevanje monopolov. V tem dogodku sta neposredno vpleteni - Čeprav na različne načine - tudi Tovarna velikih motorjev in družba Diesel ricerche, ki imata svoj sedež, kot znano, v Trstu oziroma v Boljuncu. A poglejmo podrobneje, za kaj gre. Finska družba Metra Corporation bo v novi kolos prispevala tvrdko VVartsila Diesel, italijanska družba Fincantieri Cantieri Navali Italiani pa bo prispevala švicarsko Podjetje New Sulzer Diesel (v zadnjih Časih je v celoti pripadalo Fincan-tieriju), podjetje Diesel ricerche ter za zdaj 40 odstotkov Tovarno velikih motorjev. Računajo, da bo tako rojena skupina zasedala vodilno mesto na svetu na področju dieseiskih motorjev za ladje In za industrijo. V tem Poslovnem letu bi morala doseči 2.200 milijonov dolarjev prometa, kar znaša vec kot 3.600 milijard lir. Podčrtati velja, da bo nova skupina v glavnem last finske Metre Corporation. Le-ta bo namreč kontrolirala 87,8 odstotka delnic, Fincantieri pa komaj 12,2 odstotka. Predsednik upravnega sveta VVartsile NSD Corporation bo predsednik Metre Georg Ehrnrooth, podpredsednik bo predsednik Fincantierija Corrado Antonini, pooblaščeni upravitelj pa Finec Pent-ti-Juhani Hintikka. Kot smo že omenili, bo Tovarna velikih motorjev za razliko od družbe Diesel ricerche v prvi fazi pripadala novorojenemu kolosu le 40-odstotno. Ostalih 60 odstotkov lastništva je za zdaj obdržala neposredno v svojih rokah družba Fincantieri. Italijansko-finski dogovor pa predvideva, da bo no- vi kolos postopoma absorbiral tudi TVM, a to vzporedno z vstopom drube Fincantieri v finsko tvrdko VVartsila Diesel. Kakšne bodo konkretne posledice celotne operacije na Tovarno velikih motorjev in na družbo Diesel ricerche je za zdaj težko reci. Jasno vsekakor je, da sta postati del močne skupine, povsem drugo vprašanje pa je, kakšno vlogo bosta odigrati v njej. »Na celotno operacijo mi načelno gledamo pozitivno,« nam je včeraj dejal tržaški pokrajinski tajnik sindikata CGfL Wady Ca-talano. »Postaviti pa smo že zahtevo, da bi se neposredno srečali z novimi lastniki, da bi natančno preveriti, kaj se od vsega tega lahko pri nas obetamo.« Cruder se še ni izrazil o odstopu, ki ga je ponudil odbornik Degano Kaže, da bo treba počakati do torka za dokončno razCišCenje zapleta, do katerega je prišlo v deželni vladi, potem ko je deželni odbornik za zdravje Gristi ano Degano ponudil predsedniku Giancarlu Cruderju svoj odstop v znak protesta, da je deželna vlada ostavila tri ravnatelje zdravstvenih podjetij proti njegovemu mnenju. Degana včeraj ni bilo v deželi, saj se je v Perugii udeležil zasedanja vsedržavne koordinacije odbornikov za zdravje. Cruder pa zadeve ni hotel komentirati, kar pomeni, da ni hotel niti zavrniti ponujeni od-stop.Prav gotovo pa se bo moral izreci najpozneje v torek, ko bosta zasedala in deželni odbor in dežeželni svet. Zaplet je vCeraj komentiral načelnik skupine DSL v deželnem svetu Renzo Travanut. V tiskovni noti je zapisal, da je deželni odbor imel na osnovi zakona pravico in dolžnost, da je po dveh letih od imenovanja ocenil delovanje ravnateljev zdravstvenih podjetij. Odstavitev treh ravnateljev na osnovi ocen njihovega delovanja bi nikakor ne smela Čuditi, še manj pa bi jo morati razumeti kot izraz volje po vračanju v preteklost. Travanut zato zavrača dramatizacijo tega dogodka, kakor tudi »manipulacije nekaterih političnih skupin«. BO PA 10. T.M, 7. aprila ne bo stavke avtobusov V ponedeljek, 7. t.m., ne bo stavke avtobusov. Stavko so bili oklicali avtonomni sindikati, zdaj pa so se premislili. V tiskovni noti so pojasnili, da ohranjajo stanje sindikalne pripravljenosti, ter potrdili, da nameravajo stavkati 15. in 23. aprila. Se pred tem pa bo javne prevoze zajela druga stavka. Vsedržavni sindikati prevoznikov CGIL, CISL in UIL so namreč oklicali 24-urno stavko za Četrtek, 10. tm. Glavni razlog za vse te protestne akcije je treba iskati v dejstvu, da je delovna pogodba javnih prevoznikov že zdavnaj zapadla. Avtobusno podjetje ACT je vCeraj potrdilo, da bo vsekakor skušalo zagotoviti redno službo med 6. in 9. ter med 13. in 16. uro. r NEVA LUKEŠ / KNJIŽNI PRVENEC n Spomini znane novinarke Knjigo bodo predstavili danes ob 18. uri v TK V Tržaški knjigami bodo danes ob 18. uri predstaviti knjigo novinarke Neve Lukeš Delčki našega vsakdana. O avtorici (na stiki) in knjigi bodo na predstavitvi, ki jo prirejata Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji in Tržaška knjigarna, spregovorili Damiana Ota, Milica Kravos in Danilo Japelj v imenu založnika (Fontana iz Kopra), nastopil pa bo tudi Tržaški oktet. Gre za knjižni prvenec novinarke, ki v njem predstavlja dogodke iz svojega osebnega in poklicnega življenja. NOVICE Ricmanje, Boršt in Zabrežec v ponedeljek brez vode Dolinska občinska uprava sporoča, da bo v ponedeljek, 7. aprila od 10. do 17. ure prekinjena dobava vode za Ricmanje, Boršt in Zabrežec zaradi nujnih popravil na vodovodnem omrežju. Enosmerna vožnja pri Zagradcu Repentabrska občinska uprava sporoča, da bodo v ponedeljek uvedli na križišču med repentabrsko pokrajinsko cesto in občinsko cesto proti Zagradcu enosmerno vožnjo, ki bo lahko urejena s semaforjem, kot predvideva ukrep pokrajinskega komisarja z lanskega decembra. Sprememba v prometu je potrebna zaradi preureditve omenjenega križišča. Danes manifestacija za albanske pribežnike Ob 9. uri bo pred tržaško prefekturo manifestacija v podporo albanskim pribežnikom in proti italijanskemu vojaškemu posegu v Albaniji, ki ga prirejajo organizacije Radio Balkan, Odbor za zavrnjene pravice in »avtonomni srednješolci«. Slovenski arhivi včeraj, danes, jutri Na pobudo tržaških Državnih arhivov in Sole za arhivistiko, paleografijo in diplomatiko bo prof. Jože Zontar z ljubljanske univerze predaval o slovenskih arhivih včeraj, danes, jutri. Predavanje bo v konferenčni dvorani Državnih arhivov v Ul. La Marmora 12 s pričetkom ob 10. uri; namenjeno je študentom Sole za arhivistiko, vendar je vstop prost tudi za publiko. Minister Tiziano Treu na univerzi o pokojninah V avti A ekonomske fakultete bo v ponedeljek ob 10.30 javno srečanje z ministrom za delo Tizianom Treuom o vprašanju »Kakšne pokojnine: kako pogosto lahko menjajo pravila?«. Z ministrom bodo izvedenci težaške in milanske univerze razpravljati o zelo pereči temi pokojninske reforme. Obiskali so nas učenci openske šole Bevk V prejšnjih dneh so v spremstvu učiteljic prišli na obisk v uredništvo in tiskamo Primorskega dnevnika uCenci 4. in 5. razreda openske osnovne šole Franceta Bevka, da bi izvedeti, kako vsak dan nastaja Časopis. Pred odhodom so se še nastaviti fotografu za spominsko sliko (foto KROMA) dežela / pismo treh svetovalcev Še polemike o vprašljivem izgonu kurdskih pribežnikov Se vedno se ni polegla afera o usodi skupine kurdskih pribežnikov, ki )ih je policija odkrila v tržaškem pristanišču, jih -z izjemo mladoletnikov -takoj naložila na turški trajekt in tako po hitrem in vprašljivem postopku iz-Suala iz Italije, ne da bi jim sPloh nudila možnosti, da zaprosijo za politično zatočišče. Deželni svetovalci Paolo Dhersina (Zeleni), Elena Cobbi (SKP) m Renzo Travanut (DSL) so nasloviti na Parlamentarce Furlanije -Julijske krajine pismo s pozivom, naj posežejo pri vladi za spoštovanje in Uveljavitev zakonske zaščite političnih pribežnikov. Svetovalka Elena Gobbi Ugotavlja, da je tokrat uspe--o. da so vsaj sedmim od skupine kurdskih pribež-Uikov zagotovili spoštovanje pravice do azila luiladoletnike začasno gostijo v Dijaškem domu). Vendar so za dosego tega Uiinimalnega uspeha mo- rali poseči številni deželni svetovalci, parlamentarci in več človekoljubnih organizacij, pa tudi sam notranji minister in načelnik policije, medtem ko bi morali sami mejni organi brez nadaljnega in samodejno spoštovati določila, ki med drugim predvidevajo pravico do prevajalca za sporazumevanje s tujcem. Izgnani pribežniki pa so namreč podpisati izjavo, ki so jim jo predložiti policisti, da ne prosijo zatočišča, izjava pa je je bila napisana samo v itatijanšCini, ki je Kurdi očitno ne razumejo. Svetovalka Elena Gobbi zato ugotavlja, da bi morali ustanoviti v naši deželi tri zbirne centre za tujce, kot predvideva zakon iz leta 1990, kjer bi jim nuditi potrebno pomoC pri postopkih za politično zatočišče, kar je še zlasti pomembno v primeru pripadnikov skupnosti, kot je kurdska, ki jim grozi fizično iztrebljenje v Turčiji in v Iraku. MARIA MORALES V TRSTU O vlogi žensk v Gvatemali Zenske so v Gvatemali imele bistveno vlogo, da se je kljub sistematični represiji domorodcev s strani države ohranila tisočletna kultura Majev, poleg tega so bile odločilne tudi za obstoj gverile. To izhaja iz srečanja, ki je bilo v sredo zveCer v trgovini Bottega del Mondo, katere gostja je bila Maria Morales, voditeljica Koordinacije organizaciji Majev v Gvatemali (Copma-gua) in koordinatorka Komisije o pravicah domorodkinj. Moralesova, ki je po rodu iz etnične skupine Quiche (v Gvatemali je 22 etničnih skupin, predstavljajo pa 65% prebivalstva), je namreč obrazložila, kako je zaradi zatiranja vojaške diktature ogromno ljudi zbežalo v tujino, veliko pa se jih je za vec let zateklo v gozdove, ženske pa so obdelovale zemljo in jih oskrbovale. Po doseženem sporazumu za mir (decembra lani) in s priznanjem pravic domorodcem se sedaj odpira novo obdobje, saj so ženske lahko ustanovile veC odborov in v kratkem Cašu dosegle že marsikaj (dokazale so npr. krivdo vojske pri pokolih in dosegle ukinitev obveznega nabora za sinove domorodcev). Važna pa je tudi Čimprejšnja zgradnja šol (večina Majev je nepismena), kar bi pospešilo njihovo vključitev v državne inštitucije. Bistveno je, je podčrtala, da mednarodna skupnost sledi dogajanjem v Gvatemali in organizacijam Majev, saj problemi še zdaleč niso rešeni, (a.g.) BORŠT / MORDA GRE ZA 3 LETA POGREŠANO ZENSKO Našli človeške kosti Včeraj popoldne sta se policista, ki službujeta pri pomorski policiji, podala na sprehod po Bregu. Bilo je ob 17.30, ko sta šla mimo borš-tanskega pokopališča. Stopila sta na gozdnato potko in po nekaj korakih opazila sredi goščave, v manjši vdolbini kose blaga. Pogledala sta boljše in opazila kosti in druge človeške ostanke. Na kraj so prihiteti agenti letečega oddelka z načelnikom Sergidm Sodanom, kmalu zatem pa so prišli še agenti znanstvenega oddelka in sodni zdravnik Ful-vio Costantinides. Na podlagi prvih izvidov okostnjaka so ugotovili, da je verjetno šlo za priletno žensko, Čeprav so ostanki zelo skromni in celo oglodani, saj so ležali v gozdu že veC let. Sumijo, da gre za ostanke Rosine Zaffarane (na sliki), ki se je rodila leta 1914, stanovala je v Ul. Revoltella 11 in je izginila 7. junija leta 1994, ko se je namenila na obisk k sorodnikom in je ni bilo vec na spregled. Dalj Časa so jo iskali brez uspeha, sorodniki so zaman apelirali prek tiska na morebitne priče: po priletni ženski, ki je bolehala je za alzheimerjevo boleznijo, ni bilo vec sledu. Izključujejo, da bi ženska imela samomorilske namene, najbolj verjetno se je med napadom bolezni izgubila in je onemogla v gozdiču za borštan-skim pokopališčem, kjer je ni nihče opazil. Danes bodo sorodniki skušali ugotoviti, če so nekateri predmeti, ki so jih odkrili ob okostnjaku, res pripadati Rosini Zafferani. V Trstu o sodelovanju med Koroško in FJK Koroški deželni glavar Christof Zematto bo v začetku maja v Trstu, kjer se bo skupaj s predsednikom deželne vlade FJK Giancarlom Cruderjem udeležil posveta o sodelovanju med obema regijama. O pripravah na posvet, ki bo 7. maja, kot tudi o drigih vprašanjih, ki zanimajo FJK in Koroško, se je včeraj v Celovcu deželni odbornik Isidoro Gottardo pogovarjal s svojim koroškim kolegom Robertom Lutschounigom. OBČINSKE VOLITVE 1997 Kandidati se predstavljajo Andrej Berdon (SSk-Oljka) Rojen 21.8.1961. Po poklicu je odvetnik. Pred štirimi leti je bil izvoljen v tržaški občinski svet, kjer se je ukvarjal predvsem s kulturo in šolstvom, predsedoval je svetovalski komisiji za prodajo občinskih nepremičnin. Bil je tudi podpredsednik Kraške gorske skupnosti. V primeru Illijeve zmage bi bilo treba nadaljevati dosedanjo upravno delovanje, ki je bilo za našo narodno skupnost pozitivno, kljub nekaterim ne ravno posrečenim potezam župana. Najbrž bi tudi rimske oblasti doumele, da Trst počasi zori v odprto mesto, tako da je sprejetje zaščitnega zakona vendarle možno in umestno. Isto velja za odnos Trsta do Slovenije in širšega zaledja. Zmaga desnice bi iz tega vidika pomenila korak nazaj, povratek v mestno obzidje, ki ga obkrožajo sovražniki, s katerimi je treba se poravnati »zgodovinske račune«. Posebno pozorno bo treba slediti šolski problematiki. Tu neprenehoma prežijo pasti raznih racionalizacij, ki jih vzpodbujajo, žal, slabi demografski kazalci. Potrebno je tudi okrepiti vidljivost slo- venske prisotnosti v mestu. Illy ni še namenil nobene ulice kaki znani slovenski osebnosti. Občina že sedaj skrbi za celo vrsto muzejev, dolgoročno bi lahko ustanovila in skrbela tudi za muzej tržaških narodnosti, v sodelovanju s slovenskimi kulturnimi ustanovami. Potem je še cela vrsta konkretnih upravnih dejanj, od urbanističnih posegov, do odnosov z jusarskimi odbori in srenjami, dograjevanja greznic na Krasu, razsvetljave kraških vasi, uresničevanja projektov iz Deželnega zakona 16/92. Igor Canciani (SKP) Rojen v Trstu 7.10.1962. Zaposlen je kot prevajalec v devinsko-nabrežinski občini. Bil je dve mandatni dobi rajonski svetovalec pri Sv. Ivanu, najprej za KRI in nato za SKP. Je trener pri SZ Bor in član glavnega odbora Združenja Euroest, v okviru katerega poučuje ruščino. Podpiram in soglašam z volilnim programom našega županskega kandidata Jacopa Venierja, saj sem tudi sam globoko prepričan, da predstavlja lista SKP edino resnično levičarsko alternativo na teh občinskih volitvah. V primeru izvolitve se bom s posebnim poudarkom posvečal tematiki športne problematike v okviru občinskih pristojnosti ter vprašanju sožitja ter uveljavljanja pravic slovenske manjšine. Osebno sem prepričan, da mora biti pod zadnjih dogodkih (TKB, Primorski dnevnik) slovenska manjšina v Italiji deležna posebne pozornosti, podobno drugim najbolj izpostavljenim socialnim slojem, za zaščito katerih se SKP dosledno in dovzetno zanima. Opazil sem, da je II-ly v svoj volilni program spet vključil slovensko vprašanje. Njegove poteze v korist manjšine so bile po mojem »lahkotne« in niso zadevale temeljnih vsebinskih vprašanj, kot npr. rabo slovenščine. Slovenci, ki podpirajo Illyjevo kandidaturo, zagovarjajo načelo postopnosti pri reševanju manjšinskih vprašanj, jaz se s tem ne strinjam, ker sem prepričan, da je treba pri naših temeljnih problemih imeti pokončno in načelno držo. Danilo Slokar (Severna liga) Rojen v Trstu 22.4.1959. V mladih letih je bil skavt, nato je igral košarko pri Boru. Je lastnik garaže v mestnem središču in nepremičninske agencije. V Severno ligo je vstopil leta 1989 in je trenutno predsednik njene slovenske konzulte. Bil je rajonski svetovalec na Krasu. Za aprilske občinske volitve kandiram predvsem iz čuta dolžnosti do Severne lige in hkrati do slovenske manjšine na sploh. Menim namreč, da je notranja situacija med Slovenci naravnost sramotna, za kar nosijo odgovornosti vse manjšinske komponente in to brez izjem, na levici in desnici. Večkrat se sprašujem, kaj pravzaprav počenjajo slovenski predstavniki v občinskih, pokrajinskih ter v deželnem svetu, kaj sploh delajo in koliko se sploh prizadevajo npr. za uveljavitev slovenskega jezika. Vse to me zelo boli in mi dokazuje, kako je dosedanja politika manjšinskih vrhov v resnici škodila prav Slovencem. Sedaj se znova govori o enotnosti, imam pa vtis, da v to nihče ne verjame in da se spet reproducirajo stara razhajanja. Tudi v Ligi seveda ne manjka težav, saj še vedno žal obstajajo »duše« in komponente, ki ne razumejo slovenskega vprašanja, čeprav do manjšine ni nihče sovražno razpoložen. Naša stranka spoštuje in priznava narode in ne držav, kar pomeni, da je že po svoji naravi občutljiva do narodnih in jezikovnih manjšin. OLJKA / PREDSTAVITEV KANDIDATOV DSL Nastop na skupni listi danes še pomembnejši Na listi sta tudi Nadja Debenjak in Igor Dolenc Igor Dolenc (f. KROMA) Nadja Debenjak (KROMA) V obdobju, ko Rim Trstu končno namenja drugačno vlogo in ga uvršča v projekt ovrednotenja srednje Evrope, je skupen nastop različnih sil na Usti Oljke toliko bolj po-menjljiv. Tako je pokrajinski tajnik Demokratične stranke levice Stelio Spa-daro uvedel včerajšnjo predstavitev kandidatov DSL za člane tržaškega občinskega sveta. Na skupni Usti Oljke, ki za župansko mesto podpira prejšnjega župana Riccar-da Illyja, je 12 kandidatov DSL, med temi sta tudi slovenska predstavnika Nadja Debenjak in Igor Dolenc, ki je bil občinski kandidat že v prejšnjem mandatu. Debenjakova pa je novinka, kot je tudi večina drugih kandidatov, saj je bilo stranki do prenovitve svojega predstavništva, je še povedal Spadaro. Izjema je Giorgio De Rosa, ki je bil načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu in ki ima za sabo že več mandatov. V kratki uvodni predstavitvi je Spadaro pozitivno ocenil županovanje Riccar-da Illyja, »gre za enega redkih županov, kateremu v Rimu prisluhnejo«, po njegovem mnenju je njegov program dober, s tem da bi ga bilo treba v določenih poglavjih bolje dodelati (npr. glede pristanišča). Osrednja vlada pa bi morala ob tem, da »je odkrila drugačen Trst«, za mesto tudi v konkretnem in to v kratkem nekaj narediti: tako bi lahko končno deblokirala problem off-shora, na odobritev pa že predolgo čaka tudi zakonski osnutek o povračilu škode istrskim optantom. Spadaro je nato predal besedo prisotnim kandidatom in še povedal, da bo volilna kampanja prepuščena pobudi vsakega posameznika. Na Spadarovo oceno o županu Illyju se je najprej navezal Giorgio De Rosa, ki je podčrtal, da je za svojo drugo volilno kampanjo Illy pripravil boljši program kot za prvo, ko je bil še novinec v politiki. Na Illyja je nedvomno pozitivno vplivalo sodelovanje s silami zavezništva, ki ga je podprlo in med temi seveda tudi z DSL. Nekatere točke programa je treba še dodelati, je rekel De Rosa, pomembno pa je, da »se potovanje, ki se je začelo pred tremi leti, ne bi zaradi enega postanka zaključilo«. Igor Dolenc pa je želel predvsem izpostaviti dejstvo, da se je Trst z Illyjem končno odprl sosedom, s tem pa je bil storjen odločilen korak na poti premoščanja »tega, kar nas v mestu še ločuje«. Oljka z vsemi komponentami pa se je in se predvsem zavzema, da bi Trst res prevzel »sredinsko evropsko« vlogo, ki mu jo zadnje čase pripisuje tudi Rim. Ostali kandidati so se v glavnem osredotočili na specično področje, ki ga bolje poznajo. Precejšen poudarek je bil dan social-no-skrbstvenim temam -Vladimir Kosič in Paolo Scommegna sta govorila o negi ostarelih, Fabio Omeni o skrbi za mlade, Marino Andolina o zdravstvu -in vprašanju dela-brezpo-selnosti - Piero Bessi je naglasil pomen pristanišča za gospodarski razvoj Trsta, Salvatore Ambrosino pa je delovanje na kulturnem področju povezoval tudi s«produktivno« dejavnostjo. Nadja Debenjak je v predstavitev glavnih tem prva vnesla problem šolstva, pri tem pa podčrtala, da je treba že zastavljene projekte in obstoječe strukture še izboljšati oz. bolje urediti. O šolstvu oz. izobraževanju sta spregovorili še ostali dve kandidatki DSL: Stefania lapoce je med projekti, ki so bili nastavljeni v prejšnjem mandatu, omenila še načrt o »ženskem merjenju časa«, Sabrina Priči pa je opozorila na nepotrebno trenje med videmsko in tržaško univerzo (tudi drugi kandidati so opomnili, da tržaške ustanove zaradi večje prizadevnosti videmskih ustanov in uprav izgubljajo na pomenu). VOLILNA KRONIKA Danes v Trstu Ruffolo (Oljka) in Masi (Pakt Segni) Danes bosta v Trstu v okviru volilne kampanje za obnovo občinskega sveta tudi dva vsedržavna politična predstavnika. Evropski parlamentarec socialistične skupine Giorgio Ruffolo bo sodeloval na srečanju tržaških laburistov, ki podpirajo kandidaturo Riccarda Illyja. Srečanje bo ob 10.30 v Hotelu Continental (Ul. s. Nicolo 25), gosta pa bo predstavil kandidat na listi Oljke Gianfranco Ciani. V Hotelu Savoia pa bo popoldne ob 16.30 srečanje z Diegom Masijem, ki načeljuje poslanski skupini Pakta Segni. V Trstu so se Segnijevi pristaši nepričakovano povezali z Nacionalnim zavezništvom in podpirajo njegovega županskega kandidata Ser-gia Dressija. Socialisti v Oljki predstavijo program V krožku Salvemini (Korzo Italia 12) bodo danes ob 11. uri orisali razloge politične in programske prisotnosti laične in socialistične komponente v Oljki. Poleg kandidatke Arielle Pittoni bo prisotna tudi pokrajinska svetovalka Adele Pino. V istem krožku pa bodo v ponedeljek ob 11. uri orisali program združenih socialistov SIU, ki za župana kandidirajo bivšega senatorja Arduina Agnellija. Monfalcon (SKP) na Trgu Goldoni V ponedeljek od 15.30 do 17.30 bo na Trgu Goldoni volilni shod Stranke komunistične prenove, na katerem bo spregovoril deželni svetovalec Fausto Monfalcon. a PRIREDITVE GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - Trebče vabi na koncertni nastop gojencev godbeniške šole in Komenske vaške godbe danes, 5. aprila ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. OBČINA REPENTABOR na pobudo osnovne šole ALOJZ GRADNIK, priredi danes, 5. aprila 1997 ob 20. uri, v kulturnem domu na Colu večer posvečen ekologiji. Predavala bo biologinja Damjana Ota. Večer bodo popestrili osnovnošolski otroci s programom na temo »Narava -čuvajmo jo«. Vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST iz Boršta in Zabrežca vabi jutri, 6. aprila ob 17.30 na koncert ki bo v Župnijskem domu v Borštu ženskega pevskega zbora Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi Tamara Stanese. Po koncertu ogled razstave starih ročnih del. Sledila bo družabnost. Pridite, ne bo vam žal. ZDRUŽENJE ZA ZAŠČITO OPČIN obvešča, da bo razstava risb učencev slovenskih in italijanskih šol odprta do jutri, 6. aprila vsak dan, od 10.00 do 12.30 in od 15. do 17. ure. GLASBENA MATICA Trst - koncertna sezona 96/97 - Stolnica Sv. Justa, v torek, 8. aprila ob 20.30: KOMORNI ZBOR A VE iz Ljubljane - Dirigent Andraž Hauptman. KD S. ŠKAMPERLE, Vr- delska cesta 7, vabi na prikaz PERUJSKIH ANDOV v petek, 11. aprila ob 20.30 v društvenih prostorih. V besedi in sliki bo udeleženec slovenske odprave 1995 Jožko Baša ponazoril osvojitev gore Pisco v družbi z alpinistom brez nog Mirkom Lebarjem. PD MACKOLJE vabi v nedeljo, 13. aprila ob 17. uri v dvorano srenjske hiše v Mačkoljah na ogled komedije v štirih dejanjih Marcela Franck »Sreča na kredit« v izvedbi dramske skupine PD Standrež. Režija Emil Aberšek. Lepo vabljeni! ŽUPNIJA SV. JERNEJA in SLOVENSKA PROSVETA organizirata v nedeljo, 13. aprila t. 1. ob 20. uri, koncert v dobrodelne namene TRIA BAROCCO FORTE. Trio sestavljajo vrhunski umetniki: sopranistka Olga Gracelj, trobentar Stanko Arnold ter skladatelj, orglar in čembalist Maks Strmčnik. Prostovoljni prispevki bodo šli v Sklad za odkup hiše, kjer bo župnijski dom Andreja Zinka. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TR- ST - prireja v sredo, 16-aprila izlet v Pulj z obi' skom Arene. Na povratku postanek v Rovinju. Vpi' sevanje bo 8. aprila, na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, tel. št. 360324. KROŽEK ANSALDO /z Tržiča priredi 7-dnevni iz let v London, od 23. do 29-aprila. Za informacije telefonirati na št' 040/299072. SK BRDINA organizira v nedeljo, 4. maja t. L, iz' let v Gardaland. Vpis0' vanje in informacije na se dežu kluba, Proseška 133 Opčine, vsak ponedeljek ob 20. uri. H ŠOLSKE VEjS URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul- Carducci 8, tel. 37030 > redno posluje vsak tore in četrtek, od 16. do 17-3 Smirna® ©ilsis^ilošsb Aleksej Arbuzov STAROMODNA KOMEDIJA Igrata LIDIJA KOZLOVIČ in POLDE BIBIČ Režija Marko Sosič PONOVITVE: danes, 5. aprila, ob 20.30 RED B jutri, 6. aprjla, ob 16.00 RED C v petek, 11. aprila, ob 20.30 RED F ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in MARIJIN DOM pri Sv. Ivanu - Trst vabita na MSMic® mjg m? ki bo jutri, 6. aprila ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia 27 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita na predstavitev knjige Neve Lukeš DELČKI NAŠEGA VSAKDANA Spomini zamejske novinarke Z besedo in pesmijo bodo sodelovali DANILO JAPELJ v imenu koprske založbe Fontana, BOGOMILA KRAVOS, DAMIANA OTA in TRŽAŠKI OKTET. Danes, 5. aprila 1997, ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. TAMBURASKI AN-767391). SAMBEL SKD F. PRESE- □ OBVESTILA Danes stopata na skupno življensko pot Jadranka Košuta in Alan Škabar Starši, nono in nona in vsi domači z OpCin in Repna jima želimo obilo sreče in razumevanja. Tini se je pridružila Urška Mami Ketty in oCku Rabin Čestitajo pevci MPZ V. Mirk Prosek-Kontovel VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 5. aprila 1997 MOHOR Sonce vzide ob 6.43 in Zatone ob 19.32 - Dolžina dneva 12.50 -Luna vzide ob 3.49 in zato-Ue ob 14.40. Jutri, NEDELJA, 6. aprila 1997 BELA NEDELJA VREME VČERAJ OB 12. DRI: temperatura zraka stopinje, zračni tlak *005,3 mb ustaljen, veter ^6,6 km na uro jugozahod-jtik, vlaga 44-odstotna, ne-bo rahlo pooblaCeno, morje ^rirno, temperatura morja H.9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Marta ^°gaccini, Celeste Sponza, Samuele Polvi, Renata .K Fulvio Ronchese, Da-vid Ferfoglia, Elia Spadoni. UMRLI SO: 85-letna ehna Vogrig, 96-letna Ca-®rina Sainato, 52-letna Ne-Dua Cerut, 43-letni Bruno onaggio, 85-letni Severino raUt, 66-letna Stella Coli-n0, 89-letna Antonia Drazi-'la- 64-letni Alfredo Brako, 6-letna Livia Segalla, 90-etni Gioachino Sedmach, 0-letni Emilio Bencina, 9-letna Giovanna Laneri, 8-letna Patrizia Vatta, 82-ehia Ettorina Biero, 84-let-111 Silvano Crozzoli, 87-let-Jja Teodora Ceper, 72-letni ttore Ipavitz, 80-letni Re-snto Fanin, 81-letni Iginio ^archetti. OKLICI: inženir Stefano regorio jn biologinja Pao-p® Uichetto, uradnik Felice °uio in uradnica Daniela Fazio, kemik Giancarlo Vi-sintini in poklicna bolničarka Barbara Pitteri, uradnik Gianpaolo Carini in uradnica Aiessandra Ra-tissa, uradnik Andrea Mi-lazzo in tehnik v laboratoriju Federica Ruzzier, trgovec Giorgio Visintini in gospodinja Tiziana Antolli, trgovec Germane Mosetti in uradnica Sara Marši, uradnik Michele Zanin in uradnica Paola Rusca, komercialist Piergiorgio Renier in Študentka Federica Obizzi, uradnik Roberto Venier in Solnica Raffaella Maria Ma-rangio, električar Diego Paoletti in poklicna bolničarka Renata Spadavec-chia, uradnik Stefano Farci in uradnica Elena Pescato-ri, poklicni bolničar Srečko Breganti in uradnica Nico-letta Sossi, inštalater Ezio Vuck in uradnica Aiessandra Mitrovich, delavec Maurizio Tassini in delavka Rossana Uva, delavec Marco Turk in prodajalka Giuliana Terragnolo, trgovec Andrea Savadori in trgovka Cinzia Troier, podjetnik Vittorio Levi in prodajalka Maria Cristina Longo, delavec Giovanni Candiano in uradnica Lia Dondini Taddei, zdravniški informater Fulvio Morterra in lekarnar Daniela Fontana, delavec Antonio Deko-vic in delavka Aiessandra Antoni, zdravnik Livio For-turello in zdravnica Miche-la Carmignani, obrtnik Renato Marconi in konzulent za delo Elisabetta Della Valle. I; LEKARNE Od TORKA, 1. do SOBOTE, 5. aprila 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ulica 3 - (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseška ulica 3 - (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. E3 ČESTITKE Končno je v Repnu pri-vekala in se nam pridružila mala Urška. Tvojega prihoda se posebno veselijo Tina, Gregor in Simon. KINO ARISTON - 16.00,19.00, 22.00 »II paziente inglese«, i. Juliette Binoche, Willem Dafoe. EKCELSIOR - 17.35, 19.55, 22.15 »Guerre stella-ri«, r. George Lucas. EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Shi-ne«, i. Geoffrey Rush. AMBASCIATORI - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »La carica dei 101«, i. Glenn Glose. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15, 0.15 »L’ombra del diavolo«, i. Harrison Ford, Brad Pitt. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15, 24.00 »M.D.C. Maschera di cera«, r. Dario Argento, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15, 0.15 »II senso di Smilla per la ne-ve«, i. Giulia Ormond, Gabriel Byme. Richard Harris. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.40, 20.00, 22.20 »Jerry Maguire«, i. Tom Cmise. MJGNON - 15.30, 17.00 »Space Jam«; 18.30, 20.20, 22.15 »Di giorno e di not-te«. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Spiriti nelle tenebre«, i. Michael Douglas. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Mars Attacksb, r. Tim Burton, i. Jack Nichol-son, Glenn Glose. LUMBERE - 17.30,19.50, 22.10 »Larry Flynt - Oltre lo scandalo«, r. Miloš For-man, i. Woody Harrelson. OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo od /. januarja 7997 dalje OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure REN iz Boljunca prireja tečaj igranja mandoline z diplomiranim profesorjem. TeCaj se vrSi v popoldanskih ali večernih urah v društvenih prostorih. Zainteresirani se lahko javijo osebno v prostorih SKD F. Prešeren (Boljunec 507) v ponedeljkih od 20.00 do 22.30 ali naj telefonirajo v večernih urah na St. 228781 (Pavel). RAZSTAVA FOTOGRAFIJ Maria Magajne je odprta v Baragovem domu v Ricmanjih vsak delavnik od 9. do 12. ure. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB, ul. Donizetti 3 vabi danes, 5. aprila na večer z naslovom: ČUDOVITA NEPOZABNA KITAJSKA. Na sporedu bo dokumentarni film, ki ga je posnel inž. Pino Rudež ob potovanju po Kitajski. ZaCetek ob 19. uri. PD MACKOLJE vabi danes, 5. aprila 1997 ob 20.30 v dvorano Srenjske hiše v Mačkoljah na večer z naslovom »Planinska pot gradov«, ki ga bo v sliki in besedi predstavil g. Branko Bratuš. Lepo vabljeni! JUS - REPEN v sodelovanju z OBČINO REPEN-TABOR organizira Čistilno akcijo ob cestah Repen-Brisciki, Repen-OpCine in Glinca-KrižiSče. Zbirališče bo jutri, 6. aprila 1997 ob 8. uri na trgu v Repnu. Vabimo občane, da se akcije polnoštevilno udeležijo in prinesejo s seboj rokavice in potrebno orodje. VZPI - ANED - ANPIA -Opcine-Bani, Ferlugi. vabimo vas, na spominsko svečanost ob 53. obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah, ki bo jutri, 6. aprila, ob 15. uri na Pikel-cu. Spregovorila bosta župan občine dolina Boris Pangerc in deželni svetovalec prof. Fausto Monfalcon. Predsedoval bo Drago Gorup, sodeloval bo MoPZ Tabor z OpCin. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 7. aprila, ob 20.30 na svečano podelitev nagrade Vstajenje pesniku Stanku Janežiču. O pesniku bo spregovoril časnikar Jože Zadravec. VeCer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. SK BRDINA vabi vse elane, tekmovalce in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo 12. aprila ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah. SKD VIGRED vabi vse, ki bi se radi naučili Coun-try plesa na informativni sestanek in vpisovanje v sredo, 9. arpila ob 21. uri v društvene prostore v Sem-polaju. KD LIPA iz Bazovice sklicuje občni zbor v sredo, 9. aprila ob 20.30 v bazov-skem Domu. Vabljeni elani, pevci in vščani. SZ BOR obvešča vse zainteresirane za nove teCaje aerobike, ki se bodo SKLAD »MITJA CUK« Vas vabi jutri, 6. aprila 1997 ob 18. uri v FINZGARJEVEM DOM na Opčine Mladinska skupina SKD PRIMOREC iz Trebe bo uprizorila pravljično igrico ŽŽdAMZdlUSSJ ££U3[fJ5M]lhsj pričeli 14. aprila in bodo potekali ob urah kosila (13.30 - 14.30) ter popoldne (16.30 - 17.30) in 19.00 -20.00), da bo sestanek z vaditeljicama (Grgič in Mezgec) v petek 11. t. m., ob 19. uri na Stadionu 1. maj. Za vse informacije tel. v urad (tel. 51377*od 10. do 13. in od 17. do 20. ure). PEVSKO DRUŠTVO VESELA POMLAD vabi starse, vzgojitelje, pevske in glasbene pedagoge, besedne in likovne ustvarjalce, gledališke igralce, animatorje, izdelovalce ročnih del ter vse, ki se ukvarjajo z najrazličnejšimi zanimivimi, poučnimi in razvedrilnimi dejavnostmi in ki bi radi s svojim znanjem in sposobnostmi ponudili otrokom trenutek veselja ter tudi sami uživali ob druženju z mladimi, da sodelujejo na veselem nedeljskem popoldnevu, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. junija na vrtu openskega Marija-niSCa pod geslom POJ, PLESI IN IGRAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM. Prijave na telefonski številki 211258 (Nadja Perini) in 215367 (Majda Danev) v večernih urah do torka, 15. aprila zvečer. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njeni uradi do 24. aprila 1997 na razpolago vsem upokojencem in odvisnim delavcem za sprejemanje in izpolnjevanje davčnih prijav 730. Za morebitna pojasnila se lahko javite na sedežu Kmečke zveze v Trstu - ul. Ocerone 8 -mednadstropje - vsak dan od 8. do 14. ure razen ob Četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 13. ure, na podružnici v Nabrežini vsak torek od 8. do 13. ure, na podružnici na Opčinah vsak Četrtek od 8. do 12. ure. KRUT prireja 10-dnevno zdravljenje v zdraviliščih Šmarješke toplice od 4. do 14. maja in v termah Zreče od 25. maja do 4. junija. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka. Tel. 360072 v uradnih urah. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL -Trst (Ul. Ginnastica 72, tel. 573141) sporoCa, da je za letovanje na Medvedjem Brdu v Času od 30. 6. do 10. 7. 1997 za otroke od 6. do 12. leta na razpolago samo Se nekaj prostih mest. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL -Trst, sporoča, da je v teku vpisovanje za aktivne počitnice v Fiesi pri Portorožu od 28. 7. do 6. 8. 1997 za mlade od 6. do 17. leta. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL -Trst, organizira poletno središče, ki bo od 16. 6. do 1. 8. 1997 za otroke od 3. do 14. leta. Vpisovanje je že v teku. MALI OGLASI tel. 040-7796333 DIJAKINJA LICEJA išCe profesorja, ki ji bi nudil lekcije iz matematike. Tel. 251031. ZARADI SELITVE pro- dam v Rojanu dvonadstropno stanovanje v odličnem stanju: dnevna soba, kuhinja, dve sobi, kopalin-ca in balkon, v zgornjem nadstropju pa salonCek s kaminom, dve sobi, kopalnica in terasa, krasen pogled na mesto in zaliv ter Se dvojna garaža, skupni vrt in igralnica. Cena po dogovoru. Tel. 417689. ISCEM VINOGRAD v najem Tel. 229574. MOARIS - trgovina Čevljev in torbic v centru v Nabrežini vam nudi novo kolekcijo pomlad-poletje. FIAT UNO 1000 Fire, rdeče barve, letnik 87, v dobrem stanju, edini lastnik, 100.000 prevoženih km prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 0481/537123. VSI STAREJŠI od 75. leta dalje, ki bi želeli kaj povedati o svojem življenju za uresničitev »Knjige spominov« naj telefonirajo v nedeljo, 6. t. m., od 8. dol2. ure na tel. 942808. ZAGOVORNIKE NARAVNE MEDICINE in naravnih metod zdravljenja vabimo na seminar INTERNATIONAL RESOURCES v Gradišče ob SoCi, v nedeljo, 6. aprila. Za nadaljne pojasnila pokličite na tel. 040/393473. KUPIM REGISTRACIJO oddaje »speciale TGl« od 29. marca 1997. Tel. 212730. UGODNO PRODAM lovske pse pasme breton. Tel. 0481/882421. RENAULT 11 TLE 1200, opremljeno v odličnem stanju prodam. Telefonirati na 51370 v obrednih urah. PRODAM OPEL KA-DETT 1300 SGL, 5 vrat, rdeče barve, letnik '88, 120.000 km v dobrem stanju. Tel. 382474. PRODAM SUZUKI BIG 800, letnik ’91, 14.000 km, v odličnem stanju. Telefonirati na St. 637548 v večernih urah. POHIŠTVO KORŠIČ pri sv. Ivanu v Trstu vam nudi po ugodni ceni raznovrstno novo ter rabljeno pohištvo. Tel. 54390 - 575145. V NAJEM ODDAM na Opčinah prostor s Straniščem primeren za pisarno ali majhno trgovino -pritličje, 25 kv. m. Tel. 214538 v delovnih urah. DAJEM V NAJEM dvosobno stanovanje sestavljeno iz kuhinje, shrambe in kopalnice. Tel. 213750. ISCEM DELO kot varuška, nudim pomoC pri hišnih opravilih in nego za ostarele osebe. Tel. 003386211923. SKLAD »MITJA CUK« obvešča, da je odprta vsak torek svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije na tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije. Informacije po tel. 212289. SKLAD »MITJA CUK« obvešCa, da organizira jezikovne krožke iz angleščine in drugih jezikov. Tel. 212289. OSMICO ima Frandoli v Slivnem. Točijo odlično belo in Cmo vino. KMEČKI TURIZEM je odprl Milic v Zagradcu. Ob torkih zaprto. Tel. 229383. OSMICO sta v Logu odprla Maksi in Rosana Komar. Točita belo, Črno, vitovsko in malvazijo, nudita domaCo slanino in oljeno olje. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Max Pipan v Samatorci. OSMICO je odprl Boris Skerk, Praprot 20. Nudi toCena in sortirana vina. OSMICO je v Repnu odprl Alojz Milic. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Damjan Glavina v Lonjerju St. 255. Poleg belega in rdečega vina je poskrbljeno tudi za domači prigrizek. OSMICO ima pri Piščancih Andrej Ferfolja. OSMICO je odprl Stu-belj v Sempolaju. OSMICO je odprl Ivan Budin, Zgonik 50. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Caterine Mian vd. Bole daruje družina Zobec 50.000 lir za Krut. Volpi Silvia daruje 15.000 lir za Zadrugo Ban in 15.000 lir za cerkev sv. Florjana pri Banih. V spomin na drago mamo Žito Kante vd. LegiSa darujeta Elena in Clarissa 50.000 lir za Sempolajski cerkveni pevski zbor. V spomin na Karmela Sedmak darujeta Albino in Eda Sedmak 30.000 lir za MPZ Vesna. V spomin na dragega očeta Jožefa BrišCik daruje hčerka Anica z družino 200.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku. V spomin na Žito Kante vd. LegiSa darujeta družini Berce in Carli 30.000 ib za SKD Vigred. V spomin na Mileno Ko-smina, Žito Kante vd. Le-giša in Antona LegiSa daruje Danica Skerk (Sempo-laj) 25.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Ginota Co-ceani daruje družina Zorn (Agraria) 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Franca Škabarja darujeta Olga in Janko (Repen 178) 25.000 lir za Skupnost Družina OpCine. V počastitev spomina Oskarja Košuta, Carmela Sedmaka, Zite Kante vd. LegiSa daruje Zora Kocman vd. SardoC 60.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB in 30.000 lir za SKD Vigred. V spomin na Lučkota Kralj darujejo svojci 100.000 lir za MePZ Vasilij Mirk. Ob obletnici smrti Branka Gialli darujeta žena Ana in hci Cvetka 50.000 lir za ANED. Ob obletnici smrti mame Ivanke Stoka darujeta Ada in Boži 100.000 lir za SD Kontovel. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. Ob 4. obletnici smrti dragega Draga Kluna se ga z ljubeznijo spominjajo žena Zelka ter sinova Sandy in Miran z družinama Boljunec, 5. aprila 1997 Ob smrti tov. Bogoljuba PerCiCa izreka svojcem iskreno sožalje stranka Komunistične prenove - Krožek Kras KONCERTNA SEZONA GM / V TOREK Komorni zbor Ave r ' • ~ ^ ' S , ^ Vi SSS’ v ŠM5 i S-'?' vL 11 <5M §Ec ^ ^ ' Zbor se bo predstavil z raznolikim programom Zborovsko petje je pri nas nadvse priljubljeno. Glasbena matica bo na šestem koncertu letošnje sezone, ki bo v torek, 8. aprila, v tržaški stolnici Sv. Justa, širši zborovski publiki ponudila visoko umetniško doživetje z znanim ljubljanskim komornim zborom Ave (na sliki). Gostujoči zbor se bo predstavil z raznolikim programom, ki nudi pregled čez več stoletij zborovske glasbe, od 16. stoletja vse do najmlajše slovenske generacije. V njem igra veliko vlogo glasba s sakralno vsebino, »posvetnejši zvoki« se oglašajo le v Brahmsu, Mahlerju in Kreku. Torkov koncert bo uvedel šti-riglasni motet Sicut cervus znamenitega italijanskega renesančnega skladatelja Pierluigija da Palestrine. V le-tem zapazimo intimno povezavo, celo sublimacijo besede glasbi: kakor ustvarja besedilo kristalno podobo izvira, tako se ji skuša Palestrina približati z milino svojih glasbenih linij. Trije psalmi op. 78 nam predstavijo felixa mendelssohna-Bartholdyja v nepričakovano globoki in strogi luči, daleč od briljantne nravi in melodiozno-sti njegovih znamenitih Lieder ohne Worte. Mendelssohn išče navdih v Bachovi dediščini; v svojih sakralnih zborovskih kompozicijah je nemški mojster skušal z doprinosom romantičnega prijema ustvariti čimbolj poveden, »Bachov« izraz. Zaključna skladba prvega dela torkovega koncerta se idejno zoperstavlja zaključni skladbi večera: nasproti si stojita mlajša in starejša generacija slovenskih sodobnih skladateljev. V Palestrinovem času je živel in skladateljeval tudi eden izmed naj znamenitejših slovenskih glasbenikov: Jacobus Gallus. Ge je Palestrina glavni predstavnik tako zvane rimske šole, je Gallus bližji beneški. Njegova umetniška pot ni oač zašla globje v apeninski polotok, Jacobus Gallus je služboval po srednji Evropi, leta 1585 je postal Kappelmeister v Pragi. Ge smo Gallusova primerjali s Palestrino, bomo lahko njegov Pater noster primerjali Pahorjevemu. Kako daleč je renesansa od našega stoletja, pa vendar je vse do konca prejšnjega teorija kontrapunkta menila, da lahko (z abstraktnim prijemom) oživi tudi renesančno zvočnost! Brahmsa in Mahlerja obravnavamo ravno v tem obdobju, vendar se abstrahiranje šolskih priročnikov njuju ne dotika. V teh dveh velikih umetnikih se glasba giblje prosto, zaživi v novi luči. V Mahlerju se oglaša že s prizvokom našega stoletja, vanj pa bomo vstopili z zadnjima umetninama koncerta. Tokratni gost tržaške Glasbene matice je komorni zbor Ave, ki je bil ustanovljen leta ’84. Pod vodstvom Andraža Hauptmana dosega pomembne uspehe na mednarodnih festivalih in tekmovanjih, naj omenimo vsaj enkratni dosežek zbora na 35. mednarodnem tekmovanju »Se-ghizzi« v Gorici julija ’96. Zbor je poleg nastopanja izdal tudi veliko video in avdio kaset in zgoščenk. GR TRST / OD TORKA Moni Ovadia tokrat z Balado s konca stoletja Od torka dalje bo v tržaškem gledališču Ros-setti spet v gosteh priljubljeni Moni Ovadia, ki je pred dvema letoma navdušil abonente deželnega stalnega gledališča s kabaretno zasnovano predstavo Oylem Goylem, v kateri se glasba in pesmi židovske skupnosti vzhodne Evrope prepletajo s pikrimi in obenem prizanesljvimi anekdotami a Zidih (na sliki posnetek iz te predstave).. Moni Ovadia je seveda Zid; rodil se je leta' 1946 v Bolgariji v sefarditski družini z raznolikimi koreninami. Se kot otrok se je preselil v Milan, kjer je obiskoval židovsko šolo v izrazito kozmopolitskem okolju. Tu je začenjal spoznavati izročilo vzhodnoevropskih židovskih skupnosti in njihovo glasbo klezmer, ki je tudi po njegovi zaslugi sedaj tako priljubljena v Italiji. Sicer je začetek njegove glasbene poti nežidovsko obar- van, saj je s skupino Grup p o Polk Internazio-nale izvajal ljudsko glasbo iz vsega sveta. V osemdesetih letih se je posvetil gledališču kot član skupine Tadeusza Kantorja; iz te izkušnje je nastal »jidiški kabaret« in predstave Golem, Cabaret Viddish in seveda Oylem Goylem, ki so mu prinesle uspeh in sloves. Tržaškemu občinstvu se bo predstavil z Balado s konca stoletja (Ballata di fine millennio), ki je že doživela velik uspeh na lanskem Brechtovskem festivalu v Milanu, v novembru pa je bila na sporedu tudi v tržiškem občinskem gledališču. Nova Monijeva predstava z razliko od prejšnjh ne sloni na glasbi klezmer, temveč na songih, ki sta jih Weill in Eisler spisala za Bertol-ta Brechta, katerega duh je v njej močno prisoten. Veliko je tudi druge glasbe iz tistega težkega obdobja, ki pa je vendarle imelo prednost pred našim, vero v ideale, ki je dandanes ne gojimo več; prav odmrtje idealov je nekakšna vezna nit med songi, razmišljanji in odlomki iz del raznih avtorjev. V Baladi spremljajo Monija Ovadio enajstčlanski glasbeni ansambel Theater Orchestra in pevki, med katerimi naj omenimo Maro Cantoni, ki je sodelovala pri zasnovi predstave, (bov) NOVICE Prireditve v počastitev Tartinijevega rojstnega dne V počastitev 8. aprila, rojstnega dne italijanskega skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija (1692-1770), bo v Tartinijevi hiši v Piranu danes potekal mednarodni kolokvij Giuseppe Tartini in njegov čas, zvečer pa bo v portoroškem Avditoriju koncert komornega orkestra Sloveni-cum z dirigentom Urošem Lajovicem. Na kolokviju, ki ga prirejata Avditorij Portorož in Muzikološki inštitut Znanstveno-raziskoval-nega centra SAZU, bodo domači in tuji preda-vatleji govorili o Piranu Tartinijevega časa, o Tartiniju kot filozofu, matematiku ali šarlatanu, o skladatelju v arhivih RTV Slovenija, pa tudi o najnovejših odkritjih o slovitem Pirančanu, o vplivu istrske glasbe na Tartinijeve stvaritve in o analizi nekaterih Tartinijevih del z vidika nauka o afektih. Na drevišnjem koncertu v Avditoriju bo po več kot sto letih prvič izveden Tartinijev koncert za violino in orkester v E-duru, izvajali bodo še dela Vivaldija in Mozarta, solist pa bo tržaški violinist Črtomir Siškovič. Niz prireditev obsega še nekaj koncertov, ki se bodo zvrstili v naslednjih tednih. (STA) Predpremiera filma Ekspres ekspres Novi slovenski film Ekspres ekspres režiserja Igorja Sterka, ki je na letošnjem portoroškem filmskem festivalu prejel kar šest nagrad, bodo predpremiemo predvajali v ponedeljek, 7. aprila, v Domu kulture v Novem mestu, kamor se bo mogoče odpeljati tudi z muzejskim vlakom Slovenskih železnic. Sicer bodo film 11. aprila predvajali v kinu Union v Ljubljani ob 50-letnici Ljubljanskih kinematografov, premiera z navzočnostjo filmske ekipe pa bo 16. aprila v kinu Komuna. Od 7. do 14. aprila bo pred gostilno Figovec v Ljubljani postavljen železniški vagon, ob katerem naj bi za program med drugim poskrbeli tudi igralci gledališča Ane Monro. Na ogled bodo tudi razstava fotografij in videoposnetki iz filma Ekspres ekspres. (STA) DOBERDOB / NA PRAZNIKU POMLADI TREBČE / DREVI MLADI Nastop dveh domačih likovnikov Svoja dela razstavljata Oskar Beccia in David Primožič Pestra dejavnost godbe na pihala »Viktor Raima« Na Goriškem za velikonočni ponedeljek k že ustaljeni tradiciji sodi tudi »Praznik pomladi«, ki ga že vrsto let redno prireja kulturno društvo Hrast v Doberdobu. Letos so prireditelji poskrbeli tudi za prijeten likovni utrinek, ki je dal praznovanju poseben pečat. Ot-vorili so namreč razstavo dveh domačih likovnih umetnikov: Oskarja Beccie iz Ronk in Davida Primožiča iz Pevme. Beccia se je doslej na Goriškem že večkrat predstavil publiki s svojimi deli, za Primožiča pa je to prvi javni prikaz in priznati moramo, da sta oba žela s strani prisotne publike laskave pohvale. Razstava bo odprta do konca tedna v prostorih župnijske dvorane v Doberdobu, kjer se bo tudi konec tedna odvijal drugi, zaključni del »Praznika pomladi«. Na otvoritveni slovesnosti je umetnika predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih. O Oskarju Beccii je med drugim rekel, da se njegova dela poredkoma pojavljajo na razstavnih panojih, kajti večino razpoložljivega časa in ustvarjalne energije mu pobere grafična dejavnost, s katero se poklicno ukvarja že skoraj dvajset let. Vendar to sploh ni škodovalo njegovi ustvarjalnosti, temveč je ugodno vplivalo na njegovo umetniško izpričevanje. Ta način mu je prav gotovo omogočil, da se poglobi in razvije tematiko, ki ne občuti vpliva trenutne mode. Njegova izrazna prvina se s premišljeno umirjenostjo sklicuje na umetnostne tokove, v katerih se primemo zrcalijo njegove notranje zahteve, težnje neznatnega pesniškega prostranstva, ki se je v njem izoblikovalo že v otroških letih, ki jih je, v tesni povezavi z naravo, preživel na rodnem Krasu. ■ Za Beccio je glavni vir spodbude brez dvoma predstavljala razgibana kraška pokrajina, z vsem bogastvom naravnih odtenkov njenega rastlinstva, njenih živali, zlasti tistih najmanjših, skorajda ponižnih bitij, kot so lahko polži. Pri Becci je spirala tista, ki je zadobila prvenstveno vrednost upodabljanja. Ta spirala ni vzeta zgolj kot naravna oblika, na katero naletimo v rastlinstvu in živalstvu, temveč jo umetnik uporabi kot idealno oblikovno zvrst, polno matematične in znanstvene vrednosti, ki se izraža v vsej svoji geometrijsko-arhitektonski naravni in pomenski popolnosti. Pri Primožiču pa je Vetrih želel podčrtati, da je prepletanje mladostne neučakanosti in eksistencialnega iskanja mlladega Davida pripeljalo do tega da se je po končanem študiju na industrijsko tehničnem zavodu vkrcal na ladjo in začel potovati po svetu. Obenem mu je to omogočilo, da se je seznanil z novimi, od naših zelo različnimi kulturami in načini življenja, kar ga je usmerjalo in vzpodbujalo v iskanju samostojnega umetniškega izražanja. Brez dvoma opremljen z rafinirano tehniko, ki si jo je pridobil z izkušnjami na področju designa in risank, je tako brez predsodkov in pogojevanj pristopil do nekaterih aspektov simbolizma, nadrealizma, in pop arta. Svoje emotivne impulze je vzkladil s pridobljeno tehniko in v njegovih delih se odseva sveža koherentnost njegovega posebnega pogleda na življenje. Prepušča se elegantnim, dinamično sinuoznim znakom ob uporabi akriličnih in tempera barv. V Primožičevih slikah so življenjski ciklusi, ki govorijo o rojstvu in smrti, o harmoniji med čustvi in razumom, med žensko in moškim zamišljeni kot kroma-tični organizmi v stalni presnovi, polni z najrazličnejšimi simboli. Z njimi trka na našo zavest in govori o potrebi po bolj dejanski solidarnosti v problemih, ki nam jih postavlja življenje. Trebenski godbeniki, zvesti svoji 84-letni tradiciji so se na pobudo svojega kapelnika kmalu po uspešno izvedenem božič-no-novolenem koncertu odločih, da se prijavijo na nastop na 17. tekmovanju Zveze slovenskih godb. Zaradi resnejših priprav na tekmovanje in druge zahtevnejše nastope so najprej izpopolnili svoj upravni odbor, tako da so mlajši prevzeh iniciativo v svoje roke. Obiskovanje vaj se je izboljšalo, z dvakrat tedenskimi skupnimi vajami nameravajo konkurenčno nastopiti med 31 prijavljenimi godbami, ki prihajajo na tekmovanje celo iz Prekmurja, se pomeriti še s Prosečani in Ricmanjci in poseči po čim žlahtnejšem odličju Zveze slovenskih godb ZSG. Tekmovanje je predsedstvo ZSG, ki deluje v sklopu ZKOS, zaupalo sežanski Glasbeni šoli, Kulturnemu centru S. Kosovel, ZKO Sežana in Upravnemu odboru leta 1992 ustanovljene Kraške pihalne godbe Sežana. Letošnje tekmovanje ZSG, ki bo potekalo v veliki dvorani kulturnega centra S. Kosovel v soboto, 24. in v nedeljo, 25. maja, bo svojstveni praznik kraških godcev z obeh strani meje. Slednji se bodo srečah že na tretji zapovrstni letni reviji, ki jo po dveh izvedbah v Sežani letos prireja ZSKD Trst in bo v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 27. aprila popoldne. Na prvih dveh revijah sta bila častna gosta in dirigenta skupnega pr°' grama združenih godb mojster Bojan Adamič in leto kasneje Vinko Smel-Letošnjo »tržaško« revijo bo zaključil dirigent Oskar Kjuder, ki je povabilo z veseljem sprejel in bo združenim kraškim godbenikom iz Doberdoba, Nabrežine, Komna, Proseka, Sežane, Divače, Brega, Ric-manj in Trebč (cca 250) di" rigiral koračnici Bojana Adamiča Primorska p°' doknica in Ladislava Leška Koračnica »OF«, slednja v krstni izvedbi. Ob že omenjenih nastopih pa godbeno društvo »Parma« pripravlja tudi več prireditev doma. Pnv3 med njimi bo že drevi, ko bo v Ljudskem domu v Trebčah Koncertni nastop gojencev. Na njem - price se bo ob 20. uri - bodo z gojenci domače godbe niške šole nastopili se njihovi sovrstniki z glasu ne šole iz Sežane in P°' drožnice v Komnu, na večeru pa bo sodelovala se komenska vaška godba-Kot je že ustaljen običaj bo godba tudi letos na pre . večer 1. maja igrala Prl vaškem kresu, z budnjco na slednji dan pa bo obis la številne kraške vasi. ALBANIJA / KOT KA2E SE EVROPSKI DIPLOMAC1J1I NE MUDI »Mednarodne zaščitne sile« bodo v Albanijo odšle šele po 14. aprilu Položaj v državi pa je iz dneva v dan hujši, saj so oborožene tolpe že segle po težkem orožju Strah pred novimi prebegi Albancev BRINDISI - Včerajšnji premor v prebegu Albancev ni pomiril italijanskih oblasti v Apuliji, ki se bojijo, da se bodo prebegi vsak trenutek nadaljevali. V Verbasu (na obali pri Fieru) je namreč organizirani kriminal vdrl v neko vojaško skladišče in se med drugim polastil tudi dvanajstih vojaških gliserjev, ki bi jih sedaj lahko uporabili za ilegalno tihotapljenje ljudi in še Česa drugega. Italijanski Rdeči križ in saniteta pa se sedaj trudita, da bi demantirala trditve Severne lige o nevarnosti epidemij zaradi prisotnosti albanskih ubežnikov. Te nevarnosti ni, ker ubežnike ob prihodu zdravniško pregledajo in so tudi kasneje pod nadzorstvom. Epidemije pa bi lahko izbruhnile v Albaniji, kjer je anarhija prizadela tudi zdravstveni sistem, tako da primanjkuje vsega. Za preprečitev epidemij pa Albanija še najbolj krvavo potrebuje klora in drugih razkužil za vodovode. Kadetinje albanske vojske, naj bi dokazovale, da se položaj v Tirani normalizira (AR) NEMČIJA / V KOMENTARJIH EVROPSKEGA ČASOPISJA Ocene Kohlove kandidature LONDON, RIM, PARIZ - Evropsid časniki so včeraj največ komentarjev posvečali vnovični kandidaturi Helmuta Kohla za mesto kanclerja v nemški vladi. Londonski gospodarski dnevnik Financial Times ocenjuje, da bo Kohl odločitev morda obžaloval, saj vohtve prihodnje leto ne bodo lahke, glede na to, da ima Nemčija 4, 7 mihjo-na brezposelnih in vlado, ki se bori z zmanjševanjem proračunskih izdatkov, ker želi izpolniti maastrichtske kriterije. Kohlov volilni program zato gotovo ne bo popularen. Morda bi storil bolje, če bi odstopil in Štab prepustil mlajšemu nasledniku. Kot »združitveni« kancler je Kohl že v zgodovinskih knjigah, zdaj pa je v nevarnosti, da bo ostal na položaju dlje, kot bo zaželjen, ocenjuje Financial Times. Konservativni dnevnik The Times pa piše, da Kohlova odločitev za novo kandidaturo za britansko politiko do Evrope pomeni konec upanja na najpreprostejšo rešitev - na možnost, da bi Nemčija čisto preprosto izgubila interes za združeno Evropo in skupno denarno enoto. Ko je Kohl napovedal kandidaturo, verjetno ni razmišljal o britanskih volitvah, toda evropska denarna unija bo tudi osrednja točka prihodnjih volitev v Nemčiji, ocenjuje The Times in dodaja, da bo Kohlova največja ambicija morda pomenila njegov zaton. Rimski dnevnik La Repubblica meni, da sta Nemčija in cela Evropa že mesece čakali na »poljub princa«. Samo Kohl je lahko razpršil dvom o rojstvu evra, in zdaj je to storil. Zbudil je Trnuljčico in se vrnil v središče evropskega prizorišča, piše La Repubblica. Po mnenju torinskega dnevnika La Stampa je Nemčija trenutno v obdobju precejšnjih težav, a vseeno ostaja solidna demokratična država, ki je danes resnični protagonist v Evropi, tudi zaradi velike naloge, ki si jo je država zadala pod Kohlovim vodstvom. Konservatovni francoski dnevnik Le Figaro ocenjuje, da je Kohlova največja želja, da bi se v zgodovino zapisal kot arhitekt nemške enotnosti in evropske združitve. V Nemčiji pa je slišati, da uvedba evra ni navedena le v maastrichtskem koledarju, ampak so tudi roki, ki si jih je postavil Kohl, piše Le Figaro. France Soir pa je zapisal, da sta se Jacques Chirac in Kohl dogovorila, da si bosta razdelila naloge pri skupni evropski pohtiki, vsak od njiju pa pri tem igra svojo vlogo. Danski dnevnik Algemeen Dagblat ocenjuje, da kot kaže Kohlov odločitev ni bila v prvi vrsti sprejeta na podlagi notranjepolitičnih razmišljanj. » V evropski areni se le malo stvari zgodi brez privolitve Bonna, pri tem pa velja, da je kancler Nemčijo trdno zasidral v Evropi. Komajda bi lahko našli pohtika, ki je tako dolgo na najvišji ravni pomagal graditi prihodnost Evrope,« ocenjuje rotterdamski časnik. (STA/dpa) RIM, TIRANA - Mednarodne zaščitne sile bodo v Albanijo odpotovale šele po 14. aprilu. To je vCeraj sklenil politični odbor predstavnikov zunanjih ministrstev držav, ki bodo poslale svoje Čete v Albanijo (Avstrija, Danska, Francija, Španija, Grčija, Italija in Turčija). Istočasno pa naj bi zaceli pošiljati in razdeljevati mednarodno humanitarno pomoč. 2e pred tem datumom bodo v okviru »nujnostnega programa« pomoči najrevnejšim pripeljah v draško pristanišče 420 ton živil, ki jih bodo nato dali na razpolago krajevnim upravam v Tirani, Ku-tresu, Peshkopii, Elbasanu in Skadru. Medtem Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi še ni sestavila podrobnega programa ukrepov za Albanijo, Evropski parlament pa bo o pomoči razpravljal prihodnjo sredo. Nic Čudnega torej, da je vatikansko glasilo Osservato-re Romano vCeraj obsodilo »grmadenje zamud« s strani mednarodne skupnosti. Razočarani so seveda tudi v Tirani, a tega ne obešajo na veliki zvon, da se ne bi zamerili obotavljajoči se Evropi. Položaj v Albaniji pa je iz dneva v dan hujši, tako da je vsak zamujeni dan pravi zločin. V kraju Frush e Krujes (70 kilometrov severno od Tirane) so neznanci prejšnjo noC z avtomatskim orožjem pobili šestčlansko družino (oCeta, mater, snaho, in tri otroke). Se hujši incident se je pripetil v Levanu pri Fieru, kjer je oborožena tolpa, ki je prispela iz Vlore s topom streljala v stanovanjski blok, v katerem prebivajo Romi. Stanovalci so se pravočasno umaknili in nato z lahkim orožjem prešli v protinapad in napadalcem odvzeli top. Tolpa zločincev se je hotela s kanonado maščevati za smrt svojih 17 pajdašev, ki so jih Romi prejšnji teden poklali, ko so v neki gostilni slavili napad na romski Levan. O spopadih med rivalskimi tolpami zločincev poročajo domala iz vse Albanije. Obrambni minister Shaqir Vukaj je zato ob svojem povratku iz Italije v Vlori mestnemu odboru obljubil, da bodo Cimprej iz Tirane poslali vlorski policiji nekaj oklepnih transporterjev, tako da se bo krajevna policija lahko učinkoviteje postavila po robu oboroženim tolpam. Albanski obrambni minister je VlorCanom posredoval sožalje italijanskih oblasti zaradi tregadije v Otrantskem prelivu. Vukaj ni skrival, da je položaj zelo kočljiv in da se bodo tudi mednarodne zaščitne sile znašle v nezavidljivem položaju. Prav zato je svetoval, da bi grški kontingent poslali v severno Albanijo, a ne v neposrednem stiku s turškim kontingentom, Italijani naj bi bili skupaj s Francozi prisotni v južnem in osrednjem delu države. Vlorcane pa je ponovno pozval, naj ne bodo sovražno razpoloženi do Italijanov in naj jib vsestransko podprejo, ko bodo zaščitne sile prispele tudi v Vloro. Socialistični voditelj Fatos Nano pa je v včerajšnjem intervjuju za neki grški dnenik izjavil, da so junijske volitve uresničljive tudi v primeru, da ljudje ne bi vrnili vsega zaplenjenega orožja. Ljudje ne bodo namreč vrnili orožja, dokler ne bodo volitve, dogodki iz zadnjih dni pa dokazujejo, da je razorožitev neuresničljiva, dokler ne bodo uspostavili reda in onesposobili zločinskih tolp. NEMČIJA / ZA ZAPAHI MOZ IN OČE ŽRTEV Presenetljiv razplet tragedije v Krefeldu Požara niso zagrešili protiturški skrajneži BERLIN - V okviru preiskave o požaru v nekem stanovanju v Krefeldu, v katerem so življenje izgubili trije pripadniki neke turške družine, so preiskovalci vCeraj aretirali družinskega poglavarja nesrečne družine. Policija ga ne obtožuje, da je podtaknil požar, a kot kaže ima dokaze, da je možakar vpleten v tragedijo. V noči na velikonočni ponedeljek so neznanci pred vhodnimi vrati stanovanja v tretjem nadstropju trinaj stnadstroprie stavbe polili vnetljivo tekočino in jo zažgah. 41-letna mati in njena 19-letna hci sta v skoku skozi okno umrli, dim je zadušil 17-letnega fanta, medtem ko sta bila 15-letna dvojčka težko ranjena. Na sliki AP: pogrebna svečanost BRUSELJ / NOVA MANIFESTACIJA DELAVCEV FLAMSKE TOVARNE Množično za ohranitev Renaulta BRUSELJ - V Bmslju so vCeraj znova demonstrirali delavci Renaultove tovarne iz flamskega Vilvoordeja, ki jo namerava Renault Cez nekaj mesecev zapreti in odpustiti 3100 zaposlenih. Sodišče dela v Bmslju je vCeraj razsodilo, da je Renault pri sprejetju odločitve o zaprtju belgijske tovarne in kolektivni odpustitvi delavcev ravnal protizakonito, ker se pred odločitvijo ni posvetoval z delavci in jih ni seznanil s svojimi nameni. Razsodba sodišča zahteva obnovitev socialnega dialoga med vodstvom Renaulta in zaposelnimi, nima pa vpliva na odločitev o zaprtju tovarne. Delavci Renaulta iz Vilvoordeja so danes demonstrirali pred kabinetom predsednika flamske vlade Luca Van den Branda, pred kabinetom predsednika belgijske vlade Jeana-Luca Dehaena, pred francoskim veleposlaništvom v Bmslju in pred kabinetom evropskega komisarja za konkurenco Karla Van Mierta. Med demonstracijami je prišlo do manjših izgredov med demonstranti in policijo, ki je varovala omenjene objekte. Francosko sodišče pa je prav včeraj prepovedalo Renaultu, da bi nadaljeval z zapiranjem svoje belgijske tovarne v Vilvoordeju - dokler se ne bo o zaprtju posvetovala s svojim odborom evropske skupine. Odbor je posvetovalno telo Renaulta na evropski ravni, ki je pred tednom dni zapiranje omenjene belgijske tovarne označilo za protipravno dejanje, ker jih Renault o svoji nameri ni seznanil, niti se ni z njimi posvetoval. SodišCe v francoskem mestu Nanterre je obsodilo Renault, da mora odboru plačati 15.000 frankov oziroma 3.000 ameriških dolarjev kazni in stroške procesa. VOLITVE / PREDSTAVITVE PREDSEDNIŠKIH KANDIDATOV ZA POKRAJINO KandMot Kartela Develag predstavil volilni program Na prvih mestih prevoz blaga, kulturni turizem in priključitev Červinjana Za novo Pokrajino. S tem geslom je kandidat Kartela svoboščin Antonio Devetag vCeraj predstavil svojo kampanjo za predsedstvo Pokrajine. Poudaril je potrebo po premeščanju dualizma med Gorico in Tržičem, ki je doslej povzročil Goriški veliko škodo ob skoraj popolni odsotnosti ligaške uprave, ki je povsem zanemarila svojo vlogo usklajevanja in povezovanja občin. Goriška je bila zato dikriminirana v deželnem merilu in ni imela moči, da bi se zoperstavila premoči Trsta in Vidma. Kaj ponuja Devetag za naprej? Nič posebno novega, bi lahko rekli. Glavne točke njegovega programa so namreč razvoj intermo-dalnega sistema za prevoz blaga, ki ga je nekaj let uveljavlja Trgovinska zbornica, razvoj kulturnega turizma in razširitev pokrajine na Cervinjan in bližnje občine. Poudarek na kulturnem turizmu se očitno navezuje na Deveta-govo delovanje v okviru goriškega občinskega od- bomištva, priključitev Cer-vinjana pa je že dalj časa argument, ki ga z bolj ali manj jasno vizijo bodočnosti Goriške ponujajo različne politične sile. Devetag se je po vzoru konkurenta Brandolina zavzel za tesnejše sodelovanje z občinami, pri čemer pa je manj verodostojen, saj veliko večino občin na Goriškem upravlja leva sredina. Poudaril je tudi “zgodovinski” pomen teh volitev, ki naj bi bile zadnja priložnost za drugačen razvoj Goriške, glavno razliko med Oljko in Kartelom pa vidi v konservativnosti prve in modernosti drugega. Za kandidatom so spregovorili predstavniki treh od štirih strank, ki ga podpirajo: Romoli (FI), Ritossa (AN) in Baresi (CDU). Predstavnik CCD Glessi je sicer bil prisoten, ni pa hotel sesti k mizi in niti spregovoriti, kar bi utegnilo tudi pomeniti, da odnosi v koaliciji le niso tako idilični, kot jih skušajo prikazovati. Predstavniki strank so pozvali volilce, naj volitve izrabijo za signal proti Pro- dijevi vladi. To utegne biti znak, da bo desnica, najbrž tudi zaradi šibke prisotnosti v lokalnem merilu, skušala dati kampanji izrazit politični in protivladni značaj. Posegel je tudi župan Valenti, ki bi rad na Pokrajini videl podobno upravo, kot je njegova občinska. Na sliki (foto Bumbaca) Devetag (pri mikrofonu) s predstavniki AN, FI in CDU VOLILNA KRONIKA Brandolin se predstavi danes Zavezništvo Oljke vabi danes ob 11.30 v sejno dvorano Pokrajine na predstavitev svojega predsedniškega kandidata Giorgia Brandolina, volilnega programa in 24 kandidatov za pokrajinski svet. Prisotni bodo tudi goriška parlamentarca Oljke, senator Darko Bratina in poslanec Mario Prestamburgo, ter predsednik in podpredsednik deželne vlade Giancarlo Cruder in Miche-le Degrassi. Na srečanju, ki je odprto javnosti, bodo prisotni tudi predsatavniki strank koalicije. ©ornsa® ©i8[yAa.as©3 Aleksej Arbuzov STAROMODNA KOMEDIJA Igrata LIDIJA KOZLOVIČ in POLDE BIBIČ Režija Marko Sosič V ponedeljek, 7. (RED A) in torek, 8. (RED B) aprila 1997 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I. Brass, 20) Vozni red avtobusa: 19.45 Poljane, 19.50 Doberdob, 19.55 Jamlje (Gostilna Pahor), 20.00 Dol (Gostilna Devetak), 20.05 Gabrje, 20.10 Sovodnje (Kulturni dom), 20.12 Sovodnje (pri Usarju) in 20.15 Standrež. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, KULTURNO DRUŠTVO GRAPHITI, SCGV E. KOMEL, ODBORNISTVO ZA KULTURO OBČINE GRE VE IN CfflANTI - FIRENCE vabimo Vas na odprtje razstave GOA,RT OIATUSE Kulturni center Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85 - Gorica, danes, 5. aprila 1997, ob 19. uri SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO »EMIL KOMEL« Koncertna sezona 1996/97 GODALNI KVARTET GLASBENA MATICA Trst Robert STANIČ, klarinet Sijavuš GADŽIJEV, klavir Prokofjev, Šostakovič, Schumann Velika dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuž Danes, 5. aprila 1997, ob 20.30 Predprodaja vstopnic na tajništvu SCGV E. Komel, tel. 532163 POKRAJINSKE VOLITVE 1997 - Kandidati se predstavljajo Livio Semolič (Oljka) Boris Tanko Pausic (Severna liga) Rojen v Gorici pred 36 leti, oženjen, profesor. Po maturi na liceju P. Trubar je diplomiral iz političnih ved na Tržaški univerzi. Aktiven v športu (odbojkar pri Olympii, košarkar in danes trener pri Domu), v študentskih letih pri SMReKKU. Je tajnik Sindikata slovenske šole. Bil je rajonski svetovalec Zelenih v Podgori. Kandidira na listi Oljke kot predstavnik slovenske levice v okrožju Gorica 6 (Standrež). Rojen 24. 8.1944 v Ljubljani, kjer je opravil nižjo gimnazijo. Od leta 1958 živi v Gorici, je poročen, ima tri otroke. Delal je kot podjetni v špediterstvu, danes upravlja svoje premoženje. Je član združenja Mitteleuropa. V politiki je aktiven od leta 1992 v Severni ligi. Kandidira v okrožju Gorica 6 in podpira predsedniško kandidaturo Monice Marcolini. Za sabo imate izkušnje rajonskega svetovalca. Pokrajinska uprava pomeni seveda nekaj povsem drugačnega. Kako ocenjujete pomen oziroma vlogo te ustanove? Splošno gledano Pokrajina nima veliko pristojnosti. Drugačen pomen pa ima ta ustanova, če jo ocenjujemo iz manjšinskega zornega kota in še posebej iz geopolitičnega vidika. Dejstvo, da mejimo na Slovenijo je element, ki poudarja vlogo in pomen Goriške pokrajinske uprave. Saj prav v tem vidimo možnosti gospodarskega in splošnega razvoja. Kaj lahko naredi Pokrajina za izboljšanje gospodarskega stanja, za splošni razvoj? Kakšne so dosedanje izkušnje? Pokrajinska uprava sama prav gotovo bolj malo. Potrebno je sodelovanje vseh ustanov in tudi drugih osebkov; sodelovanje med občinami, med pokrajino in deželo. Menim, da je v zadnjem mandatu odpovedalo prav to. Bili smo priča dualizmu med Tržičem in Gorico, stalnim sporom med Občino Gorica in Pokrajino, vsak je šel nekako po svoje. Dialoga in dogovarjanja ni bilo. Se zmeraj je moCno prisotno prepričanje, da bi se morali slovenski predstavniki izvoljeni v raznih ustanovah zavzemati izključno za reševanje vprašanj v zvezi z manjšino. Kako gledate nato? Prepričan sem, da so občinski svetovalci, pokrajinski svetovalci ali, če hočete, deželni poslan- ci in parlamentarci uspešni, le če so sprejeti za enakovredne, če nastopajo povsem enakopravno. Ce takega odnosa ni, ostajajo le osamljeni glasniki neke manjšinske skupnosti. Kako ocenjujejte štiriletno upravljanje sedanje uprave na Pokrajini? Pomanjkanje politične kulture in izkušenj se je kazalo ob vsakem koraku. To se je odražalo skozi celotno obdobje in celo zaostrilo prav zadnje tedne, ko so predsednico zapustili tudi svetovalci iz njenih vrst. In kako ocenjujete odnos sedanje uprave do razreševanja specifičnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti? Kot predstavnik Sindikata slovenske šole imam skrajno negativne izkušnje z odbornikom za šolstvo, ki je popolnoma prezrl naše potrebe, zahteve in predloge ter celo odločitve iz Rima, se požvižgal na dane obljube in zagotovila, ki jih je dal pred prefektom. V mislih imam zadevo preselitve slovenske sek- cije industrijskega tehničnega zavoda Galilei v novi šolski center. Sicer je celotna problematika na področju šolstva ostala zablokirana. Poleg nesposobnosti imamo opravka z lažmi. Odgovornosti so jasne. Novost na bližnjih pokrajinskih volitvah je lepo število “slovenskih kandidatov” tudi v vrstah strank, ki so doslej imele zelo toga in nenaklonjena ali celo sovražna stališča do zahtev, ki jih glede zaščite in uveljavljanja v ustavi zagotovljenih pravic postavlja naša skupnost Vprašanje je in ni povezano z volitvami, saj sega na širše in zelo občutljivo področje. Prepričan sem, da tudi slovenska manjšina potrebuje neko prevetritev, saj ni normalno, da bi še naprej ostala zacementirana v tradicionalnih strankah. Mislim da je povsem normalno, da se pripadniki manjšine prepoznavajo v vseh strankah. Ne moremo se sklicevati na demokracijo in pluralizem in ne sprejeti dejstva, da so v vsaki skupnosti tudi osebe, ki mislijo drugače od nekih ustaljenih okvirov. Do konfliktov seveda prihaja ob konkretnih zadevah, ki se nas tičejo kot pripadnike skupnosti. Tudi na desnici je prišlo v zadnjem času do določenih premikov, vsekakor pa do danes s tiste strani ni bilo konkretnih dejanj glede spodbujanja in utrjevanja sožitja. Zato mislim, da volilci, ki jim je posebno pri srcu ta problematika, ne morejo še zaupati svojega glasu tem strankam. Kako ocenjujete delo ligaške uprave na Pokrajini? Mislim, da je 4-letna uprava Marcolini uresničila vrsto zelo veljavnih stvari, ki bodo temelji za bodočnost, neglede kdo bo upravljal Pokrajino. Uprava je finančno sanirala bilanco, delovala je v smislu teritorialne avtonomije pokrajine, ki naj bi bila nekako medobčinska upravna enota, trudila se je za ekonomsko stvarnost in zaposlovanje in za čezmejno sodelovanje z načrtom, ki bo važen za sodelovanje vzdolž meje od Milj do Trbiža. Bilanco je sicer sanirala s spornim črtanjem štirih milijard dolgov, glede koordiniranja občin pa prav župani očitajo Pokrajini popolno odsotnost Uprava ni imela velike pomoči s strani županov, več o tem pa ne bi vedel, ker nisem bil neposredno vključen v upravo. Z bilanco so bili res problemi, ki pa jih v podrobnosti ne poznam. Lahko pa vam zagotovim, da je bilo vse narejeno pošteno. Ali beg 5 od 14 svetovalcev pomeni, da je del Lige razočaran nad upravo? Aktivisti Severne lige gremo naprej po naši poti in ne skrbi nas, če so nas nekateri zapustili. Pred sabo imamo jasne cilje in zaupamo v bodočnost. V štirih letih se je uprava močno trudila. To osebno vem. Imela pa je proti vse centre politične oblasti. Odnos do Slovencev pa je bil negativen. Marne? Ne bi rekel. Nekatere napake v začetku mandata so bile zaradi neizkušenosti predsednice in ne izraz protislovenstva Mislim, da so to bili nedolžni spodrsljaji, ki jih lahko damo v arhiv. Dokaz za to je odlično sodelovanje z Novo Gorico in občino Brda za mednarodni univerzitetni center. To je pravi obraz naSe predsednice. Mednarodni odnosi so eno, odnos do manjšine je drugo. Predsednica je svoja znana stališča ponovila še prejšnji teden. Potem sta tu še odprava slovenščine, problem slovenske konzulte na Pokrajini itd. Slovenščina ni bila odstranjena. Slovenski svetovalec Koglot je postal eden najožjih sodelavcev predsednice. Za slovensko konzulto smo imeli vse namene, da se ustanovi, potem pa je pristojni svetovalec zapustil Ligo. Pred enim mesecem. Časa pa je bilo štiri leta. Štiri leta so dolga a tudi kratka. O konzulti smo začeli razpravo pred letom in pol, ko je bilo treba konkretizirat stvar, pa je ta svetovalec odšel. Sicer pa, če nas bo ljudstvo podprlo, bomo tudi to uresničili. In slovenska sekcija m? Odbornik za šolstvo mi je zagotovil, da je tehnično že vse urejeno za selitev, manjka pa denar. Bil je že predviden, potem pa so nastali drugi nujnejši problemi. S proračunskimi popravki pa bo gotovo mogoče financirati selitev. Katere so glavne točke vašega volilnega programa? Kot član Slovenske konzulte Severne lige se bom zavzemal za zaščitni zakon za slovensko ljudstvo na italijanskih, v bodoče upam na padanskih tleh, za štetje manjšine, tako da se bo lahko vsak opredelil za Slovenca, za demokratične volitve med Slovenci v Italiji oz. Pada-niji, za deželno agencijo za kontrolo finančnih sredstev iz Italije in Slovenije v korist manjšine, za javno slovensko šolo v Benečiji... To so drugi problemi Kaj pa program za Pokrajino? Glede tega se prepoznavam v programu predsednice Marcolinije-ve. Kandidirate v okrožju, ki zajema Standrež. Za katere probleme tega kraja se boste zavzeli? V Standrežu poznam precej ljudi in ekonomsko stvarnost te izrazito obrtniške cone. Potrebna bo konkretna pomoč za gospodarski napredek, ki bo prišla prav iz načrta za čezmejni razvoj. Kaj pa širjenje avtoporta, ki ogroža JeremitišCe? Avtoporto je že zasedel dosti zemlje s 1. in 2. delom. Mislim, da se bo tudi s 3. končalo enako. Neizbežno je, da gre realizacija naprej in da bo razširitev avtoporta koristna za delovna mesta prav v fazi vključevanja Slovenije v Evropo. Za JeremitišCe točno ne vem, koliko ljudi živi tam, gotovo pa je, da so danes parametri za plačevanje razlastitev pravičnejši, kot so bili nekdaj. GORICA Sobota, 5. aprila 1997 ■H OBISK ]—| Podtajnik Fassino v sredo v Gorici Preosnovo gospodarstva Podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve poslanec Pietro Fassino bo v sredo na obisku v Gorici. Po dosedanjih napovedih bo podtajnik imel pogovor z goriškim županom Valenti jem o pobudah na evropski ravni, za preureditev gospodarstva in premeščanje težav, ki se bodo zagotovo pojavile ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Zupan bo poslancu Fassi-nu priporočil, naj bi vlada v odnosu do teh pobud pokazala enako zanimanje kakor so ga dokazali v Evropski uniji. SINDIKALNA KRONIKA Stavka na prefekturi Za razmere krivijo prefekta in zahtevajo zamenjavo Med uslužbenci goriške prefekture že lep Cas vre. Nezadovoljstvo je v zadnjih tednih doseglo višek in na sindikalni skupščini, ki je bila prejšnji teden, so se odločili za oklic stavkovnega gibanja in enourne protestne stavke v kolikor se razmere ne bodo uredile. Stavkali bodo 16. aprila od 11.30 do 12.30. Tako sporočajo v letaku, ki so ga te dni objavili sindikalni predstavniki CGIL/CISL/UIL in kjer tudi pojasnjujejo razloge, ki so pripeljali do tako drastične odločitve, ki bo, Ce se bo uresničila, imela vsekakor vsedržavni odmev. Ne dogaja se namreč pogostoma, da stavkajo uslužbenci tako pomembne veje državne uprave, pa Čeprav samo za omejen Cas. Iz sporočila izhaja, da uslužbenci protestirajo zaradi neurejenih delovnih razmer (pogoste in nemogoče rotacije na delovnih mestih), svojeglavih odločitev, ki ne upoštevajo predlogov sindikalnih predstavnikov in funkcionarjev in protisindikalnega obnašanja najvišjega predstavnika vlade. Uslužbence je najbolj prizadelo prav slednje, lahko razberemo iz letaka s katerim najavljajo stavko v smislu določil zakona 146/90. O zadevi so sindikati 28. marca pisno obvestili ministra za notranje zadeve ter najvišje odgovorne funkcionarje na ministrstvu ter predlagali, da se prefekt odstrani. Goriški spor je tako prerasel krajevni okvir. GLASBA / NATEČAJ MARCOSIG Mladi violinisti iz Slovenije so se zopet izkazali Jutri zaključni koncert Slovenski violinisti so ca. Posebno diplomo je tudi letos na glasbenem prejela tudi 7-letna Nina natečaju Alfredo Marcosig Popotnig (Koroška), potrdili absolutno premoč V B skupini je prav v tekmovalnih skupinah tako zmagala slovenska za najmlajše med gojenci violinistka, 11-letna Polo-glasbenih šol iz prostora na Trpin. Drugo nagrado Alpe Jadran. V skupini A si delita 12-letna Eva (do 10. leta) govori lestvi- Omejc (Slovenija) in 13-ca najboljših izključno letni Matija JanCec (Hr-slovensko, podobno pa je vaška); tretje nagrade niso tudi v B skupini (11-13 podelili, Četrto je prejela let), kjer sta se med Cetve- 12-letna Maja Slavnik rico Slovencev uvrstila (Slovenija), peto pa 12-dva hrvaška violinista. letna Antoinette Besak Končna lestvica v prvi (Hrvaška). Posebno diplo-skupini je sledeča: 1. na- mo je prejel še 13-letni grada je šla 10-letni Ileni Marko Radonic (Slove-Hevka, 2. prejme 10-letna ni j a). Klara GomboC, 3. 10-letna Violinski natečaj se na-Klavdija Jarc, 4. 7-letna daljuje danes s tekmoval-Anja Čretnik Videms, 5. . nimi nastopi skupine naj-10-letna Nina Jan. Vse so starejših, jutri popoldne iz Slovenije, kakor tudi 5- ob 17. uri pa bo v Fogarje-letna Jelena Ostojič, ki je vem avditoriju nagraje-prejela nagrado za najm- vanje in slavnostni kon-lajšega zaslužnega izvajal- cert zmagovalcev. NOVICE Cerkvene pesmi L. Bratuža Združenje cerkvenih pevskih zborov na Goriškem prireja jutri, na belo nedeljo ob 17. uri v župnijski cerkvi v Standrežu koncert cerkvenih pesmi Lojzeta Bratuža. Gre za poklon goriškemu skladatelju ob 60-letnici smrti. Cerkveni zbori bodo izvajali njegove skladbe za cerkveno leto in nekaj liturgičnih pesmi. Koncert naj bi nudil prerez Bratuževe-ga ustvarjanja na področju cerkvene glasbe. Uvodni nagovor bo imela Anka Cemic. Zadnja dneva turističnega sejma “Si. Viaggiare” Na goriškem sejmišču pričakujejo tudi danes, še bolj pa jutri, ko bo zadnji dan turističnega sejma, živahen obisk. Sejmišče bo odprto od 10. do 22. ure. Obiskovalci bodo na odprtem prostoru lahko pokusili gastronomske specialitete iz Karnije, zvečer pa bo v restavraciji enogastronomska in fokloma prireditev, ki jo pripravljajo turistični delavci Hrvaške. V znamenju kulinarike bo še ena prireditev; v Steverjanu bodo drevi predstavili “goriško gubanco”. Medtem ko se bo turistični sejem sklenil jutri, bo velika razstava o Bohinjski progi in železnicah nasploh odprta še en teden. Razpečeval ponarejene dolarje Na goriškem okrožnem sodišCu se je vCeraj končalo sojenje trem osebam vpletenim v razpečevanje ponarejenih dolarjev. Luciano Bres-san je bil obsojen na dve leti in en mesec zapora ter na dva milijona lir kazni. Enako kazen so sodniki odmerili Giuseppu Furchiju, medtem ko so Giuseppa Fedela oprostili. Luciano Bres-san je decembra 1990 v novogoriški igralnici zamenjal 110 ponarejenih stodolarskih bankovcev, ki naj mu jih je izročil Furchi v nekem goriškem lokalu. Bressan, ki je doma v okolici Ogleja, je že bil obsojen v Novi Gorici. RAZSTAVA / V CENTRU BRATUŽ "GoArt online”: prikaz sodobne umetnosti ŠTEVERJAN / KRONIKA Goljufija in tatvina Priletna zakonca sta bila ob milijon lir Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturno društvo Graphiti, Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel in odborništvo za kulturo občine Greve in Chianti vabijo na odprtje razstave sodobne umetnosti “GoArt online”, ki bo danes ob 19. uri v razstavnih prostorih centra Lojze Bratuž na Drevoredu 20. septembra 85. Razstavo bodo 23. avgusta ponovih v kraju Greve in Chianti pri Firencah. Slovesnost ob otvoritvi razstave bo zaključil Godalni kvartet Glasbene matice. Razstava bo tudi tudi na CD plošči. Letošnjo prireditev ob dnevu slovenske kulture - osmem februarju - je osnovna šola Josipa Abrama iz Pevme pripravila v mali dvorani Kulturnega centra L. Bratuža v Gorici v sredo, 26. marca. Nastopajoči so jo poimenovali Prav lušna je vigred. Kvalitetne predstave ob osmem februarju, božiču ali zaključku leta postajajo na tej šoli že tradicija. Tudi ta je bila pripravljena zelo skrbno. Pokazala je izjemen posluh učiteljev za celovito otrokovo doživljanje sveta. Izbrali so besedila, ki so upoštevala zrelostno stopnjo uCencev različne starosti in potešila okus vseh staršev in naključnih poslušalcev. Učitelji so dokazali, da otroke vodijo s profesionalno roko, z občutkom za lepoto, humor, plesni gib in domiselno garderobo. Zlasti je presenečala spontanost otrok na odru in lepa izgovarjava slovenske bese- “GoArt online” se nam predstavlja kot nova zamisel, kako z uporabo računalniške tehnologije prikazati sodobno umetnost. Slikarstvo, grafika, inštalacije, digitalna umetnost-raCunalnik v službi umetnosti. Go v pomenu izhodišča, Art prerez sodobne umetnosti, online umetniška pot-Intemet Pri tej novi likovni pobudi sodelujejo Bona Ba-raldi, Patrizia Devide, Ni-coletta Leghissa, Zora Koren Skerk, Mamo Andrea Mauri, Franco Milani, Paul David Redfern, Fa-bio Smotlak. de, za katero se bolj ali manj uspešno trudijo mnogi zamejski učitelji. Ob vsej poplavi komercialnih dobrin, v katere vsi pomalem tonemo, zlasti pa otroci, je ta predstava dokaz, da pristen slovenski duh še živi, Ce ga Za milijon lir sta bila prikrajšana priletna zakonca M. iz Steverja-na. Ogoljufala in okradla sta ju na videz fina gospoda, ki ju je gospodinja tudi precej podrobno opisala. Zadeva o kateri policija ni posredovala podrobnosti je nekoliko Čudna. Tako naj bi M.M., ki se je v Četrtek zjutraj mudil v Gorici po opravkih, z avtom domov pospremila dva prijazna moška, ki sta menda imela isto pot. M.M. je Čakal na avtobus, pa sta se "znanca”, ki sta ga menda poklicala kar po imenu, znajo oživeti pravi pedagogi- Kvaliteta prireditve bi zasluzila pozornost najvišjih slovenskih kritiških vrhov, žal pa je osnovna šola Josipa Abrama na obrobju slovenskega zamejstva, zato ponudila, da ga peljeta domov. Potem pa so se, kot se zdi, stvari odvijale po že znanem scenariju. Menda sta prijazna gospoda hotela pokazati nekaj blaga, ki da ga prodajata, prav gotovo pa sta medtem že ugotovila, da v hiši razen priletnih zakoncev ni nikogar in sta samo Čakala na pravi trenutek, da pogledata kje je kaj gotovine. In zgleda, da jima je kar uspelo. Upati je, da bo policija na podlagi precej podrobnega opisa, ki ga je posredovala gospodinja, goljufa le izsledila. je taki glasovi ne dosežejo. Pohvala gre tudi rajonskemu svetu Pev-ma-Stmaver-Oslavje, ki je na prošnjo staršev poravnal stroške najetja dvorane v Kulturnem centru L. Bratuža. Majda Figelj H ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TR2IC MONTESHELL - Ul. Matteotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu ROMKE ERG - Ul. Aquileia FOLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fos-salon Pc KONCERTI V POKRAJINSKEM MUZEJU NA GO-RISKEMGRADU bo danes ob 18. uri nastop pianostiv Giulia Piana, Laure Zulli in Corrada Thomanna. Koncert je v okviru koncertne sezone združenja AGI-MUS. H3 OBVESTILA KNJIŽNICA D.FEIGEL je v pozni jeseni razpisala literarni nateCaj Humoreska 1997. Do določenega roka, tj. 1. aprila, je prišlo nekaj prispevkov, do sestanka ocenjevalne komisije sredi aprila pa je še mogoCe izročiti zaostale spise. J PRIREDITVE KD SABOTIN prireja danes ob 20.30, na sedežu v Stmavru, predavanje z diapozitivi o H. Beneški vojni na Goriškem (1615-1617). Predaval bo Alessio Stasi. V FEIGLOVI KNJIŽNICI bo v ponedeljek, 7. aprila, ob 16. uri zadnja otroška pravljična urica. Pripovedovali bodo o Muci Copatarici. CICIKLUB sporoča, da bo prihodnje srečanje v ponedeljek, 7. aprila, ob 15.. uri v spodnjih prostorih Kulturnega doma v So-vodnjah. I 3 LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Ul. Cri-spi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. ______________KINO GORICA VITTORIA 1 17.50-20.00-22.10 »L’ombra del diavolo«. I. Harrison Ford in Brad Pitt. VITTORIA 3 17.SO-lO.45-22.00 »II senso di Smilla per la neve«. Rež. Bille August. I. Juha Or-mond. CORSO 16.30-18.20-20.10-22.00 »La carica dei 101«. I. Glenn Glose. POGREBI Danes: 9.30, Ludmilla Comel vd. Bressan iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče; 10.20, Bernarda KavCiC vd. Peteani iz splošne bolnišnice v So-vodnje. t Zapustila nas je naša draga mama Bernarda Kavčič vd. Peteani Pogreb bo danes, 5. aprila, ob 10.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice in ob 10.50 v cerkvi v Sovodnjah. Žalostno vest sporočajo hčeri Sonja in Ines ter sin Zdravko z družinami Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Sovodnje, Standrež, 5. aprila 1997 Pevska skupina-“So-vodenjska dekleta” izreka Sonji in Majdi ter drugim sorodnikom občuteno sožalje ob izgubi drage none Bernarde. Glasbena matica izreka občuteno sožalje profesorici Eriki Zavadlav in sorodnikom ob izgubi drage none. SKD HRAST - DOBERDOB vabi na PRAZNIK POMLADI Danes, 5. aprila 1997 ob 21.00 uri: tekmovanje v BRISKOLI zveCer ples z ansamblom JUKE BOX Jutri, 6. aprila 1997 ob 14.30 uri: start tekme »III. POKAL POMLADI« - kross tekma z gorskimi kolesi odprta vsem amaterjem; ob 14. uri podelitev startnih številk; ob 18. uri: nagrajevanje najboljših kolesarjev »III. POKALA POMLADI« zvečer ples z ansamblom ZAMEJSKI KVINTET Večji del programa bo potekal v velikem Šotoru VSTOP PROST REVMA / LICENCI ŽOLE J. ABRAMA V BRATU2EVEM CENTRU Odličen nastop ob kulturnem prazniku Nastopajoči so presenetili občinstvo s spontanostjo in lepo slovensko izgovarjavo Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih m artneriev. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 ITALIJA / TISKOVNA KONFERENCA EKONOMSKIH MINISTROV CIAMPIJA IN VISCA Zaskrbljenost za gospodarsko stanje, obenem pa obeti za letošnji razvoj Vlada se spoprijema predvsem z davčno reformo, prenovitvijo državnega oporoto in z bilanco NOVICE Moody(s dobro ocenila NLB LJUBLJANA - Po podatkih mednarodnih agencij za ocenjevanje kreditne sposobnosti IBCA in Standard & Poor‘s je vCeraj še tretja od najveCjih in svetovno priznanih tovrstnih agencij objavila oceno naložbenega tveganja Nove Ljubljanske bake (NLB). Ocena Moody‘s je Baa3 za dolgoročne naložbe, Prime-3 za kratkoročne naložbe ter D+ za Cnancno moC banke, so sporočili iz NLB. V svojem sporočilu javnosti agencija Moody‘s poudarja, da ugodna ocena NLB temelji na močnem položaju banke na slovenskem CnanCnem trgu ter njeni izboljšani dobičkonosnosti in zmanjšanju obsega problematičnih naložb. "Dobre ocene vseh treh agencij omogočajo Novi Ljubljanski banki doseganje bistveno ugodnejših pogojev pri najemanju sredstev na mednarodnih Čnancnih trgih," je poudaril izvršni direktor divizije za FInanCno upravljanje v NLB Jurij De-ticek in dodal, da so obenem mednarodno priznanje banki in Sloveniji. (STA) Premiki z osimsko cesto NOVA GORICA - Kaže, da se je vendarle nekaj premaknilo glede obljubljenega posojila za gradnjo osimskih cest. Dobili naj bi ga za plačevanje italijanskim gradbenikom, pišejo petkove Primorske novice. Po pred približno enajstimi leti sprejetem zakonu v italijanskem parlamentu o obmejnih območjih so se na Primorskem nadejali, da bo prinesel korist tudi na slovenski strani meji. V zakonu je bilo namreč 94 milijard Ib prispevka k gradnji osimskih cest med Razdrtim in Gorico o zborna Trstom, vendar nihče zakona ni podrobno pregledal, da bi izvedel, kaj natanko doloCa. Sele kasneje je namreč prišlo na dan, da je bilo teh 94 milijard lir razdeljenih na pet letnih obrokov, šlo pa naj bi za dolgoročno posojilo, pod pogojem, da pri gradnji sodelujejo tudi itabjanska podjetja. Italijanskih 94 milijard je zdaj na voljo. Gre za brezobrestno posojilo, ki naj bi ga Slovenija vrnila v 15 letih. V Rimu se bodo 5. aprila o tem posojilu konkretno pogovarjali. Denar bo namenjen financbanju gradnje avtoceste po Vipavski dolini. Italijanski posojilodajalci pa bodo, kot pišejo Primorske novice, za protiutež zahtevali, da nekatera dela dobijo italijanska podjetja. (STA) Belgijske plače se povečujejo za 4,2 do 6,6 odstotka letno BRUSELJ - Osebni dohodki Belgijcev so se v zadnjih desetih letih v povprečju povečevali za 4, 2 do 6, 6 odstotka letno ob upoštevanju intiacije, je ugotovil višji svet za delo. Po letu 1987 so se v Belgiji najbolj povečevale plače državnih uslužbencev, in sicer za 6, 6 odstotka letno. Plače zaposlenih v gospodarstvu so se v desetletnem obdobju povečevale za 4, 7 odstotka letno, plaCe samostojnih delavcev pa za 4, 2 odstotka letno. (STA) Hj m m m RIM - Zakladni minister Carlo Azelio Ciampi in finanCni minister Vin-cenzo Visco sta na včerajšnji tiskovni konferenci orisala gospodarske dosežke Italije za prejšnje in cilje za tekoCe leto, ki sta jih predložila ministrskemu svetu. Italijansko gospodarstvo in vladna gospodarska politika »vsebujeta predpogoje za sodelovanje Italije v evropskih procesih in za uravnovešen in trajen razvoj države,« je uvodoma pojasnil Ciampi, ki je zavrnil očitke, Ceš da je vladna politika povzročila nazadovanje notranje potrošnje: »Leta 1996 je bil napredek res omejen, a to še ne pomeni nazadovanja.« Potrošnja in investicije so lani narasle za približno en odstotek, v zadnjih dneh si je lira utrdila v primerjavi z nemško marko, kar dokazuje, skupaj z istočasnim ovrednotenjem državnih obveznic, da »na finančnih tržiščih pozitivno ocenjujejo ekonomsko politiko Italije.« Glede samih gospodarskih računov sta ekonomska ministra napovedala, da bo notranji bruto proizvod letos povečal za 1, 2% po lanskem slabem dosežku (+0, 9%). Lani se je zaposlitev zvišala za 0, 2%, vendar je število brezposelnih še naraslo. »Vendar je položaj boljši od tega, kar prikazuje tisk,« je pripomnil Visco, predvsem zaradi izredno dobrih dosežkov zunanje trgovine in zmanjšanja inflacije, pa tudi zaradi »v bistvu stabilnega davčnega pritiska.« Za Ciampija se vlada še posebej spoprijema z davčno reformo, s prenovitvijo javne uprave, »ki je doslej predstavljala najveCje breme za go- spodarski razvoj Italije,« in z uravnovešenjem državne bilance: »Kdor oCita vladi, da ni storila ničesar bistvenega, se moti, saj ni ničesar bistvenejšega od davCne reforme, javne uprave in bilance.« Spomladanski varčevalni ukrepi so za Ciampija potrebni, sicer bi Italija zapravila svoj ugled v Evropi, so pa tako zasnovani, da ne bodo negativno vplivali na gospodarski razvoj. Visco se je še obregnil ob one, ki zahtevajo zmanjšanje davčnega pritiska: »Berlusconi je predlagal znižanje alik-vot, Reagan pa je že dokazal, da ta pot ne pelje k večjemu davčnemu prilivu, paC pa k zvečanju državnega primanjkljaja.« Confindushia odločno proti vladim varčevalnim ukrepom RIM - Confindustria ostro nasprotuje napovedanim vladnim spomladanskim varčevalnim ukrepom in pripravlja protestno manifestacijo, ki bo v Rimu 10. aprila. Udeležilo se je bo veC sto podjetnikov z vseh koncev Italije, predvsem s Severa, v pokrajinskih sedežih pa se bodo na ta dan sestali tudi ostali elani Con-findustrie, ki bodo sledili rimskemu zborovanju prek telematske konference. FinanCni minister Visco skuša miriti duhove in je napovedal, da bo vsekakor nadaljevalo soočenje s Confindustrio o spornih točkah, je pa tudi kritiziral organizacijo indu-strijcev, Ceš da zavrača skupne napore vseh dejavnikov italijanske družbe, podjetja pa niso zavrnila znatnih davčnih odbitkov, ki so jih bila deležna ob uvedbi inovacijiskih postopkov. Za načelnika senatorjev Dsl Cesa-reja Salvija kritike Confindustrie ne kažejo, da bi vodilni podjetniški sloj imel sodobno evropsko razsežnost: »Ge bi padla vlada, bi Italija nedvomno nazadovala,« meni Salvi, za katerega se industrijci spoprijemajo zaradi manjših koristi, ne da bi se ozirali na splošnejši interes. O spomladanskem varčevalnem manevru je zelo kritično pisal ugledni londonski tednik Economist: »Gre za vedno isto italijansko zgodbo - vlada rabi sredstva, a si ne upa spoprijeti z vprašanjem, kako zmanjšati potrošnjo javnega denarja.« Economist meni, da vlada samo zavlačuje probleme, ki bi jih bilo treba drastično rešiti. SEMINAR / V ČETRTEK, 10. T.M., V HOTELU PERLA V NOVI GORICI 0 možnostih za italijanska vlaganja v sosednji Sloveniji Seminar prirejata regionalni odsek GZS in INFORMEST GORICA - V Četrtek, 10. t.m., bo v kongresnem centru hotela Perla v Novi Gorici italijansko-sloven-ski seminar o mešanih podjetjih v Sloveniji in sploh o možnostih, ki se odpirajo italijanskim podjetjem v sosednji republiki. Seminar prirejata regionalni odsek za Primorsko Gospodarske zbornice Slovenije ter INFORMEST, se pravi servisni in dokumentacijski center za mednarodno sodelovanje, ki je bil ustanovljen v Gorici na osnovi zakona št. 19 iz leta 1991 za obmejno sodelovanje. Sicer pa posvet na italijanski strani podpirajo deželne uprave severovzhodne Italije, Inštitut za zunanjo trgovino (ICE) ter združenje Infocamere. Gre za pobudo, za katero sta se dogovorili Italija in Slovenija 11. marca letos med obiskom predsednika italijanske vlade Romana Prodija v Ljubljani. Tedaj je namreč prišlo do »ekonomskega vrha«, ki so se ga udeležili tudi predstavniki najpomembnejših gospodarskih ustanov in in podjetij iz obeh držav. Z italijanske strani so bili npr. zastopani IMI, ENI, Zveza industrijcev, ICE, CONFAPI, FINMECCANICA, AN-CE, Mediocredito, SAGE, FINEST, SIMEST in INFORMEST. Tedaj so se med drugim dogovorili, da bodo priredili vrsto operativnih srečanj za pospeševanje italijan-sko-slovenskega gospodarskega sodelovanja. Eno izmed teh bo prav novogoriški seminar, ki bo posebno namenjen malim in srednjevelikim podjetjem severovzhodnih italijanskih dežel. Uvodno besedo bo na seminarju imel Matej KovaC od zavoda za pospeševanje gospodarstva Slovenije. Prikazal bo možnosti, ki se odpirajo danes tujim podjetnikom v Sloveniji. Za njim bo podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Cveto StantiC govoril o vlogi zbornice pri pospeševanju tujih vlaganj. Na vrsti bo nato predsednik upravnega sveta ljubljanske tovarne Julon Edi Kraus, ki bo prikazal izkušnjo tega mešanega italijansko-sloven-skega podjeta, pri katerem >je trenutno zaposlenih 400 ljudi. Za govorniški pul bo nato stopila Mirjam Koršič, ki je odgovorna za strokovno svetovanje pri INFORMEST. Govorila bo o finančnih sredstvih, ki jih nudita Italija in EZ za industrijsko sodelovanje in mešana podjetja. Zadnji predavatelj pa bo Antonio Piva, ki odgovarja za informacijske službe pri INFORMEST. 4. APRIL 1997 v Ul IAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1636,00 1681,00 nemška marka 980,00 1000,00 funt šterling 2692,00 2747,00 švicarski frank 1140,00 1170,00 belgijski frank 47,02 49,02 francoski frank ' 289,00 299,00 danska krona 254,00 264,00 norveška krona 239,00 249,00 švedska krona 213,00 223,00 leanadski dolar 1171,00 1211,00 portugalski eskudo 9,34 10,27 nizozemski gulden 864,00 889,00 avstrjski šiling 138,10 142,60 španska pezeta 11,19 12,25 grška drahma 5,95 6,75 irski šterling 2571,00 2651,00 japonski jen 12,89 13,79 avstralski dolar 1236,00 1306,00 madžarski florint 8,75 11,50 hrvaška kuna 230,00 280,00 slovenski tolar 10,60 11,00 4. APRIL 1997 v LIRAH 4. APRIL 1997 v URAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1640,00 1670,00 ameriški dolar 1659,800 nemška marka 981,00 999,00 EKU 1929,520 francoski frank 289,00 299,00 nemška marka 990,930 nizozemski gulden 864,00 889,00 francoski frank 294,250 belgijski frank 47,16 48,96 funt šterling 2720,910 funt šterling 2672,00 2752,00 nizozemski gulden belgijski frank 880,530 48,016 irski šterling 2563,00 2658,00 španska pezeta 11,716 danska krona 255,00 265,00 danska krona 259,990 grška drahma 6,06 6,66 irski funt 2612,860 kanadski dolar 1170,00 1205,00 grška drahma „ 6,259 švicarski frank 1139,00 1164,00 portugalski eskudo 9,861 avstrijski šiling 138,35 142,85 kanadski dolar 1195,300 slovenski tolar 10,60 11,00 japonski jen 13,375 švicarski frank 1156,570 avstrijski šiling 140,790 norveška krona 244,110 švedska krona 217,880 finska marka 330.700 -J 4. APRIL 1997 INDEKS MIB-30: +0,55% delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. 11.469 +3,23 Mediolanum 15.010 +0,34 Bca di Roma 1.176 -0,50 Montedison 1.092 -0,81 Bca Fideuram 4.180 +0,84 Olivetti 617 +0,68 Benefton 21.087 +2,73 Parmalat 2.389 +2,92 Comit 3.284 +0,70 Pirelli Spa 3.592 +0,75 Credit 2.392 +0,71 Ras 14.618 +0,26 Edison 8.384 +0,62 Rolo 14.888 + 1,46 Fiat 5.270 +2,03 Saipem 8.003 +2,58 Gemina 685 +0,86 San Paolo To 10.926 +0,30 Generali 29.856 +1,77 Sirti 10.229 +0,36 Imi 14.748 +2,64 Štet 7.417 +1,72 Ina 2.285 +0,97 TIM 4.703 +2,01 Italgas 5.398 +2,08 Telecom Ita 4.230 +1,56 La Fondiaria 6.187 +1,37 Mediaset 6.730 +1,43 Mediobanca 9.716 -0,21 TENIS / DAVISOV POKAL NAMIZNI TENIS / TOP 12 - domači šport Italija presenetljivo vodi proti Španiji Cdmporese premagal Moyo, Furlan pa Costo - Avstralija 2:0 proti Češki V Messini Katja Milič (prvič) in Kitajka Wang V Terniju še zadnja priložnost za osvojitev točk za DP PESARO - Neverjetno! Po prve, dnevu Cetzrtfinal-nega dvoboja teniškega Davisovega pokala Italija z 2:0 vodi proti favorizirani Španiji. St. 158 na svetu Cam-porese je premegal številko osem Carlosa Moyo, števila 43 Furlan pa številko 12. Alberta Costo. Camporese, ki je v zadnjih petih letih z 18. zdrknil na 158. mesto svetovne računalniške lestvice, je bil izjemno razpoložen že v prvih dveh setih, ki jih je izgubil v skrajšani igri, v zadnjih treh setih pa je popolnoma nadigral favoriziranega nasprotnika. Furlan je proti Costu že zgubljali z 2:1, na koncu pa strl odpor živčnega Spanca. Italija ima zdaj realne možnosti, da izloči Spance, kar bi bila prvovrstna senzacija.. Izidi 1. dne: Italija -Španija 2:0 (Camporese -Moya 6:7 (8:10), 6:7 (4:7), 6:1, 6:3, 6:3; Furlan - Costa 4:6, 6:3, 4:6, 6:4, 6:1). Švedska - Južna Afrika 1:1 (Enq-vist - Stafford 7:5, 2:6, 6:4, 6:1; Bjorkman - Ferreira 3:6, 4:6, 6:2, 6:7). Avstralija -Češka 2:0 (Rafter - Damm 6:1, 7:6, 4:6, 6:4; Philip-poussis - Rikl 6:1, 6:4, 2:6, 6:4). ZDA - Nizozemska nočni dvoboj. Umrl bivši direktor Olimpije ZortiC LJUBLJANA - Veliko slavje ljubljanskih košarkarjev Smelta Olimpija po uvrstitvi v finale košarkarske evrolige je vCe-raj pokvarila žalostna vest o smrti bivšega direktorja kluba Iva ZorCiCa. Oseminpetdesetletni ZorCiC je preminul zaradi srčnega infarkta. Zaradi tega je odpadlo napovedano srečanje z županom in Ljubljančani pred Magistratom. Tudi na zadnjem tur- turnirju že v lanski se-nirju najboljših dvanaj- zoni. (j.J.) stih igralk Italije si je Državni mladinski Kras zagotovil dve me- turnir v Terniju sti. Nastopili bosta dru- Mladinska vrsta Kra-gokategomica Katja Mi- sa Telita! stoji še pred lic, ki se je na Top 12 zadnjo veliko uvrstila iz predhodnega preizkušnjo, v Terniju turnirja v Messini kot se bodo konec tedna tretjeuvršCana in kraso- zbrali mladi pingpon-va Kitajka Wang Xue- gaši iz vse Italije na lan najboljša tujka v Ita- zadnjem kvalifikacij-liji kot prva rezerva, skem turnirju veljav-Katji Milic je po treh nem kot četrta poskusih, vsakokrat je preizkušnja za prestop bila temu cilju zelo bli- na mladinsko državno zu kot petouvrscena, se prvenstvo. Med šestnaj-je končno uresničil cilj, stimi Kras Telitalci jih da tekmuje v izbrani ima kar nekaj igralk eliti, Molfetta bo za možnost za nastop na VVangovo tretji nastop državnem finalu, na Top 12; v Novari je Konkurenca bo močna, bila zmagovalka tur- ker je Terni vsedrzav-nirja, v Bergamu četrta, nega značaja, zato pa se Katja Milic pa je igrala bodo točke štele dvojna tem kakovostnem no. OJ.) ODBOJKA / FINALE POKRAJINSKEGA PRVENSTVA DEKLIC Val se je moral zadovoljiti z 2. mestom V povratni tekmi je bila Farra boljša - Vsekakor presegli pričakovanja Faira-Val 3:0 (15:8,15:11, 15:4) VAL: Brisco 1+2, P. Uršič 8+6, Visintin 1+0, Danielis 2+3, Terpin 2+2, Branca 0+2, Cej 0+1, Mar vin, Bressan 0+0, Toros. Valovkam v povratni finalni tekmi za naslov pokrajinskega prvaka med deklicami ni uspel podvig, da bi premagale favorizirano Farro in se morajo tako zadovoljiti s konCnim drugim mestom, ki pa vsekakor predstavlja glede na predprvenstvena pričakovanja lep uspeh, tako da je treba naše igralke vsekakor pohvaliti. Igralke trenerja Prinčiča včeraj niso ponovile dobre izdal servis, ki ni bil tako igre s prve tekme, ko so izgu- učinkovit kot v v telovadnici bile šele po petih setih. Kulturnega doma. Predvsem jih je tokrat delno Prva dva seta sta bila ize- načena in dopadljiva, vendar pa naše igralke nasprotnicam niso mogle priti do živega. Farra je zaigrala zelo stabilno in zbrano, boljša pa je bila predvsem v obrambi. Va-lovke so večkrat prišle do menjave žoge (odlična je bila Paola Uršič), vendar so s težavo dosegale točke, povsem pa so popustile samo v tretjem setu, ki je bil tudi najkrajši. Omeniti velja glasno in korektno navijanje številnih navijačev obeh taborov, kar je tekmi nedvomno dalo pečat pravega odbojkarskega praznika, žal pa so se na koncu veselile samo igralke Farre. KOŠARKA / V ŠPORTNI PALAČI DREVI PROTI SAN FILIPPU Z zmago bi jadranovci ohranili plamen upanja Za košarkarje Jadrana predstavlja drevišnje srečanje s San Filippom zadnji vlak, s katerim se jadranovci lahko še odpeljejo proti Četrtemu mestu, ki zagotavlja obstanek v B ligi. Štirje zaporedni porazi v skupini za obstanek so zato že arhivirani in v Jadranovem taboru so prvenstveni premor izkoristili za trening, da bi se na najboljši način pripravili na tekmo. Da bi ohranili tekmovalni ritem, pa so odigrali tudi dve prijateljski tekmi s Servo-lano in Italmonfalconom. »Med velikonočnim premorom smo imeli samo dva dni počitka, vsi igralci so zdravi in pripravljeni na boj. Vzdušje v ekipi je kljub poraznemu Startu še vedno dobro in vsi skupaj smo prepričani, da vse še ni izgubljeno,« je dokaj optimistično napovedoval današnje srečanje Jadra-nov predsednik Pavel Vidoni. »Seveda je zmaga proti San Filip-pu nujna. Poraz bi pomenil konec vseh upov. Z zmago pa bi ujeli prav San Filippo in varno Četrto mesto bi bilo spet blizu. Do konca bo nato še pet kol, v katerih se prav vse še lahko zgodi. Zato nikakor ne mislimo vreCi puške v koruzo, dokler nas matematika ne obsodi. V rednem delu smo s San Filippom v Trstu zmagali, pri njih pa tesno izgubili, pri Čemer so imeli takrat domačini preko 80-odstoten učinek pri metu. Njihova glavna moc je v hitri igri in v hitrem metu. Ce jim gre met od rok, so nevarni. Zato bo zelo važno, kako bomo igrali v obrambi. Ce bomo gostom preprečili lahke mete in polovili odbite žoge, potem se nam za rezultat najbrž ni treba bati,« je še dodal Vidoni. San Filippo je po dosedanjih rezultatih med slabšimi ekipami v skupini. Toda pri tej sodbi je potrebna dokajšnja previdnost. Do prve zmage se je San Filippo namreč dokopal v Četrtem kolu, ko je presenetljivo zelo zanesljivo premagal do takrat se neporaženi Valdarno. Gostje so razmeroma izkušena in tudi dokaj visoka ekipa, najnevarnejša strelca pa sta krilo Dho in branilec Nicola. Za vrstni red pa bodo pomembna tudi ostala srečanja. Na vrhu so tri ekipe Argenta, Valdarno in Scame s po 6 točkami iz štirih tekem, na Četrtem mestu, na katerega zdaj ciljajo jadranovci, pa je s 4 točkami Piove di Sac-co. Piove tokrat gostuje pri vodilnem Valdarnu in ni treba poudarjati, za koga bodo držali pesti v Jadranovem taboru, kjer vsekakor tudi pričakujejo, da bodo njihovi navijači v velikem številu prišli v tržaško športno palačo in kot že velikokrat doslej s svojim bodrenjem pomagali plavim, ko je to najbolj potrebujejo. (rg) POSTAVA SAN FILIPPA: Marco Bogliatto (1973, klilo, 200 cm), Luca Burdese (68, krilo, 195), Massimiliano Ceron (74, play, 186), Renato Dho (64, krilo 198), Andrea Lanzavecchia (69, center, 200), Alessandro Lombardi (76, krilo, 198), Marco Maglia-no (76, center, 204), Luigi Nazaro (72, branilec, 201), Andrea Nico-la (66, branilec, 197), Eros No vara (69, play, 190). Obvestila ZSŠDI - smučarska komisija obvešča, da bo seja v ponedeljek, 7. aprila ob 20.30 na sedežu SK Brdina, dom Brdina na Opčinah, Pro-seska ulica 131. SK BRDINA vabi vse člane, tekmovalce in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo 12. aprila ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah. SKD HRAST iz Doberdoba vabi na tekmo z gorskimi kolesi 3. POKAL POMLADI jutri, 6. aprila ob 14. uri v Doberdobu. Za informacije in vpisnino kličite na tel. St. 78130 ah 78268. SK DEVIN - smučarski odsek prireja ob zaključku sezone, v nedeljo, 20.' aprila, društveno tekmo na Nevej-skem sedlu (Prevala). Poleg zabave bo tudi prigrizek in žlahtna kapljica ter žrebanje daril. Pričakujemo vas kot ponavadi v polnem Številu. Prijave in informacije na tel. št. 040/2916004 - tajništvo, do vključno petka 18. aprila. Danes Sobota, 5. aprila 1997 ODBOJKA MOŠKA B2 LIGA 20.30 v goriški športni palači: Imsa Kmečka banka -Argentario; 20.45 v Boigu Valsugani: Birra San Miguel - Koimpex ZENSKA B2 LIGA 20.30 v Pordi: Domovip Porcia - Koimpex MOŠKA Gl LIGA 20.00 v Sovodnjah: Soča Sobema - Fincantieri ZENSKA Gl UGA 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Kmečka banka K2 šport - Volley bali Gemona; 20.30 v Villorbi: Fontane - La Goriziana Zadružna kreditna banka MOŠKA C2 LIGA 18.00 v Prati pri Pordenonu: Demar Mobili - 01ympi& CDR; 20.30 v San Vitu al Tagliamento: Amaltea San Vito - Bor Fortrade ZENSKA C2 UGA 21.00 v Zgoniku: Sokol - Ristorante del Doge MOŠKA D UGA 17.00 v Standrežu: Espego - Ina Assitalia Pradamano ZENSKA D UGA 18.00 na Opčinah: Sloga - Altura 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Moši: Mossa Candolini - Soča Unitekno; 20.30 na Opčinah: Sloga A - Volley 80 1. ZENSKA DIVIZIJA 18.15 v Trstu, 1.. maj: Bor - Pallavolo Trieste; 20.30 v Trstu, Ul. Petracco: Juha - Kontovel NARASCAJNICE 15.30 v goriškem Kulturnem domu: Val - Farra (polfinale); 15.30 v Trstu, licej Petrarca: Area A - Sloga B; S 15.30 v Trstu, Suvich: Area C - Sloga A; 16.00 v Trstu, Don Milani: Altura A - Sokol; 16.00 na Proseku: Kontovel - Virtus B KOŠARKA MOŠKA B UGA 21.00 v tržaški športni palači: Jadran TKB - Sanfilippo MOŠKA D UGA 19.00 v Briščkih, Ervatti: Kontovel - Momo Gio; 20.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom Agorest Rob Roy -Cicibona Pref. Marsich; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Lega Nazionale PROMOCIJSKA UGA 19.00 v Dolini: Breg - Stella Azzurra DRŽAVNI KADETI 16.30 v Gorici, na Rojcah: Arte Bittesini - Jadran NARAŠČAJNIKI 16.00 v Trstu, 1. maj: Bor Autocarozzeria Boris - Ser-f volana i: DEČKI 17.00 v Trstu, Ul. Forti: Servolana - Polet Metra; 18.00 v Trstu, na Greti: Ferroviario - Kontovel PROPAGANDA 16.30 v Dolini: Jadran - Kontovel NOGOMET MLADINO 14.45 v Sovodnjah: Sovodnje - San Gottardo; 16.00 v Moši: Mossa - Primorje; 16.00 v Ronkah: Ronchi - Ju-ventina GOBANI 14.30 v Starancanu: Staranzano - Mladost B; 14.30 v Standrežu: Juventina - Piedimonte; 15.00 na Proseku: Primorje Tehtal - Breg; 15.00 v Vižovljah: Latte Carso -Mladost A ANNI VERDI 16.00 na Proseku: Primorje Tehtal - Mont. Don Bosco TENIS ZENSKA C UGA 15.00 na Padričah: Gaja - San Marco Jutri Nedelja 6. aprila 1997 NOGOMET ELITNA LIGA 16.00 v Ronkah, Ul. Aeroporto: Ronchi - Juventina PROMOCIJSKA UGA 16.00 v Bazovici: Zarja - Maranese; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Staranzano; 16.00 v Trstu, Ul. 1 Camaro: Ponziana - Primorje 1. AMATERSKA UGA 16.00 v Zavljah: Zaule Rabuiese - Vesna 2. AMATERSKA UGA 16.00 v Trstu: Sv. Sergij: CGS - Kras; 16.00 v Trebčah: Primorec - Moram; 16.00 v Dolini: Breg - Natisone 3. AMATERSKA UGA 10.30 v Dolini: Breg B - Roianese; 16.00 v Beljanu: Be-gliano - Mladost; 16.00 na Opčinah, igrišče Rocco: Cus Trieste - Gaja NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: CGS - Zarja NAJMLAJSI 10.30 v Bazovici: Gaja - Esperia ZAČETNIKI 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Gorizia; 10.30 na Proseku: Primorje Tehtal - Domio A KOLIBRI 11.00 v Dolini: Breg - CGS ROKOMET ZENSKA B UGA 12.00 v Zgoniku: Kras - II Quadrifogho TENIS MOŠKA B UGA 10.00 v Modeni: La Meridiana - Gaja ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu. Ul. Locchi: Sant’Andrea - Sloga B I. ZENSKA DIVIZIJA 11.30 v Trstu, Ul. Petracco: Virtus - Breg DEŽELNI FINALE MLADINCEV 9.30 v Cordenonsu: nastopa tudi Espego DEŽELNI FINALE MLADINK 15.00 v Tržiču: nastopa tudi Koimpex j DEKLICE 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Sloga (polfinale) KOŠARKA NARAŠČAJNIKI II. 00 v Briščkih, Ervatti: Kontovel - Ubertas; 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor Ediauto - Superbasket DEČKI i 9.30 v Trstu, 1. maj: Bor Ediauto - Sgt Sobota, 5. aprila 1997 ŠPORT, ODBOJKA PRIREDITVE MOŠKA B2 LIGA / PROTI ARGENTARIU V ŠPORTNI PALAČI Po šok terapiji Goričani pričakujejo zmago Se bo zamenjava trenerja obnesla? - Vrača se Cola Koimpex pri San Miguelu brez D. Kralja - Sočani proti Tržiču Po nepričakovanem porazu proti Lagunalight si odbojkarji Imse KmeCke banke do odločilnih spopadov zadnjih dveh kol z Isolo in San Miguelom ne morejo privoščiti vec nobenega spodrsljaja. Na oltarju BI lige je vodstvo društva po pekočem porazu v Pae-seju nepričakovano žrtvovalo celo trenerja Zamoja. Zamo je res odstopil sam, vendar pa ravno tako drži, da ga ni nihče prosil, naj se premisli. Društvo je pac trenerjevo odločitev vzelo na znanje, istočasno pa postavilo igralce v položaj, da za poraze proti slabših ekipam nimajo nobenih alibijev. Giorgio De Salvador, kljub obetavnemu priimku, namreč ne bo mogel bistveno spremeniti stanja v moštvu in je tudi sam na prvem treningu dejal, da nima Čarobne palice. Prvi treningi z novim trenerjem so baje pokazali, da je moštvo dobro prestalo šok terapijo, Ce je to res pa bodo seveda pokazale tekme. Danes bodo Goričani v športni pa- lači gostili Argentario, ki se je po štirih zaporednih porazih spet znašel v boju za obstanek. Pomembna pridobitev za Val predstavlja povratek v začetno šesterko centra Paola Cole, pozitivno pa je tudi, da je spet pričel trenirati KorsiC. Prepričani smo, da bodo igralci, novi trener in vodstvo zastavili vse sile, da dosežejo cilj, ki je povsem v dometu goriškega moštva. V tem trenutku pa igralci potrebujejo predvsem mir. Odbojkarji Koimpexa se bodo danes podali na oddaljeno gostovanje v Borgo Valsugano, kjer se bodo pomerili z Valovim neposrednim konkurentom za napredovanje San Miguelom. Večina slogašev je velikonočni premor izkoristila, da sanira poškodbe, izjemo pa žal predstavlja David Kralj, ki mora zaradi vse večjih težav s hrbtinmi vretenci zdaj povsem mirovati in je sploh vprašanje, ali bo letos še lahko dal svoj doprinos moštvu. Slogaši so si s tremi zaporednimi uspehi (zlasti pa z zadnjima dvema) zelo popravili svoj položaj na lestvici. Zavedajo se, da jih proti San Miguelu Čaka izredno težka naloga in si ne delajo utvar, toda nasprotnik je v bistvu s psihološkega vidika v slabšem položaju, ker mora zmagati za vsako ceno. V prvi tekmi v Repnu je San Miguel zmagal s 3:1. V moški Gl ligi bo SoCa Sobe-ma v Sovodhjah igrala proti tržiškemu Fincantieriju, ki igra v ligi dokaj povprečno. Čeprav razpolaga z na papirju zelo dobro začetno šesterko, je zbral le osem zmag in večkrat razočaral. Tako kot sočanom se je tudi Tržicanom sezona ponesrečila, saj pred pričetkom ligaških bojev niso skrivali želje, da bi se potegovali vsaj za nastop v play offu. Mogoče bo dejstvo, da gre za pokrajinski derbi nekoliko predramilo gostitelje, od katerih pričakujemo požrtvovalen boj. OSTALE NAŠE ŠESTERKE Združena ekip drevi v Pordi Ženska tretjeligaša za zmago Bor začenja niz odločilnih bojev Združena ženska ekipa Koimpex ima danes v Porcii spet priložnost, da se z novo zmago še za korak približa obstanku v ligi še pred koncem sezone. »Za nas je ta tekma bistvenega pomena,« opozarja trener Sain. In res je tako. Koimpex Čakajo v preostalih sedmih kolih najmanj štirje zelo zahtevni nastopi (Albatros, Sangiorgina, Schio in Noventa) in združena ekipa se nikakor noCe znajti v položaju, ko bi o njenem obstanku v ligi morebiti odločala, denimo, zadnja tekma proti Moglianu. Zato pa pride proti Porcii nujno v poštev samo zmaga, po kateri bi za obstanek bržkone manjkali samo še dve točki. Porcia je z desetimi točkami na nezavidljivem 12. mestu, njen cilj pa je, da se izogne direktnemu izpadu iz lige. Od skupine ekipi, ki se otepajo s play ou-tom, jo ločijo štiri točke, tako da je tudi za furlansko šesterko zmaga danes imperativ. V ženski Gl ligi računata obe naši šesterki na zmago, saj se bosta pomerili s pepelkama. Kmečka banka K2 šport bo v Gorici igrala z Ge-mono. Trener Kalc ima na razpolago vse igralke in v poštev pride samo zmaga; La Goriziana Zadružna kreditna banka bo v Villorbi proti Fontanam nastopila brez standardne podajacice Ma-nuela Tomšič, ki jo bo prvič letos od vsega začetka zamenjala Maša Braini. Kljub tej važni odsotnosti GoriCanke V moški C2 ligi začenja Bor Fortrade cikel težkih tekem z gostovanjem pri drugouvrščenemu San Vitu, ki lahko še vedno na vrhu lestvice dohiti tržaški Prevenire, od katerega ga ločita le dve todd. Dolga vrsta zmag je borovcem omogočila, da so se prav pred velikonočnimi prazniki dokopali do 5. mesta, ki naj bi v prihodnji sezoni še omogočal nastop v C ligi. Plavi nameravajo to mesto trdno ohraniti in se v San Vito podajajo bojno razpoloženi, Čeprav je tekma zelo težka. Na zmago v Prati računa tudi 01ympia CDR, ki ji manjka le še nekaj zmag, da si zagotovi nastop v C ligi obenem pa s kančkom upanja Čaka na morebitne spodrsljaje vodilnega. V ženski C2 ligi ima Sokol priložnost, da prekine dolgo serijo osmih zaporednih porazov. Gostil bo Ristorante del Doge iz Codroipa, s katerim deli predzadnje mesto na lestvici (tu je še videmski CUS). V moški D ligi bo Espego v Standrežu igral proti močni Ina Assitalia iz Pradamana, ki ima na lestvici le dve točki manj od vodilnega Maniaga. Čeprav je pozornost Espega usmerjena v deželni finale mladincev, ne sme podcenjevati drevišnjega nastopa, saj si obstanka v ligi še ni zagotovil. Isto velja za Slogo v ženski D ligi, ki se bodo v derbiju pomerile z Alturo, ki so jo že premagale tudi v prvem delu. Espego in Koimpex jutri v boju za naslov deželnega prvaka Goričani v Cordenonsu favoriti Slogašice (Tržič): važno tudi 2. mesto Jutri bodota v Cordenonsu in Tržiču odločilne tekme za podelitev naslova deželnega,odbojkarskega prvaka med mladinci in mladinkami. V Cordenonsu Starta goriški Espego iz odličnega izhodiščnega položaja, saj je v prvem dnevu finala gladko premagal tržaškega prvaka Triestino, njegov najnevarnejši konkurent Cor-denons pa je nepričakovano izgubil proti videmskemu VBU, ki je s svojim nastopom presenetil. Goriška šesterka, ki v deželnem finalu neprekinjeno sodeluje že devet let in je v zadnjih treh sezonah vedno osvojila naslov prvaka (skupno štirikrat), se bo jutri najprej pomerila s Cordenonsom, v prvem srečanju popoldanskega sporeda pa še z Vi-demCani. Na obe srečanji lahko gledajo z optimizmom, čeprav seveda nikakor ne smejo misliti, da imajo naslov že v žepu. Med ženskami je favorit za osvojitev naslova prvaka Bmeters iz Ba-grarie Arse, to trditev pa bosta skušala demantirati Koimpex (prvak Trsta) in tržiški Fincantieri (Gorica). Pordenon ni organiziral pokrajinskega prvenstva, zato se za deželni naslov potegujejo samo tri moštva, zelo zanimiv pa bo tudi boj za drugo mesto, ker bosta v naslednjo fazo napredovali dve šesterki, to pa zato, ker je Bmeters bil lani na državnem finalu tretji in je s tem za FJK izboril mesto vec. Vse igralke šesterke iz Bagnarie Arse z dobrimi rezultati nastopajo v Gl ligi (borijo se za play ofi) in tvorijo homogeno in izkušeno celoto, ki ji bo zelo težko priti do živega. Moštvo Mercato di Selz sestavljajo igralke, ki nastopajo v B2 in C2 figi, vendar je treba reti, da je tržiški klub v obeh teh prvenstvih na zadnjem mestu brez točk, tako da za slogašice ne bi smele predstavljati nepremostljive ovire. Prednost Koimpexa je lahko v večji uigranosti, saj na finalu nastopa praktično z isto postavo kot v D figi, dodatno okrepitev pa pomeni Nico-le Mamillo (na sliki), ki z združeno ekipo igra v B2 ligi. Napredovanje v naslednjo fazo je torej v dometu slogašic, ki pa tudi proti Bmetersu ne smejo vnaprej vreči puške v koruzo. Spored Cordenons: 9:30 Cor-denons - Espego; sledi VBU - Triestina; 15.30 Espego - VBU; sledi Triestina - Cordenons. TtiiC (Zelena telovadnica): 10,00 Bmeters -Mercato di Selz; 15.00 Koimpex - Bmeters; sledi Mercato di Selz -Koimpex. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 5. t m., ob 20.30 (red B): Aleksej Arbu-zov »Staromodna komedija«. Režija Marko Sosič. Nastopata Lidija Kozlovič in Polde Bibič. Ponovitvi jutri, 6. t. m., ob 16. uri (red C) in v petek, 11. t. m., ob 20.30 (red F). Gledališče Verdi Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1996/97 Danes, 5. t. m., ob 17. uri (red B) balet Rolanda Petita »II Gattopardo«, ki ga bo izvajal Ballet National De Marseille. Direktor David Garforth, orkester gledališča Verdi. Ponovitve predstav: jutri, 6.4., 16.00 (red D); torek, 8.4., 20.30 (red B); sreda, 9.4., 20.30 (red E); Četrtek, 10.4., 20.30 (red H); petek, 11.4., 20.30 (red C); sobota. 12.4., 15.30 (red L) in 20.30 (red F); nedelja, 13.4., 16.00 (red G). Predprodaja vstopnic je že v teku pri blagajni dvorane Tripcovich: umik 9-12,16-19. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 5. t. m., ob 20.30 (red prva sobota): W. Shakespeare »La tempesta«. Režija Glauco Mau-ri. Nastopata Glauco Mauri in Roberto Stumo. Predstava v abonmaju: odrezek št. 9 rumen. Zadnja ponovitev jutri, 6. t. m., ob 16. uri (red prva nedelja). Od 8. do 13. t. m.: Moni Ovadia »Bahata di fine mille-nio«. Predstava v abonmaju: odrezek 10 - rumen. Gledališče Miela - Gledališče Cristallo Teatralmente intrecci Danes, 5. t. m., ob 21. uri »Righibe« v izvedbi gledališča Almateatro in Večkulturnega ženskega središča Almamater iz Turina. Ponovitvi jutri, 6. t. m. ob 21. uri in v ponedeljek, 7. t. m., ob 16.30. Za informacije tel. 390613, 365119. Gledališče Cristallo - La Contrada Od 11. do 20. t. m.: gostovanje gledališča Teatro stabile del Veneto Carlo Goldoni s komedijo »Se no i xe mati no h volemo«, režija Giuho Bosetti. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 7. in v torek, 8. t. m., ob 20.30 gostovanje SSG s »Staromodno komedijo«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 7. t m., ob 20. uri gostovanje PGD Nova Gorica: M. Chase »Harvey«. Režija Vida Ognjenovič. Za gledališki abonma in izven. RAZNE PRIREDITVE GORICA Kulturni dom Gorica Kinema: v Četrtek, 10. t. m., ob 20.45 »Glasovi skozi Cas« r, Franco Piavoli. KOROŠKA ŠENTJANŽ V BOŽU K&k center danes, 5. t. m., VVorkshop - delavnica »Zvvei Sprachen - ein Radio« (Dva jezika - en radio). ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: danes, 5. t. m., ob 20. uri koncert avstrijskega pevca VVilfrieda. ŠKOCJAN Dom Kassl: danes, 5. t. m., ob 19.30 vigredni koncert. PLIBERK Farni dom: danes, 5. L m., ob 20. uri mladinska veseloigra »Narobe stvari v mestu Petpedi«. SMARJETA V ROŽU Farna dvorana: jutri, 6. t. m.., ob 19.30 vigredni koncert »S pesmijo v pomlad«. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Farna dvorana: jutri, 6. t. m., ob 11. uri otroška igra »Obtoženi volk«. ŽELEZNA KAPLA Na pokopališču: jutri, 6. t. m., ob 11. uri prireja Zveza koroških partizanov spominsko svečanost ob obletnici smrti narodnega heroja Franca Pasterka-Lenarta. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica - Koncertna sezona 1996/97 Stolnica Sv. Justa V torek, 8. t. m., ob 20.30 nastop Komornega zbora A ve iz Ljubljane pod vodstvom Andraža Hauptmana. Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 7. t. m., ob 20.30 koncert pianista Richarda Goode. Na sporedu Stravinski, Ravel in Schonberg. Avditorij Muzeja Revoltella Glasbena srečanja gledališča Verdi: v sredo, 9. t. m., ob 18. uri recital Anne Marie DelVOste. GORICA Kino Corso Jazz srečanja: v torek 8. t. m., ob 21. uri koncert Tribute to Antonio Carlos Jobim: Jobim Morelenbaum Quintet. SCGV Emil Komel Koncertna sezona 1996/97 Danes, 5. t. m., ob 20.30 nastop Godalnega kvarteta Glasbene matice. Na programu Prokofjev, Šostakovič in Schumann. NOVA GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 7. t. m., ob 20.30 koncert tria Vlatka Sefanovskega. KOSTANJEVICA (Nova Gorica) Kapela Frančiškanskega samostana V torek, 15. t. m., ob 19.30 bo v organizaciji Kulturnega doma iz Nove Gorice na sporedu 6. koncert v okviru cikla »Glasba z vrtov sv. Frančiška«. Nastopili bodo Veronika Fink -Menville (mezzosopran), Marko Fink (basba-riton) in Nataša Valant (klavir). Primorska poje: Danes, 5. t. m., ob 20. uri pri Sv. Antonu; jutri, 6. t. m., ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Trst) in v Kulturnem domu v Bovcu. PORTOROŽ Avditorij Danes, 5. t. m., ob 20.30 koncert v počastitev Tartinijevega rojstnega dne. Nastopil bo orkester Slovenicum. Dirigent Uroš Lajovic, solist Črtomir Siškovic (violina). Danes, 5. t m., od 10. do 13.- ure in od 15. do 17.30 bo v Tartinijevi hiši v priredbi Avditorija Portorož, Muzikološkega inštituta in Znanstvenega raziskovalnega centra SAZU »Mednarodni kolokvij Giuseppe Tartini in njegov Cas«. RAZSTAVE TRST Rižarna: do 15.5. je na ogled razstava umetnika Zorana Mušica. Urnik: 9-18, ob nedeljah in praznikih 9-13; zaprto ob ponedeljkih. Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Občinska razstavna dvorana (Trg Unita), Palača Costanzi, Sala Albo Pretorio: na ogled je razstava »Zone d’arte«. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 15.4. razstavlja slikar Gligorov. Gostilna »Stalletta« (Ul. dei Giuliani 36): do 7.4. bo na ogled razstava Maurizia Chiozze »La nave nei secoli«. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’ar-te di tutti«. Gledališče Rossetti - Spazio Rossetti: do konca maja bo na ogled razstava »Generali in Modiano«. Sedež turistične ustanove (Ul.San Nicolo 20): do 9.4. razstavlja Ferruccio Bernini. REPEN Kraška galerija: do 20.4. razstavlja Klavdij Palčič. Urnik: samo ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.30. RICMANJE Baragov dom: na ogled je razstava fotografij Maria Magajne. Urnik ogleda ob delavnikih od 9. do 12. ure. OPČINE Prosvetni dom: danes, 5. t. m., ob 16. uri otvoritev razstave lovskih trofej. Razstava bo na ogled od 18. do 20. ure in jutri, 6. t. m., od 9. do 20. ure. GORICA Kulturni dom: do 13. t. m. razstavlja Viljem Cigoj. Ogled je možem samo ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah med kulturnimi prireditvami. Pokrajinski muzej: do 7.4. je na ogled razstava »Slikarke v Gorici in v deželi med 19. m 20. stoletjem«; v ponedeljek, 7. t. m., 16.30 voden obisk razstave. Galerija ARS Katoliške knjigarne: še danes, 5. t. m. razstavlja Marjan Miklavec (urnik knjigarne). Kulturni center Lojze Bratuž: danes, 5. t. m-ob 19. uri otvoritev razstave Goart Online. KOROŠKA CELOVEC Mestna galerija: do 17. maja je na ogled razstava Oskarja Kokoschka. ŠENTJANŽ V ROŽU K&k center: do 14.4. razstavljajo umetnice iz Slovenije, Avstrije in Italije v okviru projekta Ženske-manjšina-umetnost-identitete. TINJE Galerija Tinje: do 30.4. je na ogled razstava Marka Jarca »Na bregu Ljubljanice«. RAI 2 RETE 4 1TALIA 1 fr* Slovenija 1 Slovenija 2 ® RAI 1 Dokumenti Oboški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše L’ albero azzurro - Piavo drevo, risanke - Prijatelji v vesolju La Raichevedrai: Napoved televizijskih progr. Film: lo non protesto, io amo (kom.. It. ’68, i. Ca-terina Caselli) Vreme in dnevnik Aktualna oddaja o zdravju: Check-up Dnevnik Oddaja o umetnostnih in kulturnih dobrinah: Ma-de in Italy (vodi Federico Fazzuoli) Sedem dni v Parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Gargoyles in Classic Cartoon Dnevnik Nabožna oddaja Sedmi dan Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Film: Via col vento Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D’ Uršo), vmes (7.30, 8, 8.30, 9, 9.30,10) dnevnik Tgr - V Evropi Aktualna odd.: Domani e un albo giomo Variete: V družini (vodita T. Timperi, B. D' Uršo) Dnevnik, 13.20 Dribbling 3 Variete: Go-Cart Tvoj bližnji Aktualna odd.: Perche? -Zakaj? Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Tenis: Italija - Španija (pokal Davis) Dnevnik Film: pericolo nell’ om-bra (dram., ZDA '95, r. P. verducci, i. Kevin Dillon, A. Silverstone) Proza: Macbeth Horror Suite (i. Carmela Bene, Silia Pasello) NoCni dnevnik Napoved televizijskih progr. LaRaichevedRai (vodi G. Barlozzetti) Film:. Passaggio a Hong Kong (pust., VB '59, i. Orson VVelles, S. Syms) RAI 3 Film: Una bruna india-volata (kom.. It. ’51) Napoved televizijskih progr.: La RaichevedRai Film: Spettacolo di va-rieta (glas., ZDA ’53) Tgr - Kmetijstvo Dnevnik Nan.: Komisar Maigret Deželne vesti, dnevnik, 14.50 Okolje Italija Sobotni šport, vmes rally Rai, odbojka, 17.25 tenis: Italija - Španija (pokal Davis) 1 Nad.: Angelica Otroški variete, vmes ri- Vremenska panorama 3.05 Teletekst TV film: 11 ritorno di sanke, Ciao ciao mattina, Včeraj, danes, jutri Euronevvs Ironside (krim., ’93) Ancora insieme con... Otroški program: Rado- Tedenski izbor: nad. Pregled tiska Aktualno: Planet vedni Taček: Sneg, 8.15 Sonce ne sije vsak dan Dok.: Orizzonti lontani Nan.: Magnum P.L, 11.30 Taborniki in skavti, 8.30 (Češka, 1. del) Aktualno: Časa per časa - Adam 12 Kviz: Male sive celice, Film: Morilci in priče Nasveti za lepši dom Aktualna odd. o otrocih: 9.15 Zgodbe iz školjke (ZDA) Dnevnik Pianeta bambino Od Štrekljevih ljudskih Roka rocka La macchina del tempo Šport studio, 12.25 Odpr- pesmi: Ljudski pevci in Avstralska nanizanka: Kviz: Kolo sreče ti studio, Fatti e misfatti godci Echo Point (47. epizoda) Dnevnik Nan.: Happy Days - Ne, Tedenski izbor: nan. Euronevvs Aktualna odd. o zdravju: hvala Snežna reka - Saga o Mc- DP v nogometu: Primorje Es - 1’ essenza della vita Variete za najmlajše: Gregorjevih (Avstral., 5.) - Rudar (vodi Daniela Rosati) Ciao Ciao Parade in ri- TV igrica: Hugo (pon.) Teniški magazin Aktualno: Chi c’e.. c’e, sanke Lupin Tednik Košarka NBA Action 17.00 Variete: Chi mi ha Glasba: Free Pass TV Avtomagazin Košarka NBA: Orlando - visto?, 18.00 Iva show Nan.: Agli ordini papa Poročila new York Dnevnik in vreme Variete za najmlajše Bim Razvedrilna oddaja TV Avstralska nanizanka: Variete: Game Boat Bum Bam, risanke, 17.25 Koper: Karaoke Echo Point (48. epizoda) Film: La paura dietro la Batroberto 2 Nanizanka: Policisti s sr- Včeraj, danes, jutri porta (dram., ZDA '92, i. Nan.: Primi baci, 18.00 cem (Avstralija, 21. del) Film: Ran (Japonska) D. McDermott, C. Lahti) Karine in Ari Otroški program: Spreho- Alpe Adria: Kulinarika Film: Roma violenta Odprti studio, vreme, di v naravo (3. odd.) Japonska dokumentarna (dram., It. '75, i. M. mer- 18.50 Šport studio Film: Johnny in mrtveci serija: Življenje na zemlji li, R. Conte, R. Love- Nan.: Beverly Hills - Lost (ZDA, '95, i. A. Falvey, J. - Iz oceana na kopno (3. Iock),0.50 Pregled tiska in Las Vegas Annan, C. Watts) oddaja) Variete: Edizione straor- Videostrani Zlata šestdeseta sloven- dinaria! Obzornik ske popevke - Nostalgija |S] CANALE 5 Film: Prima di mezzanot- Poljudnoznanstvena se- z avtorji: Koreografinja te (kom., ZDA '88, i. Ro- rija: Kronika divje Afrike Majna Sevnik Firšt (176. bert De Niro. C. Grodin) Na vrtu oddaja) Film: Sotto i colpi deli’ Ozare V vrtincu Na prvi strani aquila 2 (pust., ZDA '93, Prodaja Sobotna noč Nan.: La donna bionica i. Roddy Piper) TV igrica: Hugo Aktualno: Nonsolomoda Fatti e misfatti Včeraj, danes, jutri Teleprodaja Risanka Nan.: Dieci sono pochi TV dnevnik 2, vreme Aktualno: Anteprima # TELE 4 Šport, 19.50 Utrip Aktualno: Forum - So- Slovenska polka in dišče (vodita Rita Dalla valček Chiesa, Santi Licheri) 2*2 Za TV kamero Dnevnik TG 5 Napovedniki Sgarbi quotidiani 19.30, 23.00 Dogodki in Poročila, vreme, šport Aktualna odd.: Amici - odmevi Včeraj, danes, jutri Prijatelji (vodi Maria De Nad.: La ribelle Nad.: Trd oreh (VB, i. R. Filippi) Detective per amore Coltrane, G. Somerville, Nan.: La tata Aktualna oddaja Robert Cavannah, 4. del) Nan.: 11 ritorno di Missio- Športna oddaja TV jutri, videostrani ne impossibile - Killer (i. I Peter Graves) Nan.: Quei due sopra il varano Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Nan.: Profumo di potere Film: Missione finale 11? Koper MONTECARLO (dram., ZDA '39, r. V. j™ Vremenska napoved Dnevnik TG 5 Fleming, i. Clark Gable, Dnevnik, deželne vesti Variete: Striscia la noti- Vivien Leigh, L. Hovvard, Variete: Blob zia (vodita Paolo Villag- 19.30, 22.30, 1.15 Dnev- O. De Havilland) Variete: Quelli che aspet- gio in Massimo Boldi) nik, 19.50 TMC Šport Dnevnik, 23.05 Izžre- tano... (vodi Fabio Fazio) Variete: Stelle a quattro Variete: Strettamente banje lota Šport: Quelli che il cal- zampe - Štirinožni personale-Strogo osebno Nočni dnevnik cio... zvezdniki (vodita Marco Film: Il principe Azim Sobotni klub - Film: Gli Dnevnik in deželne vesti Columbro in Anna Fal- (VB '38, i. Sabu) amanti (Jel Pont Neuf Aktualna oddaja: Harem chi) Varieteja: Tappeto volan- (dram., Fr. '91, i. Juliette m (vodi Gatherine Spaak) Dnevnik te, 17.55 Zap zap Binoche) Dnevnik in vreme Film: La ribelle (dram., Aktualno: Check Point Variete: E’ domenica ma Nočni šport: boks, Ursini It. '93, r. A. Grimaldi, i. Film: Gli inesorabili (ve- senza impegno ('69, vodi - Conte (IP v superperesji Penelope Cruz, S. Dioni- stem, ZDA '60) Paolo Villaggio) kat.), 1.05 dresura si, Laura Betti), vmes Film: Belva di guerra Nočni dnevnik Variete: Fuori orario (0.30) dnevnik (vojni, ZDA ’88) Euronevvs Dokumentarna oddaja: Tujci v Evropi TVD Mladi, 17.40 Risanke: Baba Malu TV Poper - kabaretno satirična oddaja Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nanizanka: Nočni sodnik, 20.00 Ambiente Italia Koprska kinoteka: Zadeva Paradine (ZDA, ’48, r. A. Hitchcock, i. G. Pečk, Alida Valli) Vsedanes - TV dnevnik, vreme Košarka NBA: New York Knicks - Orlando Magic Sconiini - filmi iz Alpe Adria Cinema Vsedanes - TV dnevnik r "\ Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalci čestitajo.; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Izbor polke in valčka leta; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Igra. Slovenija 2 5.00,6.00,6.30, 7.30,8.30,9.30,10.30,11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki; 11.35 Obvestila; 12.00 Moped show; 12.40 Šport; 13.30 Glasb, želje; 13.45 Gost izbira glasbo; 16.00 Popevki tedna; 17.35 Spot-500; 18.50 Črna kronika; 19.30 Športnik zime in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo; 22.30 Jambalaya. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetnikii \11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela 15.00 Zbori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 Roman: Oštrigeca (21. del); 18.25 V podveCer; 19.00 Opera: Faust (C. Gounod); 23.10 Do polnoči; 23.50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski pragram) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 12.30.17.30.19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9.45 Du jes?!; 10.40 Power play; 10.45 Terenska akcija; 13.30 Turistična poročila, pomorske informacije; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.00 Svežih 20 modrih; 17.30 Primorski dnevnik; 19.15 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Večer večnozelenih s T. Pircem; 0.00 NoCni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15Lucianova pisma; 10.33 Souvenir d' italy; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.00 Fish eye; 14.33 Redazione teen; 16.00 Hot hit; 18.15 Iz parlamenta; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla sin-gle, 19.30 Dnevnik in šport. Radio Trst A" 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri, vmes (9.00) On in Ona - Oba; 10.10 Koncert: Insieme strumentale; 11.35 Filmi na ekranih; 11.45 Glasbeni predah; 12.00 Krajevn-me stvarnosti: Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14. TO Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30 Madi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: flavtistka T. tretjak; 18.00 Mala scena: Svetal atom v vesoljstvu (8. del); 18.40 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gi ; 15.00 .Glasba po željah;17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primorski dmnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6. tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT. letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 16 Sobota, 5. aprila 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI J„ . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANT1- FRONTA FRONTA OKUIZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad jugozahodo Evropo in zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska, nad Skandinavijo pa se zadružuje ciklonsko območje. Nov frontalni val se prek zahodne Evrope pomika proti jugovzhodu. Nad naše kraje doteka v višinah s severozahodnimi vetrovi razmeroma hladen zrak. 6 1010 1000 990 990 OSLO STOCKHOLM 0/7 ° .,,7 o 1020 1020 1010 LIZBONA 16/25 >' Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 19.32. Dolžina dneva 12.50. DUNAJ s/20 o ŽENEVA s/20 ° MILANO _ ° 10/24' MADRID a/25 c VARŠAVA 3/14 o LJUBLJANA -/- 0 BEOGRAD 7/15 . O SPLIT ./. osoFIJA 5/10 ''<">-SKOPJE o X 1C Luna vzide ob 3.49 in zatone ob 14.40. PLIMOVANJE Danes: ob 3.13 najnižje -40 cm, ob 9.08 najvišje 39 cm, ob 15.12 najnižje -49 cm, ob 21.32 najvišje 54 cm. Jutri: ob 3.47 najnižje -48 cm, ob 9.47 najvišje 43 cm, ob 15.46 nainižie -49 cm, ob 22.01 naivišie 57 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,9 stopinje. BIOPROGNOZA Vremensko občutljivi 1 judje bodo prehodno imeli težave s počutjem. Te se bodo kazale predvsem kot utrujenost, razdražljivost, notranji nemir in potrtost. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............8 1000 m..............3 1500 m.............-2 2000 m............-6 2500 m ...........-9 2864 m...........-12 DANES TRBIŽ CELOVEC o 4/10 cČS ČEDAD— 17/20 0 O KRANJSKA GORA _ 3/9 O TRŽIČ 4/11 GRADEC 6/9 O S. GRADEC 5/10 M. SOBOTA O 8/9 MARIBOR O 8/10 O PTUJ CELJE O 5/n O KRANJ OVIDEM 6/16 17/1 *N. GORICA & o TRST 7/15 PORTOROŽ čjS POSTOJNA O 4,12 M LJUBLJANA 6/13 75 UMAG N. MESTO 5/10 O KOČEVJE O CRNOMEU N o ZAGREB 5/10 O jREČ OPATIJA PAZIN o REKA 7/15 Slovenija: Pretežno oblačno bo. Najnižje temperature od 0 do 5, najvišje od 8 do 13, na Primorskem okoli 16 stopinj. Sosednje pokrajine: Dopoldne bo spremeljivo do pretežno oblačno, občasno bodo padavine. Popoldne se bo ponekod tudi delno zjasnilo. JUTRI TRBIŽ CELOVEC O 3/11 O KRANJSKA GORA , 6^ miž,3/13 0 S GRADEC 4/10 9 GRADEC 4/11 S M. SOBOTA 0 5/11 MARIBOR O 6/12 PTUJ CEDAI CEUE O 5/13 OVIDEM 6/16 «^N. GORICA GORICA Q 6/18 O KRANJ TRSrX ^ 6/17 POl------ — RTOROŽ 'LJUBLJANA 5/15 N. MESTO 4/12 POSTOJNA o O 3,13 KOČEVJE •* CRNOMEU O 6^ ZAGREB 4/13 O cSV OPATIJA iREČ PAZIN O, REKA 6/15 V V nedeljo in ponedeljek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo krajevne plohe, v ponedeljek tudi snežne. Hladnje bo. Pihal bo severni veter. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE ZDA uvajajo novo digitalno televizijsko tehnologijo VVASHINGTON - Digitalno televizijo, ki bo zamenjala staro analogno, naj bi zaceli v Združenih državah Amerike uvajati Cez dve leti. Za razkošje, ki bo nudilo veliko boljšo sliko, bo potrebno kupiti nov televizijski sprejemnik v vrednosti dva tisoč ameriških dolarjev.Predvidoma naj bi analogni način televizijskega oddajanja popolnoma zamenjal novejši digitalni signal Cez devet let, gledalci pa bodo morali kupiti nov sprejemnik in video rekorder ali pa poseben pretvornik, ki bo spreminjal analogni signal v digitalnega. Zzanj naj bi bilo potrebno odšteti med 150 in 300 dolarji. Novi digitalni proizvodi bodo predvidoma na tržišču že konec leta 1998, vendar pa tudi nova oprema ne bo odpravila televizijskih anten, ki jih bo 68 milijonov naročnikov na kabelsko televizijo še vedno potrebovalo. Ameriška Zvezna komisija za komunikacije (FCC) je odobrila načrt uvedbe nove televizijske tehnologije, ki je po uvedbi barvne televizije v 50-ih letih najveCji napredek v razvoju televizijskih sistemov. FCC bo prepustila odločitev o nadgradnji digitalnih sistemov posameznim televizijskim mrežam, med devetletnim prehodom na digitalni sistem pa bo oddajanje potekalo preko dveh kanalov, po starem analogmen in novem digitalnem, ki ga bodo mreže dobile zastonj. Nakup digitalne tehnologije bi sicer 1.600 ameriških televizijskih postaj stal okrog 70 milijard dolarjev. (STA/AP) Odkrili molekulo, ki uničuje rakaste celice MADRID- Skupina španskih znanstvenikov je odkrila molekulo, ki povzroča množičen "samomor" rakastih celic, ne da bi pri tem napadla zdrave celice. Kot so povedali pri Visokem svetu za znanstvene raziskave v Madridu, so molekulo, imenovano edelfozin ali ET-18-OCH3, izdelali v Nemčiji že pred nekaj leti, njeno učinkovitost proti raku pa so dokazali strokovnjaki z univerze v Valladolidu in bolnišnice v Santanderju. Kot je povedal vodja ekipe strokovnjakov Faustino Mol-linedo, so molekulo preizkusili na celicah bolnikov z levkemijo in rakom na Črevesju. "Molekula popolnoma učinkovito uničuje rakaste celice, vendar pri tem ne poškoduje zdravih", je dejal Mollinedo ter izrazil presenečenje nad selektivnim karakterjem molekule in obenem poudaril, da rezultati prinašajo veliko upanje. Po njegovih besedah spojina reagira na molekularno strukturo, najverjetneje beljakovino, ki je navzoča v rakastih celicah, ne pa tudi v normalnih. Strokovnjaki si bodo v prihodnje prizadevali identificirati to beljakovino. (STA/AFP) Razglednica prispela na cilj Ta razglednica je prispela na cilj 2. aprila. Prejeli so jo stari starši male Anais v Dijonu v Franciji, sicer močno zamazano, kajti bila je v poštni vreči na letalu TWA 800 ki je poleti lanskega leta strmoglavilo pri obali Long Islanmda po vzletu z nevvjorškega letališča (Telefoto AP) 15.000 dolarjev kazni za odvržen ovitek od bombona JERUZALEM - Izrael je moCno poostril kazni v primeru metanja odpadkov na uhci; za odvržen ovitek od bombona ali cigaretni ogorek bo treba odslej plačati tudi do 15.000 dolarjev kazni. Izraelski parlament je namreč ta teden izglasoval novi zakon o zaščiti okolja, po katerem bo najvišja kazen za tovrstno onesnaževanje okolja odslej 300.000 dolarjev, možna pa je tudi triletna zaporna kazen. Nedovoljeno lepljenje plakatov pa naj bi kršilca stalo vec kot 20.000 dolarjev. (STA/AFP) Po suhi zimi okrnjen promet na Temzi LONDON- Turisti, ki žebjo uživati v Čudoviti plovbi po Temzi od VVestminstra do Hampton Courta, se bodo morah temu vsaj v bližnji prihodnosti odpovedati in se na izlet odpraviti peš. Voda je na nekaterih delih namreč tako nizka, da je ob oseki popolnoma neprimerna za plovbo. "To se običajno zgodi po izredno dolgem in vroCem poletju. Ne moremo pričakovati, da se bo položaj izboljšal; skoraj gotovo je, da se bo celo poslabšal, " je dejal Colin Davis, predstavnik londonske reCne plovbe. Čeprav je Velika Britanija znana po deževnem vremenu, so poletja že od leta 1989 zelo suha, takšna pa je bila tudi letošnja zima. (STA/AP) Greenvviški poldnevnik se pripravlja na drugo tisočletje LONDON - Kraljevi observatorij v kraju Greenwich pri Londonu bo v petek opolnoči predstavil posebno uro, ki bo zadela do sekunde natančno odštevati še 1.000 dni do začetka drugega tisočletja. Ob tej priložnosti bodo tamkajšnji vinogradniki usteklenicih vino z imenom "Tisočletje", pridelano na območju mesta Bordeaux, ki kot edino vinorodno območje leži na poldnevniku. Sicer pa se Britanci na obeležitev novega tisočletja pripravljajo že nekaj let. V Greenvvi-chu bodo leta 2.000 med drugim pripravib obsežno razstavo z naslovom Tisočletje. (STA/AFP) Do cigaret le z dokumentom VVASFBNGTON - Američani, mlajši od 27 let, lahko kupujejo cigarete le ob predložitvi osebnega dokumenta s fotografijo. Mlajši od 18 let zaradi zakonodaje v nekaterih ameriških zveznih državah ne morejo kupovati cigaret že dlje časa, zvezni zakon, ki je zaCel veljati 28. februarja, pa to uveljavlja na celotnem območju ZDA. V naslednjih dveh letih bo ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) uvedla še nekaj omejitev za proizvajalce tobaka in njihove reklame, vključno z omejevanjem oglaševanja in sponzoriranjem športnih prireditev pod imenom cigaret. V ZDA je prav tako prepovedano osebam mlajšim od 18 let prodajati alkohol, ob nakupu pa morajo prav tako predložiti osebni dokument. (STA/Hina)