Telefon M. 74.
toftamna Mernika 10 h.
f* i»Štl pr*i«man:
IR
itlo loto naprej 28 K —h pol icU , 18 , — „ Sotrt , , 6 , 50 , miuec , 2 , 20 ,
V ifravnlitvu nrejsmso
i»lo ieto uaprej 20 K — h pol leta „ 10 , — , Selrt , , 5 , - , aesec , 1 ,70,
Za pošiljanje Ka docn 20 b na mesec.
L0VENE
Političen list za slovenski narod.
Narofinine in Inserote
cprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitai jevo ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo rsefrankovena pisma nf vsprejemajo
Uredništvo je v Seme-
mflkib ulicah 3f. 2.!., 17
Izhaja vsak dan. izvzemfl cedelje in praznike, ol. pol 6. uri popoldne.
Štev. 32.
V Ljubljani, v soboto 8. februvarija 1902.
Letnik XXX,.
Žensko vprašanje.
V naši dobi se trudijo protikrščanske stranke na vso moč, da razrušijo najsvetejše yezi, katere tvorijo ono družbo, ki je prvotna, najnaravnejša in podlaga vsemu družabnemu redu. Zakonska vez, ki veže moža in ženo v nerazdružljivo skupnost do groba, ki je varhinja poštenosti, zibelka bodočega rodu in ognjišče družabnih čednosti, ta vez se izkuša omajati s tem, da se ji vzame najprej svetost zakramenta, potem trdnost nerazdružljivosti, da slednjič psde tudi njena enovitost. Civilni zakon hoče narediti iz nje navadno pogodbo, in v modernih državah se trudi liberalizem, da ji vzame tudi njeno nerazdružnost.
Ravno zdaj je Italija razburjena po brezbožnem prizadevanju Iramasonskih liberalcev, da se zakonito odpravi nerazvezlji-vost zakonske zveze ter da se dovoli, zakon tako razdreti, da se moreta bivša zakonska poročiti z drugimi, kakor jima je ljubo. To je napad na temelje krščanske družbe, to je hkrati najhujše ponižanje ženskega dostojanstva.
Koliko se danes piše oženski emancipaciji! Nepoklicani in nevedni kritiki krščanskega družabnega reda se zaganjajo v cerkev, češ da ona zatira žensko in da ji ne pusti priti do »svobode« in do »ravno-pravnosti z možem«. In vendar je cerkev razrušila sužnje vez>, v katere je vklenjena žena pri vseh poganskih narodih. Kako so naši takozvani »naprednjaki« strašno zaostali v umevanju krščanstva, nam pač pričajo sledeče besede »Narodovo« v poročilu o dr. Lampetovem predavanju o ženskem vprašanju. Mladi soc.-dem. piše tu v glasilu slovenske — »inteligence«:
»Li je res krščanstvo emancipiralo ženo ? E 11 e n K e y , tudi za najbesnejšega katoličana avtoriteta (?) pravi v svojem članku »Weibliche Sittlichkeit« : »To je krščanski življenski nazor, ki je zdravo, krepko prepričanje antike o svetosti narave porušil. Marija je bila deviška mati, Jezus samec, sv. Pavel imenuje zakon večje izmed dvojega zla. Tako se jo najprvo naučilo, smatrati samski stan za boljši in zakon za slabejši. Posledica tega je bila, da je postalo Bpolno življenje samo na sebi nesveto, človeštvo samo na sebi grešno, po-
kvarjeno, 8amoljubje samo na sebi slabo, posvetno stremljenje po sreči pa največje samoljubje. Taka je emancipacijska vloga krščanstva, onega krščanstva, kateri se seveda ne da identificirati z milim Jezusovim izrekom : Kdor je med Vami brez greha, naj vrže prvi kamen na grešnico! V srednjem veku, ko je bila moč krščanstva, oziroma njega vidnega organizma, katoliške cerkve, največja, je veljal »jus primae noetis«. Ta po dr. Lampetu za ženo emanc pacijski nazor je rodil askezo, ki smatra ženo za zapeljivko v greh, ki jo zaničuje kakor pijanost! Citiramo : duhovniški celibat, boj proti ženi v vseh oblikah, — tega dejstva, gg. katoliški »humoristi«, ne zakrije nobeno vzgajanje trcijalk!«
Da reže duševni kruh našim liberalcem socialni demokrat, je njihova stvar. Stara pogreta laž »jus primae noetis«, v katero seveda verujejo socialno - demokraški mladiči, celibat in še celo — Mati Božja — to naj služi tem ljudem, da dokazujejo, da krščanstvo žensko ponižuje. Ti ljudje hočejo ženo »osvoboditi«, to je, hočejo, da bi bila razuzdana, da bi »svobodno« pohajkovala okoli s »svobodnimi« mladiči itd. To je liberalna svoboda, s katero seveda krščanstvo ne soglaša.
Liberalna svoboda peha žensko bitje v nravno in v gmotno propast. Ženi se da »svoboda«, da gre v tovarno, ker je libe ralna obrtna svoboda snedla njenemu možu kruh izpred ust Zato naj žena tudi »svo-bodnoa služi. Mesto, da bi kot srečna mati doma uživala rodbinsko srečo, puščati mora otročiče doma in cel dan delati za kapitalista. ho po noči se vidijo stariši in otroci, in še to le, ako pride mož rajši domov, kakor pa v žganjarno. Edino, kar drži ženo še na nravnem površju, to je zakramentalna zakonska zveza. Iz milosti svetega zakramenta dobiva moč, da vstraja v zvestobi do moža in v delu za otroke.
In zdaj pride grdi liberalizem, iu hoče razdreti šo ta steber človeške družbe.
Ravno s tem, da je katoliška cerkev priznala visoko dostojanstvo devištvu, s tem se je najvišje povzdignila ženska čast, ker tako je šele dobila žena nravno dostojanstvo, popolnoma enako moškemu. Vedno, ko izginja v novodobnih, od krščanstva ločenih duhovih spoštovanje do devištva, pada v spoštovanju tudi ženska krepost sploh, in
človeštvo se bliža poganskemu nazoru, da je ženska nekaj manj vrednega.
Res važno in potrebno je, da se vsestransko premišljuje, kako bi se ženski odprla pot do zaslužka, kako bi one, ki se ne morejo emožiti, dobile pravo stališče v družbi. A v prvi vrBti stoji vendar vedno dostojanstvo zakonske žene, in vsak poizkus liberalcev, da bi omajali svetost, edinost in nerezdružnost zakonske zveze, je hkrati napad na žensko čaBt, je rušenje ženske sreče.
Zato pa tudi danes stoji cerkev neomajno za brambo krščanskega zakona. Liberalci zidajo bordele in sklepajo postave, ki naj dajo možu »svobodo«. A mi stojimo za nravnost in za poštenje — in s tem branimo glavno in najvažnejšo pravico ženskega spola.
Liberalci se trudijo, da bi pridobili tudi ženske za svoje gnile nazore, izpridene ženske, ki nimajo čustva za čast in poštenje — te lahko dobijo, ali bolje: še dobiti jih ni treba, ker jih že imajo — a poštenih žensk v liberalni tabor dobili ne bodo. To bi bilo — glupo.
poslanec povše za po potresu prizadete hišne posestnike.
(Iz proračunskegi odseka.)
V proračunskem odseku je o priliki razprave o upravi državnih blagajnic govoril, kakor smo že brzojavno poročali, poslanec Povše.
Med dotičnimi dohodki jo postavljena svota povračila hišnih posestnikov v Ljubljani in na deželi, ki so dobili od države posojila v svrho poprave poslopij, poškodovanih po potresu.
Govornik so sklicuje na peticijo, katero je društvo ljubljanskih hišnih posestnikov ministru podalo in v kateri prosi, da se rok za povračevanje podaljša do 1. 1906, in dokazuje, koliko je hišnih posestnikov v nevarnosti, da, če bo vlada tako strogo, kakor to sedaj kaže in vrši, postopala, propadejo. Navajal je vsoto dolgov, ki so vknjiženi na hišah, in dokazal, kako ogromno je breme že za obrestovanje, tako da pod tem bremenom že omagujejo lastniki. Ce pa bo treba še odplačilne roke izpolnjevati, bati se
je, da bo cela vrsta gospodarjev prišla na kant. Vlada naj preudari, da v tako kratkih letih ni še bilo mogoče, da si ljudstvo opomore od udarcev, ki so ga zadeli po potresu.
Leta so pretekla, da se je zopet vrnil normalen razvoj v obrti in trgovini. Nekateri lastniki so pa tudi komaj pred par leti še le dokončali zgradbo hiš, tako da za nje pač velja, da si še niso mogli opomoči. Zato naj država, ki disponira z budgetom nad poldrug tisoč milijonov kron, tem resnično državne podpore potrebnim privošči odlog, da se opomorejo; država bo pač te obresti, ki ji odpadejo b podaljšanjem roka do 1. 1906, lahko pogrešala, ljudstvu pa se bo storila s tem velika dobrota.
Sploh bodi državna vlada prepričana, da, če ne bo splošno blagohotno postopala pri iztirjavanju vračilnih rokov, je neizogibna katastrofa, ki bo pravi potres, kateri bo cele vrste rodbin pahnil v bedo. Ako je vladi na tem, da ohrani te domove onim, ki so sedaj njih lastniki, ter da zabrani, da ne pridejo z žrtvami, z žulji ljudstva in z državno podporo zgrajene hiše v last ljudem, ki bodo na dražbi za male ceno pokupili te domove, potem mora biti pripravljena z odpisi in mora s podaljšanjem pričetka vračilnih rokov seči ljudstvu v pomoč. Spoprijazniti pa se mora tudi z odpisi svot, katere so se podelile malim kmetskim posestnikom za popravo poslopij, ker ti pač nikdar več ne bodo videli povrnjenega denarja, katerega so morali zabiti v popravo hiš in gospodarskih poslopij, ako so hoteli se vztrajati na očet-njavi. Da se ljudstvo, ki je sedaj v veliki bedi in zadregi, pomiri, naj vlada podaljša pri-četni rok za povračila za še 4 leta; osobito pa je to podaljšanje tudi iz tega razloga opravičeno, ker jo še mnogo prošenj oziroma prizivov nerešenih, in vendar se iztir-javajo s 1. januvar. tekočega leta zapadli obroki. Budgetni odsek pa, ki je doslej bil vsled potresa resnično nesrečnim prebivalcem Kranjske vedno dobrohoten, naj pritrdi predlogu, kojega naj tudi vlada vestno uvažuje in izvrši.
Celje!
Dunaj, 7. svečana. Včeraj in danes jo bilo celjsko vprašanje skoraj edini predmet razgovorov v par-
LISTEK.
Nekaj o zidanju cerkev.
Skrb liberalcev za cerkev je nepopisna. Z ganljivo brižnostjo skrbe, da opravlja mašnik vse predpisane molitve, v svoji gorečnosti zahtevajo celo, naj opravi tudi ne-predpisane, skrbe za pokopališča, zvonike itd. Občudujemo zares liberalno gospodo, da ima poleg mnogih važnih političnih poslov, kakoršni so: nadziranje konsumnih društev, posojilnic, zadrug, nadziranje »klerikalcev« na cesti, doma, pri jedi, občevanji itd., da ima torej poleg teh imenitnih političnih poslov še časa in volje, nadzirati cerkev. In pa za to potrebnega znanja! Tudi tega imajo. Ne bodemo tu opozarjali na izredno poznanje cerkvenih predpisov, katero je zadnjič pokazal »Slov. Narod«, ko je zahteval, da se tudi pri konventualnih mašah ob koncu molijo tri »Ceščena si Marija« in »Ceščena bodi Kraljica«. Liberalci v cerkvenih zadevah več vedo, kot papež in vsa cerkev. O tem še govoriti ni treba.
Ali liberalci so pričeli sedaj tudi raz-motrivati vprašanje : Kdo naj zida cerkve ? V sredo priobčil je »Slov. Narod« o tem vprašanju članek. Temeljit in premišljen članek. List konštatuje, da ni nikakor proti zidanju cerkva. Piše namreč: »Morda bodo tesnosrčneži mislili, da smo sploh proti zidanju potrebnih cerkva. Ne, tega ne rečemo nikoli«. Torej proti zidanju cerkev niso liberalci. Samo to hočejo doseči, da bi se prepovedalo nabirati potrebni denar za zidanje cerkev potom prostovoljnih doneskov, in prepovedalo, da bi občine, dežele, država dajale, to pa, pravijo, je itak že prepovedano in tudi sploh ne gre, ker pri nas so poleg katoličanov tudi drugoverci. Prvo imenuje »Slov. Narod« beračijo, glede druzega pa opozarja na znano razsodbo upravnega sodišča, katera pravi, da občine nimajo pravice, prispevati za cerkvene zgradbe. Torej posamezniki ne, občine, dežele, država tudi ne. Kedo naj pa potem plačuje zidanje cerkev? Ker to je jasno, da zidanje ni zastonj. Ako „Slov. Narod" no bi poznal to resnico, naj popraša, saj ima znanco in pri-
jatelje, kateri mu bedejo to lahko pojasnili. Ali „Slov. Narod" ni v zadregi zaradi odgovora. Kratkomalo zahteva : „Potrebni denar naj se vzame tam, kjer so nakopičeni milijoni".
Tam, kjer so nakopičeni milijoni. Kratko, ali kaj jedrnato povedano! Poglejmo, kje so tisti kupi milijonov. Bilanca dunajske tvrdke Rotschild pokazala je lani junija meseca aktivni saldo enajstih milijard kron. Enajst milijard ! Vzemite v roko svinčnik, cenjeni liberalci, in izračunite, koliko nese ta kapital, če se le po tri od sto obrestuje. Vse premoženje »mrtve roke" v Avstriji ne doseza svote, katero dajo Rotschildu obresti za eno samo četrtletje. Znani Hirsch zaslužil je samo pri turških srečkah 220 milijonov. Gutmanni, posestniki premogokopov, imajo premoženje, ki doseza četrtinko milijarde. Brez dvoma je torej, da so tu nakopičeni milijoni.
Tukaj tedaj naj se vzame za zidanje katoliških cerkev potrebni denar? Ne bo šlo ! Ti milijonarji, kakor je obče znano,
— niso naše vere. Ako bi se šlo za zidanje sinagog, potem bi bila stvar drugačna.
Jasno je torej, da nas od „Slov. Nar " pokazana pot pripelje do cilja. Samo tako se dajo zidati cerkve. Pri posameznikih se nabirati ne sme, občine, dežele, država ne smejo prispevati, denar naj so vzame tam, kjer so nakopičeni milijoni. Te pa imajo židje. To liberalcev ne gane, se pač cerkve ne bodejo zidale. Toda le »tesnosrčneži bodo morda mislili, da emo sploh proti zidanju potrebnih cerkva", pravijo liberalci.
Mi nismo tesnosrčneži, in torej o liberalni gospodi kaj tacega ne mislimo. Ona nam je v „i>Iov. Narodu" le podala recept, po katerem se brezdvomno doseže, da se bodejo v bodoče zidalo potrebne cerkve : Posamezniki no smejo prispevati, občine, dežele, država tudi no, denar naj so vzame tam, kjer leže nakopičeni milijoni . . . Rotschild, Hirsch, Gutmann ... O srečna katoliška cerkev, kedar bodejo zate skrbeli edino le liberalci !
lamentarnih krogih. Včerajšnji izid glasovanja je, dasi se morda mnogim zdi pretirano, zgodovinsko dejstvo v avstrijskem ustavnem življenju. To dejstvo nam jasno govori, da so liberalni Nemci niso ničesa naučili v zadnjih 40 letih in da je germa-nizacija še vedno prva točka v njihovem programu. Teženje proti vzhodu, okupacija vseh naravnih in duševnih sil mej slovanskimi narodi na vzhodu in na jugu, to je njih gospodarsko, politično in narodno načelo, s katerim spajajo Vsenemci še versko, da čim preje dosežejo namene, izvrše načrte. To čutimo, to vidimo, in zato je naša dolžnost, da se branimo. Jugoslovani gotovo niso agresivni, to kaže vsa njihova zgodovina, odkar so združeni pod habsburškim žezlom. Branijo le svojo posest, katero so jim itak utesnili od vseh strani; zagovarjajo le naravne in tudi zakonite svoje pravice, katere jim kratijo močnejši sosedje navzlic naravnemu in državnemu zakonu In to, kar je sveta dolžnost vsacega naroda, ki ima le še iskro samozavesti in ljubezni do svoje zemlje in svojega jezika, to imenujejo nestrp nost, domišljavost, megaiomanijo. Slovenci, ki so bili pod vsiko vlado krotki kot ovce, narod, ki je vedno zvesto stal : a braniku za očetnjavo in svoje vladarje, ti so danes »razposajeni paglavci«, ker branijo svoje najprimitivnejše pravo, svoje narodno življenje proti napadnikom. Za krivice moramo slišati še zaničevanje. To je, kar boli in peče vsacega slovenskega domoljuba, ki se ni še prodal za skledo leče. R.s, da celjska dvo jezična gimnazija ni edini in glavni pogoj obstanku našega naroda, ki je prenesel še hujše udarce, nego je včerajšnje glasovanje v proračunskem odseku, ali ta najnovejša »nemška zmaga«, to »škodoželjno maščevanje« je simptom avstrijskih razmer, je dokaz, da bi nam odrekli vsa kulturna in gospodarska sredstva, ako bi bilo mogoče. Sram jih itak ni; ne, ponosni so na take in enake junaške svoje čine. Danes celjska gimnazija, jutri mariborske vspored lice, ljudske šole in tako dalje.
Niso vsi tako hudobni in krivični, ali bojazen, da bi veljali kot izdajice svojega naroda, strah za mandate, to je tudi včeraj odločilo za nas poniževalno glasovanje. Terorizem časnikarskih hijen, ta jim je upog-nil kolena in tilnike ter strahom pretresel kosti. Dokaz temu, kar se menda še ni nikdar zgodilo, da so se zbrali v odseku vsi do zadnjega. Ni šlo za milijarde, le za borih par tisočakov, a mnogo je nervoznost mučila in moriia, ker v zavesti so bili, da delajo krivico, barbarstvo proti malemu narodu, ki se sam braniti ne more proti na-silstvu.
Da, barbarstvo je, da poklicani zastopniki velikega naroda odrekajo kulturna sredstva prebivalstvu, ki je že stokrat in na razne načine plačalo državi vse to, kar dobi od nje. In skrajna nadutost je, da ukaželj-nemu prebivalstvu kar z drzno roko hočejo
Kakšno šibo je našel Jakob za hudo Teklo.
(Češki spisal Vaclav Kosmak. — Poslovenil f Fr.
Marešič.)
(Dalje.)
Drugo nedeljo je šel v Malečin pogledat Kolarjeve pol zemlje, Tekla mu je bila postranska skrb. Vdova ga sprejme uljudno in Jakob ji reče ob kratkem in suho, da je bil pri njem Simon, in da pride pogledat, kako je s to rečjo. Sicer ni mislil ženiti se; • če bi se pa mogel ogniti mlajšim, da bi mu to tudi bilo prav.
Tekla ga je vodila po vsem gospodarstvu in mu je govorila sladko, kakor golobica. Jakob je pregledal vse natanko in razumno, in hvalil. To je bilo Tekli po volji. Dogovorila sta se še tisti dan, in čez štiri tedne je bila poroka. Tekla je imela pol zemlje pripisano na se, in Jakob je prinesel tisoč goldinarjev. To si je zavaroval na tej pol zemlji. Ženitovanje ni bilo šumeče in hrumeče. Tiho so šli v cerkev, tam ju je poročil duhovnik, in po poroki so se do sitega najedli in napil: v prijateljski družbi, potem so se pa razšli. Za postopanje ni bilo časa, kakor je rekla Tekla. Žito se je že rumenilo — žetev je bila pred vrati.
uničiti šolski zavod, ki jo bil legalnim potom ustanovljen.
Seveda trd6 Nemci: Saj Vam damo celo gimnazijo v Mariboru, a gimnazija v Celju je bodeč trn v naši peti. Tako? Ako je nemško slovenska nižja gimnazija v Celju bodeč trn v nemškem telesu, potem so stotere nemške šole naravnost mučilnice za naš narod. Ljudske narodne šole nam odrekajo, dvojezične gimnazije zapirajo, težnjam po slovenskem vseučilišču se naravnost posmehujejo, potem pa se rogajo, da nimamo svojega slovstva, da smo barbari! Ali naj pišejo učenjaki slovenske knjigo le za hlapce, dekle in pastirje! Da, še prositi bomo morali, ali smemo Boga moliti v svojem jeziku.
In gimnazija v Mariboru? Prepričani smo, da nam nemški poslanci v istem hipu odreko vsak novčič, ko bi se slovenski poslanci sprijaznili s to mislijo. Ves Stiirgkhov predlog je preprozorna past. Ko bi bila po-nudena nova gimnazija v Mariboru slabo obiskana, kričali bi zopet, da je nepotrebna. Slovenci so za sedaj zadovoljni z vspored-nicami v Mariboru, a za Celje in razsežno slovensko ckolico je za slovensko-nemško gimnazijo primerno mesto edino le v C^lju kot središču. Sicer pa so vsi stvarni razlogi brez vspeha, kedar odločuje slepa strast.
Danes skoraj vsi dunajski listi v uvodnikih razpravljajo o tem vprašanju. To je dokaz, da je to vprašanje le malo več nego gola komedija in demonstracija. Vladni »Fremdenblatt«, ki se navadno bavi s svetovnimi vprašanji, meni sicsr, da se kmalu poleže vznemirjenost, ker hočejo Nemci ustreči vsem kulturnim potrebam sloven skega naroda. Ne vemo, ali so ti pisači otročji, ali hinavski. Celo za dvojezične poštne pečate v čisto slovenskih krajih morajo občine vlagati prošnje do vseh instanc ter poslanci oblaziti vse kote, in to imenuje oficiozus nemško dobrohotnost. Sicer pa zatrjuje, da je naučni minister govoril le v svojem imenu in ne v imenu vlade. To se pravi, da vlada ni dobro premislila svoje izjave in da bi rada s prazno obljubo poravnala to stvar. Liberalna »Oest. Volks Mg.a pa se valja veselja, češ, da so združeni Nemci pokazali svojo moč kot odlo-čivni faktor v parlamentu. Ta klepetulja je še toli naduta, da SJovencem svetuje, naj se zahvalijo Stiirgkhu za njegovo zaušnico. Edini »Vaterland« trezno presoja to vprašanje s stvarnega stališča. Ako se je dobila večina za češko gimnazijo v Opavi in poljsko v Tešinu, bi bila mogoča tudi za slovensko v Celju. Ali je bilo treba, da se iznova razburjajo duhovi in odpira stara rana?
Slovenski in hrvatski poslanci so se včeraj in danes posvetovali o nadaljnih korakih Svojo nevoljo so danes izrazili b tem, da so vsi trije njihovi zastopniki v proračunskem odseku glasovali s Cehi proti di-spozicijskemu zakladu. Stvar pa s tem go-
lil.
Bila je žetev. Ob žetvi mora vsak grozno delati in grozno jesti in piti. Temu je bil Jakob navajen in zato je delal ob žetvi na vse pretege. To je bilo Tekli po volji Tekla je pa tudi kuhala, kakor ob žetvi, veliko in dobro. Pijače je bilo tudi dosti. To je bilo pa zopet Jakobu po volji. Žetev je minila v najlepšem miru in ljubezni Tekla je vodila vse in ukazovala povsod. Jakob je bil s tem zadovoljen in si je mislil: ona ve vse, kje in kaj, naj torej ukazuje, — kedar bom pa jaz to vedel, potem bom ukazoval jaz.
Ko so pripeljali zadnji snop v skedenj, dopraznovali dožetvino, reče Tekla Jakobu: »Slišiš, mož, zdaj smo hvala Bogu, doželi in dokončali najsilnejše delo; ti zdaj tudi že veš, kje je katero polje : hlapca dava lahko stran.«
Jakob je sedel ravno za mizo po večerji in kadil. Na te besede vzame lulo iz ust, pljune na tla, pogleda strme Teklo in vpraša: »Zakaj pa?«
»'/je zopet pljuješ na tla!« zavpije Tekla. »Ali ti nisem povedala, da imaš tam pljuvavnik. Vanj pljuvaj! Bodi vesel, da sem ti dovolila v sobi kaditi; rajnik ni smel.«
»Zato ne, ker jo bil neumen!« odvrne Jakob mirno.
tovo ni šo končana, ako namerava vlada izvršiti v Stiirgkhovi resoluciji izraženo nakano.
Dispozicijski zaklad — vsprejet.
Avstrijski mali parlament je včeraj izrazil vladi zaupanje, ker ji je dovolil dispozicijski zaklad. Zaupanje sicer ni posebno veliko, ker je bila postavka sprejeta le z 22 proti 17 glasovom, vendar je Kocrber zadovoljen, ker ga niso zapustili Slovanom vedno „zvesti" Poljaki, kajti proti dispozicijskemu zakladu so glasovali lo: Jugoslovani, Mlado-čehi, Vsenemci, nemška ljudska stranka, nemški agrarci in eoc. demokratje. Mnogi poslanci so, kakor eta naglašala v svojih govorih baron Morsey in Prohazka, glasovali za to postavko ne radi zaupanja vladi, marveč radi tega, ker potrebuje vlada v sedanjem boju z Mažari krepke opore od strani parlamenta in ker pričakujejo, da se bo vlada ozirala na liudske želje.
Govoril je tudi ministerski predsednik Kocrber. Rekel je, da je vlada od nastopa vlade vedno zvesto vztrajala na stališču narodnostne pravičnosti (!) in da se bo tudi v bodoče izkazovala popolno lojalno (!) v narodnostnih vprašanjih.
Poslanec baron S o h w e g e 1 je izjavil, da glasujejo liberalni veleposestniki za dispo-ziciiski zaklad za to, ker hočejo ostati zvesti načelom ustave.
Budgetni odsek je potem rešil še ostali poglavji »ministerski svet« in »upravno sodišče«, in s tem rešil ves državni proračun. Preostaja le še finančni zakon, ki pa ne bo dal povoda daljšim razpravam. Ministerski predsednik je zadovoljen z izidom in se z mirnim srcem poda lahko v Budimpešto k razpravam o avtonomnem carinskem tarifu.
Slovaki in Mažari.
Stališče Slovakov v javnosti je mnogo težavneje, nego so si dosedaj mislili sami, kajti šele sedaj se je pokazalo, kako pogubna je bila pasivnost, ki jo je gojila desetletja slovaška inteligenca.
Mesto, da bi njih izvoljeni zastopniki v državnem zboru borili se za pravice svojega naroda na šolskem, politiškem in na-rodno-gospodarskem polju, morajo se biti za najprimitivneje pravice, ki so jim celo v zakonu zajamčene. V okrajnem zastopu na slovaških tleh slovaški zastopnik sedaj ne sme razpravljati v svojem jeziku, čeravno je ta pravica zakonito zajamčena. Vsled dosedanje nedelavnosti slovaške inteligence si upa mažaron izjaviti, da je narodnostni zakon že davno zastarel in neveljaven. Le v dveh okrajnih zastopih se še razpravlja slovaški, ker so se zastopniki vedno posluževali samo slovaščine, povsod drugod, kjer so popuščali v tem oziru in govorili raje mažarščino, je sedaj slovaški jezik izključen.
»Ne neumen! Bistrejši od tebe, da boš vedel.«
Jakob se še ne zmeni za to in vpraša vnovič : »Zakaj pa hlapca stran?«
»In to še vprašaš? Ali ga ne bi zastonj živila in plačevala, ko si zdaj ti tukaj?«
»Aha, tako tedaj misliš, da bi jaz sam obdelal teh osemdeset mer in tudi sam oskrboval živino?«
»Kajpada. Rajnik je to tudi delal.«
Jakob odmaje z glavo in reče počasi in mirno, kakor kedar kedo bere iz bukev: »Iz tega ne bo nič! Tvoj rajnik naj je delal, kar je hotel, jaz nisem rajni. Jaz nisem semkaj prišel za težaka, prišel sem za gospodarja. Hlapec ostane pri hiši in jaz mu bom pomagal delati — vestno.«
Tekla izbuli nanj strmeče oči: »Ali morda misliš to v resnici?«
»Kaj sem otrok? Kar sem rekel, sem rekel«
Hoj, kako se vam je razgadila ta Tekla! Poskočila je, kakor bi trenil in so je udarila v kolk: »To bi videla, kedo je gospodar v hiši! Pol zemlje je moje : jaz ukazujem. Hlapec mora precej od hiše!«
»Zapodi ga,« reče Jakob vedno hladno, »ali to ti povem: od tistega hipa, ko prestopi hlapec prag, ne položim prsta na nobeno delo in ne preložim križem bilke.«
Razmerje mej Avstrijo in Rusijo.
Pred nekaj dnevi smo omenili, kako silno neljubo je našim nemškim zaveznikom, da je naš prestolonaslednik Fran Ferdinand odpotoval v Petrograd, in kako skušajo razni nemški listi zmanjšati veliko važnost tega potovanja, kakor da bi bilo zgolj vljudnostni čin in ničesar drugega. Tako pa sodijo, kot smo že omenili, samo v Nemčiji, kjer se boje s pravo barvo na dan. Vse drugače piše glasilo pariške vlade „Temps", ki pravi mej drugim: »Avstrijo in Rusijo zbližuje sedaj nov skupni interes, ki jima nalaga, da morata nastopiti proti Nemčiji. Tu ni gonilna moč grof Lambsdorff, marveč tu nastopa kot režiser finančni minister W i 11 e. Gre se namreč za trgovinske, industrijske in gospodarske interese obeh držav. Obema državama je enako nevaren novi nemški carinski tarif, ki ga je grof Bulo\v poklonil nemškim agrarcem.« — Končuje pa ta list z besedami: Sedaj so merodajni za življenje narodov pred vsem gospodarski interesi; ti interesi so sedaj za sklepanje zvez mnogo važneji nego dinastiške razmero in volja državnikov! — Kakor znano, je berolinBka „Post" bobnala samo na dinastiške razmere in na podlagi teh označila trozvezo za nerazdružljivo.
Avstroogrsko-srbska pogodba.
Z ozirom na izjavo bivšega srbskega ministra Mijatoviča, da je v letu 1881 res sklenil pogodbo z Avstro Ogrsko, se iz Bel-grada še naslednjo poroča: Razun že znanih določb nahajala se je v pogodbi tudi točka, po kateri so srbska vlada zavezuje, d a brez vednosti in dovoljenja A v-stro-Ogrske ne bo sklepala nikakih pogodb z drugimi državami. Pogodba bi bila morala veljati do konca leta 1893, a je ostala v veljavi faktično samo do odstopa kralja Milana od vlade. Tedaj jo pogodbo kralj Milan izročil regentu R i s t i č u, ki jo je zaprl v svojo miznico in ni poznejšim radikalnim mini-sterstvom o tem ničesar sporočil. Po znanem državnem polomu dne 1. aprila 189B jo je izročil Ristic kot še veljavno tedanjemu ministerskemu predsedniku Dokiču in kmalu potem je bila objavljena kratka vsebina v „Revue des deux Mondes" in pa v „Koln. Zeitg." Prvi list je bil obveščen o njej iz Petrograda. Sedaj se z gotovostjo poroča, da se nahaja original te pogodbe v arhivu ruskega zunanjega ministerstva. Na kak način je pogodba dospela tje, seveda ni pojasnjeno.
Loubetovo potovanje v Petrograd.
Za avstrijskim prestolonaslednikom in nemškim cesirjem se napoveduje obisk glavnega mesta ruskega carstva tudi od strani predsednika francoske republike Loubeta. O tem potovanju Be razpravlja v javnosti že dalj časa in iz najnovejših poročil se je dalo
»To bomo videli!« zavpije Tekla.
»Videli bomo!« pristavi Jakob in iztr-kava lulo.
Tekla leti od jeze venkaj, in on je slišal, kako vpije na dvorišču nad hlapcem in mu odpoveduje službo. Jakob se za vse to nič ne zmeni. Sezuje si počasi škornje, poklekne k oknu, in ko odmoli, gre venkaj pogledat v hlev in na dvorišče, če je vse v redu.
Tekla ga sreča in se nanj zadere : »Kam
greš?«
»Pogledat, če je vee v redu.«
»Kajpak, tebe bo čakalo ! Bila sem že jaz sama povsod. Pojdi spat!«
»Ce si bila ti, ni treba meni!« odgovori Jakob malomarno, gre v sobo, sleče se in se vleže.
Predno je prišla Tekla, da bi se tudi vlegla, spal je že Jakob spanje pravičnih, globoko dihajo. Tekla se je premetavala s strani na stran; od jeze ni mogla zaspati.
Ko sliši, kako mirno spi Jakob, sune ga jezno v ramo.
Jakobu se je ravno sanjalo, da je v konjaku. Obrno se malo in zavpije iz sanj: »Ej, šimlja, menda ne boš bila'«
In mesec se je smehljal prijazno v sobo, kakor bi gledal na otročje ležišče.
(Dalje prih )
Priloga 32. štev. „Slovenca" dn6 8. iebruvarija 1902.
«klepati, da odpotuje francoski predsednik že takoj v pričetku prihodnje pomladi. Toda v Franciji vladajo čudne razmero. Gotovi, republiko »ohranjujoči« elementi še sedaj ne morejo pozabiti neljubega jim cbiska ru sktga carja. Njih ogorčenost se bo torej s potovanjem Loubetovim v Petrcgrad še bolj pomnožila. Takih razmer si pa francoska vlada ne želi sedaj, ko so pred durmi — nove volitve v parlament. Vsled tega se je v ministorskem svetu določilo, da odputuje predsednik Loubet šele po zavrženih volitvah, ki se vrše v drugi polovici aprila in v prvi polovici maja, torej v zadnjih dneh tega meseca. Seveda vsakdo dvomi, če bo imel ta vladni načrt kaj več vspeha, ker bo Lou-betovo odpotovanje itak že znano pred vo-litvijo.
Reforma poslovnega reda za angleški parlament.
Prvi državni tajnik lord Balfour je predložil te dni spodnji zbornici načrt, za pre-osnovo zborniškega poslovnega reda. Načrt omejuje pred vsem še bolj postavodajalno inicijativo posamnih članov parlamenta in določa, da se mora razpoložljivi čas kolikor le možno porabiti za vladne predloge. V to svrho se pričenjajo v bodoče seje spodnje zbornice ob 2. mesto dosedaj ob 3. uri popoldne. Od pol 3. ure pa zvečer do 7. ure se sme vršiti razprava samo o vladnih predlogah, potem še le pridejo na vrsto interpelacije in druge enake stvari, s katerimi so se doslej pričenjale soje. Ob 8. uri mora biti zopet završena razprava o interpelacijah in je čas do 9. ure odmerjen za okrepčilo. Od 9. do 12. ure se vrši zopet razprava o vladnih predlogah in še le po polunoči se sme zopet vršiti razprava o interpelacijah.
Pred Veliko nočjo se za predloge od strani poslancev odločita po dve večerni seji na teden, po Velikinoči pa samo ena ter po Binkoštih sploh le samo dve sredini seji, ves ostali čas se mora porabiti za vladne predloge.
Načrt določa dalje tudi kazni za neposlušne in nagajive člane angleškega parlamenta. Pri prvem protiparlamentarnem prestopku se kaznuje poslanec z izključitvijo od dvajsetih sej, (dosedaj se je izključevalo take poslance le za Bedem dni,) pri drugem za 40 in pri tretjem za 80 dni. Dosedanja najvišja taka kazen je bila mesec dni.
Tako ostrega poslovnega reda še ni kmalu kaka vlada predložila svojemu parlamentu. Radovedni smo, kako stališče bo zavzela zbornica napram temu atentatu na svobodo izvoljenih poslancev, s katerim hoče izvesti edino le svoje načrte in zatreti vsak najmanjši odpor. Vlada se pač boji bližnjih viharjev in se hoče s tem zavarovati pred njimi.
Glasovi o angleškem odgovoru.
Odgovor londonskega kabineta na posredovalno noto nizozemske vlade je v marsičem tako zanimiv, da se po pravici peča z njim malone vse evropsko časopisje. Na tem mestu hočemo omeniti le nekatere važneje izjave v tej zadevi.
Mej prvimi so se oglasili v zadevi angleškega odgovora burski zastopniki v Haagu. Ti najprej z, vso odločnostjo ugovarjajo trditvi londonske vlade, češ, da KrUger s svojimi tovariši od marca 1900 sem nima več nikakega vpliva pri zastopnikih v Južni Afriki in da nimajo od svojih vlad nikakih navodil. Res je nasprotno, da so v juniju 1901 burski voditelji na bojišču določno izjavili, da nočejo ničesar ukreniti brez vednosti Kriigerja in delegacije. Od tega časa se v tem oziru ni nič premenilo, kar bi zmanjšalo njih vpliv, o čemur so Angleži itak dobro poučeni, ker je v njih rokah kabelska zveza z Južno Afriko. Odgovor sam nikakor ni iznenadil Burov, ker vedo, da hočejo Angleži popolno ugonobiti burski rod, iznenadila pa jih je izjava, da je čas treh mesecev za potovanje v Južno Afriko predolg. Buri pravijo, da bo bodočnost pokazala, v koliko je ta doba predolga v korist miru.
Neki nemški list pravi, da se iz vsega odgovora zrcali angleška brezupnost. atein in Schalk-Burger imata po vladni izjavi v rokah vso vladno oblaBt, sam uhamberlain pa je izjavil v seji dne 20. januvarija, da
ta dva voditelja nista reprezentanta burskega naroda in da so z njima ne more pogajati o miru. Tu nekaj ni v redu ! Kitchener je v znani septemberski proklamaciji pre glasil vse Bure za vstaše in sedaj jo vlada voljna pogajati se njimi glede miru. Burski republiki so Angleži žo davno »anektirali« z Anglijo, toda o tem še danes ni obveščena nobena velesila. Taka obvestila, pravijo, na Angleškem »niso v navadi«, v berolinski pogodbi leta 1885 so se pa Angleži zavezali, da obveste vsaj mejaše o vsaki pridobitvi novega ozemlja, b takima anektiranima republikama se hočejo sedaj pogajati I S svojim odgovorom je Chamberlain odkril vso angleško slabosc in željo po naglem koncu vojske, ker sicer se izvedo avtentične stvari z bojišča in mir bi se moral sklepati na drugačni podlagi, kakor to žele angleški pohlepneži.
A tudi angleški listi, izvzemši seveda viadna glasila, ostro kritikujejo vladin odgovor, hvalijo ter odobrujejo pa korak nizozemske vlade. Splošno pa posnemajo iz odgovora, da se vlada sama nič več ne ogreva za brezobzirno nadaljevanje vojske in tako resno in mirno govori o miru, ki ga hoče na vsak način skleniti pred pretekom treh mesecev.
Nova nevarnost za Angleže.
Angleški list „Daily Mail" objavlja zanimivo poročilo iz Kapstadta, ki jasno osvetljuje sedanji, za Angleže skrajno neugodni položaj. Pravi namreč, da se je v kapski koloniji vnela meščanska vojska med Angleži in Afrikandi, poleg tega se je pa vnel upor Afrikandov v N a t a 1 u. Tu se nahaja že dvajset manjših oddelkov, Buri in Afrikandi so se združili in se skupno borijo proti Angležem. Posredovanjem Bothe in Dcweta dobivajo ti združeni bojevniki vedno dovolj živeža, konj in tudi novih moči. Guvernerjevo posredovanje se je izkazalo doslej brezvspešno, akoravno hoče pomilostiti vse voditelje.
Iz brzojavk.
Celjska gimnazija. Praška »Politik" javlja, da je naučni minister povedal posl. R o b i č u, da vlada vkljub vsprejetju resolucije ne bo v tej zadevi izvajala nikakih posledic. Slovenci se ne zadovoljujejo s to zasebno izjavo in zahtevajo oficielne izjave v odseku. — Mažari in Petrograd. Mažarski opozicijonelni poslanci bodo v ogrskem drž. zboru interpelirali, zakaj v spremstvu nadvojvode Frana Ferdinanda na poti v Petrograd ni nobenega ogerskega dostojanstvenika. — Nadvojvoda Fran Ferdinand je včeraj dopoludne došel v Petrograd. Na kolodvoru ga je sprejel car in veliki knez. Pozdrav je bil srčen. Godba je igrala avstrijsko himno. Nato se je podal nadvojvoda v palačo Ančikov, in se poklonil carici vdovi, nato se je peljal nadvojvoda v zimsko palačo in se poklonil carici. Včeraj zvečer je bila družinska večerja pri carski dvojici, po večerji pa gala — predstava v ere-mitagi. Ruski listi navdušeno pozdravljajo dohod avstrijskega prestolonaslednika v Petrograd. Na ruskih žel. postajah je bil slovesno sprejet. — Belgijska kraljica je, kakor se brzojavlja iz Bruslja, nevarno obolela. — Wai Hei W e i na Kitajskem namerava Angleška odstopiti Nemčiji. — Angleške izgube v Južni Afriki. Vojni urad v Londonu objavlja izkaz, glasom katerega je padlo do sedaj na bojišču 19.681 mož, 64334 mož so pa kot nesposobne za vojsko poslali v domovino. — Kitajski astronom, instrumenti. V nemškem drž. zboru so zahtevali soc. demokratje, naj vlada vrne Kitajcem instrumente, ki so jih za časa upora ugrabili nemški vojaki. — Nemiri v Afganistanu. Reuterjev urad poroča, da so tudi indijskemu uradu došla poročila o navstalih nemirih, ki se bodo spomladi še bolj pomnožili. — Ostavka saškega ministerBtva. Iz Draždan se poroča, da so vsi člani kabineta podali ostavko. Kralj se še ni odločil.
Dopisi.
Iz Železnikov, 4. februv. (t Mihael Thaler.) Danes popoldan ob 4. uri smo spremili tukaj k večnemu počitku ne le v
domači deželi, ampak tudi dalsč čez n)ene meje vsled trgovskih razmer mnogo znanega in obče sp-štovanepa trgovca, posestnika in krčmarja Mihaela Thalera, po domače Peč-nikovega. Dočakal je 74. leto svoje starosti, in preživel vse svoje štiri brate, ki so vsi delali čast ne le svojemu rojstnemu kraju, ampak tudi krajem svojega delovanja.
Starejša dva: Jakob in Janez bila sta obče znana trgovca v Trstu. Vsa Dalmacija, Grška itd. ju je poznala k t poštenjaka. Brat Anton je bil c. kr. sapeur narednik, pozneje c. kr. voiaški uradnik in nazadnje posestnik Karolovega dv< rca v Št. I.ju v Slov. goricah. Braf Tomu ž — kedo ga ni poznal, — bil jo sloveči župnik v Rojanu pri Trstu, mož, ki jt* znal hraniti in braniti Rojanu svoj domorodni značaj. Tudi več hčera je štela rodbina, izmed katerih je vsaka krepko delovala na mestu svojega poklica. Med sinovi je bil tedai Mdiael najmlajši. Na starosti, in tudi na imetju nekoliko opešani oče mu ni vtrpel dati tolike šolske izomike, kakor prvim štirim sinovom, to pa je dohitel pokojnik sam s svojo bistro umnostjo in neumorno marljivostjo. Poročen z enako marljivo in spretno gospodinjo iz znane Lavtarjeve hiše se je pospel kmalo do tolikega imetja, da ni dal le šolati vseh svojih sinov, in pomagal jim a tem k odlični veljavi, ampak poleg tega se sam pospel do zdatnega premoženja in lastnika štirih hiš. Vsem ptujim potnikom je bila na najboljem glasu postrežljiva Thaler jeva gostilna.
More se pa tudi priznati, da je rajni darove, ki mu jih je naklonil Gospod Bog, obračal zelo v dobro. Koliko otrokom je bil n.flpr. krstni in birmski boter, ni lahko prešteti. Poleg drugih dobrih del je zlasti rad pomagal pri zidanju novih cerkva. Ko se je gradila tukajšnja krasna lama cerkev, bil je župniku č. g. J. Mraku pravcata desna roka. Ime njegovo znano je bilo dobro pri zidanju cerkva v Davči, v Mariboru, v Cerov-ljah v Istri, in tudi pri nameravanem pre zidanju slovečega trsatskega svetišča se je že oglasit z ženo in hčerjo Ivano kot redni darovalec. Odpiral je o tem radodarno roko sam, pa nagovarjal in vnemal tudi druge za taka in enaka dobra dela. S kratko besedo: prav veliko znanih in skritih dobrih del šlo je pred njim v večnost, torej zamo remo tudi misliti, da mu je bil Gospod Bog o smrti, na katero e je z večkratnim pre jemanjem svetih zakramentov skrbno pri* pravljal, tudi milostni sodnik.
Pogreb so mu priredili hvaležni otroci tako slovesen, da, velikanski, kakor je bilo za naš kraj sploh mogoče, in kakor se kaj enakega tu redko kedaj vidi. Sprevod vodil je veleč, gospod Tomaž Potočnik, župnik brezniški, kot nečak rajnega, ob azistenci osmerih čč. gg. duhovnikov domačih in iz okolice. Udeležila se je pogreba vsa šolska mladina z zastavo, nositelji mnogih drago cenih vencev, požarna bramba ▼ paradi, pevsko društvo vsi inteligentni domačini in tudi mnogo njih iz Zalega Loga, Selc in Škofje Loke, ter neštevilne množice občinstva domačega in iz okolice. Naj se po dolgem in mnogoletnem trudu mirno odpočije; Bvetila mu večna luč!
Iz Idrijske okolice. Nov manever, po katerem bi naši idrijski liberalni komandanti radi ohranili svojo tako težko pridobljeno postojanko v našem kmečkem volivnem okraju, so si izmislili naši netonzuriranci na ta način, da v „Jednakopravnosti" zabavljajo nad dvema novima posojilnicama, kateri se snujeta na Gori nad Idrijo in na Vojskem. Seveda sta hitela te zabavljice takoj ponatisniti „Slovenski Narod" in ljubezniva goriška »Soča", katera menda doma ne najde dosti radovednih očij, ki bi jo brale, zato pa škili na Kranjsko.
Kako je s tem? V resnici delata duhovnika na Vojskem in Gori, da bi pomagala kmetom s posojilnico strogo po Raiffei-senovem sistemu. Drugod take posojilnice, zasnovane za majhne kraje, priporočajo in podpirajo. Omenjamo samo Nižjo Avstrijo, kjer je bilo že v začetku 1. 1895 268 takih hranilnic in posojilnic. Deželni odbor pod pira kar največ mogoče snovanje takih zavodov, jih nadzoruje ; ministerstvo je dovolilo ravno takim posojilnicam največje ugodnosti in olajšave, — no sedaj pride pa naša blebetava „Jednakopravnost", ki kaj klerikalnega" še nikdar ni mogla trpeti, in pravi: To vse vkup ni za nič. „Srečni kmet, sedaj ti bodo ti črnuhi delili denarja, kolikor boš hotel, pri volitvah pa ti nastavijo nož na prsi in gorje, ako se upaš biti drugega prepričanja, kakor tvoji pijani župniki". Kdo nastavlja kmetom ob volitvah nož na prsi, o tem bi kmetje sami lahko največ povedali. Omenjamo samo, da smo ob zadnji deželno zborBki volitvi morali preskrbeti izjavo, katero je podpisalo več odbornikov naše okrajno hranilnice in posojilnice v Idriji; v tej so izjavili, da ni res, kar so liberalci trdili, da bi bilo treba takoj vrniti dolg onim kmetom, kateri bodo volili na katoliško stran.
Tudi zanimanje za novi posojilnici med kmeti priča, da kmet dobro vč, komu lahko
zaupa bvoje premoženje. Ne bojte so nič za ubozega kmeta; kmetje pri novih posojilnicah dežive presenečenje, katero bodo ne dolgo, amjjak vedno pomnili. Spoznali bodo, da je bilo vendar le bolje, ko so pomagali do Čistega dobička svojemu zavodu nego pa raznim zavodom po mestih, v katerih se na kmetov račun in s kmetovim denarjem delajo dobički in zidajo krasae palače, v tem ko sam niti toliko ni pridobil, da bi raztrgano streho zakrpal.
Na drugo bedarije naše »Jednakoprav-nosti« ni vredno odgovarjati. O g. »nuncu* n. pr. pravi, da »nima nikakega premoženja«, eno vrsto pozneje pa trdi, da duhovnik »ne izgubi ničesar, saj svoje k a p i t a I e skrije, da še fi-jkus ne more do postavnega davka«. Enako je trditev, da je Gorski duhovnik »izbral v odbor še dva moža, ki ne znata niti pisati niti brati«, grda laž, kakoršnih smo pa v »Jednako-pravnosti« že vajeni. Gorski si je izbral v odbor še pet mož, ki so pa vsi svoja imena podpisali lastnoročno y pričo c. kr. sodnega uradnika. Ali mar zna pisati le oni, ki se podpiše vpričo notarja?
»Božjim namestnikom« pove njih stara prijateljica, ki rada po »farovžih« stika, da se njih podjetja prav nič ne ustraši. Gospodje so tega veseli, le ne vemo, jeli gredo take besede liberalcem res od srca. Doslej so liberalci le tiste naprave napadali, ki so jim v škodo. G. Tinče naj pa pove, kateri »božji namestniki«, ki pri zadrugah delujejo, Bvoje »malhe polnijo«! Toliko, kolikor ima g. Val. Lapajne sam od okrajne hranilnice v Idriji, vsi tajniki in blagajniki vseh RaifTeisnovih skupaj v našem sodnem okraju ne bodo imeli.
Mi vas nismo vprašali, čemu snujete svojo novo mestno hranilnico, pustite torej popolnoma pri miru tudi one, kateri drugod v okolici snujejo ali bodo snovali nove čaBU primerne denarne zavode. Pozdravljajte jih z nami vred : Bog jih obudi tudi drugod, ne le na Gori in Vojskem!
Iz Vel. Žabelj na Goriškem, 5. februv. (Kuga v Velikih Žabljah.) Blagor, trikrat blagor naši občini, dobila je odre-šenika in velikega preroka v osebi »naprednega« učitelja Vuga. Ta nas bo rešil križ-kega jarma, davkov in »farške komande«, ozdravljal bo tudi okužene po farški kugi«, katero je baje zasledil v farškem Btranifiču. Pa naj pazi, da se pri tem človekoljubnem delu ne naleze i sam kakšnih kužnih »glivic« . . . Način »naprednega« zdravljenja pa je še poseben : v »luknjo« vse okužene klerikalce! Pa ne gre! Našega duhovnika so krivo obtožili, da jo žugal pri zadnjih deželnozborskih volitvah nekemu volivcu s peklom in hudičem, da mu je obljubljal jedače in pijače in denarja za glas, a opazili smo, da je vso to le golo obrekovanje, kajti glavna priča, oni volivec sam, je izjavil, da to ni res in da ga so izvestni na-prednjaki v naši občini prisilili in premotili, da je podpisal ono krivično obtožbo proti našemu duhovniku.
Izpred sodišča.
Starega očeta ustrelil. Dne 10. nov. m. 1. vrnil se je kmečki fant Janez Smrekar od vojakov na svoj dom. Njegov brat Jože je vzel puško, katero so imeli pri hiši radi strahu pred cigani in jo je kazal svojemu bratu. Dvakrat je Jože pritisnil na petelina, a puška se ni sprožila, potem pa je pozval svojega brata, »naj mu pokaže, kako je pri vojakih streljal«. Janez je zagrabil puško, v istem hipu pa se je puška sprožila in zadela starega očeta Janeza Habiča, ki je šival v sobi. Janez Habič je par dni po tej nesreči umrl. Dež. sodišče je obBodilo Janeza Smrekarja na 14 dnij strogega zapora. Janez je žalosten šel domov v Javorje.
Fant s smrtnonevarno rano pred sodiščem. Mnogo sitnosti je delal mladi Jurij Benedičič kmečkemu posestniku Jožefu Klemenčiču na Topolah. Zalezoval je njegovo 16 letno deklo in jo speljeval na ples. In kadar se je Benedičiču posrečilo dekle za nekaj časa izvabiti, tedaj je na glas ukal na jezo njenega gosprdarja. Jožef Klemenčič je Jurija Benedičiča večkrat prepodil, dne 1. januvarija pa ga je prepodil na malo preobčutljiv način. Udaril ga je s krepelcem po glavi s tako silo, da je fantu počila črepinja. Jožef Klemenčič, kateremu Bta dala županstvo in župnik izborno spričevalo, je včeraj pred deželnim sodiščem zagotavljal, da je hotel sitnega Jurija le »majhno ustrašit", in res je ves njegov naBtop kazal, da hudega ni nameraval. A dejanje se ne da več izbrisati ! Kot priča je bil zaslišan Jurij Benedičič, ki je prišel v Ljubljano z ognojeno rano in zdravnika sta konstatirala, da ima Benedičič še vedno odprto črepinjo in da je skrajna nevarnost, da se mu no ognojo tudi možgani, b smrtno nevarno rano jo Benedičič naredil dolgo pot v Ljubljano in na prigovarjanje zdravnikov, naj takoj gre v bolnico, sicer bo umrl, je neverno zmajal z glavo češ: „Me nič ne boli". Menda je hotel
odiflču dokazovati žilavost kranjskih fantov, ožef Klemenčič je bil obsojen na 4 mesece težko ječo, poostreno ■ postom.
Pljanee, ki ne vidi več, ampak manj. Mesarski pomočnik Pr. P r e m k, rojen 1. 1874 v Šmartnem pod Šmarno goro, je že izkušen tat. Krojačev in čevljarjev ne mara, zato vse potrebščine pokrade. 28. maja je Aloj. Kleinšku v Dobu pokral nekaj obleke, a tudi na druge strani je raztegnil svoje delovanje. Tudi »pintelec* se nahaja med ukradenimi stvarmi v znamenje, da se je dobro znal preskrbeti. Za spomin je pri okradenih pustil dele stare svoje obleke. Ukradel je nekemu ribiču tudi 8 rib in pri tem delu — ribe žejajo — spil 8l/» litra vina. Dočim pijanec vsako stvar dvojno vidi, ja Premk pred sodiščem včeraj zagotavljal, da je videl samo 4 ribe in da je samo 4 ribe ukradel. »Kar sem škode naredil, bom iz dote povrnil", izjavljal je ponosno Premk. Sodišče mu je dalo 10 mesecev ječe poostrene s postom.
nŠpasu. Hifner Janez iz Godešič in Peter Jugovec sta sev29. dec. 1. 1. v družbi prijateljev vračala iz Školje Loke proti domu. V „špasu" so se fantje „rukali in trgali". »Špas" je končno prišel na višek, ko je Jugovec pričel Hafnerja zbadati z nožem. Hafner si je hitro izposodil nož od prijatelja in sunil Jugovca tako, da je dobil Jugovec smrtnonevarno poškodbo. Dobri Jugovec je to rano res vzel „za špas", sodišče pa ni bilo tako blagohotno in tako je prišlo, da se je včeraj Janez Hafner moral na veliko žalost svojega prijatelja Jugovca zagovarjati pred dež. sodiščem. Jugovec mu je požrtvo valno kot nekak odvetnik stal ob strani in se strinjal popolnoma z izjavo Hafnerjevo, da se je Hafnerju »le drugače roka obrnila" in da ga ni mislil zadeti z ostrino. .Janez ni vedel, tla bo klina šla noter", je zatrjeval sodnikom Jugovec, pa sodišče je vseeno dalo Hafnerju 6 tednov zapora, »da bo takih dpasov sit."
Liter kuhanega vina je spravil delavca v Mojstrani Jerneja Novaka v tako razboriti položaj, da je v Rabičevi gostilni pričel med goste metati krožnike in kozarce in dva svoja »prijatelja« pri tem bombardo vanju ranil. Za tretjo »žrtev« si je izbral orožnika Ferd. Muniha, katerega je počakal pred hišo in mu z udarcem v obraz pokazal svoje spoštovanje, ne da bi vedel, ako je orožnik v Blužbi, ali ne. Skoro je bil zopet za orožnikom z odprtim nožem, tu pa st je orožnik postavil v službo s klicem: »V imenu postave« in zamahnil po Novakovi razgreti butici. Novak se je pokazal pred dež. sodiščem kot dobrega igralca. Pravil je, da mu je »enkrat nekaj na glavo padlo«, dokazoval je, koliko pijače je spil, »navrh pa še liter kuhanega vina«. To ve levažno »dobro« dejstvo — liter kuhanega vina — so priče potrdile, niso pa mogle potrditi, da bi bil Novak, kljub obilo za-vžiti pijači — na usta mu namreč nikdar ni nič padlo — tako pijan, da bi ne vedel, kje je. Pri predsednikovih vprašanjih in pojasnjevanjih delal je Novak tako začuden obraz, kakor bi mu predsednik pravil nekaj popolnoma novega, kar še nikdar ni slišal, kaj še le doživel. »Prav nič ne vem«, je bil dosleden odgovor Jerneja Novaka na vprašanja gg. sodnikov, ki so se jako zanimali za njegovo »pozabljivost v pijanosti«. Novak se je t>e le zavedel, ko mu je sodišče naložilo eno leto težke ječe. Časa bode imel torej dovolj domisliti se vseh dogodkov. Jernej Novak menda le obžaluje, da ni »povrh« spil dveh litrov kuhanega vina — potem bi obležal pod mizo in potem bi skoro gotovo ne prišel v take konflikte, ki so mu donesli 12mesečno treznost.
Poljaki * Gorenjskega. Trije poljski delavci pri železniški zgradbi v Hrušici so prišli nekfga lepega dne v navskrižje. »Trpeči« del med njimi je bil Jaroš Gregoršek, kateremu sta tovariša »puščala« na raznih krajih. Najhujše ga je zdelal St. Sialoš, ki je dobil za to včeraj pred dež. sodiščem 3 mesece zapora, Peter Mošinski, ki je Gre-gorška oplazil z debelim kolom, a ga samo malo opraskal, je dobil 24 ur zapora. Tako si bodeta brata Poljaka poleg gorenjskih krasot imela priliko ogledati tudi krasote ljubljanskega Zabjaka.
Tedenski koledar.
Nedelja, 9. februv.: 3. predpepel-nična, uiril Aleks.; evang.: Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. — Ponedeljek, 10. februv.: Skolastika d. m. — Torek, 11. februv.: 7 ustan. služab. M. D., Pust. — Sreda, 12. februv.: Evlalija d. m. Pepel-nica. — Četrtek, 13. februv.: Katarina Ric. d. — Petek, 14. februv.: Valentin m. — Sobota, 15. februv.: Favstin in J~-vita m. m. — Solnce izide 10. februv. ob 7. uri 15 min., zaide pa ob 5. uri 14 min. — Lunin spremin: Prvi krajec 15. februv. ob 3 uri 55 min popoldne. —■ M u • sioa sacra v nedeljo 9. februv.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo „Panis angelicus" zl. Friderik Koenen, graduale in traktus „Tu es Deus* zl. Ant. Foerster, po darovanju »Jubilate" zl. Kaspar Aiblinger. — V mestni cerkvi sv. Jakoba
velika mala ob 9. uri: Mašo Cunibert v D-moll zl. P. Rampis, graduale »Tu es Deus« zl. Ant. Foerster, ofertorij »Benedictu« es" zl. dr. Fr. Witt.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. februvarija.
Premembe pri polit upravi Postojnski okrajni glavar g. Vil) L a s e h a n pl. Moorland je pozvan kot referent k deželni vladi. Vodstvo tega okr. glavarstva prevzame deželnovladni svetnik g. dr. Ludv. T h o m a n pl. Montalmar.
Ponižno vprašanje do naših liberalcev. Drž. poslanec, socijalni demokrat Pernerstorfer, govoril je v budgetnem odseku proti slovenski celjski gimnaziji. Imenoval jo je „Trutzburg" Slovencev na nemškem posestnem stanju. Rekel je, da je že leta 1896. glasoval proti slovenski celjski gimnaziji, da se čuti Nemca v tem vprašanju. Leta 1896. v lepem mesecu juniju, ko so na Viran-tovem vrtu v Ljubljani krasno' zelenela drevesa, govoril je na tem vrtu isti gospod Pernerstorfer socijalnim demokratom pa tudi slovenskim liberalcem, med katerimi je bil dr. Tavčar. Liberalci so mu ploskali, in kot pripovedujejo viri, slišali so se tudi klici „hoch". »Slov. Narod" pa je Perner-storfeja z veliko ognjevitostjo branil in zagovarjal proti grdim krščanskim socijal-cem. To je bilo leta 1896. In takrat in tudi letos je bil Pernerstorfer proti slovenski upravičeni, pravični zahtevi. Vprašamo, ali se gg. liberalci še spominjajo tistih ovacij, katere so leta 1896. priredili v Ljubljani Pernerstorferju ?
Učitelji zoper »Učit. Tovariša«. »Učiteljski Tovariš« si je pri istrskih učiteljih temeljito juho zasolil s svojim liberalizmom. Mislili so, da bodo v svojo liberalno zvezo spravili tudi druge jugoslovanske učitelje. A Istrani so se kmalu naveličali svojih »inteligentnih« zaveznikov pod vodstvom ljubljanskih liberalcev. »Krčko učiteljsko družtvo« je predložilo »Savezu dalmatinskih učitelja«, da bodi odslej »Učiteljski Glas« glasilo ne le imenovanega društva, ampak tudi ostalih hrvaških učiteljskih društav v Istri. — »Naša Sloga« pristavlja k temu: »Ovaku odgovarjaju istarski učitelji »Učitelj skom Tovarišu", koji je radje i više vjero-vao jednomu narodnomu odpadniku, nego li svemu slavenskomu učiteljstvu Istre.« Čim dalje bodo naši liberalni učitelji delali po Jelenčevem receptu, tem več učiteljev bo odpadlo od njih.
Ooška afera pred najvišjim sodiščem. Poroča se nam, da je vsled pritožbe ničnosti, ki jo je zoper razsodbo ljubljanskega sodišča uložil kurata Ferjančiča zagovornik dr. Brejc, najvišje kot kasacijsko sodišče odredilo javno razpravo na Dunaju na dan 2. maja t. 1. ob pol 10 uri do-poludne.
Za slovensko vseučilišče v Ljubljani so poslali potem mestnega magistrata peticije na državni zbor: »Krajni šolski svčt« in „Učiteljstvo ljudske šole" pri Kapeli blizo Radgone; »Pevsko društvo" in „Obrtnijsko društvo" pri Sv. Magdaleni spodnji v tržaški okolici.
Indeks, papež in »Slov. Narod«.
Začuden prašal bo bravtc: Kako se pa to ujema? Takole: »Slov. Narod« pišo v torek: Leo XIII. na indeksu. »Rapel" poroča iz Rima: »Ko je ravnokar kongregacija indeksa pregledovala imenik prepovedanih spisov, je na6la, da je med istimi tudi spis sedanjega papeža Leona XIII. ki ima naslov: »0 pre-sveti krvi device Marije«, 1. 1874. izdal nadškof Joahim Pecci. Kongregacija je našla v dotični knjigi nauke, »močno dišeče po hc-rezi« ter je dala I. 1875 delo na indekB — Da se sedaj stvar nekoliko ugladi z ozirom na papeževo dostojanstvo, so papeževo ime izbrisali iz čelnega lista. — Preglejmo te trditve po vrsti. Na indeksu je samo ena knjiga, na katero bi se mogle nanašati trditve »Slov. Naroda«. Naslov te knjigo je: Del sacratis-simo sangue di Maria. Studii per ottenere la festivita del medesimo. Perugia 1874. Na indeks je bila postavljena ta knjiga z dekretom z dna 13. januarja 1875. Druge knjige s takim naslovom in iz istega leta ni na indeksu. Stara izdaja indeksa imena pisca te knjige sploh ne priobčuje, le opombo ima: Auctor laudabiliter se Bubjecit, et opuB re-probavit. Nova popravljena in pregledana
izdaja indeksa, ki je izšla že leta 1900, navaja tudi ime piščevo, in sicer je bil to Garlo Paoletti. Navzlic tem dejstvom pa trdi »Slov. Narod«: 1. da šele sedaj pripravljajo novo izdajo indeksa, 2. da je v prejšnji izdaji kot auktor omenjene knjige naveden sedanji papež, 3 da so iz nove izdaje črtali ime papeževo. Zadnjič je „Slov. Narod" zadovoljno vskliknil: »Petrova skala se ruši!« Naj bo prepričan, da race še nobene skale podrle niso.
Lahi in Celje. Laški državnozborski poslanci so pomagali v odseku do zmage Sttlrgkhovi resoluciji v nadi, da bodo vsi Nemci glasovali za njihov predlog — za premeščenje hrvaške gimnazije iz Pazina. Pri glasovanju o tej Rizzijevi resoluciji so pa nemški konservativni in kršč.-soc. poslanci glasovali s Slovani proti Rizzijevemu predlogu. Tako so Lahi pogoreli.
»PiccoIj" pretaka bridke Bolze radi nemške nezvestobe pišoč:
»Bolestna in trpka je konstatacija, iz katere naj si Italijani crpijo pouk. Jasno je, da enemu delu Nemcev so Italijani predmet takega nasprotstva, da ne poštevajo koristi zveze z Italijani, niti ne dolžnosti hvaležnosti in lojalnosti.« Potem pa žuga »Piccolo", da »pazinska stvar« s tem še ni zapuščena in da bodo že skrbeli v plenarni razpravi, da njihov glas za Celje ne bo poplačan na takov način! Aha, torej je res: prodali bo svoje glasove ali druga pogodbena stranka jih je jednostavno opeharila! »Piecolo" ima prav, ta konstataoija je res bridka in trda, ali tudi to je res, da so Italijani dobili prav tako plačilo, kakoršno so zaslu-ži 1 ij
Častno svetinjo za 40 letno službovanje je priznal deželni predsednik tovarniškemu mizarju Jan. Rozmanu v Dolu pri Ljubljani.
Zopet laški vspeh? Včeraj je bila naznanjena seja občinskega sveta v Pulju, da protestira proti laško-slovenskim napisom na isterski železnici. Sejo eo pa v zadnjem trenutku odpovedali, ker je z Dunaja prišla brzojavka, naj se protest opusti, ker laški poslanci posredujejo v tem oziru pri vladi in imajo mnogo upanja na vspeh. »Piccolo" poroča, da je prišel nalog, naj se za sedaj nabijanje dvojezičnih napisov opusti!
Prelat Karlon. Preč. g. prelata Alojzija K a r 1 o n a so včeraj prevideli z bv. zakramenti za umirajoče.
Meščanski klub v Ljubljani ima prihodnji ponedeljek točno ob pol 8 uri na večer svojo predpustno zabavo v svojih društvenih prostorih v »Katoliškem domu". Sodeluje meščanska godba. Odbor pričakuje, da se člani in njih prijatelji v obilnem številu udeleže te zabave.
Načrt poslanca Ploja o termino-kupčiji. Nekateri listi so poročali, da je poslanec Ploj načrt zakona o termino kupčiji z žitom tako predelal, da ga zbornica sprejme soglasno, a odkloni vlada. V parlamentarnih krogih se tej vesti oporeka, meni se pa, da bo predelani načrt sicer prepovedal blanko-termino-kupčijo, podrobne določbe bodo pa neki take, da v praksi zakon ne bo imel nobene veljave. Tak načrt bi seveda odobrila vlada, a ne — zbornica. — Sicer pa dvomimo, da bi bilo na tej vesti kaj resnice.
Notar dr. Radey suspendiran Včerajšnja številka „Grazer Zeitung" naznanja, da je nadsodišče v Gradcu notarja dr. Radeya provizorično suspendiralo. O vzroku se govore različne Btvari, vendar natančnega še ni nič znanega.
Poročila se je v Kanalu gd3. Eliza Manzoni z g. Adolfom Z o r z i.
Poljaki in slovenske planine- Piše se nam: V »Slovencu« smo čitali, da so pričeli Poljaki živahno akcijo proti nemškim zdraviliščem, katerih ne bodo več posečali. Ali bi ne bilo sedaj nujno umestno, da »Slov. planin, društvo« ali kak drug faktor prične v poljskih časopisih agitacijo za slovenske planine in zdravilišča na Slovenskem? Poljaki so doslej bolj redko prihajali med nas.
»Rimobombeži« na Gorenjskem. Iz
Šmartnega pri Kranji so nam piše: Pred tednom je po naši fari raznašal nek agent štiri brošure in sv. pismo v slovenskem prevodu. Ljudje so porabili ta materijal za kur-
javo peči, nekateri pa so jih prinesli v žup-nišče, kjer so se v isti nsmen porabile. Ako menijo „Rimobombe2i«, da bodo pri nas kaj opravili, se selo varajo. — Torej pozor!
Javno predavanje bodo prihodnjo . sredo točno ob '/,8. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega doma".
Ljubljanske novice. Zastrupil se je v beljaških toplicah, kakor smo že včeraj poročali, bivši trgovec Andrej D i o t r i c h iz Ljubljane, ki pa ni bil zastopnik Dreherjevega, ampak Budjejeviškegs piva. Danes se poroča, da g. Dietrich ni mrtev, ampak Be nahaja v beljaški bolnioi
—	Ljubljančan skočil v morje. Tesar Janez Ulčar, star 26 let iz Ljubljane, je v Trstu skočil v morje in utonil — Ver-Bohnungsball štev. 2. O tem plesu nemških častnikov v »Narodnem (!) Domu" pišejo »Novice" : »Črnogledi narodnjaki sicer brusijo jezike in se ujedajo, ali to nas nikakor ne sme motiti, ker ti ljudje ne poj-mijo novodobnega naziranja ter ne spoznajo kako znamenito je za veB slovenski narod, da so oficirji plesali v »Narodnem domu«" !!
—	Tako misli in dela ljubljanska slovenski »inteligenca« !
Talijo za rešitev življenja v zne sku 52 K 50 h je priznala dež. vlada čov ljarju Jan. R pretu v Zg. Kašlju, ker jo 10, avg. lani rešil iz vode kočarjevega sina Jan. Hladnika.
Konkurz. Okrožno sodišče v Celju je dovolilo razglas konkurza na premoženju Albin Mikuža, nevpisanega trgovca v Šmartnu na Paki. Konkurzriim komisarjem je imeno van Anton Mihelič, deželnosodni svetnik, dr. Fr. Mayer v Šoštanju pa začasnim upravite jem konkurzne mase.
Zmrznjeno so našli predvčeranjim \ gozdu blizu Št. Vida pri Vipavi 821ctnc boračico z Ubeijskega. Bržkone jo ob grozn burji opešala na potu in zaspala v snegu
Zopet eden?? »Slov. Narod" uživa Pred dunajskimi porotniki tožil je župnik Mittendorfer nekega urednika, ker mu je t£ v svojem listu predbacival različne žaljiv* stvari. Urednik je bil obsojen. Toda prič« so o tožniku župniku pripovedovale stvari katere niso bile temu baš v čast. To umazano perilo prali so in še perejo z velike strastjo nemški liberalni, nacijonalni in socialistični listi. Toda tudi dunajski kato liški listi so brez ozira priobčili popolm poročila o tej obravnavi. In prav so storili Pokazalo se je namreč, da je župnik Mittendorfer politično simpatizoval z nemškimi liberalci, nacijonalci in vsenemci. Dočim \ Schwertbergu, kjer je župnikoval Mittendorfer, radi tamošnjih liberalcev in nacijo-nalcev ni mogel od leta 1860. izdržati noben župnik, je bil tam Mittendorfer, katerega so sprejeli z radostjo, celih deset let. Linškemu knezoškofijskemu ordinarijatu ni bilo vse znano, kar so spravile priče sedaj pri obravnavi na dan, a uže na podlagi tistih podatkov, katere je ordinarijat imel, odvzel mu je jurisdikcijo za župnijo Schwert-berg. Pozneje prišel je mož v Millstadt na Koroško, a ne kot župnik, namreč le za pomoč in brez ingerence linškega ordina-rijata. Duhovno sodišče v Lincu ga je obsodilo. Na njegovo pritožbo mu je naučno ministerstvo priznalo dohodke župnije Schwertberg. Ena izmed na Dunaju zaslišanih prič je rekla, da so šli švertberški vsenemci z Mittendorferjem skozi drn in strn, in ako ga kedaj ni bilo med nje, so precej popraševali: Kje pa je danes naš ljubi gospod župnik? Njegov pravni svetovalec je bil voditelj gorenjeavstrijskih nemških nacijonalcev, poslanec dr. Beurle. Z liberalnimi nemškimi nacijonalci in vsenemci se je torej družil ta župnik, in njih | ljubljenec je bil. Sam je pri obravnavi, kjer je nekaj duhovnov zanj neugodno pričalo, rekel, da ga preganjajo radi njegovega političnega mišljenja. Sedaj ga pa skušajo podtakniti »klerikalcem". Seveda tudi naš »Slov. Narod" radi njega udriha po škofih, duhovnih, klerikalcih itd. Toda dejstva, da je ta mož bil prijatelj, da ljubljenec liberalcev, ne spravi vse kričanje iz sveta. Cerkvena oblast je proti njemu storila, kar je mogla. Žida Arona Scharfa „Sonn- und Montags Zeitung" piše o tej zadevi v pondeljek: »Razumemo, da bi bila nizkotna podlost (niedertrachtige Gemeinheit), pri označevanju življenja gospoda Mittendorferja morda vse
Priloga 33. štev. „Slo venca" dn6 8. februvarija 1902.
[njegove stanovske brate ali celo vse kri-stijane zasramovati." To razume Žid. Upamo, da to razume tudi slovenska inteligenca, in zato ne bodemo dalje odgovarjali našim liberalnim časnikom v tej zadevi.
Istrijanske novice. Vodstvo pazin-skega hrvaškega gimnazija je podeljeno g. dr. Maksu Š o š t a r i č. Ta gimnazija se veseli (na veliko žalost Italijanov) že tretjega leta svojega obstanka, ali strmite — če stopiš v pojedini razred tega poslopja in se okoli ozreš, ne vidiš na steni nič dru-zrga, kakor sliko presv. cesarja in pa toplomer. Kje je pa križ? bo morda kdo vprašal, ali so na njega pozabili, kaj ni kat. gimnazija? — Ž^libog, da na križ. niso samo pozabili, temuč ... Torej katol. državna gimnazija brez križa! Še le sedaj in to po treh letih je ta gimnazija tako srečna, da je prejela znamenje, da je katoliška, in to po prizadevanju nekega tuk. g. profesorja, ki se je moral celo na Hrvaško obrniti in jih tam izprositi. Čast njemu! Pa recite, da Avstrija ni katoliška! — Načelnik postaje v Pazinu naznanja, da se že od novembra meseca nahajata na kolodvoru dva soda napolnjena z vinom, kater.h eden drži 412 1. črnega, drugi pa okoli 210 1. belega vina. Ker se do zdaj gospodar še ni oglasil, ga hoče s sodi vred tekom tega meseca ca dražbi prodati. — Od vseh strani se čuje, kako veliko da je snega padlo, pri nas pa smo ga samo videli, še toliko ga nimamo, da bi se človek mogel kepati. Mesto snega pa smo imeli obilno dežja, danes pa imamo krasno vreme, ter upamo in želimo, da bi tako oBtalo.
Stavka „Lloydovih" kurjačev v Trstu se še vedno nadaljuje. Pogajanja so vrše. Tudi mnogi nakladalci premoga so bo pridružili stavkujočim kurjačem.
Begunec iz Gradiike prijet. I z Kranja se poroča: Danes 7. t. m. sta prijela 2 orožnika v Trbižu znanega Z u -p a n c a , ki je nedavno ušel iz Gradiške. Imel je popolnoma novo obleko na sebi, jetoisko a številko kaznjenčevo je vrgel od sebe. Pri njem so našli okrog 269 K, nekaj znamk in kolekov. Sumi se, da je on po-kral v župnišču v Trbojah in morda še kjo drugod. Vkienili so mu roko in nogo tako, da ni mogel več ubežati.
Dve železniški nesreči. Pri Sinči-vasi na Koroškem je povozil brzovlak železniškega paznika Martina Podgornika. Truplo njegovo je vlak razkosal v kosce Podgornik je vzorno skrbel za onemogle svoje stariše in je bil vsled tega splošno spoštovan. — Pri Mitlovem na Koroškem je železniški stroj prijel čuvaja Martina Uštarja in ga strahovito razmesaril. Nekatere dele njegovega trupla je vlak privlekel celo do Sinčevasi.
Zavod za jetične na Štajarskem. Izšel je oklic za nabiranje prispevkov v svrho ustanovitve takega zavoda. Na čelu odbora stoji štajerski ces. namestnik. Odbor potrebuje 300.000 kron, da ustanovi zavod s 100 posteljami.
Jugoslovanski delavci v Londonu
so si osnovali »Jugoslovansko delavsko društvo ,Napred>. — Sedaj šteje društvo 21 članov.
V mejnarodni panorami je videti danes zadnjikrat 1. ciklus slik iz Mehike Kakor o prejšnjih moramo reči tudi o tej predstavi, da prekosi vsa pričakovanja. Poleg mnogih krasnih stavb v mestih Ze-catecas in Queretaro zanimajo vsakega obiskovalca razni prizori iz vsakdanjega me-hikanskega življenja, ki jih bolj naravno in bolj plastično pač ni mogoče predočiti. — Od nedelje nadalje sta videti v razstavi čarobna gradova bavarskih kraljev Linder-h o f in B e r g. Prvi krasni grad je sezidal kralj Ljudevit II. v rokoko-slogu. Razstava nas povede v prekrasne dvorane s premnogimi dragocenostimi. Omenjamo le šopka iz porcelana v obednici, ki je stal, kakor se trdi, 32.000 mark, dalje slik, okraskov itd. Nič manj niso zanimivi prizori iz gradu Berg ob Starnberskem jezeru. — Gradovi kralja Ljudevita se bodo razstavili v treh serijah; za to serijo prideta namreč na vrsto gradova Hohenschwangau in Neuschwanstein z okolico, potem pa znameniti grad Herren-chiemsee.
Nesreča Slovenoa v Ameriki. Miha Praprotnik iz Šoštanja, bivšega livarja na M u t i, dosedaj pa v Marinenskih fužinah Sparovs.Point v Ameriki, so našli mrtvega pri železnični pr< gi. Kako se je ponesrečil, ni dognano. Na celem telesu ni imel nobene rane, razven na čelu nad desnim očesom, vender se misli, da je za znotranjimi bolečinami pri priči umrl.
Napredek Slovencev v Clevelandu. Iz Ameriko se poroča, da so Slovenci v Clevelandu poleg slovenske fare sv. Vida ustanovili še eno slovensko faro in sicer faro sv Lavrencija. Sklenili so precej pričeti z zidanjem cerkve in šole. Svet zato in župnišče je že kupljeno. Načrte za novo slovensko cerkev izdeluje arhitekt Tenbusch.
Veterinarska služba Ministerstvo za notranje zadeve odpošlje c kr. deželni vladi dodeljenega višjega okrajnega živino-zdravnika g. Alojzij Pavlin a v bacteri-ologmikroskopični kurz na Dunaj.
* tt *
Najnovejše od raznih strani.
Samomor dijaka med poukom Na brnski češki gimnaziji so je včeraj med poukom ustrelil šeatošolec Bernhard Bezdiek v strahu pred skušnjo. Dijak je nevarno ra njen. — Babjeverennaučni mi n i s t e r je francoski naučni minister Mr. Georges Laygues. Včeraj je prišla k njemu deputacija srednješolskih profesorjev, obstoječa iz trinajst gospodov. Minister deputa-cije ni hotel sprejeti prej, dokler se depu taciji ni pridružil še štirinajsti profesor. — Hrvaški sabor proti delavstvu. Mažaronska večina hrvaškega sabora je nujnost predloga dr. Harambašiča za pomoč brezposelnim delavcem odklonila. — Jajca na poslance. V pariški zbornici je neka ženska vrgla z galerije na poslance celo košaro jajc, kričeč: »Proč s tatovi !« — Na Turškem so velike po-vrdnji. — Eksplozija plina je v Cikagi razrušila dve poslopji. 13 oseb je mrtvih. — V Opatijo pride mes. marca na daljše bivanje rumunska kraljeva dvojica. — Pred budjejeviškimi porot n i k i se je pričela obravnava proti odvetniku dr. J. Rybi, ki je rszne osebe ogolju fal in jih spravil na beraško palico. — Zverinska mati. Pred sodiščem v Korneuburgu je včeraj stala Barbara Ho flinger, ki je svojemu otroku v jezi zasadila nož v trebuh in ga smrtnoranjenega potem spodila v šolo. Otrok se je na poti v šolo zgrudil. Zverinska mati bodo sedela eno leto v ječi. — Rim — preplavljen. Ti bera je izstopila Mnogo polja je preplavljenega, železniške proge so razrušene, voda odnaša gozdove. V Pantheonu v Rimu stoji voda jako visoko in tudi trg pred poslopjem je poplavljen. V mnogo rimske hiše je udrla voda in nevarnost je, da se nekaj hiš podre. Tudi Forum R manum je pod vodo.
Kongresa galiških krojačev se je udeležilo 400 krojaških mojstrov. Kongres je sklenil pozvati vlado, da da obleko za vojaštvo, ki je nastanjeno v Galiciji, izgoto-viti gališkim krojaškim zadrugam. Dalje se je sklenilo, naj se finančnim stražnikom ne d& več montumi pavšal 120 kron na leto, ampak naj se jim obleka oddaja »in natura«. Vse krojaške delavnice v prisilnih delavnicah nuj se odpravijo. Konfokcijonarjem naj so prepove izdelovanje krojaških del.
Jan Kubelik v Ameriki Slavni mladi češki goslar Jan Kubelik je Ama-rikanco popolnoma očaral. V Cikagi sedaj koncertira v največji dvorani na svetu. Dvorana obsega prostora za 8000 oseb in je bila doslej pri vseh koncertih natlačena. Vsak koncert v Cikagi prinese Kubeliku 7150 dolarjev dohodka. Poleg koncertov so udeležuje Jan Kubolik tudi prireditev bogatih Američanov, ki ga najuljudnejše vabijo v svoje kroge. Pri miiijonarju Armo-urju je zato, da je zaigral na njegovem hišnem zabavnem večeru, dobil 1500 dol. Tudi milijonar Kornelij Vandorbildt ga je povabil k sebi in ga knežjo obdaril. V New-Yorku jo Jan Kubelik koncertiral devetkrat pri prtih soarejah, za kar jo dobil lepo svoto 37.140 dolarjev. Sedaj obišče še razna ameriška mosta. Vsega skupaj bo Jan Kubeiik v sedanji sezoni igral v 75 koncertih in jo že sodeloval pri 15 suar, juh. Zi prihodnjo sezono Kubelika zopet vabijo v Severno Ameriko in sicer mu ponuja imprezarij Frohman za 150 koncertov 450.000 dolarjev, t. j. 2,150 000 K, toda Kubelik no namerava iti v prihodnji sezoni po aevorni Ameriki. Tudi v Avstraliji je dobil Jm Kubelik lepo ponudbo. 50 koncertov dobi ondi 200.000 dolarjev.
Kitajska cesarioa in soproge po slanikOV. 0 sariea - vdova je sprejela soproge zunanjih poslanikov. Soprogi poslanika Conger jo izja\ila, da obžaluje napad na poslaništvo, ki no jo izvršil vsled groznega nesporazumljonja. Pri banketu je izja
vila, da si bo Kina skušala prisvojiti evropsko civilizacijo. — Poseben ukaz dovoljuje zakone mej Mandžu in Kitajci, ter priporoča, da se opusti vezanje nog pri ženskah.
Nad sto let pri eni družini. Iz No vega Jurka so poroča: Zunorec Peter Lee je umrl. Rojen jo bil v suženjstvu 1. 1795 pri polkovniku Stevens, pri katerega rodbini jo ostal v službi šo potem, ko je bilo suženjstvo odpravljeno.
Proti dvoboju V nemškem državnem zboru je poslanec behrader predložil predlog, po katerem naj bi se dvoboj kaznoval z naimanje 6 meseci zapora, a poziv na dvo boj z najmanje 3 meseci. Ta predlog ob seza še več drugih poojstrujočih določeb.
Jetnišnico sv. Lazara bodo v Pa rizu podrli. Tako bodo izginila izbica, v kateri je umrl sv. VincencijPavlanski
I.	1660. Izbico bodo fotografirali, predno razrušijo bivši stari zavod lazaristov, kjer je osnovatelj kongregacije preživel 28 let. Ohraniti se hode še eden spomin na sv. Vin-cencija Pavlanskoga, namreč zvon, ki šo sedaj bije ure pri sv. Lazaru in katerega je svetniku daroval kralj Ljudvik XIII., kateremu jo ta zvon tudi ob zadnji uri pel.
Oporoka nasprotnika Prusov. Nedavno umrli izdajatelj lista „Bayrisches Vater-land" dr. S i g e 1 ni mogel Prusov. Tudi v njegovi oporoki se kaže ta apatija do Prusov. Dr. Sigel je določil 2000 mark za mo-nakovsko društvo časnikarjev s pripomombo, da od te svote ne sme noben Prus dobiti niti bora.
Sedem oseb zgorelo Cela družina Perlsteinova v Buffalo, obstoječa iz očeta, matere in peterih otrok, je nedavno zgorela Ogenj se je čudovito naglo razširil po co-lem poslopju in predno so se Perlsteinovi vzbudili iz spanja, se je že udri strop in vseh sodem članov družino je padlo v glo-bočino, kjer so bili v hipu mrtvi. Najhujše na celi stvari je pa to, da sa jo prišlo na sled požigalcu, ki je povzročil iz umazane dobičkaželjnosti grozno nesrečo. Hišni gospodar Lupowski je namreč dal staro in malovredno poslopje zavarovati za 9.000 dolarjev, ker pa so mu je obetal lep dobiček če bi poslopje zažgal, ga je zapeljala lakomnost, da je izvršil nesrečno dejanje in tako ukončal 7 človeških življenj.
Zanimiva operacija v Parizu
Poročali smo te dni, da bodo v Parizu operirali zraščana dvojčka, ki jih vodi seboj Barnum & Bailey, ter jih telesno lo čili. — Dvojčka sta ženskega spola. Vzrok bolezni je nevarna bolezen dvojčka D lodice, ker ako umre, se zastrupi kri drugemu dvojčku Rodici. — Najnovejša vest o teh dvojčkih se glasi, da jih je njihova adoptivna mati vzela iz bolnice in no pusti, da bi ju opo rirali. Kam je odšla z dvojčki, ki sta jako oslabljena, se ne vo. K Barnurnu & Baikyu se dvojčka več no povrneta.
Samomor pri telefonu. O samomoru posebno vrsta so poroča iz Tuba na Ogrskem. Davčni eksekutor Gustav Tipold sa zagledal v neko poštno uradnico pri MJgy*r Cernayskam postnem uradu. Deklica ga ni marala. Pred dnevi je poklical deklico po telefonu in ji dejal, naj posluša, kako se bode ustrelil. Kmalu ie deklica slišala skozi telefon detonacijo. Skoro na to so našli Tipolda pod tolef >nom mrUega. Zapustil je opc roko, v kateri določa 20 kron za cigansko godce, ako mu ob grobu zaigrajo tri poakoenice.
Grozne muke na morju 19 dnij je prebil kapitan Olsen v tihem oceanu, drž. č se preobrnjenega čolna. Olsan in Wallace, dva ribiča iz San Pedro. sta zapustila luko pred sedemnajstimi dnevi na majhnem čolnu. Komaj pa sta dospela na odprto morje, je že silen vihar prevrnil čoln in ribičema ni preostajalo drugega, kakor da sta se prijela preobrnjenega čolna in sta tako ob njem plavala. Rašitve ni bilo od nikoder, jesti ni sta imela ničesar in lahko si je predstav Ijati silne muke obeh ponesrečencev. Štirinajsti dan so opešale moči ribiča Wallace in je izpustil čoln ter izginil v globočino. Olsen se je še nadalje držal čolna,, sedem ■ najsti dan pa ga je nesel v tem položaju neki ribič, ki je nesvestnega nesrečnika pri pelial na suho. Olsen je tako oslabljen, da ni prav nikakega upanja za okrevanje.
»Glavna žehta" v Vatikanu Pod tem nasl >vom sta prinesla »Nar d« m „R > doljub" to le notico, ki so je najprej prineslo v^ennnške »Mil ichen. Nauesto N.-chrichten«: „Ubogi jetnik" v Vatikanu sa je- lanako leto odločil za — splošno pometanje in snaženie. Saj sa pa tudi ža ni nnažilo. odkar ie sedal na stolu sv. Petra papež Sikst IV.. a od onega časa jo minulo — 400 let. Kaj čuda tedaj, da je ležal prah na paica debelo po
II.000	sobah, ki so šo vedno ostale »rim skemu jotniku«. Tia, stene, podobe m mra-morni kipi, vac jo bilo tako umazano, da se ni dala več spoznati prvotna barva in oblik i. Da hi ne snažonje hitro izvršilo, dal jo paoež najeti 1000 mož in 500 žonsk, ki so predstavljali skupaj žo lep regiment z mefci&mi in krta čami. Toda v velikanskem labirintu vatikan
skih dvoran sa je ta množica izgubila kakor — Jona v ribjem tr- buhu. Kmalu je videl papež, da bi teh 1500 Ijudn moralo cela leta snažiti, naj<-ti je dai šo 1500 m ž in 2000 žensk. Nad to krdelo je postavil 700 paznikov, ki bo morali gledati, da se je redno delalo in «e ni preveč — odneslo. Vendar je še izginilo v teh osmih mesecih, ko je tra-lalo snaženjo, mm go drag cenih umetnin. Ce i e p imisli, da jo v Vatikanu samih tapci za 7 ha, ki ho jih snažili s kruhom, sa da »siromaštvo" žo nekoliko preceniti. K r pa sa jo porabilo v ta namen že prve dni 800 hlebov kruha, dal je papež v Vatikanu samein postaviti več peči za pečenje kruha v ta namen. Koliko lačnih siromakov, ki žrtvujejo svoj zadnji vinar za papežav nabiralnik po katoliških cerkvah, bi se lahko preživelo od toga kruha! No, končno je le šlo dalo srečno izpod rok. Žo v prvem tednu so izvozili nad 60 000 kg samega prahu, ki se jo bil nabral v 400 letih po raznih predmetih. Mila so porabili vsak ti-den 2400 kg, vodo pa 1000 kg. (!) Nad 2000 (!) krtač m 8000 (!) metal so obrabili, vrhutega pa 80 bal flanele, ki so jo podarili papežu irski katoličani. Dasi je nekaj ljudi doli lo „za božji Ion", narasli so stroški za to generalno kidanje Vatikana nad 1 mil. kron. No, pa bo sedaj menila tudi zopet dobro za na-daljmh — 400 let". — Glasilo katoliškega centruma na Nemškem „Koln sche Volku zeitung" poroča sedaj, da je ta »novica", ki jo krožila po liberalnem časopisju, popolnoma izmišljena. Treba bi bilo vzeti v »želita* le liberalne časnikarje. Koliko krtač bi so potam porabilo in koliko blata bi pri takem čedenju liberalnih časnikarjev nastalo ?
Ljubezen brez meje. Iz \Vilkesbarre poročajo: Na velikem pokopališču Ceaso Mills, blizu tega mesta so našli 80ietnega Jofchua Lamereaux brez zavesti na grobu svoja soproga. Radi zime in pa hudega mraza je starec zmrznil. Calo leto se je hranil pri soproginem grobu. Pred šestdesetimi leti se je bil oženil z Edith o Sim pson. Tako sta si bila zvesta in naklonjena, da v vseh 60. letih ni-ta bila ločena dalj časa kakor štiri ure. Pred letom mu je žena naglo umrla radi mvtvouda. Lamereaux ni mogel iz žalosti za njo no jesti no piti in ves potrt jo pohajal okrog. Želel je umreti za njo. Dejal je, da 8ta vseh v letih vedno skupaj jedla in se hoče tudi sedaj hraniti le pri njenem grobu. Vsako jutro je spravil avoj zajutrek v canjico in se priživel čez dan na pokopališču. Tako je ravnal vsak dan do dneva, ko so ga naSli zmrznjenega na grobu.
Bivši guverner — tat V Bostonu so obsodili Franklin J. Moses-a v šestmesečen zapor, ker je ukradel suknjo. Imenovani je bil nekdaj goveruor države South Caro-lina. Trdijo, da je bil že več let ud roparjev in se udeleževal tudi tatvine, ki se je godila v N. w-Yorku pri opium družbi. Vedel jo. da ga poznajo za \eieznanega tatu, a vendar so je upal prositi sodišče pomilo-ščenia.
Francoski katoličani — svoji k svojim. Pariški »Lesu Univers« javlja: Te dni se je v Vorsaille ustanovila zveza, katere člani so so zavezali: 1. Da ne bodo ničesar več naročili pri onih trgovcih, ki so s svojim glasovanjem ah katerimkoli drugim načinom pomagali pri izgonu kongregacij, ali prodaji njihove lastnine. 2. Da ne podpirajo več tudi tistih obrtnikov, ki so kakorkoli sodelovali pri tem nasiliu.
Ples v — jetnišnici. Monakovski umetniki priredo ples v »jetnišnici«. Piesna hiša bode spremenjena v jetniško poslopje z jetmškimt celicami. Plesišče pa bode skupina slaboglasnih gostilnic, roparskih brlogov. Masko mortjo priti v tej prireditvi primernih konstum h.
Poskušeni roparski umor v uredništvu. Pretekli tt don jo prišel v sobo glavnega urednika tednika »Ilustracyi Polska« g. S^czepanskega nek mož m je ulomii v mizmeo. k|or je imel uradnik spravljen denar. Pri delu je tatu zasačil hišni oskrbnik Jožef Kvviatek. Tat se je takoj vrgel na Kvviatka in razvil t-e jo krvav boj R >par je Kwiatka strahovito obdelaval z nekim topim orodjem po glavi toliko časa, da je Kvviatek izgubil zavist. V čatrt ure se jo Kvviatek Z'>pi*t zavedel in se jo a silnim naporom priplazil v svojo stanovanje. Policija je zaprla nekega Hermesa, ki jo služil kot fotograf pri listu.
Koliko bode veljalo kronanje kralja Edvarda VII Pariški „Matin" ceni stroške kronanja angleškega kralja na več kot 100 milijonov frankov. Nad 20 milijonov bode šlo za obleke odličnjakov in njihovih gospej, 25 milijonov za vsprejem visokih knežjih gostov in poslanikov, 25 milijonov pa je dovoljeno za bankete in slav-nosti po kraljestvu. V odličnih londonskih hotelih se žc sedaj ne dobi sobe pod 2000 K za dan kronanja. Ali sc bodo Angleži zabavali? Buri jim skale veselje.
Elektromagnetične topove jc iznašel profesor K. Birkeland v Kristianiji.
Velik poskusni top bode v kratkem gotov in bo dolg 10 m, ter bo krogljo vrgel 15 km daleč. Ustanovila se je že akcijska družba za izrabljanje te iznajdbe.
Mareonijeva iznajdba ima vspeh. Preteklo sredo ae |e iznajditel| brezžičnega brzojava raz parnika »Philaclelphia« razgo-varjal s pomočio brezžičnega brzojava z ob-režjt m. 100 milj odd»ljem od obrežja. Ves pogovor se je vršil točno in jasno.
Mati ufila z zaročencem svoje hčere. Hrvaški listi prinašajo vest, da so v Bogajevu orožniki prijeli zanimiv parček 40letno soprogo iločkega učitelja Miloša Mi-lojeviča in njenega ljubimca 28letnega učitelja Ivana Vulča. Vulč je bil zaročnik 18 letne učiteljeve hčere in bi se te dni morala vršiti poroka. Pred poroko pa je pobegnila mati zaročenke in ž njo zet >in spe«. Beg je pojasnila mati hčeri s pismom, ki ga je pustila pod hčerinim zaglavjem. V tem listu prosi mati svojo hčer oproščenja in jo tolaži s tem, da je šo mlada in da bo še lahko našla srečo. Hčerka pa ni bila tega mnenja in se je v obupu otrovala. Oee je naznanil begunca radi tatvine, ker je nezvesta žena njegova vzela seboj 300 gld., ki so bili določeni za hčerino doto.
..Pismo ali glava". Evo, do kakih smerni stij dovede hihko strogo vršenje zakona : Pred duu&iskem okrajnim sodiščem je bilo obsojenih 17 raznih pomočnikov radi hazardne igre. Siromaki so bili kaznovani na več dni strogega zapora. Eden njih je bil ceio izgnan z Dunaia, ker je Madjar. Pomočniki in hazardna igra! Kako se vjema to? E, igrali so za novčiče in to na »pismo ali glavo«. Tako! Radi »pisma ali glave" so b:li že sodnijsko kažnjeni in to jim bo morda danes ali jutri škodovalo v življenju, kakor »amostalnim trgovcem. Ko pa sta se pred čas; m na Dunaju igrala grefa Potočki in Szemere za milijone, a minister ?a zunanje stvari grof Goluchcwski ju je gledal pri tem, se jima menda ni nič zgodilo. Ta dva sta ari-stokrata in bogataša.
K umoru bolgarskega naučnega
ministra, o katerem smo včeraj poročali, se še poroča: Morilec naučnega ministra Kančeva, Karandjulov je bil pred tremi leti odpuščen iz učiteljske službe radi svojega nerodnega obnašanja. Od Kančeva, ki je bil tri tedne v službi, je zahteval učno mesto v Zofiji, mesto v provinci je pa trdovratno odklanjal. Karandjulov je pridrl v ministrov kabinet popoludne v trenotku, ko je bil portir odsoten. Ogled je dognal, da se je v ministrovi sobi vršil pravcati boj. Minister je zlomil napadalčevo palico z bodalom, nakar je napadalec šestkrat ustrelil na ministra in ga zadel v srce. Nato se je vsedel napadalec na zofo in ustrelil še samega sebe. Namestu, da bi služabništvo prihitelo ministru na pomoč, je prestrašeno zbežalo in letelo po policijo.
Elektriška brivnica. Eden najbolj znanih brivcev v Parizu bode na poseben način izrabil elektriko v svoji prodajalnici. Elektrika bode v brivnici »brivski pomočnik", elektrika bode opravljala skoro vsa dela. Voda se bode s pomočjo elektrike grela, skoro vse druge priprave bodo elek-triški delovale, tudi lasje se bodo žgali elek-triškim potom in s pomočjo elektrike se bodo strigli lasje. Čiščenje glave itd. vse bo preskrbela elektrika, samo brila ne bo. To bode še vedno opravljal z veščo roko brivski pomočnik, ker svoj vrat bi pač nihče ne dal pod elektriško britev.
Automat za kolesarje Kolesarjem često uide iz kolesa zrak. Neka angleška družba je sedaj preskrbela avtomobile, ki bodo kolesarjem prihranili trud pri zopctnem napolnjevanju kolesa z zrakom. V avtomat bode kolesar vrgel določen denar in avtomat mu bode kolo sam „napumpal". Tudi druge kolesarske potrebščine se bodo dobile v tem hvtomatu.
Moderno čiščenje. Motorni voz za čiščenje ulic imajo v Brooklynu Tudi škropi c ste ta motorni voz.
Sejmi po Slovenskem od 10. do 15. febr. Na Kranjskem: 10 v Bo stanju, Grahovem, Zagorju ob Savi, Mengšu, Radohovi vasi in Vipavi; 12. v Motniku;
14.	v Dobu, na Dobrovi, v St. Lamberlu, Razdrtem, Žerovnici, Semiču, Vel. Cirniku pri Trebnjem.— Na slov. Štajerskem: 10 v Pilštaniu. St. Juriju ob juž. žH.; 14. v Brežicah, na Ponikvi, Središču, Žalcu in Sevnici na Savi — Na Koroškem: 10. v Kutarčah; 12. v Zgnr. Dravogradu. — Na Primorskem: 10. v Palmi; 12. v Sežani; 13. v Dutovljah ; 14. v Crnikalu ;
15.	v Vidmu (3 dni).
I i* r V8,
(Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vSkofji) Loki je priredilo na svečnico svoj prvi zabavni večer v tem letu. Na programu je bilo par pevskih toček in dve igri. Pevci so želi obilno pohvalo. Nekatere pesmi so zapeli povsem dovršeno. Največje veselje vsemu občinstvu je napravila seveda pesem „Kovač si je prižgal tobak", ki je najbrž sad zdrave dijaške
duše. Burka »Trije gospodje — pa ena sama suknja" je vredna, da bi prihajala večkrat na naše odre. Zares je zanimiva, zlasti če igravci svojo nalogo izpolnijo, kot so jo naši mladeniči. Komu igravcev dati prednost? Sam ne vem. Rad bi vse pohvalil. G. Babi č je bil to pot na svojem mestu. Za šaljive uloge si boljšega ne želimo. Splošen smeh je vzbujal, kadar je prilezel mraza se tresoč raz snežno streho. Kakor se je tedaj kremžil, bi ga nikakor ne bilo lahko posnemati. G. Davorin Cvenk je pogodil ulogo strica. Znal je svojo stvar dobro, zato je lahko govoril s poudarkom. Morda je koga motila bolj štajerska izgovarjava; nas ne preveč, ker nas je vlekel njegov nastop. G. P o 1 j a n c a je zadnjič hvalil oce-njavalec. Kaj posebnega bi mu tudi mi ne imeli prirekati. Ne zameri naj nam pa, če ga opomnimo, da v začetku on vedno govori prenaglo, kar ne gre, zakaj potem se gledavec, oziroma poslušavec le teško upo-znani s situacijo. Hočemo li še o Blažu Gu zelju kaj reči? Slabega mu nimamo očitati. Že kot kovač, glavna oseba v pesmi „Kovač" se nam je prikupil. Tudi v burki ni kar nič zaostajal. — Če kdo, rojen je on za na oder. Parkratov sta se pokazala natakar in pismonoša, katerih prvi nam je ugajal po svoji neprisiljeni šegavosti, drugi po odločnem služabnem nastopu. To torej o igravcih. Prav isti so nastopali v igri „Zmešana štrena", ki pa je bila lani že enkrat na našem odru; zato tudi ni toliko mikala. Tudi igravci se po večini zanjo niso preveč animirali. Ne moremo si kaj, da tukaj ne bi omenili, da je prihajal iz stranske sobe ves čas neki šum, ki ni bil všeč obi-skovavcem in ki je gotovo kolikor toliko motil igravce. Naj bi se to več ne ponavljalo. Ob enem pa se nam sedaj le nudi lepa prilika, da povemo, da je dobil oder katol. rokodelskih pomočnikov novo obličje. Novih je več kulis, odprtina je povečana in prednja stran kaj čedno poslikana. Popolnoma nov je tudi zastor. Prav lepo se nam kaže na njem biser kranjske dežele, nikoli dosti hvaljeni Bled z otokom Marijinim. Slika je krasno dovršena. Delal jo je g. Kramer, ki pomaga kranjskemu slikarju g. Bradašku. — Slikarija stane le malo. — Kakor smo zvedeli, je vse to prenovljenje zasluga za rokodelsko društvo vnetega g. kapelana Jankota Petrič. Bodite uverjeni, vi g. predsednik in vaši marljivi igravci našega priznanja in hvaležnosti.
(Domač zabavni večer) priredi prostovoljno gasilno društvo v Stepani vasi v nedeljo, dne 9 febr. t. 1. v gostilni g. Iv. Povšet i pri Štrausu št. 19. — Vspored: 1. Šaljiva burka s petjem. 2 Godba in ples.
—	Začetek ob 4. uri pop. Vstopnina prosta
—	Čisti dobiček je namenjen na korist gasilnega doma. — K obilni udeležbi vabi
odbor.
(Slavnost Marijine družbe pri Sv. Marku niže P tuj a ) V nedeljo dne 9. t. m. ob 3. uri popoludne priredi bralno društvo v šolskem poslopju s sodelovanjem Marijine družbe slavnost. Nastopil bode pr^okrat mešan zbor Marijine družbe, družbenice pa uprizorijo igro „Luraka pa-starica". Gledališka predstava se ponavlja tudi v torek, dne 11. t. m. ob 3. uri popoludne. Vso prijatelje Marijinih družb in ^se domoljube opozarjamo in prisrčno vabimo k udeležbi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje, Slovenci in vlada.
Dunaj, 8. febr. Jugoslovanski poslanci so bili za danes prisiljeni, da so resno nastopili proti vladi zaradi njenega postopanja glede Sturgkhovega predloga proti celjskim slovenskim vspo-rednicam. V današnji seji so imeli pripravljenih več nujnih predlogov, da jih ulože in s tem zabranijo razpravo v zbornici.
To bi bil z a č e t e k j u g o s 1 o v a n s k e obstrukcije. Vlada je videla, da je položaj postal resen. Danes dopoldne je bila seja proračunskega odseka. Jugoslovani in Cehi niso prišli k seji in s tem je postal proračunski odsek nesklepčen za več kakor eno uro. Zaradi tega je poklical ministerski predsednik dr. Korber jugoslovanske poslance k sebi, da se ž njimi pogaja.
Pri ministerskem predsedniku so bili poslanci Borčič, Kvekic, Pogačnik, Ro-bič in dr. Šusteršič kot zastopniki vseh treh jugoslovanskih klubov. 0 tem posvetovanju se je izdala sledeča oficielna izjava:
„Po več nego enournem posvetovanju z min. predsednikom so spoznali
jugoslovanski poslanci, da za sedaj vladne namere niso take, da bi morali rabiti najskrajnejša sredstva".
Žalec, 8. febr. Občinski zastop trga Žalec je sklenil soglasno energični protest zoper nečuveni napad na slovensko gimnazijo v središči štajerskih Slovencev. Naši poslanci se poživljajo k naj-ostrejši neizprosljivi obstrukciji. — Županstvo.
Dunaj, 8. febr. V današnji seji je odgovarjal pravosodnj minister na interpelacijo poslanca Žičkarja glede obnašanja dveh kancelijskih oflcialov pri mariborskem okrajnem sodiču proti slovenskim strankam. Rekel je, da se je o tej pritožbi takoj bila vpeljala preiskava, in sta dobila dotična uradnika zaradi tega grajo in se jima je ukazalo, da se v bodoče varujeta tako nastopati proti slovenskim strankam. Preskrbljeno je, da se kaj takega več ne primeri.
Dunaj, 8. febr. Plenarni seji državne zbornice sta prihodnji teden v torek in v petek. Ta dneva zboruje tudi proračunski odsek. Na vrsto pride finančni zakon,
Dunaj, 8. febr. (0. B.) Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o zakonu glede vojaških novincev.
Dunaj, 8. jan. Vsenemška zveza je danes izdala izjavo, da „Ostdeutsche Rundschau-' ni več njeno glasilo.
Dunaj, 8. februv. Vojvodinja Beau-fort, kateri je elektriška železnica, ko se je peljala s soprogom in sinom na sprehod, voz popolnoma razbila, je vsled presta nega strahu nevarno obolela.
Reka, 8. februv. Bolezen srbskega eksministra Tavšanoviča je vedno nevarnejša,
Budimpešta, 8. febr. V zbornici jo imel Hosronv proti govoru slovaškega poslanca Veselovskega srdito polemiko ter je poživljal vlado, naj z vso silo paralizira slovansko agitacijo na Ogrskem.
Pariz, 8. febr. „Debats" javlja, da znašajo vojni stroški Angleške v Južni Afriki 5 do 6 milijard frankov, to je več, nego je sedanja vrednost ondotnih zlatih rudnikov.
Utreelit, 8. febr. Kriiger se je izrazil, da predsednika Stejn in Schalk Burger ne bodeta storila nobenega koraka za mirovna pogajanja, dokler ne bodeta telegrafično obvestila o vseh zadevah Kriigerja. Kriiger smatra vse mirovno pogajanje za brezkoristno in ostane v prepričanju, da se bode vojna kon čala z zmago Burov. Danes imajo dr. Leyds, Fischer, Wolmarans in Wessels pogovor s Krugerjem.
Durbail, 8. februv. Okolu dvajset burskih in afrikanderskih čet je upadlo v severni Natal. Čete imajo zvezo z ostalimi burskimi poveljništvi v Trans-valu in Oranje in vsak hip nadlegujejo angleške posadke.
Umrvli h« :
7. svečana Robert Eisbacher, kovač, 46 let, Rav-nikarjeve ulice B, jetika.
V bolnišnici:
5. svečana. Anton Vičič, delavčev sin, 3 dni, de-bilitatis vitae. — Neža Paternuš, dninarica, 67 let, jetika. — Anton Gaheršek, dninar, 45 let, spridenje jeter.
1) u n at j s k»i borza
dnč 8. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101'20
Skupni državni dolg v srebru.....101-10
Avstrijska zlata renta 4%......121-10
Avstrijska kronska renta 4%.....98-70
Ogerska zlata renta 4 %.......119-5
Ogerska kronska renta 4%......97-75
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1647-—
Kreditne delnico, ICO gld.......G90 65
London vista......................239-42'/,
Nemški drž bankovci za 100 m. ne 11 drž. velj.	117-16
20 mark............23-41
20 frankov (riapoleondor)......19-06
Italijanski bankovci.........93 15
C. kr. cekini...........11-31
Setaoffaiogidiio porodilo.
11.1 »a .ud laorjum 308 S . .v., ■ ... sivuV.i tlak 73f- i m.
Zahvala.
176 1-1
Podpisana izrekata povodom smrti gospodične
Marije Novak
na izraženem sožalju pref. gosp. proštu Fran Dovganu in č. gosp. kapelanu Jos. Novaku za cerkveno opravilo, kakor tudi vsem p. n. udeležiteljem sprevoda v svojem in v imenu sorodnikov najsrčnejšo zahvalo.
V METLIKI, 6. februvarija 1902.
Amalija Burnik,
sestra.
Val. Burnik,
nadučitelj, svak.
„Janus"
	.-.S Ojvl- •.-V4.U	notr,- i v.i v ra;,i ! •'*'!»; }.,		- i-, *		Ji
7		729 0	49	sl. sever.	dež	
8	7 zjutr 2. popol.	726 9 724 4	32 79	brezvetr. D	oblač »	17 0
S sdnja včerajšnja temparaVara — 3-7 aormaln: —10
vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju, I. Vfipplingersfrasse 30.
V IV. četrtletju 1901 je došlo 1967 zavarovalnih ponudb z zavarovalno svoto okroglo 5,598.000 K; od teh se je izdalo 1662 polic v zavarovalni svoti 4 663.000 K. —- Od pri-četka leta je došlo 7.484 zavarovalnih ponudb s kapitalom 19 628 000 K; polic ee je izdalo od 1. januvarija m. I. za zavarovalni znesek 16 061 000 K. — V IV. četrtletju zapad|e zavarovalne premije in pristojbine ter obresi g od kapitala so znašale okroglo 1,200.000 K, od 1. oktobra 1901 do današnjega dne naznanjena izplačila iz leta 1901 pa 958.000 K. — Za čas od 1. januv. t 1. se je notificiralo dohodkov na premijah, pristojbinah in obrestih 4,659 000 Kron, na zapadlih izplačilih pa 2,725.000 K. Od obstoja zavoda so je izplačalo skupno 48,734.000 K.
Pojasnila daje ter sprejema zavarovalne ponudbe glavno zastopstvo »Janus«-a za Kranjsko v Ljubljani Andrej Druškovič, Pred škofijo, 18, I.	172 l-l
Vozni red
avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. oktobra 1901.
Priliajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljubljani za 2 minuli napreJP
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selz-thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost., Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei-fling v Steyer, Line. Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje
in v Novo mesto Ob 11. uri 51 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.
Ob 1. tiri 5 min. popoldne mešani vlak v
Kočevje in v Novo Mesto. Ob 3. uri 5(i min. popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare , Heb , Fran<;ove vare, Karlove vare , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob (i. uri 55 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod t Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, Gmun-dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve. Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka. Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob 11. uri 16 min. dopoldne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, rmu,;h varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza. Genove, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca Pontabla. Ob 2. uri 32 min. popoldne mešani vlak iz
Kočevja in Novega Mesta. Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja. Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. Ob S. uri 44 min. zvečer mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta. Ob S. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaja via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Franeovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solno grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob 7. uri min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 r, popoldne „ „ „ 6. „ 50 „ zvečer „ „ 10. „ 25 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob <>. uri 4!) min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ OO „ dopoldne „ „ „ (i. „ 10 „ zvečer „ .0. „ 55 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Odhod: Ob 7'15 zjutraj „ X'S5 popoldne „ 6*06 zvečer
Prihod :
Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ fi'04 zvečer.
Vabilo
It	167 (1-1)
občnemu zboru
možkih udov pogrebnega društva .Marijine bratovščine" y Ljubljani,
kateri bode zboroval
7 nedeljo dne 16. februvarija 1902 ob 10. url dopolndne
v mali dvorani »Mestnega doma" na Franca Jožefovem trgu.
Dnevni red:
1.	Poročilo predstojnika.
2.	pitanje zapisnika lanskega poslednjega
občnega zbora. J. Volitev 3 odbornikov in 3 računskih preglednikov. Posamezni nasveti članov društva. K temu zborovanju vabi vse cenjene ude društveni odbor »Marijine bratovščine".
VABILO
Da
V. redni občni zbor
I. del. konsum. društva na Jesenicah
reg. zadruga z omejeno zavezo, kateri se bode vršil
v nedeljo dne 2. marca 1902 ob 3. uri popoldne
v gostilni g. Helene Vilman na Savi pri Jesenicah.
1 )nevni red.:
1.	Pozdrav načelnika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobritev računa za leto 1901.
5.	Volitev štirih odbornikov.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
174 i—i	načelstvo.
VABILO
na
OBČNI ZBOR
»Posofilnice in hranilnice psi Sv. Jakobu ob Savi
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki bode
v nedeljo, 16. febr. 1902 ob 3. uri popoldne v pisarniških prostorih hranilnice in posojilnice.
V s p o Pe d:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovalca. i. Potrjenje računa za 1. 1901.
1. Volitev načelstva.
). Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika. Slučajnosti.
Cisto medicinično ribje olje.
173 1-1
Načelstvo.
VABILO
• Tiv»
na
VII. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Horjulu.
registr. zadruge z neomejeno zavezo'-,
kateri se bode vršil
nedeljo, dne 16. svečana 1902
ob A. uri popoldne društveni pisarni v Horjulu h. štev. 94.
Vspored:
. Poročilo načelstva in računskih preglednikov o društvenem poslovanju. . Predložitev in potrjenje računa zal. 1901. . Volitev načelstva in računskih preglednikov.
. Razni predlogi in nasveti.
K obilni udeležbi uljudno vabi
is« 1-1 _Odbor.
Lak za šolske table, X,oSo'.
. tako lahko pisanje, kakor na Skrili. Dobiva so i tvrdki BRATAEBEBL v Ljubljani, Franči-•anske ulice.	228 21 11-6
Vnanja naročila proti povzetju.
Deželna lekarna
pri lariji Pomagaj
Čubar, Hrvatsko, septembra 1901. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Ii srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vušog neprecenjeno dobrog in prisluog medlolnskog rlbjog olja, katerog te die časa samo iz VaSe dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, po&Ijite mi zopet Seat steklenic za 2 gld. 60 kr.	Il7ž 10 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenica 50 kr., dvojna steklenica 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih dom« dih zdravil, homeopatičnih zdravil, špecialitet, kirurgionih priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediciničnih in toaletnih mil. Hedloln. oognao. pristno somatoee krep-dujoče vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd itd Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Besljeva cesta it. 1., poleg mesarskega mosta.
umetni zavod I. vrste, t pritličju mesčieiisk« hi&e.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste.
Futoplastišiu potovanja po celem svetu v popolni istini.
V soboto 8. februvarija zadnja predstava:
Nova krasna serija!
Mehika. krasna serija!
V nedeljo 9 do vštetega 15. februvarija:
Čarobna bavarska kraljev, gradova
Linderhof in Berg.
Odprto vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 164 1—1
Vatopnloe za dorasle 40 h, za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h.
Vsled smrti se išče
145 3—3
cerkvenik, organist
učitelj.
in za zasilno šolo zmožen
Poduk v mežnariji se lahko takoj prične. Nagrada po zmožnosti.
Cerkveno predsfojništvo s?a Savi ob južni železnici.
prodajalka
za špecerijsko trgovino se išče.
Ponudbe sprejme iz prijaznosti uprav-ništvo »Slovenca".	144 3-3
Katoliška Bukvama v Ljubljani
priporoča:
Razlaga velikega katekizma ali krščanski
nauki za cerkev. Sentivil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 b več.
Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik. Drugi zvezek: poglavje o upanju in molitvi, pa poglivje o ljubezni in zapovedih. Broširano 2 K 50 h, s pošto 30 h več.
Zaročenca (I promessi eposi). Milrnska povest iz 17. stoletja. Laški spisal Aless. Manzoni, poslovenil I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več.
Mlad trgovski pomočnik,
špecerist in maoufakturist, izurjen deloma tudi v železni liranži, želi svoje mesto do 1. ali 15 sušca premeniti.
Ponudbe pod M. P. na upravništvo »Slovenca«.	151 2—2
8BT Vsak dan "HT"
najfinejše in sveže
pustne krofe
priporoča Slaščičarna T^. ^irbi^cl^
Ljubljana, Kongresni trg. 1255 8—8
Tovarna pecij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčini svojo veliko fcalogo barvanlh prstenih
kot: rujavih, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-5
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
Na prodaj je ali v najem se da s 1. majem 1.1
hiša z lepim vrtom
—zrrz: v Ljubljani —
na prav ugodnem prostoru pripravna za gostilniški ali kakršensibodi drngi obrt V hiši je 6 sob, I klet, I hlev in I šupa.
Nitančnoje poizve se pri Ignaciju Ca-merniku, kamnoseku v Komeuskega uliCdh v Ljubljani.	169 3—1
Redka prilika!
New-Ycrk in London nista prizanašala niti evropski celini ter je l>i!a velika tovarna srebrnine prisiljena, oddali vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščeu sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nože* s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
C kom. aimr. pat srebrnih Jedilnih žilo. 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnic za juho;
1	kom. »mer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašič za podklado
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najliri. sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'60
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči seuaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina ki obdrii bojo srebra 2r> let, ■i.i kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek, in r.aj nikdo ne zamudi ugodile prilike, da si omisli to krasno garnitaro, ki je posebno prikladna kot
ženitovanjs!«) in priložnostno darilo,
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v	133 6—4
A. HIRMCHBEBG-a
eksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju. II., Rembrandstr. 19 I.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali
če se znesek naprej vpošlje. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko. (Zdrava kovina.)
Izvleček lz pohvalnih pisem:
Piliš, 24. avg. 18H0. (Pešt. komitat.) Vaše blagorodje ! Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somogyi v Szante tri take garniture	baron Julij Nyary.
Gradec, 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljen. Priporočal bom Vaše blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant. Msrx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Eg dij Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tiroisko.
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	17 6 II.
Blf§
naravna
alkalična kislina
katera se z vspebom rabi sama ali pomešana z gorkini mlekom.
Ta miloraztapljajoče. osvežujoče iti pomirljivo deluje, pospešuje ločite? sl<va ,n se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
MET95S
©tU®
Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zasloni in franko.
specf vinom
V Ljubjanl rb dobiva v vsoh lekarnah, večjih erijskih prodftjalnicah in trgovinah z jestvinami in
*	Velika
*	izbera
* Velika izbera *
finega starega vina v buteljkah
Bordeaux-vina i. dr.
po zelo znižanih cenah
mr na prodaj
dokler ne poide zaloga pri
Iv. Hafnerju, 94 10 6 pivarna, Sv. Petra cesta št. 47
Zemljišče, ki meri 13.882 □ sežnjev, najlepše lege za stavbišča stanovanj, na okrajni ccsti Glince-Podrožnik in na mestni meji Glince-Rožna dolina, tikoma na novo projektovane ceste 7a c. kr. tobačno glavno tovarno proda v manjših in večjih parcelah □ seženj od fl. 1-— do fl. 2 50 kr.	102 3-3
Janko Traun Glince pri Ljubljani.
alanda
^ Ceylonski čaj
je jedernat,	165 15~1
blagodišeč,
RS- cist.
Štv. 1 V zavojih a K -.20, K -.50, K 1.25 Štv.2„ „ „ -.24, „ -.60, „ 1.50 Štv.3„ „ „ -.32, „ -.80. „ 2.-
Je naprodaj v vseh boljših špecerijskih trgovinah.
Ziloga pri Mihael Kast.ier-ju in Pete«' Lassnik-u v Ljubljani.
HER BABl\Y-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 3? let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pAt, daje slast do je 11, pospešuje prebavljanje in redilnost, telo jači in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, ie jako koristno za narej&nje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki ao v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostij.
Cona stekloniol 1 gld. 2S kr. = 2 K 50 h. po pošt) 20 kr. = 40 h več za zavijanje.
___Prosimo, da se
f^SCHUTZ-MftgreiflSt vedno izrecno zahtevaHer-babny-jev apneno-železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,.Her-„	babny" vtisnjeno z vzv Se-
Ifnimi črkami in nosi vsaka Ik^SHEMMMM^ steklenica poleg stoječo
uradno registrovano varstveno znamko
na katera znamenja naj se blapovoli paziti.
Osrednje skladišče Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VII./l, Kaiserstrasse 73—75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 128 20—14
V zalogi ja nadalje pri g^. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetseblttger, G. Piccoli , U. pl. Trnkdczy, J. Mayr; Celje: 0. Schwarzl & Go., M. Hauscher ; Reka: K. Prodam, G. Prodam, A. Schi- dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Esasser; Sovodenj: F Kordon; Cclovcc: P. Hauser, i'. Birnbacher. J. Koinetter, V. Hauser & R. pl. Hillinger; St. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, i'. Prendini, M. Kavasini; Beljak: Jobst & Schneider, b. Asstnaun; ornomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
TmmaseuRsm
milnimi Varstvena znamka: Sidro, niiiiiiiu:
i mm. cfflci goip. i
i i |
|	iz lenarne Richter-jeve v Pragi, §
I	pripoznano izvrstno bolečine olaj- =
•T; =	šujoče mazilo je dobiti steklenica po =
| =	K- M). K 1-40 in K 2-- v v.-eh lekarnah. |
Ji =	Zahteva naj se to 1152 28—11 |
i |	sploh priljubljeno domače zdravilo 1
$ 5	vedno le v itvirnih steklenicah z našo š
=	varstveno znamko ..sidro1' iz Richter- =
i =	jeve lekarne tur sprejme iz previdnosti =
T |	lo v steklenicah s lo varstveno znamko §
$ =	kot pristni izdelek.
jt I	Richterjeva lekarna pri zlate n Isvt
I	v Pragi, I. Elizabethstrasee 5.
•T- ............................................................nuni
Ho v sedlarski obrt


*****
otvorll sem podpisani
v Vegovih ulicah štev. 15 v Ljubljani.
Ugotavljal bodem vsa v mojo atroko spadajoča dela fino, solidno In trpeino. - Prevzemam
tudi vsa popravila.	, . , , . _	■ , ,
Skrb mi bode, da bodem vsa naročila točno do določenega časa izvrševal.
Pioseč vsestranske naklonjenosti beležim
odličnim spoštovanjem
163 2-1
Anton Benedičič
sedlarski mojster In Izdelovalec v6z.
Naznanilo in priporočilo.
Po čudovito nizki ceni
so na prodaj
elegantne, jako praktične, nove eno- in dvovprežne
Izvč se pri »Zalogi puntigamskega piva" v Kolodvorskih ulicah, in pri kolar-skem mojstru J. Mentoni-ju v »parnem mlinu«.	158 2-2
Vsako število ^rMBi 2S
s<
I H
liiMr
kupuje po ugodni ceni in proti takojšnjemu plačilu.	124 20-7
Anton Deghenghi
lesni trgovec na Knezovem posestvu zraven „Figovca"
Dunajska cesta, Ijubljana.
Služba organista ^ in cerkvenih
se odda o sv. Jurju v Blagovici. Župni urad Blagovica (p. Lukovica),
dne 5. februvarija 1903. 149 4-2
LMr Jute Mo".
Velika posebnost med likerji, čudovitega okusa.
Krepčalo za želodec.
Na prodaj po vseh boljših avstro-ogerskih trgovinah kulonijalnega blaga in delikates.
Odlikovan s 84 medaljami prve vrste
Josip Archleb in dr.
parna destilacija v Pragi.
V Ljubljani je na predaj pri trgovcih: Karol Planinšek, Ant Krisper, Viktor Schiffer, Franc Bergant, Ivan Bahovec, Anton Korbar in v kavarni „pri Slonu".	1191 20-11
francoski veliki kapitalisti
kupujejo posestva z industrijo ali brez nje.
Ponudbe sprejema pooblaščenec gosp. I. Weiss. Gradec Piarrgasse (Thonethof.)
Holeljifoit zajamčena. 175 : l
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem z dnem 8. t m. preselil svojo
■■■ ^ ■■ i C*
iz Lingerjevih ulic št. 1
^ na Poljansko cesto št. 7*5.
fe Prodiralo se bode samo najboljše volovsko meso.
-^fti C? «	s i**-
Sprednje meso........1 klg. K — 92 do K — 96
zadnje meso......... » » 108 » » 112
na dom poslano....... » » 1'20.
■ Prodajalo se bode celi dan.
171 3-1

Umetni in trgovski vrtnar
Alojzij Korsika
= v LJubljani =
priporoča preč. duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu svojo bogato zalogo poljskih, zelenjadnih in tudi cvetličnih semen.
Edina na Kranjskem, res strokovno urejena
semenska trgovina
katera goji nad 325 semenskih vrst,
za katere kaljivost in pristnost jamčim.
Nadalje se dobč tudi mnogovrstne rastline, kakor tudi lepotni grmiči, vrtnice, cvetlice v loncih i. t. d.
Posebno pa se priporočam za
izdelovanje $opkjQV in vencev
svežih in suhih s trakovi in napisi in
vse v mojo stroko spadajoče predmete, ter zagotavljam najnižje cene.
Za obilne naročbe se priporoča z odličnim spoštovanjem
81 (5-3)
Alojzij Korsika.
S3T Ilustrovani cenik za leto 1902 se dobi brezplačno.

St. 4255
Razglas.
161 3-1
Častiti gg. ženini in neveste!
asr Največja izbira lepih -WQ zaročnih in poročnih prstanov, ur. verižic, uhanov in brošk najnovejše vrste. Namizna oprava (Besteck), svečniki itd. Veliki novi ceniki s koledarjem zastonj in poštnine prosti.
Uljudno vabim in se priporočam	60 9—7
l\,„„ /i„JA„ urar, trgovina z zlatnino, srebrnlno, šivalnimi Man	gtroji in blolkljl v Ljubljani.
JKBm^&I ilba
za zgradbo dvorazredne ljudske šole v Stopičah
vršila se bode
dne 13. februvarija 1902 ob 10. uri dopoldne
na lici mesta. — Vsa stavba z notranjo opravo vred je proračunjena na 16.845 K 66 h. Ponudniki imajo položiti 10% kavcije.
Krajni šolski svet v Stopicali,
dne 4. februvarija 1902.
Jakob Porenta, župnik,
166 3—1	prvosednik.
Podpirani mestni magistrat mladeničem rojenim leta 1879., 1880., 1881. in 1883., ki stopijo letos v vojaško, odnosno črnovojnišso dobo, naznanja:
1)	da Be bo dne
26. t. m. ob 9- uri dopoldne vršilo žrebanje
v smislu § 32. vojnega zakonika I. del, pri tukajšnjem uradu — v pisarni vojaškega referenta. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstveno leto 1881.) ire torej letos pridejo prvič k naboru;
2)	da so od 18. do 25. t. m. v uradnih urah imen;ki onih mladenižev, kateri pridejo letos k naboru,, pri tukajšnjem uradu — v pisarni vojaškega referenta — vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim, ali proti prošnjam za nabor v kraju bivanja, naj to pismeno ali ustmeno naznani tukajšnjemu uradu;
3)	da so od 18. do 25. t. m., v navadnih uradnih urah, pri tukajšnjem uradu — v pisarni vojaškega referenta — imeniki domačih in tujih, leta 1883. rojenih, z letošnjim letom v črno vojno stopivših mlade-niCev na ogled. Pogreški in nedostatki naj se pismeno ali ustmeno naznanijo tukajšnjemu uradu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dnd 1. februvarija 1902. Podpisano županstvo naznanja, da bode imela
razen dosedanjih dveh semnjev še
2 nova. semnja, 2
in sicer bode prvi
dn& 24. februvarija (na dan sv. Mafije)
in drugi
dn6 29. septembra (na dan sv. Mihaela.)
Županstvo Lesce
dne 30 januvarija 1902.
129 3-1
Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.53188
Stanje vlog dne 30 sept 1901: K 7,263.956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
4Vlo
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.	1034 3i
pl II
atš
m ii
n
Gostilna TP H« A 3BT
Glince, Tržaška cesta št. 3
priporoča naslednja vina:
103 3-3
j) »
n
n
n »
»
Rudeče istrijansko Črno Rumeno Teran „ Rumeno hrvatsko Re ula goriška Cviček dolenjski Rumeno staro štajersko Pivo PuntigamsKO
istotako po najnižji ceni buteljska^vina kakor: Refoška, Maršala, Muškatelec, Wermouth, Ribezel, Graševina in Šampanjec.
leta 1901 24 kr. liter 28 „ „ 28 36
1900	40
1901	40 1900 44 1898 48
20
» »
n
n »
» »
r> »
»
Dobivajo se tudi mrzla in gorka jedila po najnižji ceni.
i^H stžaa aižag
c O
S 2
s-S
ri«t3
° sr
o p cr C
a <
S
t i
tu ?
Sr, S
O
a> o <
CD D" N r os
9
?B
£
bo
o to O
""tr
ct>
<i
O po*
c-> po
»s

S g*
» S
S cn
!" orcj
W B3
-O po
1	o
B	U1
S	£
g.	CD
i"	3 1
P>
a pL
f
B KI
CD ^^^^
"S' ■<
co EJ
K
B Li
I £/2«
S yg=«iB
* O (f®

Prigtiio vino zastonj
ne more zahtevati nikdo, a po čudovito nizkih cenah dobi vsakdo le pristna, dobra vina
pri Cenkarji v Gradišči 6!
Priporoča se torej vsakomur, da se prepriča in poskusi. Cene so te-le:

Istrijansko novo .	.
Rihenberger nov .	.
Cviček rudeč . .	. Istrijansko staro
Črno vino . ". .	.
Refoško . . .	.
Muškatelec . .	. S ara b<žanka Pelinkovec (vermut)
1 liter 28, čez ulico 24 kr.
»
n n n n M n n

32, 36, 40, 48, 40, 64, 56. 80,
»
n n
n
n »
n
28 32 36 44 36 60 52 70 90
Kdor pa vzame 10 litrov skupaj,
91 3 -3
dobi 1 liter zastonj!

Delavnica kleparskih, ključarskih, kovino - tiskarskih, stavbenih in galanterijskih del
Št, Vid mi<8 L hi h S ran o,
izdeluje in ima v zalogi cerkvene sve-tilnice ali stalnice, dve po:
iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld.. iz medenine 22, 24, 28, 32 gld.,
iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice
izkositarja po 2 gld., iz medenine po 5,8, 10gl.,
pušice z zvončki za pobiranje
miloščine, iz kositarja po gld. 1-50, iz medenine po 5 gld,;
stedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. 1154 (1-12)
Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo zvo-===== nikov prevzema ob jednem tesarska dela.	1164 12--6


Ivana Bizjak-a
Bermaline-pecivo
ji VKr.Htveiio znamko
v Ljubljani, Poljanska cesta 25.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da izdelujem od 1. januvarija sem
Bermaline - pecivo
in sic< r : Bermaline - kruh, Bermaline - namizni kruh, Bemaline-kolače, Bermaline-prepečenec I in II. m Bermaline-bisquit
To p<civo ima polet? krepilne lastnosti izredno slast in pri rednem uživanju znatno mm ži moči pri zdra\ih in bolnih, in ima torej največ re-dilnih trnovi za slabokrvne, na ž^lf dou bolne, slaboživčne, bledičnc, na pljučih boUhajoče osebo in rekonvalescente.	gg 3_2
Le samo jaz imam na Kranjskem pravico za izdelovanje tega peciva.
Naznanilo.
lanjam slavnemu občinstvu, da sem p r e v
gostilno „pri Trenti"
S tem uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel dobro znano
na 5P«tra c^ti <;t. £6
kjer bodem pnslrezal fič. gostom s pristnimi, naravnimi vini, vedno svežim Koslerjevim marčnim pivom ter z ukusnimi mrzlimi lu gorktmi Jedili.
Za mnogobrojen obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
IGO 2-2
Jakob Sterle, gostilničar.

Negbojjša
kavina primes
je in ostane
l-i mi
IZ
Lyvibljarie.
i
128 10-2

na fY\esfnem trgu zraven rotovza
sprejema hranilne vloge vsak delavnik o<l 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem,
Za varnost vlog- jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
SJJ3f Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno - liranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. —-»ffij 2i (7)
fte n« n • t tt »#« M #



:xxxxxxx

f ranja /Heršol
Qxxxxx
v Ljubljani, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvrSenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	is 6
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
w¥vww¥wvwwvyw
Domača umetalna steklarija
/lv$./\$nola v Ljubljani,
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
cerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, z?\am«eno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega
(3
3» >
S ®
5 ft
d) 0> ■8 B.
!« a
S «
'h
S «« ta z?
3 i a a
5 S.
BS
"Z? a
■H mH >
M O
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST ACHOLft V Ljubljani, f polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, izvršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo zaupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer 8 malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Žnpni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčic, župnik in dekan.
1
O
rt> a
(D c-i. P
n*
o
N (D
Prevzema tudi vsa sfavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737 52 '28
Že 62 let obstoječa večkrat odlikovana tvrdka
JW- MoiTmaiiii
jVlestni št 12 ^^
najuljudneje priporoča slavnemu občinstvu, prečastiti duhovčini svojo bogato zalogo vsakovrstnih žepnih, kuhinjskih, namiznih, vrtnarskih nožev, škarij, finih britev, flumi cevi in vse v nožarsko stroko spadajoče predmete po zmernih cenah Tu se tudi vsa popravila in vsakovrstno brušenje sprejema in najboljše izvrši.	101 4—3
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po	no 95-a
4% odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.

\) poljanam predmestja
je na prodaj:
147 3-3
ls>
16 staubnil} MM-
parcel
ležeči^ med petimi cestami, izmej Katerib 5c tri, narrjreč Clizabetina ce5ta, Jtrelijrl^e ulice io K^boc^a ee$ta že izpeljane, t. j. l^analizcuane ter ucdcucd in električna razsuetljaua ze i^apeljai^a«
^vrsten stavbeni prostor (gramozna tla), bvrstna, jah^o zdrava lega, far je prostor od vseh strani obdan 3 vrtovi in njivami. Vse leto ves dan solnčno. V okolici ni ni/ta/jih tovarn, zato ni dima in ZraK ostaja Čist. Samo eno minuto oddaljeno od postaje
električne železnice. ?arcele merijo od 500 do 800 kvadratnih metrov. Cene so vrednosti primerne.
Zidati je po sklepu ljublj. občinskega sveta:
\y cdprtem ^taubnert) steter^u, pa v jedgc 0«d5trcpje, brez predurtcu. =
$nt©n 5eeman-a
turd^a p. ft. Uidic g Ccmp., Ljubljana
Natančneje se izve pfi =====
&
Is
Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-
lume, albe, koretelje. prte td
sploh vse. kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenjo stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje rofiuo in pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko.
Prečastito gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk. društev in potujočih agentov.
Zagotavljajo hitro in najpoštenejžo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo, Najodličnejšizn spoštovanjam se priporoča 566 5:3-36
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfovo alloe 4.
* * prave ruske **
galoše
1888. R'$e 1 znamko »zvezda'
Varstvena znamka. Se d0bi,° P° nl*W Cenl
na debelo In drobno samo pri
Anton Krispe** in Vaso Petmeie v Lijubljatii.
sledečih tvrdkah:
1176 20-10	Ter nadalje tudi pri
Idrija : Valentin Lapajne, Valentin Treven. Jesenice: Anton Trcun, J. Ferjan. Kamnik: Gregor Kratner. Kočevje : E. Hofmann, Franc Jonke, Franc
Bartclme. Kostanjevica: Alojzij Gatsch. Kranj: Marija Pollak. Krško : Rupert Engelsbcrger.
LJubljana: Karol Karinger, Alojzij Persche,
M. Cescutti, Karolina Treo. Litija : Lebinger & Bergmann. Novomesto : Josip Medved, M. Barborič. PostoJIna: D. Dolničar. Radovljica : Leopold FUrsager, Frid. Ho-mann, Oton Homann.
Škofja Loka : J. N. Koceli.
Nakup ln prodaja ta vsakovrstnih državnih papirjev, srečK, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Izdajatelj: Dr. Evgan Limpe.
Menjarična delniška družba
„11 K B C U B"
I., Wollzeile10inl3, Dunal, L, Strobelgasse 2.
Pojasnila "'•d v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor ie moeoCe visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih ' 6	glavni o.	134 8
Odgovorni vrednik,: ivfn Rakoveo.
.Katoliške Tiskarne v Ljubljani.