februar i T Ignacij 2-S Svečnica 3 6 Blm * f. Andrej Korl. T 5 S- Agata 6 N 5. po razgl. C«. V P Eomunld £ 8 T Janez iz Mat« 9 S Ciril iz Aleks. 10 C Skolastika 11 P Lurška M. B. + 1- S Lincolnovo roj. 13 N I. Pred postna H P Valentin,muc.© 15 T Faustin 16 S Julijana PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!, glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 24. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY 3, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. delavska federacija razmotriva o končnem izključen ju "uporniških" unij. — Ni še določeno, ali bo izključenih vseh deset unij, ali samo dve. — Premogarska konvencija obsodila špijonažo nad delavstvom. Miami, Fla. — Glavni od-b°r delavske federacije je ta ^°rek pričel na tukajšnji svo-seji razmotrivati vprašanje Slede nadaljnjih odnošajev ttled federacijo iri nasprotno delavsko organizacijo, CIO. Kak bo končni uspeh tega u-krePanja, o tem s£ noben na-^očih uradnikov ni hotel določnejše izraziti, toda, ko-likotr se je moglo iz njih razpoloženja sklepati, bo odločitev bržkone taka, da bo za-£°zdo med obe organizaciji Se bolj globoko zabila. . Med člani odbora je sicer nekaj takih, ki nagovarja-10 k zmernosti in spravljivosti, vendar pa prevladuje druga ki zahteva, da se ^ora vez med obema organizacijama končnoveljavno predati in izključiti tiste unije, so federacije prestopile k in tako se pričakuje, da 0 ta skupina vsaj delno zmagala Ta skupina, dasi edina v ftttl> d a se mora proti CIO T^stično nastopiti, se Pa ven-ar cepi v dve struji, in sicer 8lede vprašanja, | bi se povzročila razceplje-v CIO in ostale unije bi * nato same od sebe vrnile. j.a to preizkušnjo so si izbra-tran Ž 'AMERIKAMSKI SLOVENEC' Četrtek. 3. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544 ..$5.00 . 2. SO . 1.50 Naročnina • Za celo leto_______s__ Za pol leta______ Za četrt leta _____________ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____„.$6.00 Za pol leta_______ 3.00 Za četrt leta ............1.75 Posamezna številka__________ 3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ____ For half a year__ For three months___ __$5.00 _ 2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year______$6.00 For half a year__3.00 For three months__1.75 Single copy____________3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti daposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. VESTI IZ CALUMETA IN OKOLICE Calumet, Mich. Predzadnji teden je umrl na bližnjem Swedetownu, 74 let stari Matt Gašper, ki je zadnjih par let živel pri svoji sestri, Mrs. Paul Spehar. Po- T , • -r, ti /\t_ k°Jni' Je bil rojen v Jugo- Judovstvo pomeni za- Rumunijo veliko nesrečo. Ob siavjjj je prišel v Ameriko v razdobju od 18. do 19 stoletja je bilo v rumunskih zem- svojih'mladih letih, ter je več Ijah vsega skupaj komaj kakih 10.000 Židov, Ti Židje so časa preživel na Calumetu. se pa naglo množili in v razdobju od 19. na 20. stol. je bil6 Pozneje je odpotoval v Ala- Židovstvo v Rumuniji vlada Goge takoj zatrla "Adeverul", "Dimineaco" in "Lup-to", ki so jih imeli v rokah in pisali izključno samo Židje. Tudi ravnatelja Hurtiga je odstavil Goga od časopisne agencije Rador. Ustavljeni so pa tudi nemški, madžarski in ruski listi, ki so bili v židovskih rokah. Določeno je tudi, da more biti pri rumunskih listih vsaj 90% rumunskih sodelavcev, pri ruskih listih pa Židje sploh ne smejo sodelovati. Tudi nemška in madžarska narodna manjšina je vesela, da je vlada začela zatirati židovski vpliv. Upati je, da bo Rumunija kmalu osvobojena nadvlade tega škodljivega elementa. februarja 1938 1», sko, kjer je ostal več let, toda je od časa do časa obiskoval sestro in poznance na Calumetu. Radi starosti je pred nekaj leti pustil Alasko za brem zdravju, toda pred nekaj tedni je vidno oslabel, nakar se je hitro bližal svojemu koncu. Zapušča dve sestri, Mrs. Spehar na Calumetu in Mrs. Mary Getzen v Pontiacu. Pogreb se je vršil iz hrvatske cerkve sv. Ivana in od tam je bilo truplo prepeljano v Lake View mrtvašnico. V ponedeljek, 17. januarja je umrla na bližnjem Centennial Heights, poznana hrvatska žena, Mrs. Agnes Raukar. Pokojna, ki je bila ob času smrti 75 let stara je bolehala že več let. Prišla je iz stare domovine pred 30 leti na Calumet, kjer je neprestano prebivala cd tedaj. Zapušča dva sina, George, ki je živel na domu ž njo in Josepha v Puritan, Mich. V sredo 12. jan. je umrl-, na svojem domu v 'Tamarack Jr., location, znana slovenska žena in mati, Mrs. Katarina Grahek v starosti 55 let. Pokojna je bolehala že več let na sladkorni bolezni, kateri se je pridružila še srčna hiba, ki ji je izčrpala zadnje moči ter jo položila v grob. Rojena na v Moldavi in Valahiji vsega že okoli 275.000 Židov. Židje so se v teku enega stoletja pomnožili 1632 krat! Dotok Židov konec prve tretjine preteklega stoletja je otežkoeil nastanek domorodnega rumunskega meščanstva, tako da sta v Moldavi, Besarabiji in Bukovini obrt in trgovina prešli i vedno ter se nastanil pri se skoraj izključno v židovske roke. Še večje zlo pa je bilo, stri na Swedetownu. Ril je do da so Židje najemali bojarska posestva, ki so zaradi za- zadnJ'e^ vedno pri precej do-pravljanja svojih gospodarjev prišla na nič, tako da je ru-munski kmet ostal brez zemlje in se je moral dati neusmiljeno odirati od židovskega najemnika, štacunarja in gostilničarja. Židovstvo je torej vladalo nad romunskim ljudstvom, dasi Židje niso imeli državljanske enakopravnosti, ki so jo dobili šele po berlinskem miru 1.1878. V svetovni vojni se je židovstvo potrojilo, njihovo današnje število pa se natančno ne da ugotoviti.' Najnižja številka je 900.000, najvišja pa 2,000.000, tako da jih bo dejansko nekaj nad lVi milijona. Prevladi židovstva je prvi stopil na pot prof. Cuza, ki je skupaj s pokojnim dr. Soger jem zasnovaf protižidovsko gibanje v Bukovini pod geslom krščanskega socializma. Istočasno pa so v starem rumunskem kraljestvu nastopili proti Židom tako imenovani krščanski nacionalci, ki jih danes vodi Goga. Že 1. 1910. so rumunski krščanski nacionalci pod Cuzo nastopili pri volitvah in si izvolili za znak svojega gibanja kljukasti križ in geslo. Rumunija Rumunom! V Bukarešti je bilo 1.1803. samo 508 Židov, 1.1889. pa že 40.533, to-je 15% vsega prebivalstva, v Cernovicah polovico, istotako v Kišine-vu in v Velikem Varadinu. V velemestih živi 72 % Židov, 8% jih je v malih mestih in trgih, 20% pa na kmetih. Tako imenovani španjolski Judje so še z rumunskim prebivalstvom skoraj popolnoma stopili, nikakor pa se niso asimilirali tako imenovani Askenazi, to Židje z vzhoda. Sicer se pa rumunsko ljudstvo samo brani proti taki asimilaciji. L. 1935. je izšla postava, ki skoraj onemogočuje izpremem-bo židovskega imena v krščansko, oziroma rumunsko. Seveda pa so se znali Židje že tako zelo Vriniti na vsa odlo- j Belokranjskem je prišla v A-čilna mesta javnega in gospodarskega življenja, da komaj1 menko kot mlado dekle ter sc kakšna postava kaj pomaga proti požidovljenju javnega v • 1 • . — , ,, _ , i »J V/ JC jJV/iil življenja. V vsej industriji so Zidje gospodarji, kmete : F Butala, tlači njihovo oderuštvo, inteligenca je pa ravno po zaslugi židovstva močno okužena zlasti s komunizmom, ki ima svoje najbolj plodovito gnezdo med židovstvom v Besarabiji in Bukovini. V deželah, kjer so Madžari pa Židje delajo za revizionizem, da bi se te dežele od Rumunije odtrgale. Kakor vidimo, tudi v Rumuniji Židje vplivajo vseskozi kot razkrojevalen element. Pred rumunsko agrarno reformo so bila v stari Rumuniji skoraj vsa velika posestva (polovica rumunske zemlje je bila bojarska, to je veleposestniška) v rokah židovskih najemnikov. V Bukovini je prvi Žid kupil vele-posestvo 1. 1863., 1. 1920. pa je bilo že 33% bukovinske ve-leposesti v židovskih rokah. Nadalje je v Bukovini, kjer Zidje tvorijo okroglo eno šestino prebivalstva, med 414 odvetniki celih 312 Židov, med 44 lekarnarji 32 in med 45 arhitekti 30 Židov. Samo v Černovcah je od 225 odvetnikov 194 Židov, od 152 zdravnikov pa 95 Židov. V Sučavi je med 48 odvetniki 38 Židov. Zadnja leta so uvedli za židovske študente določene število, seveda pa židovstvo med inteligenco danes prevl^Juie. V 15 strokovnih obrtnih društvih imajo Židje devet desetin večine. Prav tako prevladujejo Židje v članstvu obrtniških zbornic. Tako je na primer v skupini I. (žito, .vino, živina) med 220 člani 194 Židov, v skupini II. (lastniki trgovskih firm) je med 885 člani 836 Židov^v skupini III. (trgovski potniki) pa je od 109 članov 100 Židov. Uradna industrijska statistika pokaže, da je 28.8% vseh tovarn izključno'židovskih in da je od delnic anonimnih družb, ki znašajo 30%, v židovskih rokah 65%. Od 3396 tovarn je 961 v izključno židovskih rokah in 1115 je v posesti anonimnih družb, med katerimi židovski delničarji domalq prevladujejo. Po vojni so se rumunski Židje polastili tiska., Zato je nastanila na Calumetu, kjer se je pczneje tudi omožila z s katerim je imela več otrok. Prvi soprog ji je umrl pred več leti, nakar se je v drugič omožila z rojakom, Jakob Grahekom, s katerim pa ni imela otrok. Poleg soproga, zapušča tudi tri hčere, ter dva sina. Na Laurium so imeli zadilje leto 156 rojstev in 74 smrtnih slučajev, to raj dva rojstva na vsak slučaj smrti, kar ni tako slabo. Število rojstev se veli- ko .ravna po časih. V slabih časih število pade, ker se vsakdo boji prirastka k družini, dočim v boljših časih naraste. Ravno isto velja za število porok. Toda dočim so se na Laurium v tem oziru dobro izkazali, so pa na Calumetu, to je v mestu samem, skoraj popolnoma zaspali, ker tam je bilo čez leto 21 smrtnih slučajev in samo osem rojstev, kakor poroča mestni klerk, Mike Strucel. | Mfchiganska komisija za kontrolo opojnih pijač je naznanila tukajšnjim mastnim oblastem, dai naj začnejo z analiziranjem vseh gostilničarjev ter se odločijo, katere hočejo obdržati v businesu in katere odpustiti. Na Calumetu se nahaja preveč gostiln v smislu zakona, kateri dovoljuje po eno gostilno na gotovo število prebivalcev. Komisija je mnenja, da imamo polovico gostiln preveč, zatoraj je sedaj čas, da začnejo misliti, katere hočejo obdržati, ker s prvim majem se bo število istih znatno zmanjšalo. Državni inšpektor jedil, rojak Nick Badovinac, ki je ob enem tudi vladni inšpektor krompirja, poroča, da ima težave pri inšpekciji krompirja, ker bi farmarji radi utihota-pili slabje vrste kirompir za dobrega. Vsaka pošiljatev krompirja iz okrožja mora biti pregledana po inšpektorju, predno se izda dovoljenje za odvoz. Farmarji imajo lepo navado, da najlepši krompir zlože poleg vrat železniškega voza, dočim je slabši bolj na dnu v notranjosti. Toda Nick jih je pogruntal in jim je več* pošiljatev zaplenil in prepovedal izvoz. Farmarji se radi tega jeze na njega da je kaj ter ga tožijo vseh mogočih in nemogočih stvari, toda predstojniki Nicka pravijo, da naj dela kot dosedaj in se naj nikogar ne boji. 51 dijakov in dijakinj tu kajšne višje šole je graduiralo ob zaključku zimskega semestra. Med temi graduiranci so tudi sledeči naši: Anton M. Chopp, Carl L. Grgurich, Georgiana M- Krmpotich, Eer-nard F. Kestner, Anton J. Mihelcich, Edward M. Spe-, har, John F. Staudohar in Albert Stopar. Čestitamo! Kakor kaže uradne poročilo o štetVju brezpose,1n'!h, katero se je vršilo v mesecu no- vembru, imamo v Houghton okraju 2,637 brezposelnih,kateri so sposobni za delo; nadalje imamo 2,777 Idelavcev, ki so zaposleni pri WPA, NYA, CCC in drugih relifnih delih; 821 oseb pa je samo delijo zapcpleij'.h. Houghton okraj je po številu prebivalstva največji okraj v gorenjem Michiganu, ter šteje, po zadnjem /ljudskem štejtjii), 52,851 oseb. V Keweenaw o-kraju, kateri šteje 5,067 prebivalcev, je 237 delavcev popolnoma brezposelnih. 548 jih dela na raznih relifnih delih in 52 je samo delno zaposlenih. George Kezele, Victor Snel-ler in Matt Stimac iz Allouez so odpotovali pred par tedni v Cassidy Lake, kjW bodo v on-dotni tehnični šoli nastopili šest mesečno treniranje za CCC inštruktorje. Ljudje bi radi videli, da so vse ceste in pota, tako v. mestih kakor tudi na farmah, odprta celo zimo za avtomobilski promet. Toda gre, da bi plačali večji davek v ta namen, tedaj tich vodi take šole od časa do se pa vsi zoperstavijo in voli- časa. Nick Milinovich iz Mohaw-ka je odpotoval v Pennsylva-nio, kjer bo nastopil delo za Sullivan Machinery Co., pri diamond drill. Nick je dosedaj delal za isto družbo pri stari Central naselbini v Keweenaw, katera je prospekti-' rala za bakrom in srebrom za Calumet in Hecla družbo. Pred kratkim je prišlo na Calumet kakih 200 članov a-meriške legije v Michiganu, kateri so imeli tukaj takozva-no sredozimsko konfei enco. Mnogi so prišli sem s svojimi ženami. Konferenca se je vršila tri dni. To poletje se bo vršila tukaj tudi_ konvencija legijonarjev iz gorenjega Michigana. Mr. Joseph Swetich, državni električni inšpektor je nedavno imel šolo in inštrukcijo za vse elektrikarje tukajšnje okolice. Državna postava je zelo stroga in vsi, kateri polagajo električne žice po hišah ali tovarnah, se morajo ravnati pc njej. Noben, kateri nima kadar se ; licence za električna dela, ne nekoliko | sme ista izvrševati. Mr. Swe- Dogodki med Slovenci po Ameriki jo proti zvišanju davkov. ' Na Baragi so se zelo pritoževali, ker nekatera pota niso bila odprta. Okrajni komisar je rekel, da nima denarja za o-ranje vseh cest, naj mu preskrbe sredstva, pa bo držal pota odprta. Okrajni uradniki so dali volilcem na glasovanje, ako so pripravljeni plačati malo večji davek, kateri bi se rabil za oranje cest, toda volilci so stvar temeljito porazili. Sedaj se pa zopet jeze, ker ceste niso odprte. Pri prihodnjih primarnih volitvah v Michiganu, ne bodo potrebovali volilci več povedati nadzornikom v volilni koči h kateri stranki spadajo, kakor je bilo to dosedaj v navadi. Zadnja pestavodaja je to spremenila v toliko, da bode volile'c, namesto da bi zahteval glasovnico te ali one stranke, dobil v roke glasovnice vseh strank, toda voliti mora pa seveda samo na eni. Ako bodo samo republikanski lin demokratski kandidati za razne urade, bo prejel volilec republikansko in demokratsko glasovnico. Izbral bo kandidate svoje stranke, zvil obe glasovnici, vsako za sebe, ter povedal nadzorniku, kateremu bo glasovnice izročil, katero je uporabil in katero ni. Nadzornik bo potem vrgel pravo glasovnico v eno bakso, prazno pa v drugo. Na ta način ne bo nihče vedel za katero stranke ste volili, kar je dosedaj povzročilo veliko prigovarjanja in tudi izdajstva. Naš kongresnik, Frank E. Ilook, je naznanil, da bomo letos mogoče imeli priliko videti med 'nami predsednika Rcosevelta, kateri namerava Obiskati gorenji Michigan v ] mesecu septembru. Kje vse se bo ustavil, še ni odločeno, gotovo pa je, da bo obiskali Mackinac Island. Hook po poskušal, da ga pregovori, da obišče sosednji Houghton, ko bo na poti s parnikom skozi prekop. Cena bakru, katera je pred dvema, tedni poskočila na enajst centov funt, se ni dolgo obdržala na tej ceni. Že en teden potem je zopet padla za tri četrtine centa na funtu. Nekatere države so na-r-c-c ile tedaj večjo količino bakra, toda sedaj je .trg zopet slab in naročil malo. Tukajšnje banke so imele te dni svoje volitve, pri katerih so bili izvoljeni direktor ji, ki so potem imenovali bančne uradnike. Za direktorja pri National Metals banki je bil izvoljen tudi Rudolph Vertin, sin Mr. John Vertina. Mr. Vincent Arbanas, glavni blagajnik Slovensko-Hrvatske Zveze je bil imenovan pomožnim manageriern /Talumetske banke. Pri Merchants & Miners banki je bil pa ponovno izvoljen direktorjem.. Mr. John Vertin. Na glavni seji Calumet Mutual Fire Insurance Co. so bili med drugimi uradniki izvoljeni tudf Mr. John Vertin kot podpredsednik in Mr.' John Muvrin, lastnik Peninsula Meat Market kot direktor. Družba posluje izključno v bakreni okolici. J. C. Glavni odborniki KSKJ v Chicagi Chicago, 111. — Glavni odborniki KSKJ., ki so se mudili na letnem zborovanju KSKJ v Jolietu, katero se je vršil" pretekli teden, so se med P0' tjo domov oglasili v naše® uredništvu in sicer so W-Mr. Joseph Lekšan, IE. P0(i' preds. KSKJ. iz Barberto&> O.; Mr.! George Nemanick IV. podpreds. KSKJ. iz Sou-dana, Minn, in Mr. George Panchur, gl. porotnik KSKJ-iz Chardon, O. — Obiska teli odličnih mož smo bili ze'° Veseli in se jim za to zahvaljujemo. Letošnje zborovanje je bilo težavno in polno odg"* vernosti, ker radi številnih za Konov po posamežnih državah, dela poslovanje podp"r' nih organizacij vedno bolj komplicirano. Treba je vei%' previdnosti, mnogo potrpežlj1' vosti in dobre volje. Izgubil se je Keewatin, Minn. — 2e 24. decembra se je izgubil Mr. Johna Prebanicha in si ga ves ta čas skrbno iščejo, se še ni posrečilo da bi f našli. Ne vedo, ali se $ pripetila kaj. kaka nesreča, aH "Dediščina" Milwaukee, Wis. _ Slove«' ski gostilničar Frank Suš^' na N. 8th St. je imel dva seca na hrani in stanov^ nekega Wa I terja Larsena, mu ni za to nič plačal. R^f-pa je, da bo plačal ko de0' neko dediščino. V tem časuf bil Sušnik tudi okrudeB ; kmalu nato je Larsen "c1e&lSčin'o" ter pošteno "P čal svoj dolg. Nekai tod"01 spil petem je bil Larsen z*33";, ko je tfekje nameraval vIC* ti in pri zaslišanju je pri'2" } da je tudi Sušnika okradel in mu z njegovim denarJ plačal dolg. it* DENARNE POŠSUATVE odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pešte. Včeraj so bile naše cene: V Jugoslavijo: V Italijo: Za: Din: Za: Lir: $ 2.55 .. .... 100 •$ 6.50 .... 100 $ 5.00 . ..... 200 $ 12.25 .... 200 $ 7.20 . .... .100 $ 30.00 .... 500 $10.00 . .... 420 $ 57.00 ...1000 $11.65 . .... 500 $112.50 ....2000 $23.00 1000 $167.50 ....3000 Mr. Poznich pozdravlja 5 niagarskih slapov Chicago, 111. Mr. 4 Poznič, naš prijatelj iz JO''1 Clev' Pri večjih svoiah poseben popust Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite ................$ 5.75 Za JI0.00 pošljite ................$10.85 Za $25.00 pošljite ................$26.00 Vsa pisma pošljite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. landa, O., nam pošilja lZ f žave New York, tam od sl> nih slapov reke Niagare no razglednico, na kater1 slika velikega železnega p 'ete teclen podrl led, katereif8. voda nanesla k opori1' -— Mr. Poznič pozdravlja^ sob j« v uredništvu in vse . je znance in prijatelji ,,, Ameriki. — Najlepša' ^ za iskrene pozdrave. V > -1- . it Ali si tekom kampar-jC fj. nagovoril kakega svojeg^ ^ je naroS'1 Zakaj V jatelja, da se katoliški list? skusiš? "tarzan na raziskovanju" (49) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burrough5 Tarzan je tedaj moral rešiti to čarovnikovo hčer iz rok divjega Kavtiru. Seveda, lahko bi Tarzan to napravil s silo. toda Tarzan topa ni hotel. NTi Hotel, da hi poslal Vdctll njepov sovražnik. Beli divjak inti bo morda Se kedaj v korist, ko enkrat pride v skrivnostno naselbinij Kavuru. ^ Tako si jc mislil Tarzan ill potrpežljivo čakal ugodnega trenutka, ko bo črnko lahko odnesel tako,' da Vdeni ne bo slutil kdo niu jo je ukradel. Tarzan je lahko čakal, kadar je bilo treba in tako tudi v teni slučaju. — Napravila se jc tema, ko jc Vdeni pograbil črnko da jb vrže na tla in z veže. Ugrabljena se je pa divje branila, da jc imel Vdeni precej posla, predno sc inii je to posrečilo, četudi jc bil sam močan. Končno jo je zmagal. Zvezal ji je roke na hrbtu, nato še noge, tako močno, da jih ni mogla ganiti. "Tako", je rekel Vdeni, ko je bila deklica zvezana; "sedaj bom lahko spal." "Pa tudi ti sc dobro prespi," jc nadaljeval Vdeni proti ugrabljcnki, "kajti jutri imamo dolgo pot. Ydcni te ne bo nosil." Deklici je bila preveč prestrašena, da bi kaj odgovnrilar. Njen ugrabitelj se jc nedaleč <.<1 nje vlogcl na tla. Tako sta ležala ugrabjtelj iii ugrabljcnka' s^edt črne džungle. Četrtek, 3. februarja 1938 'AMERIKANSKI SLOVENEC SJtran 3 -. i iMi'i SNIDENJE PO 23 letih Iz Pariza poročajo tale zanimivi dogodek, ki bo gotovo zanimal marsikoga, zlasti pa matere: V južnofrancoskem mestu Valence je mati našla svojo hčerko, katero je več kakor 20 let hrepeneče iskala po svetu. V začetku svetovne vojne so nastali veliki nemiri tudi na Armenskem, kjer so takrat Turki Prav kruto vladali. Z ognjem in mečem je turško vojaštvo skušalo iztrebiti armenske upornike. 2 rte v teh bojev je postala tudi mlada Armenka Djameslijan, ki je morala bežati s svojo poldrugo leto staro hčerko. Nekega dne pa je mati že tako oslabela, da se je morala zateči v neko bolnišnico, kjer je dolgo časa nezavestna ležala. Ko se je zavedla, Je takoj povpraševala, kje je nje-na hčerka, toda nihče ji ni vedel tega povedati. Ko so žensko pri-nesli v bolnišnico, otroka ni bilo Več pri njej. Ludje pa so žensko Nezavestno našli nekje zunaj in Jo nesli v bolnišnico. Sedaj se je začelo povpraševale, kje je hčerka, a vse je bilo zaman. Ko je toliko okrevala, da Je lahko šla iz bolnišnice, je bila sedaj njena življenjska naloga, '%iti izgubljeno hčer. In gospa djameslijan je že celih 20 let neprestano iskala svojo hčerko, doslej ni imela sreče. Sedaj pa Je slučajno, kakor pravimo, vendar le našla izgubljenega otroka, ^il pa je že zadnji čas, ker so uoogi materi začele pojemati ^oči in ni mogla več iskati tak Vztrajno, kakor doslej vseh 2( let. Pred nekaj leti se je nesrečne mati preselila na Francosko tei Se nastanila v Marseillesu. Prec1 kratkim pa je gospa obiskal? družino nekega marsejskega tr g°vca, kjer je bilo več gostov njimi je bil tudi neki njen r°jak, ki je bil celo blizu tam do-^a. kakor ona. Pisal se je Jam-Sothijan. Mož je bil trgovec, ka-so pač najrajši vsi Armenci 'er je mnogo potoval po svetu. sta se seznanila kot rojaka, sta seveda mnogo govorila. In £°spa mu je pripovedovala, da Ze 20 let išče svojega otroka, da Pa nikjer ne more najti. Prijavila pa je, da še vedno upa in da ji nekaj v njenem srcu pravi, da bo prav gotovo še kje našla cl°veka, ki ji bo znal pokazati sled za njenim otrokom. Trgovec Jamgothijan(je z žaganjem poslušal materino z£odbo. Čim bolj je ženska pri- povedovala, tem bolj se je mož čudil in bil nazadnje že kar razburjen. Tako je ob koncu zgodbe planil s stola ter zamišljeno začel korakati po sobi gori in doli. Premišljeval je namreč, kaj naj počne, da bo prav storil. Zgodbo, katero mu je tukaj povedala ta nesrečna mati, je že poprej dobro poznal iz drugih ust. Kot' trgovec seveda mnogo potuje in tako je že večkrat bil v Valenci v južni Franciji. Tukaj je bil že večkrat gost mladega trgovca, ki se je bil šele pred kratkim oženil. In mlada ženka tega trgovca mu je pripovedovala prav to zgodbo. Pripovedovala mu je, da so jo dobri ljudje ob začetku svetovne vojne pobrali v Turčiji ter jo potem oddali v sirotišnico. Kraj, kjer so jo našli, je prav blizu tistega mesta, kjer je gospa Djameslijairiežala v bolnišnici. Deklici so v sirotišnici dali ime Yertchanique. Ko je bila stara 16 let, so jo preselili v Lyon na Francoskem. Tukaj pa se je pred kratkim poročila. Mlada zakonska pa sta se kmalu po poroki preselila v Valenco, kjer je mož začel trgovati. To je vedel gospod Jamgothi-jan. Ni pa vedel, kako naj kaj več izve, da ne bi ženski delal upanja, če bi se vse skupaj izkazalo za zmotno. Ni vedel, ali naj molči o tem, kar ve, ali naj govori. Nazadnje se je odločil ter je z brezbrižnim glasom vprašal gospo ali je imela hčerka kako ako znamenje, po katerem bi jo ahko še danes spoznala. In oči \esrečne ženske so se čudovito asvetile, ko je spregovorila s resočim glasom: "Kajpada, gospod Jamgothi-an; svojega otroka bi spoznala zmed milijona drugih, ker ima lia prsih čudno znamenje! Gospod Jamgothijan je pokimal ter ^ačel govoriti o drugih rečeh. Xinalu nato se je poslovil in od-?el. Vedel je, kaj naj stori. Še isti večer je odposlal nujno oismo v Valenco, v katerem je natančno popisal ves pogovor z gospo Djameslijan. Na koncu pa je vprašal, ali ima gospa kake tako znamenje. Prosil je brzojavnega odgovora. In že naslednjega dne je prišla brzojavka, ki e potrdila, da ima mlada gbspe res tako znamenje na prsih. Srečna mati je takoj s prvim vlakom hitela v Valenco, kjer je po 23 letih objela svojo hčer in 'še njenega moža. To se je zgodilo pretekli sveti večer. NOV PENATOR ZAPRISEŽEN Kako se v rusiji skriva vera časnikar, ki je prepotoval del s°vjetske Rusije, popisuje, kako sedaj ljudstvo obnaša do kr-sčanske vere in do duhovščine. Razumeti pa je treba, zakaj v Sv°jih napovedih ne navaja kra-•lev in imen. Pač pa zato, da bi '•iudje zaradi njegovega poročila ne trpeli škode. Takole pripoveduje: V neki vasi so pred dvema le-toma zaprli zadnjo cerkev, ki je 0stala še za vso širno okolico. Od zadnjega poletja je v tej nekdanji cerkvi vaška krčma. Pop pa skrivaj opravlja svoja bogo-fJ'Užna dela v starem skednju. K;i0r skozi streho dežuje in sko-stene piha mrzel veter. Ker je prepovedan vstop na po-*°Pališče in ne sme pokopavati ^rnikov ter blagoslavljati njihovih grobov, zato so tukaj ka-ov 'tudi drugod začeli cerkveno Vkopavati "na daljavo". Ce to-l0J umrje veren kristjan iz obči llc> se pop skrivaj snide z njego jfijtai svojci v starem 'skednju •ler blagoslovi mrličevo obleko 0 obleko denejo potem mrliči V krsto, ko ga "posvetno" poko J^ajo. Drugemu spet blagoslov Prgišče prsti, katero potem s kri ,tlJ vržejo na krsto, ko jo dene v grob. To je morda nam ma 0 ''Sumljivo, toda v Rusiji je t' 8'.ml-iivo, ker bi bil vsakdo, ki b Itt ;''>a' koga javno cerkveno po 'Pati v nevarnosti, da ga začn dedovati in celo zapro, češ, di Iz morskega mesta Tišova na tolikih, se je oglasil s hvalnica-jugu Šanghaja je odpeljal ang- mi v prid katoličanom, leški parnik dne 11. septembra begunce iz Šanghaja. Med be-j Veliko.srečo v nesreči je imela ^unci je bilo mnogo starih ljudi misijonska postaja Sienhsieh, in bolnikov. Tu se je izkazala kjer je na jutro dne 21. septem-posebno katoliška mladina. Ko-' bra padlo nič manj kot 40 bomb.' nja gospa Karolina 2eher, maj je parnik odšel, že je bila | Pet jih je zadelo svoj cilj, dve vdova po nadučitelju v Vur-mladina, ki ni gledala niti na u- ' sta padli na vrt, druge pa so se( bergu in mati predsednika o-mazanost niti razcapanost, na! porazgubile po polju. Prva je krožnega sodišča v Mariboru pomolu, si naprtila bolnike ter padla v lekarno ubožcev in na-, dr. Fran j a Žiherja. Kljub svo- IZ DOMOVINE Lepa starost Pred kratkim je v Mariboru praznovala 80 letnico življe- John Milton iz Jersey City, M. J. (na levi), ko je bil nedavno od podpredsednika Garnerja zaprisežen kot seilator. Miltonovo imenovanje se je izvršilo kljub ostrim protestom cd strani delavstva. vedno bolj odvrača od brezbož niške propagande, ka^e kijeVsk vzgled. "Zveza brezbožnikov" v Kijevu je nenadno izvedla teles--no preiskavo šolarjev in dijakov. Med 870 dijaki je bilo nad 600 takih, ki so okoli vratu imeli obešeno kako versko svetinj fco, kak križec ali kako svetniško podobo. Komisar, ki je opravljal to preiskavo, je bil ves iz sebe. Spraševal je dijake, kaj pomeni ta neumnost. Pogumen dijak mu je odgovoril: "Bog naj nam pomaga pri skušnjah!" Revež pa ni več delal skušnje, ker so ga vrgli zaradi tega iz šole. Na ruskih podeželskih cestah srečujete zadnje čase nove postave, ki potujejo iz mest v daljne vasi. To so takoimenovani potujoči duhovniki. Kadar v kakem mestu ali vasi zapro zadnjo cerkev, duhovniki vzamejo v roke popotno palico in gredo na pot. Od kraja do kraja hodijo in ' pridigajo. Pridigajo povsod: po hišah, po hlevih, v gozdovih, ha polju, kjerkoli. Ti siromaki so jim če jih zaslede ovaduhi rdeče policije. Njihova usoda je nekaj let pregnanstva ali pa ječe. Tak potujoči duhovnik je pridigal tudi v vasi Kipino. Med drugim je dejal ljudem: "Pojdite tja k zaprtim in razdejanim cerkvam in samostanom, molite am kaj ter od tam ponesite s seboj domov svete prsti in vode..." V tem hipu je pristopil agent GPU ter je duhovnika odvedel s seboj. Za take zločine so doslej ruske duhovnike obsojali na ječo jih odnašala v bolnišnico sv.' pravila ogromno škodo, druga Vincencija. Druge bolnišnice so' na dekliški penzionat, ki pa je sprejele samo dva bolnika. Mno- j bil k sreči prazen, tretja pa na gokrat se je slišalo "Bogu hva- veliko kapelo. Padla je tri metre la", to lahko napravi samo ka- daleč od klečeče redovnice in se toliška mladina, da še žrtvuje za ! ni razpočila. Četrta je razdrla bolniško postrežbo. Vsi ti nesreč-1 pročelje in streho cerkve, kjer ni bi bili po odhodu parnika po-1 so bile zbrane kanadske sestre, polnoma zapuščeni, nihče bi se Nobena ni bila ranjena, kljub ne zmenil zanje. Drugi dan sc temu, da je bila marsikatera pobili časopisi polni hvale katoliški | kopana pod razvalinami. Peta mladini in hvalili so njihov pa- \ pa je padla v ložo vratarice, kjer triotizem. Celo časopis, ki je pre-' sta bili dve učiteljici, od katerih tekli dan pisal precej ostro o ka- pa se nobeni ni nič zgodilo. RAZNOTEROSTI jim visokim letom čila in zdrava. -o- je se vsa Ljudsko gibanje V Škocjanu pri Mokronogu je bilo lansko leto rojenih 97 otrok, umrlo je pa 57 oseb. Najstarejši med umrlimi je bil Jože Jelene z Ivančvrha, ki je dočakal 88 let. Poročenih je bilo 21 paiov. Mo- KNJIGA NEUMNOSTI Neki mikado je nekoč prišel v neko japonsko mesto in si je ofc tej priliki dal predstaviti najslavnejše može tistega mesta. Izmed teh mu je bil predstavljen čudi Oe Sugiura, zgodovinopi-:.ec, ki je mimo drugih knjig ali pregnanstvo. Zadnje čase paj ;mel tudi veliko, debelo knjigo, so iznašli novo kazen. Najprej s{ je vanjo zapisaval bedasto-vsakega takega duhovnika zapi-'se in vragolije slavnih mož in sejo in registrirajo. Nato ga J vladarjev svoje dobe. vsak dan privedejo na brezbož- j Ko je cesar videl debelo, v liiško predavanje, kjer mora j pergament vezano knjigo in je nolče poslušati, kaj tam govore. | ^-edel od zgodovinarja, kaj si Pisec teh vrstic sam pravi, da je ;-4apisu.fe vanjo, je vprašal: "Ali sam videl take duhovnike naj-;je*v knjigi tudi moje ime?" prej pridigati ljudem v vaseh, i "Dovolite, milosti j ivi cesar," potem pa jih je v družbi drugih , je odgovoril Oe Sugiura, "tudi c so stanovskih tovarišev videl pri brezbožniških predavanjih, kjer so morali molče poslušati vse, kar je bilo govorjeno. Jasno se vsi upadli raztrgani, sestradani, jim je poznalo, kaj mislijo . . . Čez ramo imajo obešeno malho Kadar mine stroga kontrola, bo s svojimi potrebščinami. Med vzel zopet palico v roke in pojcle drugimi stvarmi nosijo v malhi na pot . . . s seboj tudi sveto pismo. Ljudje' Tako se v Rusiji skriva vera jih radi sprejemajo. Toda gorje in tako se za njo ljudje bore. -----o- NEVARNOSTI V VOJNEM OZEMLJU onar popisuje nevarno-j nili v hišah, so si dali streči kot sti, katere morajo dan za dnem >grofje in so počenjali, kar se jim preživljati v Šantungu pri pre-J je pač zljubilo. Župnik katedra-hodu vojaških čet: "Vojaki so'le p. Esquent (scheutvelder) pri svojem umiku pokradli vse,; je dosegel z večkratnim obiskom kar jim je prišlo pod roko. U-.pri poveljniku vsaj to, da je bil je sovražnik države. Vsako cerkveno dejanje je državi sovražno delo, čeprav je v ustavi rečeno, da so vere svobodne. Zato se ljudje tudi ne u-pajo dati cerkveno poročati. Vendar so verni kristjani tudi tukaj našli zasilen izhod. V Smo-lensku so na primer zaprte že vse cerkve. Zato pa ljudje od blizu in daleč pošiljajo k popu po svojih zaupnikih poročne prstane, da jih blagoslovi ter tako oba poročenca takorekoč "na daleč poroči". Takih porok "na daleč" je v Rusiji vedno več. V mestu Moskvi je pred revo-ucijo bilo 1624 cerkva, danes pa jih je samo še kakih 20. Vse. druge so ali zaprte ali pa že raz-Irte. Vkljub najostrejšim priza-levanjem brezbožniških agita orjev pa so vse te cerkve zadnje •ase pri vsaki še dovoljeni služ-)i božji prenapolnjene. Na tiso-:e ljudi mora ostajati kar zunaj erkve, ker notri ni več prostora :a vse. Vsi se pobožno udeležujejo službe božje ter poslušajo ivojega duhovnika. Večkrat pa ;e zgodi, da nenadno pridejo iraven agentje GPU, ki duhovnica kar vpričo primejo ter ga od-edejo š seboj. Najboljši dokaz, :ako ljudstvo še versko čustvu-e, je to, da je lansko leto samo na moskovska cerkev za sveče !)i-pjelii 200.000 rubljev. Kako sc tudi šolska mladina grabili so celo na ducate deklet in mladih žena in jih vlekli s seboj ; a vsi ti gredo brez vsakega pravega cilja proti jugu." Na splošno so vsi revni kot ubogi prežeti z mislijo na beg. Nfi vsak način hočejo zapustiti vojakom vstop v misijonišče prepovedan. Da ni bilo pri po-vratku Kitajcev in pri umiku Mongolov večjih nesreč, se je lahko zahvaliti samo misijonarjem. Dne 31. avgusta so Mongo- li in Japonci na novo zavzeli me- kraj, v katerem prebivajo, ne ; sto in nj j3ii0 mogoče popisati za glede na to, da bo morda njiho- 'čudenja Mongolov. "Mi prihaja-vo bodoče bivališče ravno ogro-jmo jn misijonarji so tu, mi be-ženo. Brez vsakega premisleka, žimo, oni ostanejo. Mi se vrnemo brez vsakega vpogleda v bodoč-j po bitki jn misijonarji so še nost pobegnejo, a kmalu jih sle- vec]n0 tu." dijo drugi. Kamorkoli pridejo, j Japoilski v6^d> ki jih je Vo-prinašajo gorje in bedo. Podob- |dil katoljški ofich. ,0 bili SDre_ no begunstvo se je vršilo v bližini reke Ča Ho. Na tisoča žena, otrok in mladih deklet je bilo iz- postavljenih lakoti in mrazu, jeti v misijonišče. Stolni župnik je ponovno dobil zagotovilo in garancijo proti ropanju. Velik je bil njegov ugled, ko ga je po- mnogo jih je zaradi tega umrlo., kUcal kom.uldant na dan odho- Ravno ko so prihajali Japonci ter so prodirali naprej v svojem pohodu, so videli na stotine žena in otrok, ki so hoteli prekoračiti reko, pa jih je tok pogoltnil in odnesel s seboj. Misijonarji in kristjani skušajo vsej tej masi, prežeti paničnega strahu, prinesti uteho in mnogi med njimi se dajo pregovoriti in gredo na misijonsko postajo. V nekem okraju v Severni Kitajski sp ostli na svojih mestih trije duhovniki. Ko je bil glavni beg končan, so misijonarji organizirali prvo pomoč v zapuščenem mestu. Ko so prišli Japonci, so želeli kristjanom samo srečo. Tudi v Šagarju so pokazali misijonarji mirno kri. Veliko mesto Sivance je bilo zaporedoma v rokah Kitajcev, potem spet Mongolov. Ko' so Mongoli prvi- da čet in je prisostvoval 3-urne-mu mimohodu vojakov. Od časa do časa je poklical oficir kakega vojaka iz vrste, ga preiskal in našel pri enem kos blaga, pri drugem kako kuhinjsko pripravo itd. Vse to je zmetal k nogam mjsijbnarja. Ko so vojaki odšli, je rekel poveljnik Mongolov: "Tako, tu imate sedaj ukradene stvari." vas je nekaj v tej knjigi." "In kaj je v knjigi o meni?" je vprašal mikado. Zgodovinar je odprl stran in dejal: "Tu je nekaj o vas!" Cesar še je sklonil nad knjige in bral: "Mikado je poslal Ta-mura s trideset tisoč j^iov v Siam, da bi ondi nakupil belih slonov." "Zakaj si pa to vpisal v knjigo bedastoč?" je vprašal cesar, ko je prebral. "Ker se Tamura ne bo vrnil ne z denarjem ne z belimi sloni," je odvrnil Oe Sugiura. "Pozabili ste, da je Siam njegova domovina in da ne bo dobil nikoli več toliko denarja v roke, kot ste mu ga dali vi." "Bo že res tako," je pripomnil mikado. "A če se bo Tamura vendarle vrnil, kaj boš pa potem storil s to opazko v svoji knjigi?" "Najmilostljivejši cesar," je odvrnil zgodovinar, "potem bom pa prečrtal vas iz knjige in bom vpisal i Tamuro v knjigo dobrih del, kar bo edino, kar bo dobrega zapisanega o propalem in sleparskem Tamuru." -o--- DENAR JE DELIL V Solunu se je primeril do godek, ki je povzročil veliko senzacijo in tudi hrupne prizore. Neki mlad moški se je postavil nenadno ob vogal neke ceste in zaklical: "Denar i delim! Kdor ga hoče. naj si ga vzame!" Istočasno je začei med presenečene mimoidoče metali šope bankovcev. Ljudje so sprva mislili, da deli reklamne listke, ko so pa videli, da gre za resnične bankovce po 100 drahem, ki ro frčali po zraku, se je na mah nabralo nekoliko sto glav. Za bankovce se je začelo prerivanje in pretepanje. Končno je nastopila policija in napravi la red. Darežljivega mladeniča so spravili na stražnico, kjer ugotovili, da je zblaznel. Ne koliko ur preje je bil dvignil vse svoje prihranke v r-snesku kakšnih 25,000 drahem in s tem denarjem ni vedel nič drugega početi, nego da ga je na ta način razdelil med ljudi. SLONOVO MAŠČEVANJE Iz Rangpurja peročajo o nenavadno čvrstem spominu slona, ki ga je bil moški iz naselbine Bhadralk dražil in ga je sloii zaradi tega hotel napasti, a so ga zadržali, da mu ni mogel storiti niti žalega. M.o-T:ki se je skril pred slonom v neke hišo ter je na ta način ušel razkačenemu trdokbžeu. Ves dan po tem dogodku je. bil slon zelo ubogljiv ter je izvrševal vse, kar so mu naložili. Zvečer pa ga je privedla pot mimo hiše, v katero je izginil moški, ki ga je dražil. Prišedši do vrat, skozi katerega je moški izginil v zgradbo, se je slon z vso silo svojega telesa uprl v poslopje in dodobra razmajal vrata in vhod. Ko se je slonu zdelo dovolj razdejanj, se je dal mirno odvesti naprej in se ni dotaknil nikogar več. Usmiljenja vredna V škocjanski fari pri kronogu na Dolenjskem živi 19 letno dekle. Dovršila je meščansko šolo in enoletni trgovski tečaj. Nato je bila zaposlena v neki trgovini, kjer se je prehladlla. Prehlad je imel strašne posledice, da sta ji popolnoma ohromeli obe nogi in sedaj je že cela tri leta priklenjena na posteljo. -o- Obsojen Pred okrožnim sodiščem y Mariboru je bil obsojen 38 letni Franc Fekonja, viničar iz Zg. Veličine na 2 leti robije, ker je iz sovraštva "zažgal uto posestnika Alojzija Potočnika in je zgoiel tudi hlev. •-o- 'Širite amer. slovf.nca" NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim dragim naročnikom in vsem rojakom Slovencem v Lorain, Ohio in okolici sporočamo, da je sprejel« zastopništvo za lista "Ameri-kanski Slovenec" in "Novi Svet" Mrs. Justina Paul, ki je pooblaščena, da sprejema naročnine za oba lista, kakor za oglase obeh listov, ter knjige in vse drugo, kar je v zvezi z našim podjetjem. Rojakom jo prav toplo priporočamo, da ji pomagajo in gredo na roko pri agitaciji za imcno\ ana lista. Uprava Amer. Slcvcnca in Nov. Sveta. Slovencem se priporoča domače podjetje NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. Pooblaščena agencija za FBIGIBAIRE in MAYTAG PRALNIKE PLAČUJE SE LAHKO NA LAHKE MESEČNE OBROKE. JtiRRY BOHINC in JOHN SUSNIK, lastnika Phonc ENDicott 3534 \ 6164 St. Hair Avenue -:- 6119 St. ( lair Avenue | CLEVELAND, OHIO Nič ni novejšega pri kuhi kakor ta 1933 A-B Aristocrat. Popolnoma emajlirana z belim porcelanom, ki se lahko čist', s črnim zaprtim podstavkom. Ima celih 17 inčev za peko z avtomatično kontrolo za vročino, edde-lek za praženje na polico, z litim aluminijastim namiznim pražil-ccm. Velik prestor za zalogo in peč za gretje. Štirje dvojni varnostni gorilci za vr.e.He in avtomatični prižigalsc na vrhu. (Mali prenosni stroški za plačila na obroke) Avtomatična plinska peč stane manj pri nakupu— manj pri uporabi. Kupite zdaj in štedite! MODERN COOKERY CONSTANT HOT WATER .. SltfHT REFRIGERATION . . GAS HEATING T H €VP E G A S L^V-AND. Č Q K E tQMPAN? krat prišli v mesto, so se nasta- Stran G 'AMERIKANSKI SLOVENEC' ROMAN f Spisala B. Orczy Prevedel Paulua fctify. 3'. /ohnfnrjn 1933 j "Kakor ste dejal, gospod — "O — nimam več mnogo povedati. Moji pogoji so vam znani —. Gospa Margareta Blakeney in gospod Percy sta nemudoma prosta in svobodna, ko prepišete tole pismo lastnoročno in ga podpišete, tule v tej sobi, v moji navzočnosti in pred pričami, ki ni treba da bi vam njihova imena že sedaj povedal. In tudi denar prejmete, o katerem govori pismo. Če pa ne podpišete, pride vaša soproga v tempeljsko ječo, kjer jo čaka usoda Marije Antoinette in njenega sina, in končno pod guillotino —. Ista usoda zadene tudi vas. Pa mislim da zanjo se ne menite mnogo — "Ne, motite se, gospod! Zelo se menim zanjo, poudarjam vam, zelo se menim! In zelo bi ugovarjal smrti pod nožem — e-hm — guillotine! Nasprotno pa sem velik prijatelj narodnih slavnosti —. Tista brhka deklina, oblečena za boginjo —, godba, ples —, go-' tovo bodete tudi z možnarji streljali —, jelite da bodete? Tako streljanje je zelo učinkovito in zelo povzdigne slavnost —. Ali ne mislite tudi vi tako, gospod—?" "Gotovo da je zelo učinkovito, gospod Percy. Dal bom res streljati tu na trdnjavi, če vam ugaja —." "Ob kateri uri naj bo moje pismo gotovo?" "Kadarkoli želite, gospod Percy! Lahko tudi kar sedajle napraviva." " "Zora" bi lahko dvignila sidro takole ob osmih zvečer. Ali vam je prav, če bi bilo pismo gotovo ob sedmih zvečer?" "Seveda, gospod Percy! Toda — v tem slučaju, kajpak — bi se morali zadovoljiti tule z našimi skromnimi prostori v trdnjavi —!" "Hvala lepa, gospod!" "Torej hočete reči, da bodete —?" Glasen, prešeren smeh je prekinil Chau-velina. "— da bom sprejel pogoje? Ha ha ha—! Človek, povem ti da sprejmem, ha ha ha! Napisal bom pismo, podpisal ga bom tudi! Vi pa imejte pripravljena potna lista —! Jutri večer ob sedmih, pravite — ? Človek, mož —! Nikar me ne glejte tako prepadeno —! Pismo —, podpis denar — vaše priče —, vse naj bo pripravljeno! Sprejmem, gospod, pravim! Sedaj pa, v imenu vseh duhov sovraštva in zlobe, mi dajte jesti in piti, ker povem vam, prokleto sem truden —!" In brez vsakršnih poklonov je Percy spet ravnodušno prijel za zvonec, pozvonil, se krohotaje nasmejal, hipoma pa utihnil, strahovito zazehal, se vrgel v naslonjač, pomolil od sebe svoje dolge noge, zaril roke v prostorne žepe svojih jahalnih hlač — in trenutek pozneje miroljubno zaspal. I XXX. narodno slavje. Sivkasto jutro je bledelo na vzhodu. Mračne sence so še ležale po mestu in krog visokih zidov trdnjave Gayole je bila še skoraj tema. V tej temi pa so se premikale še temnejše sence. Gruče ljudi so stale naokoli, pod mogočnimi zidovi, tu pa tam pod okni, na oglih, največ pa jih je stalo pred glavnim vhodom v trdnjavo. Odrasli moški, mladeniči, vmes tudi ženske. Eni so čepeli na mokrih tleh, — pred par urami je dež porosil zemljo —, drugi so sloneli ob zidu, spet drugi pa so stali v molčečih gručah. Meščani boulognski so stražili dragoceno ujetnico, ki je za premnoge izmed njih pomenila življenje ali smrt —. "Neka nevarna ženska — tujka — je •ujeta. Zaprta je v trdnjavi Gayole", tako je oznanjeval sinoči mestni klicar. "Če uide, bo vsak odrastel meščan, ki je opora družine, oženjen ali samski, bogat ali ubog, mlad ali star, — brez nadaljne razprave ustreljen!" Vsak odrastel moški —! Opora družine —! Nihče ni spal tisto noč v Boulognu. V vsaki družini so razpravljali o usodni novici, govorili o nevarni ženski, ki so jo oblasti dobile v roke, o angleških vohunih, posebno pa o njihovem vodju, o "Du- V • • •• S1C1 . Ženske so plakale in molile, — četudi je republika prepovedala moliti! — moški pa so gubali čelo in ugibali, kdo vse bi bil ustreljen. Malo da ne v vsaki družini eden —. • Tako strašna je bila novica, da se niti govoriti ni dalo mnogo o njej. "Saj si ne upajo —! Samo grozijo —!" je menil eden. "Ne upajo—?" Andre Lemoin je povedal tako in pri tem krepko pljunil po tleh. "Ne upajo—? Povem vam, še v^ kaj drugega si upajo! Kaj so pa drugod počenjali —! Vojak sem bil in, na lastne oči sem videl —! Povem vam, ni je grdobije na svetu, ki bi si je ti ljudje ne upali! Država, republika je nevarnosti, pravijo in —." Republika je v nevarnosti —! Boulognčane pravzaprav republika in njena nevarnost ni prav nič razburjala. Vseeno jim je bilo, kaj se godi tam dol v Parizu in po drugod. Boulognčani so ri-bili, mreže krpali, čolne in jadra popravljali in skromno živeli že izza davnih dedov sem. Mirni ljudje so bili, pa so tudi hoteli mir imeti. In pod kraljem je bil mir. Pa so na mah prišli nepoznani ljudje v mesto. Da kralja ni več, so pravili, in še mnoge druge reči. Zasedli so mestna vrata in pristanišče, koder so od pamtive-ka Boulognčani svobodno prihajali in odhajali. Mnogo se je izpremenilo v zadnjih mesecih. Pa vse to jim ni bilo mnogo mar. Toda sinoči tisto naznanilo! Vsak odrastel moški, opora družine, bo ustreljen, če uide tista ženska —•! Šlo jim je za življenje! "Pojdimo k trdnjavi —! Poglejmo si tisto žensko! Pojdimo jo stražit!" Nekdo je tako predlagal in očetje in sinovi in bratje, opore svojih družin in mater in sester, so v gručah potovali ven k trdnjavi Gayole. (Dalje prih.) POVESTNE KNJIGE IN ROMANI katere Ima v zalogi naša knjigarna: I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično In poceni. Poskusite in prepričajte se! i 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS KRIŽEM SVETA, V. Slememk. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest ........................... 35c LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini .................................................... SOc MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd............................. 70c MALI LORD, F. H. Burnett. Tr-' dovezana 195 strani. Povest sliv ka, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej.............. 80c MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............ 65c MARIJA KOŽUHOVA, L. He- mon, povest iz francoske Kana-dej ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ........................................$1.00 MATA HARI, roman o življenju in smrti najslavnejše vohunke, 138 strani. V platno vezan........$1.00 Broširan ........................................ 75c MISTERIJA, G. LeRouge. Broš. 178 str. Zelo napet roman v katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ........................$1.00 MLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ................................................ 45c MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdovezana knjiga ........................................ 75c MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar- ryat. Zanimiva povest o možu, ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Mehkovc-zana 192 strani ............................ 65c MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal Herman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani....$1.00 MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, mehkovezana knjiga z 94 strani .............................. 60c MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in zanimiv .......................................... 85c MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče: 4. snopič: V gorskem zakotju...... 45c t$. in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjev. Povest iz ruskega življenja ........................................ 45c 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ..................... 30c 20. snopič: Amerika, ali povsod . dobro, doma najboljše. Poučna povest .............................................. 30c 21. snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika ................................ 30c 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman ........................................ 45c 3S. snopič: Kratke povestice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .......................... 30c 39. snopič: Solnce in senca. Jos. 40. snopič: Svitoslav. Burna po-Bedenek. G.oreniska povest........ 30c 43. snopič: Edip na Kolonu. So- foklej. Sta. ogrška drama............ 30c vest Slovenca ................................ 30c 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ............................................. 30c 58. snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj.. Povest slovenskega viso- košolca ............................................ 30c povesti. Andrejčkov Jože............ 30c 60. snopič: Emanek, lovčev sin..... 59. snopič: Ve£ kratkih, zanimivih Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja ....................................... 30c NA KRVAVIH POLJANAH, J. Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva ljenja in strahote iz bojnih pohodov ..........................................$1.50 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic ........................................... 35c NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ............................ 35c NA SINJEM POLJU, ♦ Mehkovezana knjiga ... .......$1.00 NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... 45c NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi.......................... 80c NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja...... 45c NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cisterjancev. Broš. 115 str................................. 50c NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Meško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... 75c NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c ____ 75c 75c NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Brpš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja —......... NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem .................................... NA RAZLIČNIH POTIH, F. Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ 40c NARODNE PRIPOVEDKE, 1. zvezek. Dominikus ...................... 35C NARODNE PRIPOVEDKE, 4. zvezek. Dominikus ...................... 40c NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja......................................... 30c NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 str. Povest, ki opisuje puške re-voliicionarce .................................... 40c NOVO MESTO. Roman, trdo vezana knjig?, spisal Miran Jarc, z 183 strani ....................................$1.25 OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str.................$1.25 OB TIHIH VEČERIH, Ks. Meško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str...$1.00 OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja .......................................... 85c OD DUŠE DO DUŠE. Pisma dobrim ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mehkovezana knjiga ....................$1.00 OČE BUDI TVOJA VOLJA, Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ..........................................50c OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ................ 75c ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega................ 45c OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 25c ONKRAJ PRAGOZDA, J. O. Curwood. Trdove-zana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate-lje skozi burne slučaje................ 80c OZKA VRATA, spisal Andre Gide, brošura ................................ 80c Trdo vezana knjiga ....................$1.00 PATRIA, H. Federer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ..................................................... 30c PERPETUA, ali afrikanski mu-čenci. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ................ 45c PETELINOV JANEZ, J. Alcšo-vec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Petelinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... 85c POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga..................$1.25 POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-gl. Broš. 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja............ 60c POLJUB. K. Svetla. Broš. 97 str. Interesantna povest iz gorskega življenja češkega naroda ............ 50c POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Buhver. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi....$2.00 Mehkovezane knjige .................. 85c Iveri. Slovenski listi objavljajo razne dopise "prostovoljcev", ki so šli v Madrid. Iz starega kraja poročajo da bi šlo vse, delavci, kmetski fantje, dijaki, učenci...ako bi na meji ne bilo te Koi-oščeve žandarmeri-je. Ni čuda. Pišejo, kaj imajo za zajterk, kaj za malco, kaj za večerjo, koliko plače na dan, rujnega vina dosti, še šampanjca ne manjka, in le tupatam je treba zaropotati s kako strojnico, in črnooke Španke niso sicer za koruzo, ampak takoj za ženitev. Srček kaj še hočeš? Po tri štirikrat že jih je zavrnila žandarmeri-ja, Koroščeva žandarmerija, pa zopet skušajo in tvegajo skoroda vsi slovenski fantje, da bi prišli v Madrid. Sampan jc...Španke'.. koga bi ne dvignilo ? Tudi amerikanski listi piš&-jo in priobčujejo pisma raznih "borcev." Imajo časa dosti, da vse pregledajo in preštejejo. Lahov je tam do 100,000, in Maročanov do 150,000 in ti Maročani so večinoma trinajstletni fantje, in Franco jih izpostavlja tam, kjer jih najbolj kosijo lojalistične strojnice, ker bo pozneje lažje opravil z Maročani, ko ne bo več Maročanov. Ali bo res morda zma-. gal? Izgleda tako. Izgleda pa dalje, da hodijo od vseh strani in vetrov "borci" le na uro gledat tja v Madrid. * Kardinal Mundelien v Chi-cagu je rekel pametno in resnično pred možmi. Tudi "Pro-letarec" poroča, pa pravi, da "priznava zmotno taktiko svoje cerkve." Mogoče. Taktika ni nobena dogma. Očividno pa Proletarcu" niti priznanje zmotne taktike ni pogodu, ker svari ^delavce pred kardinalom, češ, "ta in prejšnja izvajanja kažejo, da se zna cerkev asimilirati. Ampak kardinali delavcev nikdar ne bodo rešili iz krize, ako se delavci sami ne bodo." Righto. Kardinali ne zaposlujejo in ne plačujejo delavcev, kardinali morejo le pokazati ha krivice delodajalcev, če kradejo delavcem, pa nekaj dajejo za cerkev, več kardinali ne zmorejo, in delavci sami si morajo izvojevati pravične plače. Vsekako ne morete trditi, da bi kardinali podpirali krivične in oderuške delodajalce. Kadar kardinalov ne bo več, kakor trdite, bo še manj pravičnosti. • / Ko so v Rusiji nastopili boljševiki, so jih pogostoma v karikaturah predstavljali kot kosmate kaline. Cas gre naprej. Danes je boljševik celo psovka, in komunist je prišel vsaj iz mode. Gospoda je le Ali se civilizi-"Napreju" se antifašistična. ramo? Gospoda pri pekavsa z gospodo okoli "Pi'0' svete". Tudi radi sirovih in neciviliziranih izrazov se pokav-sajo, in naprejovci očitajo si-rovosti presvetovcem. Prijetno to nikomur ni. Prosvetov« (vsaj Mr. Garden) zafrkavlja naprejovce, ko so postali tako fini, da prejemajo žličfco lfe z dvema prstoma in hodi]0 v fraku na pojedine.. Tako nekako se glasi roba. Ker tudi jaz kako rečem, je pač na dlani, da jo Staknem pri fi'11 gospodi okoli "Napreja" glede — robatosti. Pišejo: ''Mož, ki piše .v "A. S.-' pod imenom J. M. Trunk, ima v svoji, za" logi precej hudih, hujših >n najhujših besed.." in pozneJe še "z dvomljivim orožjem hu' dih besedi.." Kaj boš? JaZ rovtar in gorjanc, ki sem nekoč občeval z diplomatsko, ministersko in generalsko g0' spodo, vsaj dozdaj nisefl1 vedel, da antifašistična gosp0' da prijema za žlico le tako in tako in se giblje le po naj*1' nejših salonih. Časi se pač iz' preminjajo, in pri tem ce'° prosvetarjem marsikaj uide- -o- I j, Ne reci jutri bom agitira' za "Am. Slovenca", ampak ta' koj danes pojdi in agitiraj & pridobi kakega svojega telja, da se nanj naroči? mmmsisammg^^aB^^ 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. $ zjutraj do 8:30 zvečer. -s2< ssbk mm mm oo-oooooooooooooooooooooooooo-oooooooooooooooooooooo^ jj Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni ziivod. Dobite nas podnevi in pono«* Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis- Telefon: 85 — Res. 4080-W 00000<>00000000000<>0000000000000000000000^ PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gcl. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 7Sc POTOP, H. Sicnkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega na'roda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 str. Obe knjigi ..............................$5.00 POVESTI IN SLIKE, Ks. Meško. Broš 79 str. Kratke povest* iz življenja ............................ 45c PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z risbami ............................................ 90c PRAVLJICE IZTOKA,*Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c Mehkovezane ................................. 45c Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinos ZA OBNOVITEV VAgE ZAVAROVALNINE proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri: JOHN PRIŠEL 15908 Parkgrove Avenue cleveland ohio ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" PRODAJALEC HIŠ. IN Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO ■ SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: IpfciUU Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,