Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 27 (9332) TRST, nedelja, 1. februarja 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je ti alfa] v tiskarni «Doberdob» Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarm «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v ttnanžnjarvi Evropi. Do kdaj preprečevanje pravičnega zastopstva? Kot smo že poročali v našem listu (28. jan.), je deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo zavrnil zahtevo, da ' bi za ravnatelja Pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo imenovali slovenskega strokovnjaka. Zahtevo, ki jo je podpisalo 1185 kmetovalcev, je predložila in tehtno utemeljila Kmečka zveza. Zadevno vprašanje pa so omenjenemu odborniku postavili deželni svetovalci Lavriha, Štoka, aloschion* in Ermanno. Ko jim je v sredo, na seji deželnega sveta odgovoril odbornik Del Gobbo, se je skliceval na zakonske predpise in lestvice, po katerih slovenski sirokovnjaK. ki je že več let v službi pri tržaškem kmetijskem nadzomištvu, ne bi imel pravice do vodilne funkcije. Zato so «začasno» imenovali. ravnatelja gori-skega nadzorništva tudi za ravnatelja tržaškega kmetijskega nad-zornišlva. če bi deželna uprava nekoliko upoštevala dejstvo, da so kmetovale'' na Tržaškem skoraj izključno Slovenci, če bi se spomnili na obljube in zagotovila ob ne -davnem obisku predsednika deželnega odbora v Sloveniji in ob podpisu sporazuma med Italijo in Jugoslavijo v Osimu, bi morali slovenskemu strokovnjaku priznati prednostne točke, ker obvlada slovenščino, in se ne bi sklicevala na birokratske predpise. Prav primer pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu najbolj očitno dokazuje, kako so pristojne oblasti vsa leta od konca vojne, da ne govorimo o fašistični dobi, prezirala pravice slovenske narodnostne skupnosti. Popolnoma naravno in logično bi bilo, da bi bili nameščeni večinoma Slovenci in da bi nadzorništva vodil slovenski strokovnjak, prav zaradi specifične naloge kmetijskega nadzorništva. Toda šele po dolgih letih in po dogovoru med strankami nekdanje leve sredine je bil nameščen prvi in edini slovenski izvedenec, brez vodilne funkcije. Deželni svetovalec Dušan Lavriha, ko je izrazil nezadoimljstvo nad odbornikovim odgovorom, je navedel dva značilna primera. Pred nekaj leti je bil premeščen iz Piemonta v Trst slovenski izvedenec, ko pa so ugotovili, da je Slovenec, se je moral spet vrniti v Pičmont. prugi primer: slovenski izvedenec je zmagal na natečaju in je bil že imenovan na službeno mesto pri kmetijskem nadzomištvu v Trstu, kaj kmalu pa so ga premestili v Pordenon. Velja torej nenapisan zakon — v brk ustavni določbi o enakopravnosti državljanov — da se mora Slovencu preprečiti karie-ra, še zlasti, če živi in deluje med svojimi rojaki. Zavrnitev zahteve po imenovanju slovenskega strokovnjaka na vodilno mesto kmetijskega nadzorništva v Trstu je zato še en dokaz Pomanjkanja politične volje ter je Presenetila ne samo Slovence, am-Pak tudi italijanske kroge, razen šovinistov. Prav ta primer doka-Ziiie, kako še velja pravilo, da na vodilno mesto ne sme priti Slovenec prav zaradi tega, ker je Slovenec, ne glede na njegovo politično prepričanje in strokovno sposobnost. Zato nimamo svojih predstavnikov v raznih ustanovah in or-Sanih, kjer bi jih morali imeti Predvsem zaradi tega, ker so v neposrednem stiku z našim življem, ker se tam odloča o vprašanjih, ki se nas tičejo in ki imajo velik pomen za našo narodnostno skupnost. Tako ni nobenega Slovenca na vodilnih mestih tržaškega sodstva in pri Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo, ni slovenskega funkcionarja pri šolskem skrbništvu, pri pokrajinski upravi, pri tržaški občinski upravi, pri poštni, železniški, finančni direkciji, pri deželni upravi, pri INPS, pri INAM, pri ACEGAT. Slovenec je kvečjemu lahko le občinski tajnik nekje na podeželju. Zahteva po pravičnem zastopstvu na upravnih položajih (čl., 2 c Posebnega statuta) ni nič novega in so jo večkrat izrazile Slovenska kulturno-gospodarska zveza, druge slovenske ustanove ter organizacije, vedno pa so te zahteve naletele na gluha ušesa. To je bilo izrecno poudarjeno v resoluciji, sprejeti na občnem zboru SKGZ 8. decembra 1974. V dvajsetih, in več, letih od podpisa memoranduma iz posebnega statuta niso parlament, niti generalni glavni komisar in na- OBVESTILO Primorski dnevnik na osmih straneh Od torka, 3. t.m. do nedelje, 15. t.m., bo Primorski dnevnik izhajal vsak dan na osmih straneh, ob sobotah in nedeljah pa na desetih straneh. Ena dodatna stran bo v celoti posvečena zimskim olimpijskim igram v Innsbrucku in bo vsebovala rezultate, posebne prispevke naših sodelavcev neposredno iz Innsbrucka, komentarje. telefoto itd. tako, da bodo ljubitelji zimskega športa podrobno obveščeni o poteku prireditve. Druga dodatna stran pa bo namenjena gradivu, ki bo v obliki člankov zunanjih sodelavcev, reportaž in dopisov obravnavalo razne aspekte življenja na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji v preteklosti in danes. to deželna uprava izdali nobenega dekreta, po katerem bi bilo Slovencem omogočeno, da bi imeli v sorazmerju z italijanskimi občani ustrezajoča mesta, v državni, deželni, pokrajinski in občinski u-pravi, v upravi državnih in pol-državnih ustanov, na sodiščih. Zakaj? Kako naj se potem zagotovi «čimbolj možna zaščita» pravic manjšine? Tako se nadaljuje, hočeš - nočeš, politika tržaške li-beral-nacionalistične buržoazije iz časov rajnke Avstrije, politika fašističnega režima, politika šovinizma iz BartoUjeve dobe. Rdeča nit se torej vije in prepleta že desetletja in desetletja. Skrajni čas je že, da bi jo po tridesetih letih od zmage nad fašizmom in nacizmom končno le prestrigli in Slovencem v Italiji poleg vseh drugih pravic, ki jim pritičejo, pa jih ne uživajo, zagotovili tudi pravično zastopstvo v vseh organih in ustanovah javnega pomena. Albin Bubnič Deželni kongres PSI za globalno zaščito slovenske skupnosti Na deželnem kongresu PSI, ki se je začel včeraj v Trstu, je pokrajinski svetovalec Lucijan Volk v imenu vseh tržaških delegatov na kongresu predložil resolucij” o vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. Resolucija, ki jo bodo poslali tudi vsedržavnemu kongresu stranke, se glasi: Deželni kongres PSI Furiarle - Julijske krajine OCENJUJE kot 'neodložljivo nujnost, da se — več kot 30 let Po osvoboditvi — uresniči ustavno načelo o zaščiti jezikovnih manjšin glede slovenske narodnostne skupnosti v tržaški, go-pški in videmski pokrajini Furlanije - Julijske krajine; UGOTAVLJA, da je ta skupnost v nesprejemljivem položaju, SaJ ni samo diskriminirana v Primerjavi z drugimi manjšina-nh v državi, ampak je tudi podvržena različnim ravnanjem v treh pokrajinah, v katerih živi; POTRjuje javna in uradna stališča stranke, ki so bila izražena na pokrajinski, deželni in vsedržavni ravni, in še posebno zakonski predlog za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti, ki so jo že leta 1971 predložili poslanski zbornici poslanci Fortuna, Bertoldi idr.; OBVEZUJE delegate na vsedržavnem kongresu PSI, naj zahtevajo od pristojnih statutarnih organov stranke, ki bodo na kongresu izvoljeni: 1. ustanovitev posebnega urada pri osrednjih organih z nalogo, da vztrajno skrbi za vprašanja nacionalnih manjšin in da koordinira delovanje stranke na tem področju; 2. odločno pobudo tajništva in parlamentarnih skupin PSI za nujno preučitev in odobritev norm za uresničitev člena 6 ustave na osnovi že predloženega socialističnega zakonskega osnutka. TRI TEDNE PO ODSTOPU VLADE KRIZA ŠE VEDNO ODPRTA Poverjeni predsednik pripravlja KD ŠPANIJE, KOMUNISTI IN SOCIALISTI Enotna zahteva: priznanje osnutek gospodarskega programa zakonitega obstoj a vseh strank Mm bo prihodnji teden predeči! svoje predloge strankam stare vladne koalicije - Polemika o reševanju vladne krize RIM, 31. — Poverjeni predsednik Moro je danes . proučeval razna gospodarska poročila in druge dokumente, ki so mu jih pripravili za sestavo programskega predloga, na katerem, naj bi slonel program bodoče nove vlade. V prihodnjih dneh bo Moro programski predlog dokončno sestavil in ga dal v oceno strankam, ki so podpirale prejšnjo vlado. Moro in njegova vlada sta odstopila 7. januarja. V vsem tem času torej; poverjeni predsednik ni bil v sianju da predloži strankam, ki naj bi vstopile v koalicijsko vlado, ali pa, ki naj bi podprle enobarvno demokrščansko vlado, programa, o katerem bi lahko resno začeli razpravljati. To pomeni, da sta Moro in z njim krščanska demokracija zapravila skoraj mesec dni za to, da niso nič naredili in da se šele sedaj pripravljajo na morebitno enobarvno demokrščansko vlado, z «dobrohotnim privoljenjem» socialistov. Gospodarska kriza, ki se je še bolj zaostrila zaradi težav, ki so nastale po znatni izgubi vrednosti lire, je predvsem poslabšala stanje na področju zaposlitve, kjer grozi tisočem delavcem brezposelnost. Delegacija krščanske demokracije, ki se dogovarja z Morom glede rešitve vladne krize, demo-krščanski gospodarski ministri, voditelji gospodarskega urada krščanske demokracije in Morov svetnik za gospodarstvo prof. An-dreata se bodo v ponedeljek sestali in proučili osnutek novega vladnega programa, ki se nanaša na gospodarsko politiko. Kot vidimo, je šele sedaj v teku priprava programa, ki ga bodo morali seveda še obravnavati predstavniki PSI, PSDI in PRI. Poročajo, da se bosta baje v torek sestala Moro in De Martino. Poverjeni predsednik naj bi tajniku PSI o-brazložii osnutek vladnega programa. Krščanska demokracija hoče sedaj na hitro rešiti vladno krizo. To izhaja tudi iz članka, ki ga objavlja demokrščanski tednik «La discussione». Časnik meni, da sedanja vladna kriza poteka «časovno» po običajnih tirnicah, vendar poudarja, da sedanji resen gospodarski položaj zahteva hitrejši postopek. Zato pravi, da se krščanska demokracija tega zaveda in še ne bo izognila obveznosti, da da državi novo vlado; «vlado, ki bo sposobna zagotoviti svobodo in ki bo omogočila, da se bodo uresničili napori Italijanov, ki se trudijo da bi premostili denarno in proizvajalno krizo». parlamentu. V nasprotnem primeru pa komunistični senator zahteva razpis. referenduma- o prekinitvi nosečnosti v roku, ki ga določa zakon, in sicer najkasneje do 13. junija. S tem vprašanjem in z vladno krizo se ukvarja tudi radikalna stranka, ki je danes objavila sporočilo, v katerem pravi, da je že v preteklih dneh izrazila svoje nasprotno stališče do enobarvne de-mokrščanske vlade, ki bi ne bila v stanju rešiti resnih vprašanj, ki pretresajo državo. Obenem je opozorila socialistično stranko, naj ne podpre takšne vlade. Glede prekinitve nosečnosti pa bi sestava enobarvne vlade škodljivo vplivala na odobritev zakona, ki bi bil slabši od osnutka, ki so ga odobrile poslanske komisije. Zaradi tega radikalci pravijo, da je v sedanjem položaju «edina in -e-snično demokratična rešitev spoštovanje pravic in dolžnosti državljanov, se pravi, razpis predčasnih volitev». V desetih dneh lira razvrednotena za 9,3 od sto RIM, 31. — V desetih dneh po zapori uradnega menjalnega trga je lira zgubila 9,3 odstotka na vrednosti. To pomeni, da se je razvrednotila v primerjavi do dolarja in ostalih zahodnih valut. Danes ni bilo nobenih valutnih operacij na prostem menjalnem trgu. Zato bo , zanimivo videti, kako se bo odvijala menjava v ponedeljek. Občuten padec vrednosti lire vzbuja zaskrbljenost v vseh političnih in gospodarskih krogih. Zakladni minister Colombo se je danes popoldne sestal z guvernerjem «Banca d’Italia» Baffijem in visokimi funkcionarji državne banke. Razpravljali- so o položaju lire po razvrednotenju na prostem trgu v preteklem tednu. Prvič v 40-letni zgodovini zasedanje opozicijske politične skupini Španski demokristjani na kongresu v Madridu llllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIU|lllIf|f||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IIIIII||||||l||||||||,|,lll|,l||||||,|l,|,,||,l||||,llim||,|||||11||,||||||I||||||t|||||||||||||||||||||||||||||||t||I|ri|||||||||||||||t|||||||n|M|||||f|U||||||||||||||t|||||||||| ^ INTERVJU PREDSEDNIKA TITA Z NOVINARKO ZAGREBŠKEGA «VJESNIKA» Z učvrstitvijo vloge Zveze komunistov se je izboljšuj no trunjepolitični položuj Tito je kritično ocenil negativne pojave, ki še niso povsem izkoreninjeni in pri tem zlasti poudaril vlogo, ki jo morajo imeti komunisti. Tisti, ki ga skrbi, kaj bo v Jugoslaviji «po Titu», ne ve, kaj so jugoslovanski socialni sistem, organizacijska struktura in politični kurz Med socialdemokrati pa se po- novno pojavlja staro protikomunistično stališče. Poslanec Di Gie-si je izjavil v Bariju, da ni mogoče več čakati za sestavo nove vlade. Nadaljevati po dosedanji poti, je dodal, bi pomenilo «izročiti Italijo komunistični partiji, kar ne bi prineslo ne demokratičnega reda, ne blagostanja delavcev». Po drugi strani pa je danes socialistični poslanec Caldoro, ki pripada Mancinijevi struji, dejal: «Najvažnejša naloga socialistov v sedanjem položaju je, da preprečijo manevre, ki so sedaj v teku, da bi prisilili socialiste na odobritev enobarvne vlade z razvodenelim programom, da bi jih pozneje prisilili, da pogoltnijo protiljud-ske ukrepe in ukrepe proti koristim Juga pod stalnim pritiskom denarne krize, in končno, da bi v prihodnjih tednih predložili parlamentu slab kompromis o prekinitvi nosečnosti. To bi pomenilo, je dejal Caldoro, da bi se izpolnil konservativni načrt s predčasnim razpustu parlamenta in s ponižanjem socialistov.» Glasilo KPI «l’Unità» bo objavilo jutri uvodni članek senatorja Bufalinija, ki uvodoma ostro napada krščansko demokracijo zaradi zavlačevanja vladne krize. Bufalini označuje sedanjo politiko krščanske demokracije za nevarno sabotažo, ki naj bi omogočila razpis predčasnih volitev. Zato poudarja, da je treba sedaj nastopiti proti silam, ki zaostrujejo krizo zgolj iz strankarskih koristi in omogočiti rešitev vladne krize, upoštevajoč tudi stvarne predloge, ki so jih dali socialisti, republikanci in sindikati. Pri tem ugotavlja, da obstaja še vedno vprašanje prekinitve nosečnosti. Zato je treba čimprej imeti vlado, da bo lahko zakon o prekinitvi nosečnosti pravočasno odobren v Predsednik Tito se pogovarja z Darò Janekovičevo ZAGREB, 31. — Zagrebški dnevnik «Vjesnik». bo priobčil v jutrišnji številki intervju s predsednikom Titom, ki ga je pripravila u-rednica tega časopisa Dara Jane-kovič. Zaradi zanimivosti objavljamo najpomembnejše izvlečke. Na vprašanje, kako ocenjuje današnji položaj v državi in v Zvezi komunistov, je predsednik Tito odgovoril : «Če primerjamo današnji položaj v naši državi in v Zvezi komunistov s položajem pred pismom in 10. kongresom Zveze komunistov menim, da lahko z gotovostjo rečemo, da se je le ta spremenil na boljše. Bili smo že v situaciji, ki je pretila, da se bodo razvrednotile pridobitve naše revolucije. Liberalizem in tako imenovani federalizem sta v Zvezi komunistov pogojevala pojave nevarnega nacionalizma. Ti pojavi so ogrozili enotnost Zveze komunistov Jugoslavije in enotnost naših narodov kot socialistične države. Bili so primeri, ko so vodstva Zveze komunistov posameznih republik delovala mimo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, se sestajala na tajnih zasedanjih, zanikala demokratski centralizem, itd. V eni izmed republik se je vodstvo partije vse bolj pogrezalo v blato nacionalizma. Kadar je šlo na primer za sprejem na delo ali za odpust z dela, so postavljali vprašanje, kdo je srbske ali hrvat-ske narodnosti in podobno. Torej, nekdanje vodstvo Zveze komuni- stov Hrvatske je razpihavalo najnevarnejše nacionalistične in šovinistične težnje ter s tem rušilo eno izmed največjih pridobitev naše revolucije, to je bratstvo in e-notnost naših narodov. S pismom in trdim delom smo uspeli do 10. kongresa konsolidirati vrste Zveze komunistov in tako je na kongresu prišla do izraza njena enotnost. Negativni primeri pa so bili tudi v vodstvu Zveze komunistov drugih republik». Predsednik Tito je nato govoril o konkretnih nalogah Zveze komunistov ter dejal, da bi moral vsak član najprej razumeti, kako naj se vede in kako naj dela, z drugimi besedami, moral bi razumeti svojo vlogo, kaj kot komunist sme in kaj ne sme. člani Zveze komunistov morajo biti disciplinirani, morajo — začenši pri sebi — graditi etiko nove samoupravne socialistične ureditve ter ne smejo podleči malomeščanski potrošniški psihologiji. Svoje napake pa morajo člani Zveze komunistov popravljati samokritično. Le tako bodo povečali svoj ugled in s tem tudi ugled Zveze komunistov. V zvezi s konfliktnimi situacijami je predsednik Tito pojasnil, da je teh bilo mnogo več pred objavo pisma. Danes se je Zveza komunistov okrepila in hitro ukrepa. Zaradi tega so tudi moji posegi vedno bolj redki in upam, da ne bodo več potrebni, je dejal Tito. časnikarka mu je sedaj za- stavila precizno vprašanje, če ni morda prav to, da se redkeje oglaša tisto, kar poraja vprašanja «Kaj bo po Titu?». To vprašanje si po malem postavljajo povsod po svetu, pa tudi Jugoslovani, ne le komunisti, pač pa tudi toliko patriotov, ki izražajo željo, da bi Tito še dolgo živel. Tito ji je takole odgovoril: «Res je, že dalj časa je slišati najrazličnejša ugibanja o tem, kaj se bo zgodilo v Jugoslaviji, ko me ne bo več. To se dogaja delno tudi zato, ker tisti, ki dela taka ugibanja, nima pojma in ne ve, kaj je naš socialni sitsem, ne pozna naše organizacijske strukture in političnega kurza. Mi imamo kolektivna vodstva tako na zvezni ravni kot v republikah. Najvišji organ je predsedstvo SFRJ, ki ga vodita predsednik in podpredsednik, ki se zamenjujeta. Ta princip se je v praksi v vseh teh letih izkazal za zelo učinkovitega in pozitivnega. Zato lahko grem kadar hočem, ne da bi se zaradi tega moralo kaj spremeniti». Predsednik Tito je nato na u-strezno vprašanje še dejal: «Avtoriteta, ki jo imam v svetu, gotovo ni samo moja zasluga: dolgujem jo predvsem tistim, ki so se z menoj borili v narodnoosvobodilni vojni, dolgujem jo partiji, na katerem vodstvu sem že toliko let; dolgujem jo mojim narodom, ki so mi tudi v najtežjih trenutkih potrjevali vse svoje zaupanje. Razumljivo je, da je vse to zame velika čast, pa tudi veliko breme zaradi nalog, ki iz nje izhajajo do moje države in do sveta.» Na vprašanje, ali je Zveza komunistov razvila dovolj močno pobtič-no ideološko dejavnost na vseh področjih in ali postaja učinkovita organizacija revolucionarne akcije, je predsednik Tito takole odgovoril: «Zveza komunistov je danes na poti, da postane to, kar mora biti in kar je nekoč bila. 21. seja predsedstva Zveze komunistov in pismo sta poživila dejavnost komunistov tako v notranji okrepitvi, kakor v politični in ideološki učvrstitvi članov Zveze komunistov. Marksistično izobraževanje se je ponovno pojavilo v šolah. Vendar ne moremo biti povsem zadovoljni s tem, kar smo dosegli, predvsem s stopnjo ideološke izobraženosti partijskih kadrov.» V zvezi s tem je predsednik Tito govoril tudi o kadrovski politiki ter podčrtal, da smo na tem področju slabo začeli že od vsega začetka in da bo treba v naprej bolj temeljito delati. Kar zadeva vlogo in delo socialistične zveze je predsednik Tito opozoril na nedavni razgovor, ki ga je imel z vodstvom socialistične zveze. Takrat je poudaril, da mora socialistična zveza biti nosilec in glavni tolmač notranjega razvoja, glavno žarišče delovanja širokih množic. Zveza komunistov si mora prizadevati, da bo socialistična zve- za aktivnejša, ne pa da bo kot zaslon zvezi komunistov. Socialistična zveza mora biti aktivna na vseh področjih in v vseh plasteh naše družbe. Program, oziroma sklepi 10. kongresa Zveze komunistov so tudi program socialistične zveze. Dara Janekovič je zatem postavila vprašanje, kako se uresničujejo tisti partijski dokumenti, ki zahtevajo odločen boj proti bogate-.nju na račun družbe. Predsednik Tito je odgovoril, da sp komisije za ugotavljanje izvora premoženja v začetku delale zelo zagnano, potem pa se je vse skupaj zataknilo. Potrebno bo najti druge načine za ugotavljanje dejstev in mnenje komisij ne more biti več definitivno. Praksa je namreč pokazala, da so posamezne komisije zaradi prijateljskih in sorodstvenih vezi ter drugih vzrokov ravnale oportunistično in niso izpolnile svojih nalog. Predsednik Tito je poudaril, da moramo z akcijo odločno nadaljevati in družba mora vedeti, kako so posamezniki prišli do premoženja. Pri tem pa ne smemo iti frontalno in vse ljudi strpati v en koš. Odločno je treba nastopiti proti tistim, katerih imetje ni rezultat vloženega dela. Za ugotavljanje takih primerov pa moramo poiskati ljudi, ki bodo brez družinskih, prijateljskih in' drugih predsodkov in ki bodo sprejeli pravične sklepe. Moramo tudi paziti, da razlikujemo tiste, ki so prišli do boljše življenjske ravni z marljivim delom, od tistih, ki so obogateli s špekulacijami in na račun dela drugih. V nadaljevanju pogovora je Dara Janekovič omenila razne pomanjkljivosti v zakonodaji, predsednik Tito pa je odgovoril, da so mu te stvari znane in da je treba odločno opustiti prakso tako imenovanega sprejemanja zakonov v naglici. Pri tem je omenil pripravo osnutka zakona o združenem delu, na katerem se dela zelo intenzivno in ki bo šel, preden bo sprejet, v široko javno razpravo. Dara Janekovič je zatem navedla svoje mnenje, da je v Jugoslaviji mnogo preveč sestankov in pismenega gradiva in da to nekje vodi tudi v birokratizem. Predsednik Tito je odgovoril, da se dejansko s to prakso pretirava in da bi lahko mnoge stvari rešili z osebnimi kontakti, gradivo in same sestanke pa je treba bolje pripraviti, da bodo jedrnati in vsebinski, pa tudi ljudi je treba naučiti, da se bodo kratko in jasno izražali. Na vprašanje, kako gleda na inflacijo, je predsednik Tito odgovoril, da smo ta pojav nekoliko zajezili in da so razni ukrepi zveznega izvršnega sveta že dali določene rezultate. Ob zaključku intervjuja je predsednik Tito odgovoril še na nekaj vprašanj, ki zadevajo vlogo sredstev javnega obveščanja. MADRID, 31. — V španskem glavnem mestu je v teku zaseda-danje «tretjih dnevov» španske Krščanske demokracije. Na zasedanju je danes odvetnik Joaquim Luiz Gimenez, ki pripada struji «demokratične levice», izjavil, da bo mogoče izvesti v Španiji prehod v demokracijo samo s popolnim demokratičnim prelomom s Francovo diktaturo. Voditelj «Ljudske demokratične federacije» Jose Maria Gii Robles pa je izjavil, da je španska vlada napravila nepopravljivo napako s tem, da hoče diskriminirati razne stranke pri postopku za njihovo uzakonitev. «S tem, da se oporeka zakoniti obstoj Španske komunistične partije — je dejal Gii Robles — se delata dve napaki: ena s stališča državljanskih pravic, druga pa iz taktičnih ra«-iogov utemeljene pomisleke.» Kongres španske Krščanske demokracije se praktično odvija še vedno v znaku nezakonitosti, toda vse kaže, da so oblasti spregledale to formalno značilnost ,ker je verjetno prišlo že prej do predhodnega sporazuma o postopnem prehajanju španske fašistične diktature v okvire režima, ki naj bi bil vsaj kolikor toliko podoben režimom zahodne parlamentarne demokracije. Čeprav pa brez dvoma obstajajo določeni sporazumi med nekaterimi političnimi strankami (npr. španska KD) in fašističnim režimom, ki se bliža zatonu, pa prihaja na teh doslej še nepoznanih političnih sestankih, oziroma kongresih do zahtev, ki so v bistvu zelo revolucionarne. Prav na tem demokristjanskem srečanju v Madridu je politični vodja baskovske nacionalistične stranke (ki je ena od petih skupin, ki sestavljajo . KD) odločno obsodil vse vladne pobude, ki zadevajo avtonomijo baskovskih pokrajin. Ajuriaguerra je v svojem govoru izjavil, da so problemi baskovskih pokrajin, Katalonije, Valencie in Galicije politični problemi, ki jih ne more reševati skromna komisija, ki jo je ustanovil Navarrov režim. Medtem sporočajo, da sta «španska demokratična junta» (kateri pripada KP Španije), ter «platforma za demokratično konvergenco» (ki jo vodi španska delavska socialistična stranka) objavili danes tri skupna poročila. V teh poročilih, ki jih je podpisal koordinacijski odbor obeh političnih skupin, se obsojata politika predsednika vlade Navarra ter sploh splošna usmeritev sedanje španske vlade. Nadalje podpisniki pozivajo španski narod, naj okrepi boj za svoje pravice, za svobodo in za uzakonitev vseh demokratičnih političnih skupin. Štirje mrtvi v Faenzi zaradi plinske eksplozije FAENZA (Ravenna), 31. — V zgodovinskem središču mesta je prišlo sinoči do silovite eksplozije, ki je zahtevala štiri smrtne žrtve. Nastala je zaradi uhajanja plina iz kuhinjskega štedilnika v stanovanju 70-letne vdove Sandrine Cardini Cornacchia, ženska je bila na mestu mrtva: zračni pritisk je njeno truplo treščil več deset metrov daleč na cesto, od njenega pritličnega stanovanja pa so ostali pokonci le zidovi. Eksplozija je uničila kar tri stavbe, pod katerimi ruševinami so našle grozno smrt še tri drug* osebe, SOCIALISTI NASE DEŽELE VOLIJO DELEGATE NA VSEDRŽAVNI KONGRES Deželni kongres PSI v znamenja enotnosti za politiko alternative Uvodno poročilo tajnika Tringaleja - V imenu slovenskih socialistov pozdravil Branko Pahor Predstavništva strank in organizacij - Danes zaključek kongresa s spremenjenim programom V mali dvorani Rossettijevega gledališča se je včeraj začel 2. deželni kongres PSI, na katerem bodo izvolili 21 delegatov iz naše dežele na vsedržavni kongres stranke ter 41 članov novega deželnega vodstva. Poleg socialističnih parlamentarcev iz vse dežele, delegatov, opazovalcev in gostov, so bili navzoči predstavniki strank in družbeno - političnih organizacij, med njimi deželni tajnik KPI Cuffaro s sen. Ba-cicchijem, deželnim svetovalcem Gollijem in tajnikom tržaške federacije Rossettijem, deželni tajnik KD Tonutti, deželni tajnik PSDI Bianchi z deželnim svetovalcem Lonzo, delegacija SKGZ s predsednikom Racetom na čelu, deželni tajnik Slovenske skupnosti Štoka ter zastopniki PDUP, radikalne stranke, CGIL in AGLI. Kongres je odprl predsednik deželnega sveta Pittoni, ki je ugotovil, da je sedanji trenutek zelo težaven zaradi gospodarske, družbene in politične krize, kateri se je pridružila tudi vladna kriza, zaradi katere je bil med drugim za kratek čas preložen vsedržavni kongres PSI. V imenu slovenskih socialistov je kongres v slovenščini pozdravil B. Pahor, ki je seveda postavil poudarek na še nerešenih problemih slovenske nacionalne skupnosti, ki gredo od globalne zaščite pa do vprašanj avtonomije slovenske šole in rabe slovenskega jezika v izvoljenih svetih. Uvodno politično poročilo je imel deželni tajnik Tringale, ki je na začetku poudaril važnost političnih sprememb, do katerih je prišlo v državi z izidom volitev 15. junija 1975 in še prej z referendumom o razporoki. Ti rezultati so sprožili novo razgibano fazo v družbenem telesu in v vseh političnih silah, v katerih pa se še niso zaključili in utrdili prenovitveni procesi. Tringale je nato govoril o gospodarski krizi, ki jo je vključil v splošno krizo neokapitalističnega sistema, ki pa je v Italiji toliko hujša zaradi naravnost razpadajočih državnih in javnih struktur, zaradi pomanjkljivosti v političnem vodstvu, skratka zaradi politike, ki jo je skozi celo tridesetletje vodila krščanska demokracija. Osrednji del svojega poročila je deželni tajnik PSI posvetil politiki alternative kot predloga, ki je sad zgodovinske nujnosti in ki ga socialistična stranka naslavlja na vso levico, na delavsko gibanje in na de- mokratične sile. V tem okviru je analiziral tudi odnose z drugimi strankami ter po polemični oceni politike KD navedel stične točke, pa tudi razlike med PSI in KPI. Te razlike, ki izhajajo predvsem iz različnega ocenjevanja mednarodnih realnosti, pa ne smejo ovirati koristnega dialoga in skupne politične akcije za spreminjanje družbe v socialističnem smislu. Negativno je Tringale ocenil tudi zadržanje PSDI in PRI, ki jih je obtožil, da ne znata uveljaviti, svoje avtonomije v odnosih s KD, ter PLI, ki kljub napovedanim prenovitvam še vedno zastopa interese, ki nimajo nič skupnega z interesi, ki jih ščiti levica. Alternativa, je še dejal Tringale, mora pomeniti povezavo med ljudmi, ki zavračajo tako protikomunistični integralizem KD, kot tudi zgodovinski kompromis, v katerem bi imela KPI hegemonijo. Alternativa ne pomeni novega zavezništva za u-pravljanje oblasti, ampak alternativni način upravljanja oblasti, alternativni model družbe in države. Za uveljavljanje te politike pa je predvsem nujna močna in učinkovita socialistična stranka. Tringale je nato prešel k obravnavanju problemov naše dežele in v tej zvezi navedel razloge, ki so privedli PSI, da je izstopila iz večine v deželnem svetu, ter ostro polemiziral s krščansko demokracijo zaradi načina rešitve deželne krize. Taka rešitev pa ne bo mogla biti dolgotrajna, je še dejal deželni tajnik PSI: treba bo prisiliti KD, da spremeni svoje stališče, da opusti protikomunistične diskriminacije, treba pa bo tudi odpraviti hegemonično vlogo, ki jo je KD venomer imela na deželni ravni. To so pogoji, je dejal, za vzpostavitev novega odnosa s KD. Potem ko je govoril o politični platformi stranke, se je Tringale lotil še vprašanja' slovenske narodnostne skupnosti. V tej zvezi je poudaril potrebo po angažiranosti za globalno zaščito, ker gre za načelno vprašanje, ki pa zavzema še širši politični pomen v stranki, ki brani vse svoboščine, še posebno pa tiste, ki niso v celoti uveljavljene. Poročilu deželnega tajnika je sledila diskusija, v katero so včeraj posegli Peressutti, Sabina Benedetti, Kervin, Semerani, posl. Fortuna, Lucijan Volk, Valent, pokrajinski tajnik Ghersi, Urbano, Olivo, Di Sciaselo in DellagO.- V61k je dobršen del svojega posega posvetil vpraša- njem slovenske narodnostne skupnosti in v tej zvezi v imenu vseh tržaških delegatov na kongresu predložil resolucijo, ki jo objavljamo na prvi strani. Resolucijo bodo poslali v odobritev tudi vsedržavnemu kongresu. Zaradi slabega vremena so morali delno spremeniti program kongresa, predvsem zaradi tega, ker ni mogel priti v Trst član vsedržavnega vodstva posl. Bertoldi. Zato bo za danes predvidena javna manifestacija v Avditoriju odpadla, pač pa se bo razprava nadaljevala v mali dvorani Rossettijevega gledališča, kjer se bo kongres tudi zaključil z izvolitvijo delegatov na vsedržavni kongres in članov novega deželnega vodstva socialistične stranke. SGZ ima pravico do zastopstva v komisiji za obrt Deželno upravno sodišče za Furlanijo - Julijsko krajino je te dni obravnavalo priziv, ki ga je svoj čas vložilo Slovensko gospodarsko združenje proti sklepu deželne uprave, s katerim je slovenski strokovni organizaciji odrekla pravico do zastopstva v pokrajinski komisiji za obrtništvo. V zvezi s tem vprašanjem je namreč deželna uprava zavzela stališče, da je Slovensko gospodarsko združenje premalo «reprezentativna» organizacija in da torej ne izpolnjuje pogojev za to, da bi bili njegovi predstavniki imenovani v omenjeni organ. Deželno upravno sodišče je s svojo razsodbo razveljavilo ukrep deželne uprave: v obrazložitev razsodbe je poudarjeno, da deželna uprava ni pravilno ocenila «reprezentativnosti» SGZ, to je njegovega dejanskega pomena v okviru manjšinske in deželne gospodarske stvarnosti. Izplačevanje pokojnin INPS III Ullllllllllllllllll im m II llllllllllllllll UH IIIIIIIIIIII11IIIIIII111111111111111111111111111 III II II III III IIIIII1IIIIII1IIIIIIII KONEC APRILA V BENETKAH Druga konferenc® haUjmskfh in jugoslovanskih mest oh Jadrana Tridnevna razprava o gospodarski in družbeni vlogi pristanišč - Povabljeni tudi zastopniki organizacije, ki upravlja Sueški prekop Konec aprila bo v Benetkah IL j drugim poudarila pomen nadaljnjega konferenca jadranskih mest, na ka-1 poglabljanja medsebojnih stikov zla-teri bodo predstavniki italijanskih j sti po podpisu osimskih sporazumov, ----1----,-;l- —-1- T- so se člani obeh odposlanstev podrobneje dogovorili o pripravah na konferenco, ki bo od 28. do 30. a-prila v prostorih Cinijevega sklada v Benetkah. Na konferenci — prva je bila lani v Splitu, ko je razprava zajela predvsem vprašanja ekologije — bo podal glavno poročilo o gospodarski in socialni vlogi pristanišč beneški župan M. Rigo. Sledila bodo štiri spremna poročila: zastopniki Pesara in Kopra bodo obravnavali gospodarska vprašanja, predstavniki Barija in Splita vprašanja infrastruktur, predstavniki Trsta in Reke pa vprašanja pristaniške integracije. Na konferenco v Benetkah bodo povabili tudi zastopnike organizacije, ki upravlja Sueški prekop. V okviru priprav na skupno posvetovanje se bodo italijanski in jugoslovanski izvedenci še enkrat sestali, in sicer 17. februarja v Benetkah. in jugoslovanskih središč ob Ja dranu obravnavali temo z naslovom «Pristanišča kot dejavniki gospodarskega in družbenega razvoja». V zvezi s pripravami na skupno posvetovanje so se včeraj v Kopru sestali predstavniki paritetnega odbora Stalne konference jugoslovanskih mest in Vsedržavnega združenja italijanskih občin (ANCI). Italijansko odposlanstvo je vodil rimski župan Darida, ki je pred kratkim prevzel predsedstvo ANCI, sestavljali pa so ga tajnik združenja dr. Santo, tržaški župan Spaccini z odbornikom Abatejem ter predstavniki Benetk, Ravenne in Pesara. Na sedežu občinske skupščine v Kopru so jih sprejeli predsednik Stalne konference jugoslovanskih mest Tone Kovič, glavni tajnik Slavko Zalokar, tajnik za odnose s tujino Miodrag Milič ter predsedniki občinskih skupščin iz Kopra Mario Abram, z Reke Nikola Pavletič in iz Pulja Josip Količ. Po pozdravnih nagovorih koprskega župana M. Abrama in predsednikov Daride in Koviča, ki sta med INPS sporoča, da bodo upokojenci (INPS) v februarju dobili pokojnino z obračunanimi dodatki na osnovi premične lestvice in z novim načinom obdavčitve, ki je stopil v veljavo z začetkom leta. Novi plačilni nalog bo na razpolago v izplačilnih uradih: od 5. februarja, za pokojnine, ki normalno zapadejo v dneh od 1. do 4., od 9. februarja, za pokojnine, ki zapadejo dne 7. Pokojnine, ki zapadejo dne 15. bodo normalno izplačane v že določenih dneh. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST 30 let neprekinjenega delovanja ALDO NICOLAJ STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scenograf in kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ Danes, 1. februarja, ob 16. uri. ■niMiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiniiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiinuwiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREDMESTJE IN OKOLICA V LEDENEM OKLEPU Zadnji dan januarja presenetil z mrazom: snežni meteži, burja in poledenele ceste Ponekod zapadlo skoraj 20 cm snega - Skoraj povsod potrebna zimska oprema Mraz, ki je v petek zajel našo pokrajino, je včeraj še ostreje pritisnil. Dopoldan je sicer že kazalo, da je najhuje mimo, kajti temperatura se je občutno zvišala in predvsem v mestu je skoraj neprenehoma deževalo. V popoldanskih u-rah pa je stolpec živega srebra na termometrih nenadoma padel in začele so naletavati debele snežinke, ki so v kratkem v belo obarvale tudi večji del tržaškega predmestja, da sploh ne govorimo o kraški planoti. Na podeželju je bil mraz še posebej oster in skoraj povsod so že popoldne namerili, posebno po «zaslugi» nadležne burje, nekaj stopinj pod ničlo. Tudi snežna odeja se je občutno «zdebelila». Največ snega je bilo na vzhodnem Krasu — s Peska poročajb, da ga je skoraj 20 cm. Ceste so bile že v zgodnjih popoldanskih urah, še bolj pa zvečer, zelo nevarne. Nastala je poledica, ki je izredno ovirala promet, ponekod ga je celo ohromila. Na vsak način so agenti javne varnosti za vse kraške ceste priporočali verige. Več je bilo takih predelov, kjer je bilo brez njih skoraj nemogoče. Vendar do večjih prometnih nesreč na srečo ni prišlo, ker so v glavnem vsi vozili počasi in previdno. Kljub temu je bilo manjših trčenj, ki so zaradi ledenega cestišča večkrat neizogibna, nešteto. V mestu se je promet odvijal pre- cej redno, težave so se začele pri strmih cestah. Ul. Commerciale je bila skoraj neprevozna in mnogi, ki so se namenili po njej, so se tega kesali. Tudi Lonjerska cesta je bila ledena in zahrbtna. Z mejnih prehodov so nam poročali, da je bil promet pod normalo. V glavnem so se avtomobilisti posluževali škofijskega bloka, ker je bilo tam nekoliko manj mrzlo in zato tudi manj ledeno. Skozi Fernetiče so potovali predvsem jugoslovanski turisti, ki so se vračali domov, Tržačanov pa je bilo manj kot običajno. Najbolj nevarna je bila cesta za Pesek in zato so si le redki upali po njej. Po slovenskih vaseh je bilo povsod razmeroma precej snega, ta- ko da so se najmlajši kar veselili. Mraz je pritisnil celo v Bregu, kjer je bila huda poledica. Zaradi padca temperature se led ni stajil niti v zgodnjih popoldanskih urah. Ceste so bile slabo prevozne in nevarne. Vsi občinski delavci) ki so bili na razpolago, in tudi nekateri prostovoljci, so marljivo nasuvali po asfaltu sol in gramoz. Pomagali so tudi pokrajinskima delavcema, ki nista zmogla vsega. Zaradi nevarnosti poledice je nastalo problematično prevažati šolsko mladino. Tako sta oba šolabusa vozila le po nižinskih predelih dolinske občine, to je od Dom-ja do Krmenke in Frankovca. V višjih predelih so priskočili na po- (Nadaljevanje na zadnji strani) DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU , ■» #<.« b -z « e «ti *»+ vabi na 4. redni občni zbor, ki bo v sredo, 4. februarja t.L, ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9, I. nadstr., s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika 3. obč. zbora 2. poročila 3. razrešnica 4. volitve upravnega in nadzornega odbora 5. razno Ako ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA SRCE IGRAČK (Mladinska igra v treh delih) Aleksander Vodopivec Janez Mejač Demetrij Cej Marija Vidau Glasba: Plesi: Scena: Kostumi: Priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA V četrtek, 5. februarja, ob 15.30. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja MAKSIM GORKI BARBARI prizori iz okrajnega mesta Prevod Scena Kostumi Glasba Režija Janko Moder Petar Pašič Božana Jovanovič Bojan Adamič £TEVO ŽIGON V petek, 6. februarja, ob 20. uri ABONMA RED J. SLOVENSKI KLUB priredi v torek, 3. t.m. ob 20.30 predavanje: dr. Milica Kacin Wohinz PRIMORSKI SLOVENCI POD FAŠIZMOM Vabljeni! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA SLOVENSKA PROSVETA vabita na OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLA VO v Trstu — Kulturni dom v nedeljo, 8. t.m., ob 17. uri. Gledališča ROSSETTI Ob 16. uri Shakespearova «Ukročena trmoglavka» z Valerio Morriconi in Glaucom Mauri jem. Režija Franco Enriquez, «red I. nedelja». Vstopnice so na razpolago za vse ponovitve pri osrednji blagajni Pasaža Protti. Jutri počitek. AVDITORIJ Danes ob 16. uri Cooperativa Teatro Belli — S. Witkiewicza: «Una tranquilla dimora di campagna» z Antonijem Salinesom in Magdo Mer-catali. Za abonente 20 odst. popusta. Veljajo kuponi «Rassegna Auditorium». Zadnja predstava. Od četrtka, 5 februarja, do nedelje, 8. februarja, bo Cooperativa Teatro Oggi predstavila A. De Musseto-vega «Lorenzaccia». Rezervacije od danes dalje. VERDI Danes ob 16. uri ponovitev Mozartove opere «Beg iz Seraja». Vodstvo gledališča Verdi javlja, da bodo Verdijevo «Traviato», katere premiera bo v torek, 10. februarja, ob 20. uri za red A/C, ponovili še v petek, 13. t.m., ob 20. uri (B/A), V nedeljo, 15. t.m., ob 16. uri (D), v sredo, 18. t.m., ob 20. uri (C/B), v četrtek, 19. t.m., ob 20. uri (E) in v soboto, 21. februarja, ob 18. uri (red S). ŠD Breg izreka iskreno sožalje svojemu odborniku Danilu Žerjalu ob izgubi matere Milke. Magda in Sandra se spominjata z obžalovanjem dragega strica ELOTA Sporočamo, da nas je zapustil naš tovariš in borec Rafael Pertot (Elo) Ob težki izgubi izrekamo iskreno sožalje ženi, tov. Vidi, sinu, tov. Mitku, hčerki Majdi ter drugemu sorodstvu. KPI - Sekcija Mario Matjašič - Milan iz Barkovelj Dne 31. januarja nas je zapustila naša draga Alojzija Emili roj. Briššik Pogreb bo jutri, 2. t.m., ob 12. uri iz glavne bolnišnice naravnost v proseško cerkev. žalostno vest sporočajo: mož Federik, sinovi Fede-rik, Dario in Edi, snahe, vnuki in vsi sorodniki Prosek, 1. februarja 1976 (Pogrebno podjetje Zimolo) || Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil nas predragi ELO PERTOT STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let nepretrganega delovanja GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBUANSKEGA Andrej Hieng IZGUBLJENI SIN (Melodrama v štirih dejanjih) Dramaturško sodelov. Bojan Štih Jezikovno vodstvo Janko Moder Scena Sveta Jovanovič Kostumi Mija Jarčeva Glasba Darijan Božič Asist, režije Helena Šober-Zajčeva Režija MILE KORUN V torek, 3. februarja, ob 16. uri - ABONMA RED H in 1. V sredo, 4. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED D mladinski v sredo in ABONMA RED E -mladinski v četrtek. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. Pogreb nepozabnega bo jutri, 2. t.m., ob 11. uri na bar-kovljanskem pokopališču. Žalujoči: žena Vida, sin Mito in hči Majda z družinama, sestre ter drugo sorodstvo Trst, Ljubljana, Zagreb, 1. februarja 1976 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Kino ..................n....................................................................................................................m.....................................iiiiiiiiuiiiiiiiiinim NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) TRŽAŠKA POKRAJINA SPOROČILO Da bi omogočila usposobitev in iz-vežbanje novih strokovnih moči za pomoč mladini. Tržaška pokrajina daje na razpolago — 1 šestmesečno študijsko štipendijo v znesku 240.000 lir mesečno osebi z diplomo iz psihologije ali filozofije (odnosno učiteljišča) psiho-pedagoške smeri, ali osebi s kakršno koli diplomo iz psihologije: — 3 šestmesečne študijske štipendije po 220.000 lir mesečno, namenjenih socialnim asistentom. Zainteresirane osebe — ki morajo biti italijanski državljani in v posesti diplome z neke italijanske univerze ali šole — lahko konkurirajo za dodelitev študijskih štipendij, za kar pa morajo predložiti psimeno prošnjo na tajništvo Tržaške pokrajine v Ul. Ceppa štev. 21 do 12. ure 10. februarja 1976. Danes, NEDELJA, 1. februarja IGNAC Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.10 — Dolžina dneva 9.43 — Luna vzide ob 7.36 in zatone ob 18.48. Jutri, PONEDELJEK, 2. februarja SVEČNICA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 5,1 stopinje, najnižja 0,9, ob 19. uri 1,3, zračni pritisk 1006,8 ustaljen, vlaga 91-odstotna: nebo o-blačno, burja 29 km na uro s sunki 40 km, morje močno razgibano, temperatura morja 7,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. januarja 1976 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 87-letni Romualdo Carpi, 91-letna Antonia Bole vd. Giberna, 86-letni Carlo laconcic, 71-letna Clementina Giusti vd. Stanis-sa, 65-Ietna Angela Merkuza vd. Včeraj - danes ZAME 30 MAJBOUŠ/f REALTONE NOV US SANYO ELEKTRONSKI RAČUNALNIKI kino-fota^ 9 Mercusa, 72-letni Michele Moretti, 48-letni Albino Bottaz, 76-letni Antonio Tabain, 55-letni Giovanni Stulle, 85-letna Elvira Zorzenon vd. De-carli, 80-letni Pietro Perhavec, 74-letna Giovanna Dudine por. Vascot-to, 100-letna Giuliana Weissmann vd. Tevini. OKLICI: delavec Vinicio Murato-vich in trg. pomočnica Ingrid Kogoj, električar Mario Pintus in u-radnica Patrizia Bonelli, vojak Patrick Reilla in gospodinja Vittoria Monticone, elektrovarilec Gian Carlo Meletti in delavka Loredana Brežin, železničar Aldo Kolarič in delavka Ariella Blašchich, uradnik Edoardo Spazzali in uradnica Luisa Conzina, uradnik Walter Zulini in študentka Patrizia Tarabocchia, mehanik Antonio Petruzzella in gospodinja Gianna Buttignon, upokojenec Bruno Barissi in upokojenka Anna Čurini, mehanik Gianni Vidot-to in delavka Rossella Preden, finančni stražnik Pasqualino Fava in študentka Maria Cristina Podobnik, delavec Olivio Cenni in uradnica Marina Bossi, geometer Roberto Prodan in uradnica Loretta Anne Rosen, šofer Gian Paolo Faustini in uradnica Loredana Cok, uradnik Attilio Humar in delavka Anna Ravenna, trg. pomočnik Paolino Pacchioni in delavka Luciana Leghis-sa, funkcionar FLC Giorgio Carli in uradnica Anna Maria Amadei, zobo-tehnik Gianfranco Burni in zobozdr. asistentka Pamela Zacci, mehanik Giuseppe Riosa in uradnica Patrizia Vidmar, inženir Stefano Nassau-to in uradnica Laura Gregorič, paz- nik Piero Tomasi in frizerka Giuliana Topi, uradnik Giovanni Deca-neva in uradnica Grazia Callipari, mehanik Vitalino Paroni in frizerka Alessandra Vesnaver, študent Diego Degrassi in študentka Gabriella Redolfi, zdravnik Giulio Zmajevich in gospodinja Lucia Volsi, delavec Francesco Vadrucci in učiteljica Luigia Petracca, litograf Antonio Longo in knjigovezka Loredana Galati, pristaniški delavec Vladimir Calzi in delavka Luciana Calzi, bolničar Galliano Fratte in trg. pomočnica Cinzia Gardo, uradnik Gianfranco Stefani in uradnica Alida Grotta, pleskar Janos Horvath in tipkarica Maria Strbik, uradnik Dario Possega in trg. pomočnica Nada Marzi. Al Corso, Korzo Italia 14; Prendi-ni, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Ul. Cavana 1. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AH’ Esculapio. Ul. Roma 16: Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. del-ITstria 35. KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IRSI TEL 796-301 Viale XX Settembre št 16/Ul ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. Ariston matineja 10.00—11.30 «L'allegro mondo di Stanilo e Olio». Ariston 15.30 «Irene, Irene». Alain Cuny, Olimpia Gallisi, Sibilla Sedat. Barvni film. . Mignon 15.00 «La polizia interviene : ordine di uccidere»,,, igrata Janet Agren in E. M. Salerno. Grattacielo 14.30 «Una sera c'incontrammo». Igra: Johnny Dorelli. Barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice matineja 10.00—11.30 «Galaxy Horror». Barvni film. Fenice 14.30 «Mark il poliziotto spara per primo», igrajo F. Gasparri, N. Benvenuti in Lee J. Cobb. Barv ni film. Excelsior matineja 10.00—11.30 «I set te nani alla riscossa». Barvna risanka. Excelsior 15.00 «Quel pomeriggio di un giorno da cani», igra Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.00 «Lo squalo». Barvni film za vse. Eden 14.30 «L’infermiera», igrata Ursula Andress in Duilio del Prete. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ritz 14.00 «Soldato blu». Igrata Can-dice Bergen in Donald Pleasence. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 15.00 «Cinque matti in mezzo ai guai», igrajo Les Charlots. Capitol 15.30 «L’incorreggibile», igra Jean Paul Beimondo. Barvni film. Cristallo 15.00 «Il padrone e l'ope-1 ralo», igra Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 15.00 «Baby sitter, un maledetto pasticcio». Maria Schneider, Renato Pozzetto in Sidney Rome. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.00 «Flesh Gordon, andata e ritorno dal pianeta porno». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «Anche gli angeli tirano di destro», igra Giuliano Gemma. Impero 15.00 «Per favore non toccate le vecchiette», igfa: Mei Brooks. Vittorio Veneto 15.00 «Un uomo, una città», igra E. M. Salerno. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letem. Astra 15.00 «L’isola sul tetto del mondo». Barvni film Walt Disneya. Siedila bo barvna risanka. Radio 14.00 «Paolo Barca, maestro elementare praticamente nudista». Igra Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14, letom. Volta (Milje) 15.00 «Il seme del tamarindo», igrata Juhe Anders in Omar Sharif. Barvni film. LOTERIJA BARI 21 15 50 86 20 CAGLIARI 21 24 30 80 72 FIRENCE 4 32 9 13 24 GENOVA 2 90 81 61 17 MILAN 63 11 28 50 30 NEAPELJ 68 9 10 33 11 PALERMO 56 34 67 22 51 RIM 22 84 17 54 55 TURIN 21 90 51 58 80 BENETKE 14 69 34 9 79 ENALOTTO 111 122 X 1 1 1 1 2 KVOTE: 12 točk . 17.436.000; 11 točk - 311.300; 10 točk ■ 26.300 lir Razstave Danes ob 13. uri se v občinski galeriji zaključi razstava tržaškega slovenskega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 8. februarja, avtobusni smučarski izlet. Vpisovanje do srede na sedežu ZSŠDI, tel. 31-119. PD F. Venturini od Domja izreka iskreno sožalje svojim članom Ebe-rardu Kerml ob izgubi očeta - Josipu Lovrihi ob izgubi mame • Danilu Žerjalu ob izgubi mame. Dne 30. januarja je preminil PETER PERHAVEC Pogreb bo jutri, 2. t.m.. ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v škedenjsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Santina, hči Olia z družino (odsotni), snaha (odsotna), vnuki ter vsi sorodniki Trst, 1. februarja 1976 (Občinsko pogrebno podjetje) ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage ANTONIJE L0VRIHA roj. MARKS Posebna zahvala dr. Lasperanzi, č.g. župniku, pevskemu zboru V. Vodnik, številnim darovalcem cvetja, darovalcem v dobre namene, PD F. Venturini in vsem, ki so jo spremili na zad-- nji -poti. Žalujoče družine Lovriha, Kofol, Žerjal lit : ž » »j < • i « » « . * s i 'l Dolina, Boljunec, 1. februarja • 1976 ’ R 4 J ; • Ì - J----------j- ZAHVALA Ob bridki izgubi drage MARIJE S0SSI por. MALALAN se toplo zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, upravi in kolegom Snie Viscose, kolegicam in kolegom podjetja Stock ter vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Posebna zahvala družinam Grgič. Družina Malalan Opčine, 1. februarja 1976 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali in spremili k večnemu počitku našo drago mamo MARIJO KALC vd. GRGIČ Posebna zahvala č.g. župniku, darovalcem vencev, cvetja in onim, ki so pomagali na katerikoli način in darovali v dobre namene. Hčeri Silvana in Pjerina z družinama Bazovica, Opčine, 1. februarja 1976 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti in na katerikoli način počastili spomin JOSIPA SM0TLAKA Posebna zahvala dr. Slavcu, č. g. župniku in darovalcem cvetja. I Družina in svojci Dolina, Bazovica, 1. februarja 1976 P rimorskì’dnevìi’ì t 3 1. februarja 1976 /7 RKM ANJ Poimenovanje celodnevne šole po Ivanu Trinku - Zamejskem Slovesnost bo predvidoma proti koncu šolskega leta Pred kratkim so iz Rima odobrili ricmanjski osnovni šoli poimenovanje po Ivanu Trinku - Zamejskemu. Zato je v četrtek medrazredni svet šole s celodnevnim poukom Ricma-nje - Domjo sklical zbor staršev in organizacij z območja, ki ga zajema ta šola. Ko so vložili prošnjo za poimenovanje ricmanjske šole, je ta delovala ločeno od tiste pri Dom-ju. Sedaj pa sta ti dve šoli zaradi uvedbe celodnevnega pouka združeni. Pri Domju sta v dopoldanskih urah nastanjena prva dva razreda, drugi trije pa v Ricmanjih. Zato je tudi povsem umestno, da so za to poimenovanje zainteresirani vsi prebivalci naselij, ki jih zajema območ- vala v Ljudskem domu v Križu draviska skupina SPD Tabor — Opčine z dramatizirano novelo Pre- je te šole. Učitelj Boris Žafran je i žihovega Voranca Samorastniki. Resolucija repentabrskega obč. sveta IZRAŽA vso solidarnost tržaškemu občinskemu svetovalcu dr. Dolharju in se zgraža nad dejstvom, da mu ni bilo dovoljeno, da bi se v tržaškem občinskem svetu izrazil v svojem materinem jeziku JE MNENJA, da so razlogi, ki se jih je poslužil župan inž. Spaccini, le formalnega značaja in izraz pomanjkanja politične volje; MENI, da je sramotno, da se trideset let po osvoboditvi Slovenci še ne morejo posluževati svojega materinega jezika v vseh izvoljenih orga-nih; POUDARJA, da se je ta dogodek med drugim pripetil le nekaj dni po spominski svečanosti v Rižarni; POZIVA vse demokratične po-' litičrie sile, da skupno nastopijo, da se to nevzdržno stanje odpravi in da se slovenski narodnosti zagotovi o-snovna pravica skupnosti do rabe svojega jezika; VABI krščansko demokracijo, ki nosi glavno odgovornost za to stanje, da se zavzame za dokončno rešitev tega vprašanja. pozdravil prisotne in obrazložil, da so sklicali sestanek, ker so hoteli slišati mnenje vseh staršev, vaščanov in predstavnikov organizacij za pripravo slovesnega poimenovanja, ki naj bi bilo proti koncu letošnjega šolskega leta. Učitelj Evgen Do-brila je nato obrazložil pomen poimenovanja šole po enem izmed najzaslužnejših slovenskih mož, ki je dal veliko za svoj narod. Dobrila je tudi orisal lik in kratek življenjepis pesnika Trinka, ki je živel na robu slovenske zemlje v Beneški Sloveniji. Bil je neuklonljiv in vedno širil ljubezen med ljudmi. Prisotni so sklenili, da se Trinku postavi tudi doprsni bronasti kip. Seveda bo vse to zahtevalo precejšnje finančno breme, zato bodo čimprej začeli z nabiralno akcijo po naseljih, kjer živijo otroci, ki obiskujejo to šolo. Prosvetni društvi Slavec in Venturini ter ricmanjska godba na pihala so obljubili svoje sodelovanje in pomoč. Ustanovili so tudi ožji koordinacijski odbor, ki bo začel s pripravami za nabiralno akcijo in slovesnost. Tega sestavljajo; predstavniki staršev, vaščanov, učiteljstva obeh prosvetnih društev, godbe na pihala in Baragovega doma. V imenu občinske uprave je prisotne pozdravil odbornik za šolstvo dr. Stojan Sancin, ki je izrazil priznanje šolskemu medrazrednemu svetu za demokratičen način sprejetja skle- i pov v prisotnosti vseh zainteresira- ] nih. Glede občinskega prispevka je pripomnil, da namerava uprava raz porediti denar namenjen šolam po posvetu z vsemi pristojnimi kole-gialnimi organi. Po kratki diskusiji so se načelno domenili tudi o poimenovanju šele pri Domju. Ožji koordinacijski odbor se bo sestal že v četrtek in pričel z delom. Odrska zgodba je postavljena v prejšnje stoletje, toda njena tematika je živa in vsakdanja, da gledalca prevzame in ga ne izpusti do zaključka predstave. Križanom ir. drugih okoličanov, ki si bodo ogledali današnjo predstavo gotovo še dolgo ne bo žal obiska. Veliki razprodajni POPUSTI za folklorne predmete in plošče vas vabijo od 3. do 7. februarja Obveščamo Vas obenem, da bo TRADICIONALNI KNJIŽNI TEDEN s posebnimi popusti za knjige od 5. do 13. marca tiiailta liHjigaina, Ulica sv. Frančiška 20, tel. 732-487 V BREGU ZLATA POROKA MARIJE IN VIDKA BONETE ........................................ NENADNA SMRT V DALJNI ADELAJDI SMRT KRIŽANA EDIJA KOŠUTE «Samorastniki» danes v Križu Na povabilo PD Vesna, bo danes popoldne z začetkom ob 17.30 gosto- VTISI DIJAKA ŠOLE «I. CANKAR» I UMOVANJA Med smučanjem in učenjem prijeten teden v Auronzu Zahvala požrtvovalnim in potrpežljivim profesorjem V nedeljo, 18. januarja, smo se odpeljali izpred šentjakobske šole na zimovanje v Auronzo. Skupaj z Rojančani smo zasedli dva avtobusa. Ko smo zavili z avtoceste, se je cesta kmalu začela viti med hribi in gorami, pokritimi s snežnimi kapami. Mnogokrat je pod cesto zijal prepad, nad njo pa so se dvigale mogočne stene gora. Pokrajino smo bolj opazovali, ko smo se vračali čez teden dni, kajti takrat je bil dan, medtem ko smo se peljali na zimovanje že v popoldanskem mraku. V Auronzu smo se nastanili v hotelu Miramonti. Hotel je lep in dobro vzdrževan. Imeli smo dobro, izdatno in okusno pripravljeno hrano, tako da nismo bili nikoli lačni. Gospodar hotela je bil prijazen z nami. Vsak dan smo se smučali od 9. do 12. ure. Kdor ni imel svojih smuči, si jih je lahko izposodil za ves leden pri tamkajšnji smučarski izposojevalnici. Smučali smo na gori Agudo, kamor je speljana žičnica. Med vožnjo smo opazovali dolino, ki se je razprostirala pod nami, obdana z visokimi gorami, poraščena 2 vitkimi smrekami in prekrita s snežno odejo. Smučišča na gori so lepo urejena •n obdana z gozdovi. Razdelili so nas v štiri skupine Po znanju smučanja. Vsaka skupina je imela svojega smučarskega učitelja, ki jo je vadil ves teden. Na smučanju se ni poškodoval nihče, ker smo se vedno smučali pod nadzorstvom učiteljev. Zadnji dan so bile smučarske tek-nie. Osvojili smo prvo mesto in tako premagali Rojančane. Za uspeh smo dobili pokal. Ob podeljevanju kolajn je bilo veselje nepopisno. Pro-ster, v katerem je bila svečanost, s<' je kar tresel od ploskanja in vzklikanja. Vsak popoldan smo imeli štiri ure pouka. . Šli smo tudi na drsališče. Kdor je hotel, je lahko poskusil drsati. “Ho nas je smešno gledati, kako smo se držali ograje in se valjali Po ledu. Seveda padci niso bili hu te. profesor pa je vsako našo nerodnost zabeležil s fotoaparatom. . Zadnji dan pa je šla skupina di Jakov na hokejsko tekmo. Teden je hitro minil Večina m rada ostala še en teden Po vzdu-sju v hotelu in v avtobusu ni bilo tekomur žal, da je za en teden potegnil iz mestnega smradu in brute v planine. . Predvsem se moramo za usodo zimovanje zahvaliti ravnateljici, ki Je imela veliko dela z organiziranjem zimovanja in za razne ugod- nosti, ki jih je preskrbela za nas v Auronzu. Vsem profesorjem, ki so preživeli z nami ta teden, hvala za njihovo potrpljenje in požrtvovalnost. IGOR KOROŠEC Ill.a razred Samatorska cerkev je včeraj zo vedno združila MIRVANO KRALJ iti JOŽKOTA SARDOČA Čestitajo jantje spod Lenarta. Akcija za poimenovanje Vedenjske osnovne šole Na pobudo Združenja staršev ške denjske šole so se zbrali v četrtek v prostorih škedenjske konzulte zastopniki Združenja, učiteljstva ter prosvetnih organizacij, društva 1-van Grbec in doma Jakoba Ukmar ja_ Namen sestanka je bil. da se začne akcija za poimenovanje škedenjske šole Na sestanku je bil sestavljen odbor iz zastopnikov vseh navzočih, ki naj zbere predloge za poimenovanje jih prouči in jih na to predloži na širšem množičnem sestanku škedenjskih Slovencev, ki naj izberejo ime v predložitev pristojnim organom. V sproščeni razpravi je prišla dc izraza tudi želja, da se za razvoj slovenske šole združijo vse vaške sile. Hudo te prizadene sleherna smrt znanca, ali prijatelja, še huje pa smrt človeka, ki bi sicer lahko še dolgo živel. In tako nas je hudo prizadela vest, da je odpovedalo srce Ljudmili žerjalovi, ki so jo pri Domju, v Lakotišču, pa tudi po vsem Bregu kot Milko visoko cenili, spoštovali in imeli radi. Pokojna Milka se je rodila na Ko-lonkovcu prav konec 1911. leta. Njen oče, Jože Zobec, je bil doma iz Bo-Ijunca, mati, Ivana Kuret, pa iz Ric-manj in ko se je Milka poročila k Brunu Žerjalu v Lakotišče, se je praktično vrnila v kraj svojih staršev; Tu se je naglo vživela, pa tudi ljudje od Domja do Doline so jo takoj sprejeli za svojo in kot takšna se je Milka tudi izkazala. Dolga leta je delal v tržaški ko-nopljarni. po poroki pa je kot pridna gospodinja in dobra mati ostala doma. Oba sinova je vzgojila v zavedna Slovenca j in poštena delavca, kar je tudi povšem razumljivo, saj sta bila tako ona, kot njen mož, prav tako zavedna Slovenca in rharljiva delavca, tudi v času, ko b:ti Slovenec in razredno zaveden delavec ni bilo lahko. Pokojni Bruno Žerjal, mož pokojne Milke, se je s fašizmom spoprijel že zgodaj, zato so ga že 1932. leta začeli preganjati. Brž ko se je začel s fašizmom zaključni spopad, je bil Bruno že v prvih vrstah, žal so ga leta 1944, kot borca Istrskega odreda ujeli in ga umorili v Rižarni. Ob takem možu je bilo naravno, da je bila tudi Milka na isti strani barikade. In temu je ostala dosledna do svoje smrti. Pogreb je dokazal, kako je bila Milka zaradi svoje zavzetosti priljubljena med sosedi in Brežani nasploh. Užaloščenim svojcem naše sožalje. MILKE ŽERJAL od 20. do 21. ure (in ne ob ponedeljkih, kot je bilo objavljeno). Vpisovanje je zaključeno. Kon/ulti Zavije-Straniar in Zindis zagotovili vso podporo enotnemu odboru V četrtek, 29., in petek. 30. januarja, sta se sestali rajonski kon zulti Žavlje - Štramar in Zindis, kateri je prisostvoval župan Millo, ki je prisotnim prikazal izredno težak položaj, ki se je ustvaril, ker ni osrednja komisija za krejevne finance odobrila že zagotovljenih 280 mi-Ijonov lir. Po obširni razpravi sta kcnzult; zagotovili vso podporo enotnemu odboru za varstve miJjskega gospodarstva ter poverili županu mandat, da zaprosi ANCI za takojšno posredovanje pri deželi in vladi proti takemu nedemokratičnemu ravnanju, da posreduje pri deželnem odboru za krajevne ustanove ter da skliče občinski svet za hiter postopek proti takemu ukrepu. Obvestilo tečajnikom slovenščine v Sesljanu Kulturni krožek «Henrik Tuma» s sodelovanjem PSI — sekcije Devin -Nabrežina, obvešča vse, ki so se vpisali v tečaj slovenščine, da se bo tečaj začel 3. februarja 1978 po dvakrai. tedensko ob torkih in petkih • Občina sporoča, da psi vseh kategorij bodo morali s L marcem i-meti obešeno značko za leto 1976. Značke se lahko dobi na Trgu Gra natieri št. 2, III. 272. Iz daljnega avstralskega mesta Adelaide je med tednom prispela žalostna brzojavna vest. da je v ponedeljek (26. t.m.) v 61. letu starosti umrl zaveden Slovenec iz Križa, Edi Košuta. Vest je predvsem presunila Edijeve sorodnike, sestro Doro in brata Karla, presunila pa je tudi vse tiste, ki so pokojnika poznal/. Edija Košute so že leta 1941 poklicali v italijansko vojsko ter je bil skupno s sovaščanom Srečkom Košuto v Cagliariju na Sardiniji. Tam je ostal do prvih mesecev 1944. že __» .avgusta pa se je ponovno srečal s nadstropje, soba ! Srečkom v Gravini, partizanski bazi, I kjer so ju postavili v razne edinice limiiiiinii mili umu 11 um it iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiii ■umni V DOLINI Umrla je najstarejša občanka Tončka Lovriha Prisppvnjlp za DIJAŠKO MATICO V sredo je odjeknila po Dolini in okolici žalostna vest, da je za vedno zatisnila svoje trudne oči najstarejša občanka Antonija Lovriha, po domače Tončka Poljerjeva. še pred dobrim mesecem je slavila svoj 92. lojstni dan in smo ji, ob usti priliki s teh strani voščili, da bi živela še mnogo zdiavih m srečnih let. ža! pa tega Tončki ni bilo dano. Redila se je na Vrhniki 9. decembra 1883. Še zelo mlada še je preselila v Dolino, ico je dobil njen oče službo na tukajšnji občini kot občinski tajnik. V Dolini je tudi o-biskovala in dokončala šolo. Poročila se je z domačinom Josipom Lov-riho, s katerim je živela skoraj 60 let. V zakonu je povila dva sina in dve hčeri. Dolga leta je garala na kmetiji, bila je zgledna gospodinja. Med prvo svetovno vojno je sama skrbela za dom, saj jo je moral mož že v prvih letih poroke zapustiti, ker je bil poklican na fronto; tam je bil ujet in se je vrnil v domači kraj šele po štirih letih ujetništva v Rusiji. Za časa NOB je aktivno pomagala, kot vsa njena družina. Pokojno Tončko so vsi poznali in cenili kot pošteno in zavetrno Slovenko, polno veselja in družabnosti. Rada je pripovedovala vesele dogodivščine iz svojega dolgega življenja. Posebno se je spominjala u-dejstvovanja na prosvetnem področju kot pevka domačega pevskega zbora in igralka dolinske dramske skupine. Zelo je ljubila svoj materin jezik in je bila zvesta naročnica in bralka našega dnevnika do zadnjega dne. Vsi jo bodo ohranili v • trajnem spominu. Svojcem na"r- iskreno sožalje, Tončki pa naj bo lahka, priljubljena, dolinska gruda, na kateri je prebila skoraj vse življenje. Pokojni je bil v 8. korpusu IV. armije, njegov tovariš Srečko pa v 1. tankovski edinici. Oba sta se udeležila številnih bojev, na primer v Kninu, Mostarju, Ilirski Bistrici in tudi v Trstu. Zadnjič sta se srečala konec aprila med pohodom proti Reki in sicer v Crikvenici Mnogi borci ir tudi Edijevi sovaščani sc še danes spominjajo, kako je kot motoriziran kurir edinic IV. armije v osvobojenem Trstu izvrševal svojo nalogo Edi je odšel iz Trsta skupno z jugoslovansko armado. Nastanil se je v Osijeku, kjer si je ustvaril družino. Bii je dober mehanik, zaradi slabih gospodarskih razmer pa je skupno z družino (imel je dva otro ka) odpotoval v Avstralijo. Kot smo rekli, je Edijeva smrt presunila vse, ki so ga poznali. Žal pa o tem še ni bil obveščen bral Marij, ki živi v Kijevu, kjer je aktivni polkovnik sovjetske armije. Zveza borcev iz Križa izreka globoko sožalje družini in sorodnikom. IMovljanska koimilta razpravljala o šolali V petek zvečer je bila seja rajonske konzulte za Greto, Rojan in Bar-kovlje, na kateri so največ razpravljali o stanju osnovnih in srednjih šol v tem delu mesta. Iz izčrpnega poročila odbornika Visiolija (KPI) je bilo razvidno, da je stanje italijanskih in slovenskih šol zaskrbljujoče, saj je pomanjkanje učilnic zelo občuteno, posebno glede dvojnih turnusov, ki so v skoraj vseh šolah. Tudi stanje slovenskih šol je zaskrbljujoče, šhj^td 4. in 5. razred osnovne šole v isti učilnici, manjka pa jim tudi telovadnica. Visioli je o-menil možnost, da bi vojašnica Emanuele Filiberto odstopila nekaj prostorov tem šolam, saj je ta trinadstropna stavba skoraj prazna in je v njej nameščenih le 19 vojakov. Visioli je naposled zahteval enotno akcijo konzulte in kolegialnih organov. za pozitivno rešitev teh vprašanj. V ta namen bo danes, 1. februarja, ob 10.30 v kinodvorani Astra javni shod, pod pokroviteljstvom konzulte in kolegialnih organov, kjer bedo preučili smernice nadaljnjega boja. Na seji so še razpravljali o pismu, ki ga je na konzulto naslovil predsednik deželne komisije za nogometna igrišča Galliano Donadel, o gradnji dveh nogometnih igrišč v Barkovljah in o težavah v zvezi s tem. D. K. V petek so v Dolini na štev. 167, po domače pri «šenklonovcu» imeli veliko slavje, ker sta Marija in Vito Boneta praznovala zlato poroko. Naša jubilanta nista dobro znana le v Dolini, kjer živita dolgo let, temveč po vsem Bregu, saj sta oba prava Brežana. Vidko, kot ga vsi i-menujejo in poznajo, se je rodil 15. junija v Zabrežcu, pravzaprav pri «Sojkih», na štev. 34, to je majhno naselje blizu pokopališča, kjer sta samo dve hiši, medtem ko je Marija roj. Furlanič iz Boljunca. Po končani ljudski šoli v rojstni vasi, se je Vidko izučil za zidarja in več let delal pri raznih tvrdkah. Zadnjih 20 let pa je bil zaposlen pri Acegat. V mladih letih je Vidko pomagal in sodeloval pri domači fantovski, kajti tudi v Borštu so imeli fantje svoj praznik z «majenco» in plesom. Takoj po končani vojašnici, ki jo je služil v Firencah, se je oženil z Boljunčanko Marijo Furlanič, ki je živela v «Parteh», kamor se je Vidko preselil po poroki. V zakonu sta imela tri otroke. Slavljenca nista imela lahkega življenja, ker Vidko, kot zaveden Slovenec ni bil vpisan v fašistično stranko, in zato ni imel stalne zaposlitve. Tako je morala Marija pošteno pomagati, da sta preživeli družino. Preselila sta se v mesto, k Sv. Jakobu, kjer sta živela nekaj let. Med vojno je bila družina Boneta hudo prizadeta, saj so jim med bombardiranjem porušili hišo in so zgubili vse, kar so imeli. Slavljenca sta zvesta čitatelja našega dnevnika od vsega začetka. Čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in jima kličemo, da bi v zdravju in v dobrem razpoloženju, kot sta vedno bila, dočakala še mnogo let. Kraški pust 76 Tudi letos bo ob pustnih dnevnih na Opčinah vsakoletno slavje pusta s sprevodom alegoričnih vozov, kronanjem kralja Pusta na Brdini in pustnim plesom v Prosvetnem domu. Tudi letos se bodo malodane vse kraške vasi zbrale manifestati vno na tej letos jubilejni prire-ditvi. Kljub trdim Časar.-, se bodo neugnani Kraševci vsaj v tistih pustnih dnevih predali boli ali manj resni, duhoviti in prismi šali. Mo. da nam je prav zaradi trdote časov ia razmer potreben ta človeški telesni in možganski «re)aks->. Kljub skrbem in katjušam, s katerimi nam bombardira č.t opisie možgane, so Kraševci vendar potrebni sprostitve. Prireditelji so prepričani, da sc bodo zbrali ves Kras in veliko Tržačanov 28. februarja na dobrem kra-škem zraku na Opčinah in da si Dodo privoščili prepotrebne sprostitve. Tudi letos bo tekmovanje za najboljši voz, masko m skupino. Poleg tega si je osrednji odbor zadal težavno nalogo, da oi ob 10 letnici obstoja Kraškega pusta natiskal spominsko brošuro. Upati je, da naši trgovci in podjetja bodo z oglasi rade volje podprli izdajo. Kdor namerava to sto-oti je naprošen, da se zglasi čimprej na osrednji odoor Kraškega pusta na Opčinah. Osrednji odbor Kraškega pusta obvešča zastopnike vseh vasi, da so v torek, 3. februarja, vabljeni na skupni sestanek ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. R. H. Ustanovili bodo klub primorskih študentov ki študirajo v Italiji Obalno - kraška konferenca ZSMS je včeraj organizirala sestanek primorskih študentov, ki študirajo v Italiji. Sestanek je vodil predsednik obalno - kraške konference ZSMS Darko Deško, ki je predlagal, naj bi ti študentje ustanovili svoj kljub. Po njegovem mnenju in po mnenju diskutantov, naj bi to precej prispevalo k razreševanju raznih problemov, pa tudi k boljšemu medsebojnemu spoznavanju. Po nepopolnih podatkih študira v Italiji 45 študentov iz raznih krajev Primorske, ki se med seboj dokaj slabo poznajo, imajo pa vrsto skupnih problemov od štipendiranja pa vse do priznanja diplom. Na sestanku v Kopru so ustanovili iniciativni odbor, ki bo pripravil osnutek o delovanju kluba in delovni načrt. L. O. m ii m mu n 11 miiimii milili i iiiiiiin •m iiiiiiiiinrmiiii mil i mili imiuiiuiMiimiiiiiiiiiiiiHii n n um i> Petdeset skupnih let Avrelije in Slavka Per lot a PD «V. VODNIK» - DOLINA vabi v Torklo na razstavo slikarjev - samoukov O. KOCJANČIČA D. KRIŽMANČIČA Odprta danes. 1. februarja, in 8. februarja od 15. do 18. ure; 7. februarja od 19. do 21. ure. Sekcija PSI Devin-Nabrežina iskreno čestita ob 50. obletnici poroke AVRELIJI in SLAVKU PERTOTU ter jima želi še mnogo let skupnega življenja. Slavko in Avrelija Pertot iz Nabrežine sta včeraj v krogu svojih dragih praznovala 50-letnico poroke. Slavku, ki je od mladih let neutrudljiv pobudnik nabrežinskega kulturnega delovanja, in njegovi ženi želijo družinski člani še mnogo let j skupnega življenja. Našima zvesti-j ma naročnikoma čestita tudi Pn-| morski dnevnik obilo sreče in zdravja fiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii muhi im n............ ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Ob 6. obletnici smrti nepozabnega sina Maria Castellanija daruje mama Amalija 3.000 lir. V isti namen daruje Natalija Castellini z družino 2.000 lir. V spomin na teto Antonio Lovriha daruje nečakinja Marija Kette 5.000 lir. Grgič daruje družina Križmančič (Vovkova) 5.000 lir za vzdrževanje spomenika v Bazovici. V počastitev spomina pok. Francke Toknove in pok. Amalije Racman darujejo družini Križmančič in Mikali 10.000 lir za dom handika-piranih na Opčinah. V počastitev spomina pok. Marije Grgič darujejo družine Grgič (Nen-detove) 15.000 lir za dom handika-piranih na Opčinah. V počastitev spomina pok. Emila Zafreda darujejo njegovi prijatelji za Glasbeno matico: Vida in Rudi Kovačič 5.000 lir, Justa in Rudi Blažič 5.000, Gigi Hrovatin 5.000. Lina in Jakob Renko 5.000, Ema Kerševan 2.000. Roža in Pepi Cesar 2.000, Ladka in Maks Morelj 2.000 lir. Namesto cvetja na grob Milke Žerjal daruje Slava Slavec 2.000 lir za PD F. Venturini od Domja. V spomin none Antonije Lovriha daruje Claudio Kofol z družino 5.000 lir za PD Prešeren, 5.000 lir za ŠD Breg in 5.000 lir za poimenovanje šole po F. Venturiniju v Boljun-cu. V isti namen darujeta Srečko in Marija Žerjal 5.000 lir za PD Prešeren. V spomin na nono Antonijo Lorvi-ha daruje Davorina Tornim' 5.000 lir za PD Prešeren. V spomin na nono Antonijo Lovriha daruje nečakinja Marija Kette 5.000 lir za PD V.' Vodnik in 5.000 lir za kip F. Venturinija v osnovni šoli v Boljuncu. Namesto cvetja na grob Antonije Lovriha danne jo: Mariia čurman totu daruje družina Habé 1.500 lir , 2.000 lir, Zofija Sancin 2.000. Stana za Glasbeno matico. in Franka Slavec 5.000 in Alojzija V počastitev spomina pok. Marije I Senica 3.000 lir za PD Prešeren. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Marije Grgič iz Padrič darujejo družine Grgič (št. 36) 5.000, Grgič- (št. 35) 1.000, Silvan Grgič 5.000, Žagar in Ferluga 4.000, Hrovatin Lučana 1.000 lir za ŠZ Gaja. V spomin na nono Antonijo Lovriha iz Doline darujeta Miro in Lidija Lovriha 10.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob nepozabne Antonije Lovriha darujeta Elvira in Anton Feri 5.000 lir za pevski zbor V. Vodnik iz Doline. V spomin na pok. dr. Zupančiča darujejo kolegi radia Trst A 114.01)0 lir za dobrodelno društvo. V spomin Alojzija Guština daruje žena Lojzka 2.000 lir za amaterski oder Prosek-Kontovel. V spomin na pok. Marijo Rebulo darujeta družini Janko in Zvonko Simoneta 5.000 lir za ŠK Kras. V spomin na bratranca Serafina Vaclika darujejo Eda. Dinči in Robi 10.000 lir za ŠD Polet. V spomin Elu Pertotu daruje družina Martelanc 5.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Elu Per- Namesto cvetja na grob Antonije Lovriha darujeta Stana Kozina 1.500 lir in Magda Pečenik 3.000 lir za kip F. Venturinija v osnovni šoli v Boljuncu. Po prvi seji Odbora za poimenovanje osnovne šole v Skednju so zbrali udeleženci 9.000 lir za ustrezni sklad. Namesto cvetja na grob Marije Grgič iz Padrič daruje Karlo Kalc iz Bazovice 5.000 lir za ŠD Zarja. Ob šesti obletnici smrti nepozabnega sina Maria Castellanija daruje marna Amalija 2.000 lir za TPPZ. V isti namen daruje Natalija Castellani z družino 3.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Marije Malalan por. Sosič darujeta Angelca in Zvonko Malalan 3.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Elota Pertota darujeta družini Portograndi in Jankovič 10.000 lir za Glasbeno matico. V isti namen daruje družina Kalc - Tavčar 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Marije Grgič iz Padrič. darujejo družine Kalc (št. 12), Grgič (št. 52) in Grgič (št. 49) po 2.000 lir za Dijaško matico. V isti namen darujeta Emil Grgič (št. 10) 3.000 lir in Grgič (št. 42) 1.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Marija Grgič daruie Mirko Žagar 2.000 lir za ŠZ Gaja. Namesto .honorarja za pogrebce darujeta družini Grgič in Furlan 10.000 lir za PD Slovan in 10.000 lir za ŠZ Gaja. Ob priliki 50. obletnice poroke darujeta Avrelije in Slavko Pertot iz Nabrežine za uspešno delovanje naših prosvetnih društev: 10.080 lir PD Igo Gruden, 10.000 lir za PD Vesna iz Križa, 10.000 lir za Dijaško matico, 10.000 lir za godbo iz Nabrežine, 10.000 lir za zbor «Fantje izpod Grmade», 10.000 lir. za Glasbeno matico in 10.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob bratranca Rafaela Pertota (Elota) darujejo Roža, Dana, Vera, Sonja in Stanko 25.000 lir za Center za rakasta obolenja v Trstu. V isti. namen daruje družina Puntar 5.000 lir za Center za rakasta obolenja. Ob obletnici smrti očeta Jakoba Fabjana daruje hčerka Cvetka Medvešček 2.000 lir za Dijaško matico. V spomin pokojnih staršev Venceslava in Erminije štrukelj daruje Lidija Sternad 10.000 lir za ŠD Breg. Ob 13. obletnici smrti, v spomin na dragega sina Serafina Vaclika, darujejo starši 10.000 lir za popravilo dvorane PD Tabor na Opčinah. Ob 50. obletnici poroke darujeta Vito in Marija Boneta 10.000 lir za PD Valentin Vodnik in 5.000 lir za Dijaško matico. turni dom Prosek-Kontovel. V spomin na pok. sosedo Marijo Malalan daruje družina Slavka Sosiča 3.000 lir za PD Tabor. Ob prvi obletnici smrti drage mame Genovefe Komar daruje hči Li-via z družino 5.000 lir za PD Prešeren in 5.000 lir za poimenovanje šole v Boljuncu. Namesto cvetja na grob Marije Grgič iz Padrič darujeta Milka in Ema z družino 6.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina Josipa Smoti aka darujeta sin Darko in žena Marija 10.000 lir za ŠD Zarja in 10.000 lir za ŠD Breg. V počastitev spomina Marije Sosič por. Malalan darujeta Mila in Saška Sosič 5.000 lir za novo kotalkališče ŠD Polet. Ob 2. obletnici smrti Josipa Kra-la daruje žena s hčerjo in sinom 30.000 lir za PD F. Venturini in 10.000 hr za sklad časopisa Delo. Namesto cvetja na grob Marije Kalc por. Grgič iz Padrič darujeta Sergio in Vilma Zoch 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Milke Žerjal daruje mladina od Domja in s Krmenke 30.000 lir za PD F. Venturini. V isti namen darujejo Sonja in Dino Zobin 10.000 lir, Luciano Arancio 20.000 lir in Milan Hrvatič 5.000 lir za PD F. Venturini. Namesto cvetja na grob svaka Rafaela Pertota darujejo Stojan in Alma 10.000 lir za Glasbeno matico in 10.000 lir za TPPZ, Anton in Elza Pertot 10.000 lir za Glasbeno matico, Olga in Darma Pangerc 5.000 lir za Glasbeno matico in 5.000 i V počastitev spomina Marije Kalc - Grgič daruje Ludvik Sosič 3.000 lir za SPD Tabor - Opčine. Namesto cvetja na grob Marije Malalan daruje Zorka Sosič 5.000 hr za novo kotalkališče ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Kristine Kralj daruje družina Francko Kralj (Trebče 29) 5.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah. V počastitev spomina ob 10. obletnici smrti Adrijana Kalca daruje družina 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob svaka Miccia darujeta Milan in Milena 10.060 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Namesto cvetja na grob Marije Kalc vd. Grgič darujejo brat Karlo z družino 15.000 lir, Marija Kalc z družino 2.000 lir, Anica Škabar z družino 10.000 lir, Zofija Žerjal z družino 10.000 lir in Danica Ka-stelc s Kozine 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V spomin na Maria Sedmaka darujeta Ida in Drago Purič 5.000 lir za PD Vesna. Za novo kotalkališče ŠD Polet darujejo (S. seznam): Lojzka Grilanc 2.030, Oscar Bresola 20.000, Peter škrlavaj 2.000, trgovina Filippi 3.000, restavracija Max 5.000, N.N. 500.000 lir. M. M. 103.000, u-rama Sossi 5.000, trgovina sadja in i zelenjave Kalin 5.000, Emil Guštin (Col 29) 28.000, Bruna Logar (Se-sljan 42) 20.000, prof. Alenka Fonda 10.000, J. S. 100.000, zlatarna Luxor 10.000, Tržaška kreditna banka 50.000, A. M. 100.000 in Stanko Jazbar 25.000 lir. Ob SO-letnici ANTONA KOBALA iz Štanjela mu iskreno čestitajo svojci in sorodniki ter mu želijo še mnogo zdravje in veselja v nadaljnjem življenju. Diuzine Kobal. Siega Stepančič, Ebhart, Jazbec in Godina-Kobal. Družino Kosmač iz Zabrežca 57 je te dni razveselilo rojstvo male JANE Da bi trla zdrava in srečna ji želijo mama Slava, oče Stavo, brat Damijan, teta Vesna in Vilma z drnžmama. teta Milena. nonoti in druni. Voščilom, se pridružuje domači pevski zbor. SPD IGO GRUDEN in ŠD SOKOL vabita vse (Mane in orijale Ije flruštva na rpiini občm zbor, ki bo danes. 1. fe- bina ija. ob 10 un v bru štvem dvorani v Nabrežini. Ob 4. obletnici smrti Matevža V spomin obletnice smrti Marije j lir za TPPZ, družini Regent in I Miliča daruje sin Rado 4.000 lir Štoka daruje N.N. 5.000 lir za Kul-1 Žitko 5.000 lir za Glasbeno matico. I za Kulturni dom Prosek-Kontovel. POGREBNO PODPORNO DRUŠTVO V BAZOVICI sklicuje za danes. 1. februarja. ob 17. uri v prostorih Bazoviškega doma v Bazovici svoj redni letni občni zbor. člani vabljeni! GORIŠKI DNEVNIK PLODNI SESTANEK VODSTVA SPI I ZASTOPNIKI PROSVETNIH DRUŠTEV Letošnje Prešernove proslave bodo potekale v okviru akcije za enakopravnost slovenščine Nastopile bodo tudi čisto nove goriške prosvetne skupine ■ Zastopniki društev in SPZ so izdelali tudi okvirni program poletnih prireditev - Tudi letos Primorska poje v Gorici Ob polni udeležbi zastopnikov go-riških prosvetnih društev, ki so včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo, je bil v četrtek posvet društev, na katerem je bil izdelan program Prešernovih proslav, poletnih prireditev, Primorske poje in še drugih važnih ljudskoprosvetnih dogodkov. Sejo je odprl podpredsednik SPZ Saverij Rožič, o posameznih točkah pa je poročal tajnik Marko Wal-tritsch. Na sestanku društvenih zastopnikov so bili prvič prisotni člani prosvetnega društva «Vipava», novega društva, ki se je pred kratkim ustanovilo na področju Peči in Rupe in ki bo nadaljevalo delo, ki sta ga tu vršili društvi v prvih povojnih letih. Po poročilu o letošnjem sodelovanju s kulturno-prosvetnimi organizacijami v Škofji Loki, ki bo tudi letos zajelo nekatera društva na goriškem področju in druga na področju škofje Loke, je sledila razprava o programu letošnjih Prešernovih proslav. Te bodo letos v e-najstih krajih, kar bo vsekakor rekord. Proslavam, ki jih bodo prire- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PREŠERNOVE PROSLAVE V petek, 6. februarja, ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva «O. Župančič» v ŠTANDREŽU. Nastopajo domači ženski zbor, moški zbor, mešani zbor, recitatorji. V soboto, 7. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVOD-NJAH na pobudo prosvetnega društva «Sovodnje». Nastopata domača skupina s Prešernovim recitalom in ženski zbor «O. Župančič» iz štandreža. V soboto, 7. februarja, ob 20.30 na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» v ŠTEVERJANU. Nastopajo domači recitatorji, domači ansambel, moški zbor «Kras» iz Dola. V nedeljo, 8. februarja, ob 17. uri bo OSREDNJA PREŠERNOVA PROSLAVA v Prosvetni dvorani v Gorici. Nastopila bosta mešani zbor «Prijatelji petja» in sovodenjska skupina s Prešernovim recitalom. Vljudno vabljeni! jansko enakopravnost slovenskega ■ borčevske organizacije pa bodo pri-jezika. V vseh govorih, ki bodo na ! jateljskemu kraju poklonili svoj grb. proslavah, bo poudarjena ta zahteva slovenskega prebivalstva. Prav tako bo SPZ načela druge akcije za to enakopravnost, člani posveta go-riških društev včlanjenih v SPZ so v zvezi z nedavno prepovedjo vlade o rabi slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu sprejeli resolucijo, ki jo bodo poslali na pristojna mesta. Preštevanje Slovencev na Koroškem Pojasnila dr. Eldera Bona o šleverjanski resoluciji V zvezi z našim poročilom o šte-verjanski občinski seji, ki je bilo objavljeno 18. januarja t.L, ko je župan svetovalcem povedal da je pokrajinski nadzorni odbor «zavrnil» resolucijo proti preštevanju slovenske manjšine na Koroškem, ki jo je isti občinski svet sprejel na prejšnji seji, nam je predsednik pokrajinskega nadzornega odbora dr. El-dere Bon poslal pojasnilo in popravek. Dr. Bon pravi, da mu ni znano, kaj je s tem v zvezi napravila goriška prefektura. Pokrajinski nadzorni odbor pa ni zavrnil omenjene resolucije števerjanskega občinskega sveta, vzel jo je na znanje. Povabil pa je občino naj odvzame o-menjeno resolucijo iz knjige sklepov, v kolikor to ne spada v pristojnost o sklepih občine. S tem ni hotel, nadaljuje dr. Bon, pokrajinski nadzorni odbor vzeti števerjanski občini pravice, da sprejema resolucije o političnih vprašanjih. Ta odbor je hotel le povedati, da to ni sklep, kot so oni ki jih predvideva pokrajinski in občinski zakon. Ta resolucija, pravi nadalje dr. Bon, je akt, ki ni podvržen nadzorstvu pokrajinskega nadzornega odbora, čigar pristojnost se omejuje na pregled aktov, ki jih predvideva pokrajinski in občinski zakon. dila društva včlanjena v SPZ pa je treba dodati še ono v Dijaškem domu, skupno šolsko in druge po posameznih šolah. Letošnja novost ne bo le veliko število proslav, novost bo tudi nastop nekaterih novih skupin. Nekatere so že nastopile prvič v lanskem letu, druge pa bodo čisto nove. Med slednjimi spadajo ženski zbor društva «Oton Župančič» v štandrežu, dramska skupina v Sovodnjah, ki je pripravila cel Prešernov recital, števerjanski zabavni ansambel. Med onimi, ki so nastopili prvič lani pa sta zbor «Prijatelji petja» in podgorski pevski zbor. Prva Prešernova proslava bo v četrtek, 6. februarja, v dvorani prosvetnega društva «Oton Župančič» v štandrežu. Tu bodo nastopi' li domači zbori in recitatorji. Naslednja bo v soboto, 7. februarja, v Kulturnem domu v Sovodnjah. Tu bodo nastopili domačini z recitalom, nastopil pa bb tudi ženski zbor iz štandreža. Isti večer, t.j. v soboto, je na sporedu Prešernova proslava tudi v števerjanu, kjer skrbi zanjo društvo «Briški grič». Tu bodo nastopili domači recitatorji, nov domači ansambel in moški zbor «Kras» iz Dola. Osrednja Prešernova proslava bo na sam praznik, v nedeljo, 8. februarja, v Prosvetni dvorani v Gorici. Tu bodo nastopili «Prijatelji petja», mlad mešani zbor, ki ga sestavljajo pevci iz Gorice in Nove Gorice. Zatem bo na sporedu Prešernov recital v priredbi Sovo-denjcev. Proslave se bodo nato vršile še v prosvetnem društvu «Andrej Paglavec» v Podgori 10. februarja (tu bodo na sporedu recitacije in nastop zbora «Kras» iz Dola), prosvetnem društvu «Skala» v Gabrjah 13. februarja (tu bo nastopil zbor «Jezero» iz Doberdoba), prav tako 13. februarja v prosvetnem društvu «Danica» na Vrhu (tu bosta pela domači zbor in moški «Oton Župančič» iz štandreža), v društvu «Vipava» na Peči 14. februarja (tu bodo recitirali domačini in Štandrežci ter pel moški zbor iz Podgore), v društvu «Kras» v Dolu 19. februarja (tu nastopijo domači recitatorji in zbor iz Podgore). Zadnji dve proslavi naj bi bili 19. in 20. februarja v društvih «Jezero» v Doberdobu in «Naš prapor» v Pev-mi. V obeh krajih naj bi nastopili Sovodenjci s svojim recitalom in oktet iz občine Škofja Loka. Do tu Prešernove proslave. Na istem sestanku je bil tudi sestavljen, ob sodelovanju vseh prisotnih, koledar poletnih prireditev (objavili ga bomo prihodnjo nedeljo), govor je bil tudi o načrtnejšem sodelovanju s sosednimi jugoslovanskimi kraji. Član predsedstva Edmund Košuta je poudaril važnost letošnje stoletnice Cankarjevega rojstva in dejal, da bi bilo važno, da bi bile Cankarjeve proslave v vseh društvih. Govor je bil tudi o «Primorski poje», ki bo tudi letos, v začetku aprila v Gorici. V zvezi s Prešernovimi proslavami pa je bila poudarjena politična akcija, ki jo misli SPZ imeti ob tej priliki v zvezi s prizadevanji za de- Prosvetarji «Danice» v nedeljo v Podnanos Zaradi snega in poledice na cestah so člani prosvetnega društva «Danica» z Vrha odpovedali svoj današnji izlet v Podnanos, kjer bi morali biti gostje tamkajšnje Zveze borcev ter ostalih družbenopolitičnih organizacij. To srečanje bo prihodnjo nedeljo, 8. februarja. Predstavniki «Danice» se že nekaj časa poznajo z nekdanjimi partizani iz Podnanosa, rojstnega kraja primorskega heroja Vojka Premrla. Lanskega 2. februarja so obiskali prob narodnega heroja, delegacija Zveze borcev iz Podnanosa pa je bila lani poleti na Vrhu. Med prebivalci obeh krajev so se stkale tesne prijateljske vezi, ter je na tej podlagi predviden tudi obisk Podnanosa, kjer bo «Danica» prihodnjo Sclidasmt DcÉerMa z chčš?io Šempeter cb Seči Občinski odbor v Doberdobu je na svoji zadnji seji podprl stališče občinskega sveta v Šempetru proti ravnanju šolskega skrbnika, ki ni dovolil, da bi v šolskih prostorih na javni skupščini razpravljali o občinskem proračunu za leto 1976. Občinski odbor v Doberdobu sodi, da občinski svet v Šempetru ob Soči pravilno utemeljuje svoje obnašanje ter vabi vse demokratične sile, naj se pridružijo prizadevanjem za spremembo nedemokratičnega pravilnika, ki takšno dejanje prepoveduje. Občinski odbor nadalje vabi šolske organe, da se tesneje povežejo z družbenimi silami ter vnesejo nov duh v šolsko sredino, ki je bila predolgo odrezana od družbenega dogajanja. POMEMBNO PRIZNANJE NAŠEMU FOTO-KLUBU SKUPINI 75 poverjena razstava DIA PRIMORSKA Na 7. izvedbi razstave so prvič sodelovali tudi naši fotoamaterji - Imena nagrajencev Slovenski jote - klub «SKUPINA 75» nudi ponovno možnost, da se zamejski ljubitelji fotografije seznanijo Nagrade za posamezni diapozitiv: PETJA GROM-Prosek, «Razpoke», MARKO ROJEC - Sovodnje, «Pozab- sodobno primorsko fotografijo. V j Ijena», JOŽKO PRINČIČ - Sovodnje, okviru sodelovanja in prijateljskih stikov, ki vežejo našo edino fotografsko družino s sorodnimi v matični domovini, so letos namreč določili, da ji poverijo organizacijo tradicionalne primorske razstave barvnih diapozitivov. Razstava, ki gre pod imenom «DIA PRIMORSKA», je že 7. na vrsti in je do sedaj vključevala fotoamaterje iz jugoslovanske Primorske. Na letošnjo razstavo, katere pravilnik je bil večkrat objavljen v našem dnevniku, je poslalo svoje barvne posnetke 74 avtorjev, od katerih je dobra polovica zamejcev, kar nedvomno predstavlja prijetno presenečenje. Žirija, ki se je zbrala prejšnjo soboto pod predsedstvom mojstra fotografije Milenka Pegana s sodelovanjem arhitekta Bogdana Mikuža iz Nove Gorice, je imela težko nalogo, da iz 450 predstavljenih diapozitivov izbere najboljše. Po daljšem pregledu so se odločili za 140 posnetkov, ki bodo sestavljali ogrodje razstave. Še težavnejše delo so imeli pri podelitvi nagrad «Svet narobe», MIŠKA DUŠAN - Nova Gorica, «Igra barv», VLADO HMELJAK, - Nova Gorica, «Vedeže-valka», JANEZ HÒNN - Nova Gorica, «Misleča roka». Nagrade za kolekcijo: STOJAN GORUP - Nova Gorica, IVAN VARL - Sežana. Pohvale za posamezni diapozitiv: MLADOVAN MARKO - Nova Gorica, «Struktura-', NINKO BERGINC - Kobarid, «Prosojnost», BORIS NEMEC - Tolmin, «Smak», MARKO KRUMBERGER - Tolmin «Stebelca», ROBERT DANEV - Sv. Križ, «Požar», RMV - Gorica «Jaz, on in naočniki». Pohvale za kolekcijo: ZORKO FON - Tolmin, KUZMIN MIRO - Sovodnje, LOJZE KRUMBERGER - Tolmin. Razstavo bodo odprli 7.7. februarja z nagrajevanjem zmagovalcev in projekcijo izbranih posnetkov. Klub bo izdal priložnostni spominski katalog, ki ga bo pripravil skupno z revijo «DAN», kateri gre priznanje, da je priskočila na pomoč, da se foto- Tudi Doberdobci s prostovoljnim delom so imen pn in pohval. Žirija se je odločila za | grafska zvrst čimbolj razširi med naslednja priznanja: 1 našo mladino. Jop ■iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiX]iiiiiiiiiiiiiim!lliiimiiiiliiiliii,iiii,ll,n,l,;M|M||,||||l||lu||||irtJ]|in,l4-3|li||||||mmilil||1|||||||im||||||||||||||||| HVALEVREDNA POBUDA OBČINE SOVODNJE Na srečanju občinske uprave z Vrhovci so pretresli nekatera odprta vprašanja Župan, odborniki in svetovalci so z vaščani preučili stanje prevozov, cest, zdravstvene službe in komunalnih storitev V sredo zvečer je bilo na Vrhu srečanje občinskih predstavnikov z vaščani. Udeležili so se ga odborniki in svetovalci na čelu z županom Jožefom češčutom. Sestanek je odprl podžupan prof. Venceslav Devetak, ki je poudaril važnost takšnih sestankov za krepitev povezave občinskih predstavnikov in vaščanov ter je dejal, da takšni sestanki o-mogočajo bolj neposredno soočanje občinske uprave z vprašanji, ki se pojavljajo v vaseh. Župan Sovodenj češčut jp poročal, .C},, delovanju u-prave ter težavah, s'katerimi se srečuje, omenil je asfaltiranje cest, urejevanje prevozov in delovanje zdravstvene službe. 'Zagotovil je Vrhovcem, da je cesta Vrh - Rublja prva na seznamu pokrajinskih cest, ki so določene, da jih bodo asfaltirali, navedel je prizadevanja občinske uprave za ustanovitev konzorcija za prevoze ter povabil občane, ki nameravajo namestiti telefon, naj se prijavijo na občini, V obširni razpravi je tekla beseda o zdravniških pregledih otrok. S tem v zvezi je bil zavrnjen predlog nekaterih občanov, da bi občinski zdravnik Dainese opravljal zdravniške preglede na Vrhu. Tej želji ni nedeljo, 8. t.m., nastopila z zbo rom in recitacijami, med pozdrav-. mogoče ustreči, ker je v Sovodnjah nimi nagovori podžupana ter pred- že opremljena ambulanta, sednikov prosvetnega društva in I Ponovno se je pokazala skrb za itiiiiiiiiiiiiixiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiutiiiiiininiiiiMUiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii 90 let Marije Vižintinove iz Gabrij dvig vrednosti dinarja v odnosu do italijanske lire v naslednjih dneh. Vsekakor pa so reklamni lepaki v trgovinah o menjavi dinarja po 38 že zastareli in nič več aktualni. tisto šolsko mladino, ki ves dan preživi v Gorici ter se šele zvečer vrača domov. Zaenkrat poskrbijo za prevoz dijakov njihovi starši. Občinska uprava se je pri doberdob-ski pozanimala, če bi prevoz o-pravila z njenim šolskim avtobusom, vendar tega ni mogoče izpeljati, ker že uporablja doberdobska občinska uprava svoj šolski avtobus za prevoz otrok k ortopedski telovadbi, na pouk nemščine in za druge šolske in izvenšolske dejavnosti. Starši dijakov vidijo edino možnost v skrčenju pouka na 'dopoldanski čas. S tem v zvezi se bo v najkrajšem času sestal konzorcij za šole, nesrečil, ko je nanj padel žerjav, ki v katerem so tudi tri slovenske obkamu je povzročil zlom lobanjske ko- čine. Glede občinskega šolskega avtobusa uprava nima še povsem jasnega načrta o njegovem izkoriščanju ter želi najprej ugotoviti, kakšno bo de lovanje prevoznega konzorcija, preden se odloči za njegov nakup. Velika večina vaščanov podpira uvedbo smetarske službe ter vidi v tem nujno potrebno odločitev. Kar pa zadeva popravilo cest, za katere sta zadolžena dva cestarja, so občani mnenja, da bi potrebovali še enega občasnega honorarca. Hujši nesreči včeraj v Tržiču V ladjedelnici Italcantieri v Tržiču se je včeraj dopoldne okoli 11. ure hudo poškodoval 52-letni ' dela+ vec Marcello Mania iz štarancana, UL Gramsci 23. Delavec se je po Jutri bo v Gabrjah, v krogu svojcev, praznovala svoj 90. rojstni dan Marija Vižintin vd. Florenin, doma iz številne kmečke družine Andrejevih v Dolu. V družini je bilo še devet bratov in sester, osnovno šolo je obiskovala v Opatjem selu, poročila se je leta 1907 z Gabrcem Floreninom «Tomaževem». Imela je deset otrok. V letih prve svetovne vojne je bila v begunstvu, ko sta se možem in s prvimi otroki vrnila leta 1918 sta morala na novo postaviti dom. Njeni otroci so razen prvega sina Tomaža, ki je bil znan gostilničar v Gabrjah, vsi živi, mož pa je umrl pred desetimi leti. Sinovi Tomaž, Anton, Mario, Leopold, Ludvik in Julko so bili vsi v partizanih, žive so še hčere Marica, Pavla, Lojzka in Karmela. Sedaj stanuje naša slavljenka pri hčerki Pavli v Gabrjah, istočasno pa je še pri drugi hčeri Lojzki in sinu Antonu. Okrog sebe ima vedno celo vrsto pravnukov. Na naši sliki je slavljenka s pravnukinjama Martino in Tanjo, ko ima v rokah naš dnevnik. Prebirala ga je pazljivo vsak dan, dokler ji ni vid opešal. Hčerke in vnuki pa so sedaj zadolženi, da ji ga, dan za dnem, podrobno pre-čitajo na glas. Mariji Vižintinov! -Floreninovi želimo tudi mi ob tej priliki obilo sreče. Jutri bo slavila 90. rojstni dan MARIJA VIŽINTIN vd. FLORENIN iz Gabrij Ob njenem jubileju ji čestita hči Pavla z družino. Tiskovna konferenca na županstvu v Tržiču V torek, 3. februarja, popoldne ob 17. uri bodo tržiški župan, dr. Gianni Maiani in občinski odborniki prikazali na tiskovni konferenci osnutek letošnjega proračuna tržiške občine. V teku tedna pa bodo pričeli s sestanki s prebivalci v posameznih mestnih okrajih, da bi jim obrazložili proračun in sprejeli morda tudi določene pripombe. Nato pa bodo o ororačunu razpravljali v občinskem svetu. Kaj bo s tem glasovanjem je uganka, ki jo ne utegnemo sedaj razvozlati. Sedanja levičarska koalicija med socialisti in komunisti razpolaga s 15 svetovalci, prav toliko jih imajo stranke, ki so sedaj v opoziciji (KD 12, neodvisni 2, fašisti 1). Utegne priti do patnega glasovanja in tako ne bo proračun odobren. V tem primeru bi prišlo do razpusta občinskega sveta in imenovanja komisarja. V tržiški občini so politične polemike sedaj na višku. Opozicija skuša na vse načine paralizirati delo občinske uprave in ob vsakem važnejšem sklepu pride do patnega glasovanja. Zadnji primer je bil na prejšnji seji občinskega sveta, ko niso demokristjani privolili v predlog levičarskega odbora, da bi komisijo za nadzorovanje občinske knjižnice sestavljali po en predstavnik KD, KPI, PSI, PSDI in PRI. Demokristjani so hoteli imeti med petimi dva predstavnika in ni prodrl niti pomirjevalni predlog, večine, da bi imel vsak od omenjenih zastopnikov po enega, demokristjanski pa dva, tako da bi število članov komisije dvignili na šest. Vrednost dinarja raste v odnosu z liro Padec vrednosti italijanske lire na svetovnih borzah se ni izkazal včeraj v Gorici v menjavi z dinarjem. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da so bile včeraj banke zaprte, iz Jugoslavije pa je zaradi snega po vseh cestah prišlo malo kupcev. Vsekakor pa so v skoro vseh trgovinah menjali včeraj dinarje po kvotaciji od 39 do 41. Tudi na sosednem jugoslovanskem področju so se menjalnice včeraj držale prejšnji teden sprejetega novega kurza, ki je za nekaj večji od 41. Za liter bencina je bilo treba plačati na bencinski črpalki 201 liro. Pričakujejo pa sti, kolka in zlom prsnega koša. Ponesrečenca so najprej sprejeli v tržiški bolnišnici, nato pa so ga prepeljali na nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice, kjer so si spričo njegovega težkega stanja pridržali prognozo. V Ulici Duca d’Aosta v Tržiču se je včeraj popoldan pripetila hujša prometna nesreča, katere žrtev je postala 71-letna Gabriella Turk iz Tržiča, ki jo je povozil 38-letni Giorgio Miniussi iz štarancana. Turkova je pri nesreči utrpela možganski pretres ter hujše udarce po vsem telesu, zaradi česar se bo morala v tržiški bolnišnici zdraviti 30 dni. Pohištvena oprema, ki jo bo prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba prejelo v dar v okviru solidarnostne akcije novogoriške skupnosti, bo postavljena v preurejene prostore. Domači prosvetarji namreč že nekaj časa z udarniškim delom pleskajo notranje prostore in zapirala, menjujejo izrabljene električne žice ter urejujejo pode, da bi bil sedež v času, ko bo oprema dostavljena, prenovljen. Zadnjič so sedež popravili ob veličastnem dnevu slovenske kulture, ki ga je SPZ 1968. leta priredila prav v Doberdobu in v spomin na keterega nosijo pevci na svojih oblekah simbol tega dne. Udarniško delo ali samoprispevek, kakor pač hočemo imenovati prostovoljni delež naših ljudi za gradnjo ali urejanje objektov splošnega manjšinskega značaja, je velikega pomena pri dviganju narodne zavesti ter predstavlja dopolnilo, ki omogoča ures ničitev nekaterih potreb. Uspelo planinsko predavanje O Finančna intendanca sporoča, da so zaradi pomanjkanja osebja zaprli leterijsko pisarno v Ul. Nizza 4. • Goriška občina namerava najeti v službo otroško negovalko za otroške jasli v Ul. Virgibo. Kogar to zanima, naj naslovi prošnjo goriškemu županu. Slovenski mladinski center bi —■ in priredi ob slovenskem kulturnem prazniku PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v četrtek, 5. februarja, ob 20.30 v prostorih Dijaškega doma (Svetogorska cesta št. 84). Spored : — Priložnostni govor — Glasbeno-recitacijski spored v izvedbi Sovodenjskega noneta, gojencev Dijaškega doma in Glasbene šole. VABUENI ! iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiififiiiiiHiiiiiiiiiiiimi nini imi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiI||||||I|II||iijiiiIIIIIIII| ZLOČIN NE ZASTARA Domobranski častnik aretiran lansko poletje v Ljubljani Po 31 letih obtožen zločinov nad civilnim prebivalstvom Kakor smo poročali v četrtkovi številki, je pred okrožnim sodiščem v Novi Gorici v teku postopek proti 53-letnemu Francu Srebotniku, nekdanjemu poveljniku domobranske postojanke v Idriji. Pred dnevi so mu izročili obtožnico javnega tožilca ter mu podaljšali pripor. Srebotnik je namreč v zaporu že od lanskega poletja. Prvič je bil v Jugoslaviji 1973. leta, vendar ga takrat niso izsledili. Ko se je poleti leta 1975 ponovno vrnil, so ga aretirali. Dolžijo ga mučenja civilnega prebivalstva v razdobju po 29. oktobru 1944. leta, ko je bil poveljnik domobranske postojanke v Idriji. Dokazali so mu, da je s svojim nasiljem in ob pomoči podrejenih domobrancev zakrivil smrt Blaža Jereba, ki so ga po aretaciji pretepli in poslali v nemško koncentracijsko taborišče, od koder se ni več vrnil. Pretepli so tudi nekega 13-letnega dečka, pri katerem so našli ročno bombo, ko jo je nesel partizanom. Za tem otrokom je izginila vsaka sled. Zaradi pretepanja je umrl tudi Jakob Carl. Nekega aktivista so idrijski domobranci v zaporu do nezavesti pretepli. Zmečkali so mu prste tako, da so mu jih priprli med težka vrata. Potem so ga za «zabavo» obesili in streljali mimo njega, ne da bi ga ubili. Srebotnik, ki je imel v času, ko se je to dogajalo, 22 let, je na zaslišanju priznal, da je bil komandir čete, zanikal pa je, da bi bil v domobranski policijski enoti. Dopušča možnost, da je kakšno osebo udaril, zanika pa udeležbo v pretepu ali mučenju. Po vojni je bil z angleško vojsko v Rimu, pozneje pa strokovnjak za eksploziv in municijo v libanonski armadi. Dobil je jugoslovansko državljanstvo in se vrnil. «Pozabil» je na zločine, ki jih je počel med vojno, toda drugi tega niso pozabili. Njegove odgovornosti so kaznive tudi po mednarodnem pravu in torej ne zastarajo. Danes odprte bencinske črpalke Na Goriškem so danes odprte naslednje bencinske črpalke: Gorica: Esso, Travnik; Texaco, UL Leoni; Chevron, Ul. Brigata Re; Shell, Ul. Lungo Isonzo; Esso, Korzo Italija; Agip, Ul. Duca D’Aosta. Gradišče: Shell, Trg Unità. Krmin: Api, Drevored Venezia Giulia. Škocjan ob Soči: Esso. Ronke: Chevron, državna cesta št. 14; Total, Ul. Redipu-glia. Gradež: BP, Argine Moreri; Sarom, Drevored Moreri. Tržič: Mobil, Ul. Boito; Agip, Ul. Duca D’Aosta; Esso, Ul. Boito; Api, Ul. Cosu-lich. Šlovrenc ob Soči: Agip, državna cesta št. 56. Zagraj: Api, Ul. Garibaldi. Mariano: BP, Ul. Dante. Vileš: Chevron. Doberdob: Chevron, Dol. Milanu Devetaku je žena Orietta rodila sinčka. Srečnima staršema čestita, novorojenčku želi obilo sreče prosvetno društvo «Danica» z Vrha. Kuharica je bolna: otroci brez kosila Matere otrok, ki obiskujejo vrtec v Ulici Forte del Bosco, so časopisom poslale protestno pismo, v katerem se zgražajo nad občinsko upravo. Pred dnevi je namreč zbolela kuharica vrtca, tako so otroci ! brez kosila odhajali domov že ob | 12.30 it: ne ob 15. uri, kot je pred-| videno, čeprav je občinska uprava bila o bolezni kuharice obveščena, ni poskrbela, da bi na njeno mesto poslala kako drugo osebo, kar je seveda povzročilo upravičeno nezadovoljstvo staršev. V nabito polni Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu je v četrtek zvečer predvajal Jože Medvešček iz Bodreža pri Kanalu številne barvne diapozitive o vtisih s svojih poti po goriških Brdih, po Kanalskem hribovju, Kolovratu, Kaninu do tromeje na Peči, po poteh Montaža in Višd, po Reziji in Beneški Sloveniji, po dolini Reklanice v gorski svet Julijcev. Medtem ko je Medvešček opisoval svoja potovanja in krajevne znamenitosti je pesnik Ludvik Zorzut dal etnični opis vseh krajev, posebno še onih v Reziji in v Benečiji. Predavatelja in publiko je pozdravila predsednice. Slovenskega planinskega društva Jožica Smet in povedala tudi, da bo SPD priredilo naslednje predavanje že 13. februarja. Tokrat bo na sporedu pot šeste jugoslovanske himalajske ekspedicije na osemtisočak Makalu v letu 1975. Seja pokrajinskega odbora posvečena kulturnim vprašanjem Na zadnji seji pokrajinskega odbora, ki ■ ji t je predsedoval Giuseppe Agati, so razpravljali o kulturnih vprašanjih, ki zanimajo goriško pokrajino. ^ Prisotni so se zavzeli, da bi v večji meri ovrednotili palačo Attems in dvorano v goriškem gradu. S tem v zvezi so z zadovoljstvom ugotovili, da je bil dan v zadnjih mesecih precejšen poudarek raznim prireditvam, ki so nudile občinstvu prispevek goriške zgodovine. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU — SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI — ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Maksim Gorki BARBARI prizori iz okrajnega mesta Prevod Janko Moder Scena Petar Pašič Kostumi Božana Jovanovič Glasba Bojan Adamič Režija Stevo Žigon V torek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma). Vozni red avtobusa za okoliške abonente: Vrh odhod ob 19.30, Poljane ob 19.30, Doberdob ob 19.35, Jamlje ob 19.40, Dol ob 20.00, Rupa -Peč ob 20.05. Razna obvestila Sekcija ANPI v Podgori in prosvetno društvo «Andrej Paglavec» vabita drevi, ob 19. uri, v društveni sedež, kjer bo predvajanje filma o gradnji in svečanem odkritju spomenika padlim v Podgori. Občni zbor mestne sekcije VZPI-ANPI V Gregorčičevi dvorani je mestna sekcija vsedržavne zveze partizanov Italije (ANPI) pripravila včeraj popoldne drugi občni zbor po njeni ustanovitvi pred dvema letoma. Prisotne (ugotoviti moramo, da so bili prisotni le slovenski člani sekcije ter predstavniki vaških sekcij, medtem ko ni bilo italijanskih članov) je pozdravil Avgušt Lenarčič. Glavno poročilo je imel predsednik sekcije Franco Canevali, o lanskoletnem delovanju sta še poročala tajnica Erika Pavlin in blagajnik Karel Sošol. Podrobno poročilo o včerajšnjem občnem zboru bomo objavili prihodnjič. Smrtna nesreča v Mušu Sinoči se je ob 18.30 pripetila v Mušu na državni cesti za Videm smrtna nesreča, ki je terjala življenje 68-letnega upokojenca E. Concine iz Muša, Ul. Olivieris 96. Con-cina je hodil po desni strani ceste, ko je v isti smeri privozila 45-letna Ernesta Buchi, ki pešča ni opazila in ga je s svojim avtomobilom sim-ca podrla. Za nesrečnega Concino ni bilo pomoči, saj je bil na kraju mrtev. Gorica VERDI 15.00—22.00 «Vai'gorilla». Fa-bio Testi in Claudia Marsani, barv. ni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 14.45—22.00 «Il padrone e l’operaio». R. Pozzetto in F. R. Coluzzi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 14:20—22.00 «La smagliatura». U. Tognazzi in M. Piccoli, barrai film. V ponedeljek: «Jimmy Shelter», igrajo Rolling Sto-nes, glasbeni film. CENTRALE 15.00—21.30 «Eli il ladrone». Bud Spencer. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «La nuora giovane». P. Leroy in M. Carotenuto. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 «Divina creatura». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «La polizia, accusa, il servizio segreto uccide». Barvni film. Nova Gorica SOČA «Divja dežela», ameriški barvni film ob 10.00. «Santee», ameriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Divja dežela», ameriški barvni film ob 16.00. «Nora dirka za zakladom», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Vihar na Pacifiku», japonski barvni film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 224, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480. PRIZNANO UAROONO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180 — Tel. 28-45 _ GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA PrTmorsia^diìevink KULTURA 1. februarja 1976 H GRADIVA NA OBČNEM ZBORU Uspešen razvoj Narodne in študijske knjižnice Knjižni fond se je lani povečal za 1340 enot, povečala sta se obisk in število izposojenih enot-Plodno delo odsekov - Prostorski, finančni in kadrovski problemi Narodna in študijska knjižnica v Trstu sodi med naše temeljne in zato nepogrešljive kulturno - znanstvene ustanove ne le zato, ker zbira in hrani vse, kar pri nas v zamejstvu izide (in tudi mnogo tega, kar izide v matični domovini), temveč tudi zato, ker s svojim fundusom predstavlja nujno potreben vir za vsakogar, ki v naši slovenski zamejski skupnosti-deluje na katerem koli področju družbenega življenja od kulture do politike. Zato se nam zdi koristno, da z zadnjega občnega zbora, ki je bil 28. jan. t.l., povzamemo mimo tega, kar smo že zapisali, vsaj še nekaj dejstev, da nam bo bolj jasen pomen te ustanove. Ob koncu leta 1975 je imela študijska knjižnica v svojih zbirkah že 52.247 knjižnih enot, v posebnih zbirkah pa še 2838 enot topografij naših krajev, 75 podobic in 82 slik in podob javnih delavcev. V primerjavi s koncem leta 1974 se je fond povečal za 1340 enot in sicer za 1210 knjig in 130 primerkov periodike. Poleg tega ima knjižnica v svoji kartografski zbirki 130 zemljevidov. Ima tudi poseben oddelek za tisk NOB, za muzikalije, droben tisk ter za periodični tisk, ki obsega danes iz Slovenije 19 časnikov in 78 revij, iz ostale Jugoslavije 5 časnikov in 11 revij, iz zamejstva 22 časnikov in 13 revij, iz emigracije 5 časnikov in 4 revije ter iz Italije 19 časnikov in 10 revij. V tansKem letu se je tudi obisk knjižnice močno povečal. Bralcev je bilo 4.157 (leta 1974 3.544), v čitalnici je bilo izposojenih 4.458 del (leta 1974 4.104), na dom pa je bilo posojenih 2.753 del (leta 1974 2.014). Obiskovalci - bralci so bili v glavnem študentje in profesorji, učitelji in dijaki, časnikarji, razni nameščenci, igralci in režiserji ter ljudje iz drugih poklicev. Posebno važnost je vodstvo knjižnice polagalo na obiske študentov in dijakov. Tržaška Narodna in študijska knjižnica deluje v povezavi z drugimi sorodnimi slovenskimi in i-talijanskimi ustanovami. Najbolj pogoste stike ima s koprsko, sežansko in novogoriško knjižnico, z reško Naučno biblioteko, predvsem pa seveda z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, ki skrbi tudi za rast knjižnega fonda naše knjižnice z dobavljanjem obveznega tiska. Občasne stike je imela tudi s tržaško Biblioteco civico in Biblioteco del Popolo ter z goriško Biblioteco statale Ison-tino. Dejavnost knjižnice se tudi v preteklem letu ni omejevala zgolj na zbiranje in izposojanje knjižnega fonda. Svojo vsestransko kulturno vlogo je opravljala, in to s pomembnim deležem in kvaliteto, tudi preko svojih odsekov za zgodovino, za etnografijo in za slovenski jezik. Delo odseka za zgodovino (vodi ga Drago Pahor) je bilo v letu 1975 osredotočeno na čas našega narodnoosvobodilnega boja z zbiranjem gradiva za osvetlitev naše krajevne zgodovine in deleža naših ljudi in krajev v osvobodilnem gibanju. Njegovega gradiva se je delno posluževal Primorski dnevnik in drugi tisk ter televizija (Rižarna), njegove potujoče razstave pa nekatera prosvetna društva, a žal ne v zadostni meri. Odsek je tudi pripravil prvi zve-zek zbornika «Boj za svobodo». Seveda se je odsek bavil tudi s Preučevanjem drugih zgodovinskih dob, zlasti od preporoda do današnjih dni. Lepe uspehe je dosegel PD zbiranju muzejskega gradiva. Odsek zbira tudi gradivo o ekonomskih in moralnih posledicah, so po Gentilejevi reformi prizadele slovenske pedagoške delavce, da vsega drugega drobnega, toda za znanstveno delo nuj-nega gradiva, niti ne navajamo. Odsek za etnografijo (vodi ga *iva Gruden) se je lani lotil siste-•hatičnega zbiranja podatkov o hišah, pastirskih zavetiščih na Krasu. V teku je tudi sestava po-ročila o etnoloških raziskavah v zamejstvu do konca leta 1975, ki ho vključeno v prvi zvezek izdaj, hi bodo nastale v zvezi z akcijo ^etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja». Odsek za slovenski jezik (vodi Samo Pahor) je nadaljeval z zbiranjem toponomastičnega gradi-va na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Toponomastični zemljevid' tržaškega ozemlja, ki bi po prvotni zamisli izšel ob 10-letnici Jelinčičeve smrti, je zdaj Pripravljen za tisk. Velike pozornosti je bil deležen 9'klus predavanj iz slovenske književnosti v Mali dvorani Kulturnega doma. Predavali so pro-jesorji filozofske fakultete ljubljanske univerze, znani strokovnja-k' za posamezna obdobja naše književnosti (Jože Koruza, Boris Baternu, Matjaž Kmecelj, Anton blodnjak, Franc Zadravec, Lino Kegiša, Helga Glušič in Viktor brnolej). dejavnost knjižnice oziroma nje-nih predstavnikov pa je segala še na druga področja. Tako so na Primer predstavniki NŠK sodelovali na posvetu o novem osnutku deželnega zakona o knjižnicah, njuzejih in arhivih, posebna komi-Dja NšK pa preučuje in pripravka pripombe k osnutku deželnega z?knna o arheoloških, zgodovin-~k)h in umetniških dobrinah. Ko-™sija je hkrati razpravljala o krajinah, kjer živi slovenska manjšina in ugotovila nujnost popisa važnejših objektov. NŠK je imela v gosteh knjižničarje iz Slovenije, ko so ti bili zbrani na strokovnem posvetovanju v Portorožu. Za to priložnost je bil pripravljen referat o «knjižničarstvu pri Slovencih v Italiji», v Kulturnem domu pa razstava Z izborom slovenske bibliografije. Razstavljenih je bilo okrog 400 enot. To je le bežen, nepopoln pregled dejavnosti te naše ustanove v preteklem letu. Ta dejavnost bi lahko bila še večja in še bolj razvejana, če bi NŠK delovala v normalnih ali vsaj približno ustreznih pogojih. Podpore iz javnih sredstev so bile več kot skromne, saj so se v primerjavi s prejšnjim letom celo znižale za več kot 65 odst., namesto, da bi se zvišale za najmanj 30 odst., za kolikor je v zadnjih letih narasla draginja. O-meniti velja predvsem porazno dejstvo, da dežela Furlanija - Julijska krajina že tri leta ni dala tej naši ustanovi nobenega prispevka. Glavna sredstva za vzdrževanje knjižnice so prihajala iz Kulturnega sklada, to pa pomeni od naše narodnostne skupnosti. O-sebje NŠK je omejeno na minimum. Prostori so — kot že omenjeno — popolnoma neustrezni in ne zadoščajo niti za skladiščenje, kaj šele za kulturno poslovanje. Kljub temu je knjižnica opravila veliko delo, pomembno je razvila in razširila svojo dejavnost in napori njenega vodstva obetajo tudi boljše čase. Angažirana umetnost rev i j e Glasilo tržaškega Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» V kratkem bo Lojze Spacai razstavil v Rižarni nekaj svojih del, ki so jih navdihnile grozote, se dogajale v tej mučilnici v času zadnje vojne. Na sliki Spacalove slike o Čilu niimiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimtiiiiiimimmmiiiuiHmimmmm11111 ...................................................................................ii.i.iim.....mn........i.......................................... DVA PEVSKA VEČERA NA GORIŠKEM Šest oktetov vKrminu Slovenski oktet v Gorici Nastop vokalnih oktetov je pripravil kulturni krožek briške mladine Plešivo-Krmin . V palači Attems vrhunsko petje Slovenskega okteta Kulturni krožek briške mladine Plešivo - Krmin je 17. januarja t.l., organiziral prvi koncert vokalnih oktetov, ki je bil v mestnem gledališču v Krminu. Nastopilo je šest moških pevskih skupin: oktet «Brda» iz Plešivega -Krmina, «Prijatelji» z Bobrovega, oktet «Rečan» iz Klodiča, «Briški oktet» in furlanska okteta «Chiopris» iz Chioprisa ter «Amis dal Friul» iz Krmina. Naj poudarim najprej uspeh prvega okteta iz Plešivega - Krmina, ki je napravil krepak korak na poti k lepemu petju. Pevci so zrasli iz zares skromnih začetkov, skoro bi rekli nekontroliranega načina petja, ko smo jih v isti1 dvorani poslušali ob njihovem prvem nastopu pred dobrim letom, in so se očitno strnili z vso voljo s^ svojim pepovodjem Zdravkom Klanjščkom v temeljito organizirano delo in priprave. Uspeh tega se je odrazil v toplejšem celotnem zvoku, ki sloni na zlitejših glasovih, skrbneje odtehtanem dinamičnem razlikovanju, ki ne sili čez okvire glasovnih zmogljivosti ter s tem ohranja homogenost — če izvzamemo na enem ff nastalo ostrino prvega tenorja. Pa tudi v intonacij-skem pogledu zvem oktet bolj čisto, petje ubranejše. Vse to pogojuje in približuje oktet k smiselnej-šemu interpretiranju, k prečiščenemu, kultiviranemu petju, za katero niso vselej potrebni «veliki», temveč pevsko vzgojeni in disciplinirani glasovi. In to je oktet iz Plešivega - Krmina dosegel že kar v lepi meri. Vokalna skupina iz Bobrovega, ki jo vodi Janez Slivnik, je pokazala najsubtilneje oblikovane pesmi, ki so zlasti v pianissimih zvenele prozorno čisto in v celotnem oblikovanju učinkovale impresivno. Tudi ti pevci vztrajno napredujejo; njihovo prizadevanje se odraža v čistih vertikalah, v skrbi za čim popolnejšo homogenost in ubranost, v dihanju, ki omogoča dolge fraze in smiselno oblikovanje pesmi. Slivnik se trudi, da pevce čimbolj usposobi v pevskih vidikih na eni strani, na drugi pa da na osnovi novih pridobitev postopoma uvaja pevce v odkrivanje izrazitejših lepot. S tem pa nam odkriva tudi samega sebe kot pevovodjo, v katerem slutimo glasbenika, ki še ni povedal vsega. Seveda ni šlo vse brez pomanjkljivosti, sem pa tja je prvi tenor prijel rahlo prenizko, pri Simonitijevi Bolen mi leži je solist preveč ad libitum raztegnil melodijo in porušil ritem, zaradi česar je edino mesto učinkovalo nepristno in je s tem, seveda, utrpela na prepričljivosti tudi cela pesem. Bodimo pri iskreno in preprosto izpovedanih pesmih enako preprosti in iskreni v izrazu! Mislim, da beneškoslovenska ljudska pesem ne zveni bolj pristno kakor takrat, ko prihaja iz domačih pevskih grl, To nam je potrdil oktet, ki ga sestavljajo pevci pevskega zbora «Rečan» iz Klodiča — s svojo posebno glasovno barvitostjo in pristnim fantovskim načinom petja, iz katerega veje posebna domačnostna toplina Kljub sorazmerno šibkim glasovom nekaterih posameznikov ponovno potrjuje tudi ta oktet, da niso vselej izbrani pevci bistveni za uspeh, če so le glasovi usklajeno podrejeni celoti v discipliniranem petju. In to je ta skupina dosegla v dobri meri. Po daljšem premoru je svoje de-lo obnovil in se v zadnjem času povzpel do večje kvalitete tudi «Briški oktet», ki ga vodi Vojko Peršolja, kar smo ugotovili ze la-ni na nastopu ob 10-letnici delovanja. Ta je imel tudi najzahtevnejši program pesmi slovenskih skladateljev. Pevci so bili temeljito pripravljeni in so natančno obvladali naštudirane pesmi. Glasovi zvenijo lepo zlasti v basih, medtem ko so tenorji v močnejših obvladajo dolge fraze. Dirigent stremi za čim bolj nazornimi interpretacijami. Izvajanju pa bi bilo v še večjo korist, ko bi se vzdržal včasih premočne dinamike, ker bi ohranil v celotnem razponu enako barvit zvok. Foerster-jeva Večerni ave pa v smislu svoje grajenosti na intimnem razpoloženju sploh težko prenese premočan ff. Oktet «Chiopris» iz Chioprisa ima mlade, lepo obarvane glasove, ki pa v basih niso še povsem razviti. Zato sta z ozirom na določeno šibkost drugih basov kompaktno zazveneli le dve furlanski pesmi — In che sere, garzoni in II cialsu-mit, gandotti — ki sta zapustili tudi vtis močnejše prepričljivosti kakor ostali dve na sporedu. Skupina ima vse glasovne pogoje, da se nadalje razvija' Glasovno boljši je oktet «Amis dal Friul» iz Krmina, ki je tudi v interpretacijskem pogledu nudil nazornejše izvedbe treh furlanskih pesmi. Odlikovala sta se kot solista baritonist in tenorist. Zanimivo je. da smo slišali v izvedbi tega okteta v furlanski jezik prevedeno «Nocoj pa oh nocoj» Frana Venturinija. * * # V Gorici so Glasbena matica. Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete organizirale tretji abonmajski koncert, na katerem je 21. t.m. nastopil v palači Attems Slovenski oktet. V nabito polni dvorani je tokrat nudil enega svojih najlepših pevskih večerov, kar smo jih slišali v zadnjem čaru. V petju te osmerice smo začutili neko svežino. Glasovi so bolj čisti in zliti, posamezniki se nit; v večjih dinamičnih razponih ne pojavljajo v svojih barvnih razlikah. Razen pri Mozartovi Ave verum, ko je bilo pri prvih tenorjih čutiti rahlo tendenco navzdol, je bilo petje v in-tonativnem pogledu jasno. Interpretacije so se izogibale prej nekoliko prepogostim odvišnim učinkovitostim ter so se oslanjale na muzikalne pogojenosti. S tem je petje pridobilo na umetniški prepričljivosti in notranji odzivnosti. Lepim glasovom estetsko odmerjenemu glasovnemu ravnovesju se je pridružila poglobitev muzikalnega vrednotenja in doslednejše upoštevanje slogovnih posebnosti. Zlasti velja to za prvi del sporeda za dela od Orlanda di Lassa in Jacoba Gallusa, preko Johanna Sebastiana Bacha in Wolfganga A-madeusa Mozarta pa od Petra I-Ijiča Čajkovskega do sodobne slovenske pesmi Alojza Srebotnjaka, Marijana Gabrijelčiča. Marijana Kozine in Rada Simonitija. Tudi v drugem delu sporeda ljudskih pesmi — slovenskih in po ene moravske, škotske, ruske, črnske v priredbah Valensa Voduška, Uroša Kreka, Josipa Pavčiča, Silvestra Miheliča, Halme, Marija Rijavca, Sergeja Žarova, Darjana Božiča ter Mokranjčeve Prve ru-koveti in Ortelli - Gallijeve Montanare — smo čutili mnogo več pristnega izraza, pred katerim se je umaknila s časom pritihotapljena premočna tendenca po e-fektnosti in bleščavosti. Imel bi le pripombo na interpretacijo Mokranjčeve rukoveti, ki ji pre-skokovito dinamično razlikovanje ni v prid, ker zlomi frazo in o-slabi tok ljudske melodije. Prvič smo slišali priredbo za moško postavo Gabrijelčičeve Vetri v polju, ki pa v tej skupini ne deluje dovolj plastično, čeprav je bila skrbno pripravljena in izvajana z vso dobro voljo. Popolnoma nekaj drugega je v izvedbi mešanega zbora, ki razpolaga z večjo glasovno maso in možnostmi raznih odtenkov. Naj dodam še ime sedanjega u-metniškega vodje Antona Nanuta, ker menim, da Slovenski oktet prav njemu dolguje priznanje za svoj uspeh. IVAN SILIČ Umrla je Cesira Flori pisateljica-protifašistka Iz Rima je prišla vest. da je v To je bilo delo za katerega še ni 85. letu starosti umrla pisateljica znano, ali je že bilo natisnjeno in Cesira Fiori, protifašistka in bor- izdano » (Srebrniču je bilo dovo-ka v vrstah italijanskih partiza- Ijeno, da je v zaporu in konfinaci-nov. Pri nas je bila kot pisateljica ji lahke pisal, vendar mu je kve-skoro nepoznana, čeprav je v svo- stura ob izpustitvi iz zapora in ji knjigi «Una donna nelle carceri konfinacije rokopis zaplenila. Ver-fasciate» (Rim 1965) opisala tudi jetno je rokopis shranjen v kakš-pokojnega Jožeta Srebrniča, s ka- nem arhivu v Rimu), terim je bila več let konfinirana y knjigi «In terra d’Abruzzo si na otoku Ponza. Ta njena knjiga resisteva così», opisuje boje itali-je bila že leta 1967 prevedena v janskih partizanov v deželi A francoščino, leta 1968 pa tudi v \}rU2Z[t prj katerih je sodelovala ruščino in poljščino. Prav tako je jucjj «ama. Tako je imela prilož-bila prevedena v ruščine njena nost ^ je «poznala tudi Slovence, knjiga «Proibito vivere», ki je iz- ki so bili v tistem kraju v zlo-šla v Rimu leta 1968. glasnih «Battaglioni speciali». V Slovenci še nimamo prevedene pismu z dne 6. 12. 1972 omenja, nobene njene knjige, čeprav bi davimenovamknjiginavecstra-— posebno njena knjiga «Una don- neh omenja Slovence, ki so «Za • res fantje na svojem mestu!» Zaradi sodelovanja s partizani na nelle carceri fasciste» — zaslužila, da bi jo čimprei dobili v prevodu. Kakšen je bil njen odnos so jo Nemci obsodili na smrt do Srebrniča mi je omenila v razumljivo v odsotnosti. Ko so pismu z dne 17. 4. 1972, kjer piše. bili Abruzzi osvobojeni, je tam da je bil Srebrnič eden redkih kajšnji CLN (narodnoosvobodilni dobrih izobraženih tovarišev, pre- odbori Cesiro Fiori imenoval za ,,po]n vere in navdušenja. Vsem, ji j župana občine ,San Demetrio ne so skupaj z njim dolga leta delili Vestini. To dolžnost je opravljala trpljenje in bridkost zaporov in od junija do oktobra !..44, ko je politične konfinacije, je bil prija- odšla nazaj v Rim. kjer se J® P° telj, svetovalec in vodnik. «Na ™ letin vrnila v učiteljski poklic. Ponzi sem se ure in ure pogovar- Deta 1950 se je zaradi slabega iala z njim o vprašanjih in prihod- zdravja upokojila Tudi kot upo-nosti naše partije. Tistih pogovo- kojec*a ni mirovala.^ Prijela je za rov nisem mogla več pozabiti. Z pero m napisala vec knjig, ki so možem sva imela čast. da sva vzbudile vehko pozornost in odo-skupaj prebrala nekaj strani nje- bravai.je tako v Italiji kot v ino-govega velikega dela: «Zgodovina zemstvu- in izvor vseh slovanskih ljudstev». ANDREJ PAGON - OGAREV Po naključju mi je prišlo v roke glasilo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu in sicer prva številka v šolskem letu 1975-76. V ciklostiranem dijaškem listu se vrstijo prispevki dijakov od 1. razreda osnovne šole na qo zadnjih razredov naših višjih siednjih šol. Gojenka Fausta Sisti je napisala poročilo o kulturnih in športnih dejavnostih v dijaškem domu, o ekskurzijah pa o delovni akciji. V svoje poročilo je vključila tudi govor, ki ga je imel predsednik domske skupnosti Silvan Semolič, ko so gojenci praznovali «domski dan». Dušan Udovič je prispeval poročilo o mladinskem krožku, ki ima svoj sedež v dijaškem domu. Najbolj je razvita družabna dejavnost tega krožka, in sicer sobotni plesni večeri: prav tako pa se čedalje jasneje kaže, kakšen profil bodo morali imeti debatni večeri v bodoče (do zdaj se je namreč izkazalo, da pritegnejo le malo obiskovalcev), zato se odbor krožka zavzema za to, da bodo te «okrogle mize» zanimivejše. Iz Udovičevega poročila zvemo, da bo mladinski krožek začel izdajati krajše glasilo, «ki bo pisan izraz delovanja mladih, njihovih mnenj in pogledov». Bivši gojenec Lojze Milič je zapisal nostalgičen spis o letih, ki jih je preživel v domu. Klavdij Radetič in Rudi Bartaloh sta prispevala nekaj misli o dokončni ureditvi meje med Jugoslavijo in Italijo Marko Predan je napisal Razmišljanje o Španiji, Alfred Hočevar pa o izletu v Ljubljano. Tanja Grgič je napravila kar dva spisa, enega doživljajskega, drugega opazovalnega, pač takšna, kakršne zasledimo v šolskih zvezkih dijakinj, ki znajo kar spretno izražati svoja čustva Podobno šolski je tudi spis Pieri Silvane, ki nesi značilen papirnato - starinski naslov Mladi smo, veliko in lepo se odpira življenje pred nami. . . Zanimivejši je sestavek Nevenke Škrlj, saj pod naslovom Katere članke iz časopisa rada berem in zakaj, le najdemo nekaj osebnega. Treba je reči, da je zelo zanimiv Razgovor o domskem glasilu, ki ga je pripravila anonimna oseba s petimi dijakinjami učiteljišča in eno dijakinjo, ki obiskuje tečaj za vzgojiteljice. Odgovori na spretna vprašanja so neposredni, odkriti, v njih kar mrgoli slovniških napak, kar kaže na njihovo avtentičnost. In ravno ta odkrita beseda predstavi teh šest dijakinj bolje kot katerikoli leposlovno orošeni spis. Vprašanja se vrtijo okoli tega, ali je glasilo koristno, potrebno. zakaj dijakinje ne pišejo vanj itd. Vse so namreč mnenja, da «se ne doseže dosti s pisanjem» v glasilo. Ta Razgovor kaže na to, da sc med gojenci le problemi in lahko res dobro služi kot osnova za diskusijo med mladimi v domu: zakaj so namreč tako nezainteresirani? V glasilo so prispevali še gojenci: Gabrijel Albertini, Armando Furlan, Nevio Ton-chella, Klavdija Sosič, Helena Bizjak, Jurček Tomez, Norma Pra-šelj. Njihovi spisi so prijetni in .................mili.................................ni"""".. PRED PRVO PREMIERO PETE SEZONE SAG pripravlja «Burkaški misterij» Predstavo avtorja Daria Foja sestavlja vrsta srednjeveških burkaških misterijev, ljudskih verskih štorij, ki jih je avtor več let nabiral po Italiji in drugih državah (tudi v Jugoslaviji) V Slovenskem amaterskem gledališču pripravljajo za konec meseca prvo premiero v letošnji peti sezoni. Spričo tehničnih ovir se bo sezona pričela kasneje kot o-bičajno, čeprav napovedujejo tudi za letos dve premieri: burkaško štorijo v dveh delih Daria Foja «Burkaški misterij» (prvič v slovenščini) ter dramsko lepljenko «Ne v areni literature, ampak v areni življenja», ki jo je po motivih Ivana Cankarja dramaturško uredil Jože Rode. «Burkaški misterij» pomeni e- nega najpomembnejših projektov tega gledališča, saj predstavlja s svojim osnovnim sporočilom, gledališkostjo in ne nazadnje s svojo jezikovno podobo (tričetrt besedila je ponašenega v naše narečje in žargon) enega najbolj primarnih in avtentičnih izrazov «ljudskega gledališča», ali drugače povedano, gledališča, ki želi spregovoriti delovnemu človeku preprosto, nevsiljivo, toda kritično in dinamično. Predstavo sestavlja vrsta srednjeveških burkaških misterijev •tobju spomeniškega varstva v po- 1 dinamičnih razponih ostri. Pevci Med vajo za uprizoritev Fojeve «Burkaški misterij» (misteri buffi), ljudskih verskih štorij, ki jih je Dario Fo več let nabiral po italijanskem polotoku, Jugoslaviji, češkoslovaški, Poljski, Franciji in drugih evropskih državah (med bibliografskimi opombami k italijanskemu besedilu «Burkaškega misterija» sta navedena tudi Mahničev «Kmečki rekvijem» in «Slovenski pasijon», ki si ju je Fo ogledal v izvedbi našega Stalnega slovenskega gledališča v Trstu). Ko se je Fo po skoraj štirih letih iskanja vrnil domov, je nabrano gradivo, vse te dokumente — žive pričevalce o ljudskem gledališču, pregledal in jih strnil v homogeno predstavo, katere rdeča nit je «laični» pasijon. Pasijon torej, kot ga je gledalo in čutilo ljudstvo pred več kot tisoč leti, ljudstvo, ki je v srednjem veku prisostvovalo pred cerkvami ah na trgih predstavam pikrih bur-kežev. Ne bomo se veliko zmotili, če ugotavljamo, da gre prav v tem primeru za pravo pravcato rojstvo kasnejše «uradno» pri-nane Commedie dell’arte. Predstava je gledališko zelo iznajdljiva, v uprizoritvi Slovenskega amaterskega gledališča pa bo z govorjenimi posegi — s komentarji k samim misterijem in s Fojevimi songi, zadobila svojstven epski značaj. V svojem globokem vsebinskem izhodišču je oprta na pristnem, nepotvorjenem kristalno preprostem in nadvse odkritem življenju naših podeželanov, na satiri in tudi jezi ter na vseh tistih avtentičnih izpovedih, kot so lahko izpovedi o veselju in žalosti, trpljenju in sreči, ljubezni in sovraštvu. Skratka gre za prvine, ki plemenitijo ta Fojev tekst, po mnenju kritikov najpomembnejši v njegovi bogati dramski beri. V celotni predstavi je vseskozi prisoten verski moment. Le-ta pa predstavlja za avtorja le pretvezo, da lahko svobodno in brez dlake na jeziku, kot temu pravimo, pripoveduje o ljudstvu, o njegovem odnosu do sebe in do mogočnežev, izkoriščevalcev, gospode. Vera kot taka ni uprizorjena kultno, ampak ljudsko in hkrati človeško. Skratka: tudi vera je uokvirjena v neko zgodovinsko obeležje, v katerem je vladujoči gosposki razred igral prvenstveno vlogo. Le-ta je na priliko iz tako avtentične človeške tragedije, kot je Pasijon, napravil iz njega predmet neke mistificirane, ponarejene liturgije! Tisti Kristus, ki je pravil, da bo lažje velblod šel skozi šivankino uho kot pa bogataš v božje kraljestvo, tisti Kristus, ki je med prvimi božjimi zapovedmi oznanjal ljubezen, bratstvo in uboštvo, no, taisti Kristus, pravi Fo v svojem «Burkaškem misteriju», je posta! simbol neke Cerkve, ki je skozi stoletja branila mogočneže, kopičila denar, izkoriščala svoje podložnike in vernike in celo pošiljala ljudi v smrt. Predstavo, ki je v svojem sklepnem delu študija, pripravljajo režiser Sergej Verč, Drago Jurca -Giorgi (scena in kostumi), Atilij Kralj (originalna glasba), Mira Sardoč (jezikovno vodstvo) ter i-gralski in tehnični kolektiv, ki ga sestavljajo Boris Kobal, Sergij Cerkvenič, Branko Sulčič, Darij Frandolič, Danilo Kobau, Milica Kravos, Lidija Sosič, Marina Gu-lin, Silvana Gulin, Franc Meula, Dario Košuta in Alenka Čepar. Prevod besedila so oskrbeli M. Gulin, B. Kobal (ki je tudi po-našil misterije), L. Sosič in S. Verč, songe pa sta prepesnila Marko Kravos in S. Verč. Pri jezikovni podobi slovenskega dela besedila je sodelovala tudi Ivanka Hergold . prisrčni, mogoče zato, ker še niso obremenjeni z mislijo, da morajo biti po vsej sili odrasli in nabuhli v izražanju. Za ilustracijo samo dva stavka Pierpaola Guština, ki takole piše: «Ko sem bil še majhen, sem bil lep, sem imel rumene lase, sem bil lepo oblečen in sem bil ubogljiv. Rad bi postal še enkrat otrok.» Kar se risbic tiče, so se najmlajši tudi dobro odrezali. Za sklep: Glasilo domske skupnosti gojencev bi bržkone bolj služilo svojemu namenu, če bi bilo v njem več krajših prispevkov iz življenja v domu, več kratkih mnenj o tekočih dogodkih in pripetljajih. o športu, recimo. Ne zvemo ničesar, kaj gojenci doživljajo in čutijo, prav tako ni nobenih šaljivih domislic, saj se na hodnikih in v spalnicah dijaškega doma gotovo zgodi kaj veselega, zabavnega. Pa še majhna pripomba o veliki stvari: o našem jeziku, s katerim nekatera mlada peresa ravnajo le preveč malomarno. Ali ne bi mogli nrispevkov očistiti naglavnih jezikovnih grehov gojenci. ki obiskujejo učiteljišče? DIALOGI 1 Emil Frelih je za 1. letošnjo številko Dialogov napisal avtentičen zapis o literarnem delovanju nekaterih slovenskih internirancev v italijanskem taborišču Gonars 1. 1942. Prirejali so namreč literarne večere in imeh tudi svoj pevski zbor. Emil Frelih se je tam znašel v družbi s pesnikom Jožetom Udovičem, s pesnikom Dušanom Ludvikom, kiparjem in publicistom Nikom Pirnatom in z dramskim igralcem Jožetom Tiranom. Odkar so se vrstile kulturne prireditve, piše Emil Frelih, med interniranci ni bilo tolikšnega malodušja kot prej. Za to številko Dialogov je Milan Divjak prispeval 14 strani dolgo razpravo o izobraževanju učiteljev na Slovenskem. To je strokoven prikaz vseh dosedanjih razpravljanj o reformi vzgoje in izobraževanja, predvsem pa o oblikovanju pedagoških delavcev. Te razprave p>a kažejo na to, da se bo doba študija podaljšala za razredne in predmetne učitelje na slovenskih obveznih šolah, podaljšal pa se bo tudi študijski čas za vzgojiteljice. (S tem izrazom v vsej Sloveniji označujejo vzgojno osebje v vzgojno varstvenih ustanovah, ki so jim včasih rekli vrtci; na Tržaškem pa se zmeraj bolj utrjuje — najbrž po nepotrebnem — raba besede «vrtnarica»). V Sloveniji bo torej v naslednjih letih prišlo do korenite reforme pedagoškega šolstva. Na koncu svojega prikaza navaja avtor še seznam literature, člankov in razprav o vzgoji in izobraževanju. Vzgoje se tiče tudi nekoliko okrajšano diplomsko delo Janka Muršaka Literatura in vzgoja. S to razpravo je avtor diplomiral na oddelku za pedagogiko na FF v Ljubljani. Prinaša pa nekaj konkretnih analiz literarnih del; razprava bo v nadaljevanjih. Denis Poniž je tokrat zaključil svoje Teoretične osnove in problematiko numeričnih in generacijskih estetik v luči literarne znanosti. Srečko Golob je kritično pretresel slovenske filme v preteklem letu. O drugem jugoslovanskem bienalu male plastike, kjer so sodelovali umetniki iz Budimpešte, Pariza in Padove, poroča Meta Gabršek -Prosenc. Predstavo celjskega gledališča Zojkino stanovanje M. A. Bulgakova pohvalno ocenjuje An-drijan Lah. V rubriki Knjižne o-cene Nada Gaborovič pretresa tržaško knjigo Boj za svobodo, ki jo je uredil Drago Pahor, izdalo pa ZTT. Recenzentka prikaže delo kot informativen dokument in prispevek k skupnemu praznovanju 30-letnice zmage nad fašizmom. Za tem Helena Malek dokaj nadrobno razčleni Severnico, izbor iz Strniševe zbirke. Dušan Mevlja pa skuša približati bralcu Odčarani svet — izbor gledaliških kritik in esejev Vasje Predana. Leopold Suhodolčan, znani avtor mladinskih spisov, je pri Partizanski knjigi izdal avtobiografske črtice Mornar na kolesu, za Dialoge pa je to knjigo ocenil Velimir Batič. Poezijo so tokrat objavili Miroslav Slana in Tomaž Šalamun pa še pesnici Majda Kne in Meta Kušar. Vendar pa se avtorici tega poročanja zdi, da tokrat niti sam Diirerjev zajec Tomaža Šalamuna ni mogel zapeti pesmi, samo tu in tam se je, temu zajcu namreč, zalesketala kaka dlaka (ali verz). Zelo zagonetna je proza «Izdaja» Francija Zagoričnika, vendar je še berljiva. Tako kratke prozo sta napisala še Tone Perčič in France Fajdiga. V reviji je še nekaj bolj ali manj priložnostnih zapisov. I. H. MODRI VAL 2 Tržaški taborniški Rod Modrega vala je te dni izdal drugo številko svojega glasila za leto 1975/76. Posvečena je «ženskemu vprašanju», kar izdajatelji utemeljujejo takole; «Zakaj o ženskem vprašanju» pri RMV? Ne samo zato, ker smo taborniki pozorni na vsa družbena vprašanja. Tudi v naši organizaciji se namreč srečujemo s problematiko e-nakopravnih odnosov, ženske e-mancipacije, medsebojnega spoznavanja in spoštovanja. Razpravo o tem smo v RMV začeli s posvetom o vprašanju deklet jeseni 1975. Takrat smo se tudi odločili za tematsko številko Modrega vala. Služila naj bi kot podlaga za razpravo na družinskih sestankih in pri usmerjanju nadaljnjega delovanja organizacije». horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) če boste zares vztrajni, bo vaša vnema poplačana. Dobili boste kako pismo, sporočilo, morda račun, kar vas bo spravilo v slabo voljo. Zanimivo, opozorilo s strani sodelavcev. Ljubljena oseba vam bo delala preglavice. Zdravje srednje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Možen je , sporazum tam, kjer ga niste pričakovali. In tudi rešitev boste našli za zadeve, ki ste jih že dolgo odlašali. Sicer pa bo teden vsestransko pozitiven, le v družini ali tudi v družbi vam bo šlo kaj narobe. Glede zdravja pa brez skrbi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) S cin-cavostjo zares ne boste prišli daleč, sicer pa bodo nastopile še neke težave, ki bodo zavrle naglo napredovanje, ki pa ni bilo povsem u-temeljeno. V družini bo nekaj narobe, nato se bo vse izgladilo. Popazite na svoje zdravje. Veljaven od 1. do 7. februarja 1976 RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Potovanje leč. Neka obljuba vas bo spravila najprej v dobro voljo, nato pa v obup. Ne nasedajte tistim, ki so jih polna usta. Svoje nerazpoloženje držite zase in se ne znašajte nad ljudmi, ki so vam blizu. Nervoza. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Odgovarjati r \ boste morali za svo- J je pa tudi za tuje ' napake. Vrh tega boste morali prevzeti še neko odgovornost. Razpoloženje bo zelo menjajoče in zato sledite bolj svojemu razumu kot čustvom. Prijetno pismo DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) S svojo zaverovanostjo ne boste prišli daleč, ker so vaše zahteve prevelike. Pazite na svoje besede in tudi na geste v odnosih do neznancev. Dobre vesti s strani, od koder jih ne bi pričakovali. Ljubosumni boste. Glede zdravja kar dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ob- ljub, ki se vam bodo ponujale, ne jemljite preveč zares. Skušajte raje zavihati rokave in v trenutnem razpoloženju popraviti stare napake ter utrditi svoj položaj. Psihično ne boste preveč trdni, zadoščenje v družini pa vam bo pomagalo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) če boste znali uskladiti korak s splošnim tokom, bo vse prav, če ne, vas bodo izločili. Bodite zato pozorni do ljudi, ki vam hočejo dobro. Kar se čustvenih zadev tiče, bo teden lahko pozitiven, lahko pa tudi negativen. Prehlad. ^ .. STRELEC (od 23. /f t V\ 12. do 20. 12.) Svoje popularnosti ne smete izkoriščati, da bi iz tega kovali kapitale. Uberite raje bolj resno pot. Vsa vrata so vam odprta, zato izkoristite priložnost. Na pot boste šli © KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neko srečanje ali kaj podobnega, kar bi se dalo izkoristiti za utrditev labilnega stanja. Nekdo, ki vam dvori, ima svoje stranske namene prvenstveno materialnega značaja. Pripravili se boste na pot ali dobili vest iz tujine. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dobra beseda dobro mesto najde, pravi star pregovor. Držite se tega tudi v poslih, kajti sicer bi znala neka kočljiva zadeva ubrati drugačno pot. Ljubljena oseba vas bo spravila v slabo voljo po nepotrebnem. Stopite k zdravniku, da se pomirite. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Popolno razu- © r ; bo pa tako med sodelavci v službi o-ziroma na delu. Predvideni so premiki, vendar pa ni gotovo ali gre za daljše potovanje ali le za izlet. Previdni bodite pri izražanju svojih čustev. Glavobol. KRIŽANKA... z našim krajem h' 11 n r*55 £— 5 E— 7 » 9 V ( n 12 ir- 17 14 ir- ■* ■ 16 s 20 m 21 ■ 22 Tl 2t 26 27 ra 29 30 □ 31 32 mg 33 LIZ F** 35 36 37 36 U! tl 42 1 4) U ■ 45 46 ■ 42 Ti ■ 19 i 50 ■ 51 53 n 54 55 36 57 Rešitev križanke v torek VODORAVNO: 1. kontrasten, 7. seksualna, 13. tovariš, prijatelj, 14. ki je last osebka, 15. poti na sredini, 16. «naš kraj», 18. Milena Dolgan, 19. italijanska ' politična stranka, 21. tuje žensko ime, 22. obdobje med dvema vojnama, 23. mesto v NDR, .25. britanski, otok v Irskem morju, 26. dvignjeni deli cerkev, namenjeni za orgle in pevce, 27r spojine alkohola z organskimi kislinami, 29. jugoslovan- ska atletinja (Vera), 31. ozvezdje severnega neba, 33. južnoslovanski skupinski ljudski ples 34. ugajati; všeč biti; dobro deti, 37. vrag, 40. mehiški košarkar, ki trenutno i-gra za Federale Lugano, 41. predujem, nadav, 43. zgornja okončina, 44. desni pritok Volge, 45. znani ameriški western, 47. zagrebški tednik, 48. kazalni zaimek, 49. tat, ropar. 51. Trubar Primož, 52. rimski ljubezenski pesnik, 54. mrežnica, 56. običaj, šega, 57. tog, surov. trd. NAVPIČNO: 1. glavno mesto SR Makedonije, 2. sunkovito premikanje delov zemeljske skorje, 3. pijača starih Slovanov, 4. del konstrukcije letala, 5. moško ime, 6. delni zlom, 7. vrsta klobuka, 8. italijanski filmski igralec (Corrado), 9. nadležne živalice, 10. Lev Tolstoj, 11. vstaje, upori, 12. jugoslovanski Nobelov nagrajenec (Ivo), 17. ime francoskega filmskega igralca Cabina, 20. spletka, zahrbten naklep, 22. sovjetski politik (pravo ime Skrjabin), 24. skladba za glas in instrumentalno spremljavo, 26. hrvaški novelist (Slavko), 28. ameriški športni strokovnjak, 30. slovenski zgodovinar (Franc), 32. evropski polotok, 34. elementarni delec vseh atomskih jeder, 35. nazadnjaška. .. pot, 36. država z glavnim mestom Bagdad, 38. pereče, 39. spočit, 42. italijanska grenka pijača, 45. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v a-moniaku, 46. rod - iz družine trav, 49. USA. 50 Giotto na koncu, 53. Ivan Vouk, 55. iridij. (lako) Goeringov «mercedes» za 120 milijonov V bogatih, še posebej v ameriških bogatih krogih vlada nekakšna manija imeti kaj posebnega, česar ne more imeti kdo drug. Pa ne mislimo na razširjene zbirke, ki predstavljajo nekakšen hobi, pač pa na mnogo bolj zahtevne «unikate». Pred leti je ves ameriški tisk pisal o tem. kako so se ameriški petičneži kosali za nekaterimi «relikvijami» nemškega firerja. Tokrat je bil na vrsti oklepni avtomobil Hitlerjevega poveljnika vojnega letalstva. Gre za oklepni mercedes Hermanna Goeringa, ki je, kot je znano napravil samomor leta 1946 v ječi Spandau ob zaključku nuernberškega procesa proti nacističnim vojnim zločincem. Brž ko je sodišče izreklo sodbo in je bil Goering obsojen na smrt, je zaužil strup, ki ga je skrivaj prinesel v celico. Goering je bil ena vodilnih osebnosti nacističnega režima in poveljnik vojnega letalstva. Dal si je izdelati posebno vozilo in sicer «mercedes 770 K». Po vojni je vozilo postalo vojni plen in kot mnoge podobne «zanimivosti», je ubralo pot čez Atlantik, V tridesetih povojnih ■. letih je Goeringov mercedes zamenjal že tri lastnike in sedaj so ga v mestu Scottsdaleu v Arizoni prodali «ftekomu», ki je bil pripravljen plačati zanj 166.000 dolarjev ali okoli 120 milijonov lir. NEDELJA, 1. FEBRUARJA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.15 Kmetijska oddaja 12.55 Risani film: Fantastična Jeannie 13.30 DNEVNIK 14.00 Gost ob 14. uri: Bruno Vailati 15.00 IN ZVEZDE GLEDAJO Z NEBA. četrto nadaljevanje 16.25 Program za najmlajše: Luč 16.50 Napoved programa za prihodnje dni 17.00 DNEVNIK 17.15 Rezultati in kronike ital. nogometnega prvenstva 17.45 Program za mladino: TARZAN V DŽUNGLI 19.00 REGISTRIRAN POLČAS NOG. TEKME in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.30 SANDOKAN 21.30 ŠPORTNA NEDELJA 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 15.00 Italijansko prvenstvo v košarki 18.15 Ital. nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS nog. tekme 19.00 Glasbena prireditev z Enricom Simonettijem 19.50 športni dnevnik 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 22.00 Sedmi dan: kulturne aktualnosti 22.45 Napoved programa za prihodnje dni JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.05 Za nedeljsko dobro jutro 8.40 Nekoč je bila hiša, nadaljevanka 10.35 Otroška matineja: Mojstri japonske obrti 11.30 Kmetijska oddaja 12.20 POROČILA 14.25 Pravljica iz lutkarjevega voziča: O prebrisanem sosedu 14.55 Otroški cirkus BILLYJA SMARTA 15.50 Okrogli svet 16.05 Pred zimskimi olimpijskimi igrami 16.35 POROČILA 16.40 Košarka: PARTIZAN — RADNIČKI, neposreden prenos 18.25 Hišica v preriji, serijski film 19.30 DNEVNIK 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 V. Kovačič: KAPELSKI KRESOVI, nadaljevanka 21.15 Od Kartuma do P ort Sudana 21.50 športni pregled 22.10 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.30 Otroški kotiček 20.15 HVALA LEPA, STRIČEK, celovečerni film 21.45 Napoleonove ljubezni, zadnja epizoda 22.40 Košarka: PARTIZAN — RADNIČKI, posnetek ZAGREBŠKA TELEVIZIJA 11.00 Narodna glasba 12.25 «JUGOSLAVIJA, DOBER DAN!» 14.00 Nedeljsko popoldne 21.20 Nekega dne, na neki postaji, dokumentarna oddaja PONEDELJEK, 2. FEBRUARJA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost: ALKOHOLIZEM, tretje zaključno nadaljevanje 12.55 Tedenska informativna knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Jezik za vsakogar: Dopolnilni tečaj angleškega jezika 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše: Prvi ljudje na Luni Lutkovna predstava Nini Co molli in Giorgia Ferrarija 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.15 Violina, TV film za mladino 18.45 Sindikalne aktualnosti in Ital. kronike 20.00 DNEVNIK 20.40 KO SEM ZADNJIČ VIDEL PARIZ, film Film je režiral Richard Brooks in igrajo v njem ETsabeth Taylor, Van Johnson, Eva Gabor, George Dolenz itd. Film je b:l napravljen po delu ameriškega pisatelja Francisa Scotta Fitzgeralda 22.35 Filmske premiere 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 športni dnevnik 19.00 11 delitto di Nanni Gomboc; madžarski TV film 20.00 Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK 21.00 Srečanja 1976: Eno uro s Primom Conti jem 22.00 Simfonični koncert JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 10.00 in 14.10 TV šola: Kocka, Egipt, Zapojte z nami itd. 17.15 Pravljica z lutkarskega vozička: O lončarju in carju 17.40 Mala čudesa velike prirode 17.55 Obzornik 18.10- Marksizem v teoriji in praksi VLOGA ŽENSKE V SAMOUPRAVNI DRUŽBI 18.35 Odločamo 18.45 Zdravo mladi 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 D. Jovanovič: SOBOTA DOPOLDAN, drama 20.55 Kulturne diagonale 21.35 Mozaik kratkega filma: Na stranskem tiru, Ko sem še majhen bil. . . 22.00 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.30 Podvodno življenje: Potapljajmo se 21.00 CIRKUS BILLY SMART 22.30 Pred zimskimi olimpijskimi igrami ZAGREBŠKA TELEVIZIJA 17.45 «Junak nad junaki», lutke za otroke 20.00 «POLET JE ODLOŽEN», drama sovjetske TV 21.05 Panorama 21.50 «ŽETEV», jugoslovanski dokumentarni film TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijstvo; 9.00 Maša; 9.45 Orgle; 11.15 Bevkova «Pestrna»; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 13.30 Glasba po željah; 15.45 Orkestri in zbori; 16.30 Glasba in šport; 18.00 Radijska drama «Veselijo se angeli v nebesih»; 19.10 Nedeljski koncert; 19.50 Zvoki in ritmi; 20,00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je; 10.15 - 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Nasveti; 11.30 Popularne popevke; 12.05 Glasba po željah: 14.00 Plošče; 17.45 La Vera Romagna; 15.15 Beat glasba; 16.30 Sosedni kraji-in ljudje; 16.45 in 17.50 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.30 Nedeljsko popoldne; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Domači pevci; 21.00 Radijski oder. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 9.00 Godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Popularne plošče; 13.20 Kič; 14.30 Drobec satire; 16.00 Nogomet od minute do minute; 17.00 Program z Ivo Zanicchff 18.00 Koncert; 19.20 Glasbeni variete z G. Bra-mierijem; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Koncert: I solisti aquilani; 21.45 Magično ogledalo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Po- ročila; 8.07 Marjan Marinc; Pravljica o dobrem kralju — igra za otroke; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Prvič, drugič, tretjič; 11.10 Nedeljska repoitaža; 14.05 Nedeljsko popoldne' prenosi športnih dogodkov in humoreska: J. Steinhsck: Skrajšana zgodovina; 17.50 Bruce C. Fisk: Ena ptička odletela — radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 20.20 Skupni program; 23.05 V. Zavada: Pesmi; 23.15 V lučeh semaforjev. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 14.30 Pregled slovenskega tiska; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; jat)!:50 Baletna glasba; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Slovenski, razgledi; 22.15 Glasba za-lahko noč. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 Folk glasba; 9.15 Melodije; 10.10 Otroški kotiček; 11.45 Pianist P. Nero; 12.00 Glasba po željah: 14.00 športni Ponedeljek; 14.15 Sax — klub; 14.35 Pismo iz. . .; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Otroški kotiček: 16.45 Operne uverture; 17.00 športni pregled; 17.15 Mozaik ritmov in melodij; 18.00 Glasbeni koktajl: 18.35 Zbor slovenske filharmonije: 19.30 Lahka glasba; 20.00 Jazz: 20.45 Lahka glasba; 21.00 Monografije: Garcia Lorca. NACIONALNI PROGRAM 7.00, d.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po ročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.05 Neapeljske popevke; 15.10 Draga Anna...; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Popoldansko srečanje; 17.05 Nadaljevanka «Rasputin»; 17.25 Komorna in operna glasba; 20.00 Kaemfert in njegov orkester; 20.20 Ponovno na sporedu. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9,05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico: 9.40 Slov. ljudske: 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem?; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Revijski orkestri: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe: 13.30 Priporočamo vam. ., 15.45 «Vrtiljak»; 17.00 Aktualnosti: 17.20 Koncert: 18.05 Kulturna kronika: 18.20 Zvočni signali; 19.40 Ansambel bratov Avsenik: 19.59 Lahko noč. otroci!: 20.00 če bi elobus za igral; 20.30 Operni koncert. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 3. DO 7. FEBRUARJA 1<>76 TOREK, 3. februarja 8.10, 10.00 in 14.00 TV šola; 16.30 Mihec iz Lonnenberga; 16.55 Olimpijske igre v Innsbrucku: Hokej Jugoslavija - ZDA; 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.55 G. Flaubert: Vzgoja srca; 21.50 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Hokej na ledu — ZDA - Jugoslavija; 20.15 Dnevnik; 20.30 Gospodična Julija, film; 22.00 Svet, ki nas obdaja, dokum.; 22.15 Naučimo se smučati. SREDA, 4. februarja 8.10 in 10.00 TV šola; 14.25 Začetek Olimpiade v Innsbrucku; 17.20 Tone Pavček: čenčarija; 17.30 Stara japonska obrt; 17.55 Obzornik; 18.10 Novi zvoki; 18.45 Od vsakega jutra raste dan; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Jakob Lažnivec; 21.45 Dnevnik; 22.00 Innsbruck, filmski pregied Olimn ade. KOPRSKA BARVNA TV 18.00 Zimska Olimpiada; 19.55 O-troški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Polet v prihodnost; 21.30 Skok z letala — film; 22.10 Ansambel Homo Sapiens; 22.40 Olimpijske igre. ČETRTEK, 5. februarja 8.10 in 10.00 TV šola; 12.25, 14.50, 15.20 in 16.25 Olimpiade, prenos iz Innsbrucka ; 17.25 Morski sultan; zabavna oddaja; 17.42 Ema, nanizanka; 18.25 Po Odisejevih sledeh; 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Balzacova velika ljubezen: 21.00 Kam na oddih; 21.10 četrtkovi razgledi: Avstrija; 22.20 Dnevnik; 22.35 Filmska burleska: 23.00 Olimpijske igre. KOPRSKA BARVNA TV 12.25. 14.00. 14.30, 15.00 Olimpiade; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.30 Zlati šerif - film; 22.15 K ozara, dokum.; 23.00 Olimpijske igre. PETEK, 6. februarja 8.10 in 10.00 TV šola; 15.25, 16.00 Olimpijske igre; 18.15 Obzornik; 18.25 Ób slov. kulturnem prazniku; 19.30 Dnevnik; 19.55 Notranjepolitični komentar; 20.05 Teversenove pravljice; 20.35 Lesorez, iz serije grafična umetnost; 21.10 šerif v New Yorku; 22.30 Olimpijske igre. KOPRSKA BARVNA TV 16.00 Olimpijske igre; 19.55 Nau čimo se smučati; 20.15 Dnevnik. 20.30 Derviš in smrt — film; 22.30 Zimske olimpiade. SOBOTA, 7. februarja 10.00 TV šola; 12.55. 15,15 in 16.20 Olimpijske igre, 16.5(i Kla virska umetnost; 17.2!) Risanka; 17.30 Pisani svet, 18.05 Obzornik; 18.20 David Cooperfield; 19.30 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Kako uspeti v ljubezni — film; 21.30 in 23.00 Olimpijske igre. KOPRSKA BARV\V TV 12.55 Olimpijske igre; 15.00 Te nis: Jugoslavija Ra'.::». IH.OO O-limpijske igre; 19.30 UTjški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 in 23.00 Olimpijske igre. :::::::::::::::::::::::: ::::::::: O 5 >3 § I MAJ V DEŽELI SOVJETOV « POT K SVETLOBI V obmorske kavarne je prihajala množica najrazličnejših ljudi; kapitani in mornarji s tujih ladij/poslovodja in zastopniki tujih tvrdk, leséni odvetniki in ljudje brez določenih poklicev ali pa s takšnimi poklici, o katerih bi lahko govorili samo zaupno. Tu so opravljali svoje posle in vladal je zadah denarja ; pogostoje od drugih besed je bilo tu slišati številke velikih in majhnih vsot. V pristanišču, kamor so prihajale ladje pod zastavami različnih barv, je bilo mnogo zanimivejše, živa gruča, ki je govorila v različnih jezikih, je bila gibčna in bučna. Tu so se ljudje srečavali in poslavljali ter zvedeli novice. Ladje, ki so prinašale čezmorsko blago, so kratek čas počivale in naiova-.-jale pšenico, volno in kože. Tu se Puškin ni pojavljal s fesom in v kišinjevski obleki; na ulici' je bil v popolnoma zapetem črnem plašču in s črnim klobukom, toda vedno z železno palico. Tudi v Odesi je neumorno nadaljeval z delom, Onje-gina je pisal skoraj vsak dan. Tako se je bil že privadil svoji originalni kitici, da so mu celo na ulici ali v igralnici prihajali na um kratki, živopisni verzi in zdelo se je, kot da sami hite zavzeti mesto, določeno zanje. Prej se je bil Puškin prepuščal svobodnemu ujemanju rim in pimstemu toku izražanja. Tudi zdaj ga niso ovirale stroge oblike, toda kitica štirinajstih verzov, njena obveznost in stalnost je, bila čudna točka opore: to je bil roman v verzih, ne pa pesnitev! Celotnega romana, v kompleksnosti, še ni bilo videti jasno, samo čutiti ga je bilo, toda ta njegova razčlenjenost na posamezna poglavja je dajala možnost koncentracije v okviru slehernega poglavja, odnos napisanih in še ne napisanih kitic pa je dajal točen občutek oblike, obsega posameznega poglavja in njenega notranjega volumna. V njegovih zamislih tega dela je obstojal neki velik načrt in vrsta malih načrtov, toda vsaka kitica je bila prav tako na svoj način zaključena celota. In zavoljo tega je celotno gibanje romana, je bil roman ne glede na neute-snjeno notranjo svobodo, v svojem razvoju vendar strogo sorazmeren. In še več od tega. Lahko rečemo, da je prav ta strogost dajala svobodi logično upravičenost njenega obstoja. To je bil zelo čuden občutek, ki ga je na svoj način hrabril. Seveda je bila tu še prisotna tista umetniška ustvarjalna radost, ki te spremlja vedno, kadar na novo najdeš samega sebe. Tako tudi drevo steguje v prostor novo vejo, ki nepričakovano spreminja in bogati njegovo vidno obliko, na katero se je bilo samo, tako bi lahko rekli, že privadilo. Takšna iznajdba in takšna radost so bili «Cigani», ki jih je bil začel pozimi, ko se je bil že privadil življenja v Odesi; v njih je bila sveža radost — najti živ dialog. Medtem ko ga je v Ciganih živi dialog radostil kol umetnika, je bil le prepoln napetih občutij, ki so terjala osvoboditev misli. Prvo je bilo pretkano z drugim in morda prvič je tu Puškin zapustil meje svojih osebnih doži- vetij. Res je, da se skozi pesnitev prebijajo tudi njegove lastne poteze. Puškina je tako kot njegovega junaka «včasih čarobne slave mamila daljna zvezda», «a nad osamljeno glavo je tudi grom pogosto grmel», toda zdaj je gledal na vse to nekako neprizadeto. Aleko ( tako so tudi samega Aleksandra prekrstili Cigani) je bežal iz mestne tesnobe, kjer Med žalostnimi domovanji neznan je čisti zrak jutranji, neznan pomladni dih gozdov. Brezsmiselnih je strah ljubezni, prostost prodajo, za denar dobe verig okov železni, malikom zidajo oltar. Tudi njega samega je «preganjal zakon», bil je v «izgnanstvu» in iskal popolno svobodo, toda uresničuje jo kot samovoljo in ostaja osamljen, zapuščen. Mnogo tem se je križalo v tej uporniški in strogi pesnitvi, toda z najhujšo močjo se je zastavljalo prav to vprašanje o pravicah in mejah individualne svobode. Puškin ni dokončal Ciganov v Odesi, toda nosil jih je v sebi in preživel prav tu. Puškina so videli samo od zunaj ; živega, veselega, duhovitega, včasih zajedljivega, včasih razposajenega, toda kaj je bilo v tem posebnega? To je utegnilo biti prijetno, zabavno, včasih pa tudi neprijetno, če so se posmejali sami sebi, nasprotno pa prijetno, če niste bili tarče vi, temveč vaš prijatelj, toda v tem še ni bilo čara. Toda Puškin je izžareval, včasih samo takrat, kadar je koga dobil v pest, prav ta čar. Mar ni to paradoks? Niti malo ne. Tu je dihala velikanska ustvarjalna duša, brez kakršne- gakoli naprezanja z njene strani, ne duša, ki jo slutimo, temveč duša, ki čuti in ki je živa. In tako se je dogajalo, da je ta notranji svet postajal viden in jasen in da se je včasih odkrival tudi človeku, ki je bil od njega po duši zelo oddaljen. Puškin je imel nekega starega znanca še iz «Arzamasa», Filipa Filipoviča Vigelja, ki je bil pameten človek, toda neprijeten .nedružaben in zlega spomina. Poleti triindvajsetega leta so ga imenovali v službo pri Voroncovu in nastanil se je v istem hotelu, v katerem je živel Puškin. Pisal je beležke in v njih je bilo prav toliko sovražnih občutij do ljudi kolikor je bilo tudi črnila. Toda tudi takšen človek je zapisal: «Puškinov razgovor kot, da se je z električno paličico dotikal moje glave, otežene od črnih razmišljanj, nenadoma je izzval v njej tisočero misli, živih, veselih, mladih in skrajšal razdaljo med najinimi leti. Brezbrižnost, s katero je bil gledal na svojo prihodnost, me je pripeljala pogosto do tega, da sem pozabljal na lastno prihodnost.» — «Mar me je samo verzi osvajal ta človek? Dogajalo se je, da je sredi praznega pogovora vzletela iz globine njegove duše ali njegovega srca svetla, nova misel, ki je presenečala in kazala na vso širino njegovega uma.» Vigelj je videl um in veselost. LipranJi, ki se je pojavljal zdaj v Odesi, zdaj spet izginil in opravljal naloge, ki mu jih je dajal Voroncov, je videl nekaj drugega — videl je, kako je Puškin v Odesi venel, hrepenel celo bolj kot v Kišenjevu. Oba ta surova človeka, ki drug drugega nista mogla prenašati, sta bila, nasprotno, enako pod vtisom Puškinovega čara, pri čemer sta ga, zares, dojemala predvsem po njegovi umski plati. Toda tudi v Odesi je bilo dovolj prostora za Puškinova občutja: v Odesi je spet živel ob morju! (Nadaljevanje sledi) SPORT SPORT SPORT 1. februarja 197é NOGOMET PRVENSTVO D LIGE Danes v Trsta deželni derbi med Triestino in Monfalconejem Primorec praznit rok TEDENSKI KOMENTAR MLADINSKIH NOGOMETNIH LIG Vesm&swojik tečk® Goričani bodo sprejeli v goste skromno enajsterico Portogruaro TRIESTINA — MONFALCONE Na stadionu «P. Grezar» bo danes zanimiv deželni derbi. Domačini že pet nedelj zaporedoma niso zmagali in to predvsem, ker so popolnoma odpovedale napadalne vrste. Triestina namreč že tri nedelje ni dala gola, na srečo pa tudi jih ni prejela. «Govoriti o krizi», je dejal trener Tagliavini, «je pretirano, kajti moštvo, ki remizira, ni v krizi. Res je, da morda ni v zadnjih nastopih, šlo vse v najboljšem redu. vendar je Triestina še vedno na prvem mestu lestvice s petimi točkami prednosti pred Dolom, Mestrino, Montebellu-no in Adriesem.» Torej kot kaže, Tagliavini ni obupal, kot tudi ne navijači, ki se bodo prav gotovo kot običajno v velikem številu zbrali na tribunah in bodrili svoje k zmagi. Za današnji nastop z ekipo Monfalcone je Tagliavini nameraval uvesti nekatere spremembe v postavi moštva, vendar poškodo vanemr Ludwigu, ki je kazalo, da bo igral, so predpisali še nekaj dni počitka. Tudi Dri in Goffi nista še okrevala in zato Tagliavini, ki bo moral zaradi diskvalifikacije slediti tekmi iz tribune, nima nobene možnosti za zamenjavo in tako bo Triestina igrala v isti postavi, ki je prejšnji teden remizirala v Adrii. Poškodovani De Luca je namreč o-kreval in zato ne bo sprememb v obrambi Torej Triestina, kljub okrnjeni postavi, računa na obe točki. Tega se predstavniki ekipe Monfalcone dobro zavedajo. Sicer pa imajo Železnikovi varovanci odprt račun s Tržačani. Dobro se namreč spominjajo, kako je Triestina zadnjič iz Tržiča (z dvomljivim golom Polittija) odnesla obe točki. Zato se bo Monfalcone hotel oddolžiti za ta poraz. Sicer pa ima trener -predsednik Zeleznich precei problemov s sestavo moštva. Zaradi poškodbe Posta tokrat odsotna dva najboljša napadalca, in sicer Tržačana Zulich in Chelleri. Zeleznich je op timist, ker je mladi Dilena v dobri formi in zato namerava odnesti iz Trsta eno točko. PRO GORIZIA — PORTOGRUARO Goričani bodo sprejeli v goste šibko enajsterico Portogruara, ki je z enajstimi točkami trenutno na predzadnjem mestu začasne lestvice. Tudi položaj Pro Gorizie ni preveč rožnat, saj imajo Zorratijevi varovanci le dve točki več na lestvici. Pri obeh moštvih je v letošnjem prvenstvu prišlo že do zamenjave trenerja. Pri Pro Gorizii je odstavljenega Tumburusa zamenjal kapetan - nogometaš Zoratti. vendar se stanje Goričanov ni mnogo spremenilo. Isto velja za Portogruaro. saj je Moscardo zamenjal odstavljenega Viccariota.Tudi tu se stanje ni izboljšalo. ampak se je celo poslabšalo Pod novim vodstvom je ekipa Portogruara odnesla le tri skromne točke. Ekipa Portogruara je letos star-tala brez posebnih ambicij, zastavila si je cilj obstanka v ligi in. če se stanje ne bo poboljšalo, je težko, da bo uspela. Moštvo je letos po odhodu levega krila Gaiattija (Montebel-luna), ki s 14 zadetki vodi začasno lestvico najboljših strelcev, šibkejše «d lani Posebno v napadu je obču titi odsotnost spretnega strelca, kar Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje v petek, 6. februarja ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ui. Ceppa 9/a V. FEDNI OBČNI ZBOR 1. Otvoritev občnega zbora 2. Izvolitev predsedstva občnega zbora 3. Poročila 4. Pozdravi in diskusije na poročila 5. Razno Odbor DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 1. februarja 1976 NOGOMET NARAŠČAJNIKI 10.00 v Doberdobu Mladost — Fossalon * * * 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, Ul. Sanzio Edile Adriatica — Primorje » • » 4 5.00 v Sv. Petru ob Soči ■sonzo — Zarja • • • 15.00 v Križu Vesna — Flaminio KOŠARKA KADETI 10.00 v Gorici, Dijaški dom Dom — Radici Arte A * * # 41-00 na Kontovelu Kontovel — Servolana # * « DEČKI 9.30 na Kontovelu Kontovel — Aurisina » * * 9.00 v Škednju »•■■volana — Polet je Portogruaro stalo precej dragocenih točk Tudi Goričani nimajo prodornega napada, saj so doslej dosegli !e sedem golov. Tokrat pa Zorattijevi varovanci ne smejo razočarati, kajti le z zmago se bodo oddaljili od spodnjega dela lestvice. Delitev točk bi jim malo služila, vendar za zmago so potrebni zadetki. Napadalna vrsta bo torej odločala o možnih točkah. Od ostalih dveh deželnih četrtoli-gašev bo Lignano igral doma proti močni Montebelluni in Pordenone bo gost Mestrine, ki jo je sicer v zimskem delu prvenstva že premagal, čeprav s tesnim izidom. B. R. Tržaška nogometna zveza je sporočila, da zaradi slabega vremena bodo odpadle vse današnje nogometne tekme 3. a-materske lige in mladinskih prvenstev. Marko Rismondo, mladi nogometaš bazoviške Zarje V naraščaj’niškem prvenstvu Breg remiziral MLADINCI V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo finalnega dela prvenstva: Vesna je zaigrala z Edero; Križani so šli za las mimo zmage, vendar je Ederi uspelo remizirati tik pred koncem srečanja. Strelci: za Vesno v 28. mini. Guštin in v 77. min. Rus-signan; za Edero v 55. min. Zac-chigna in v 79. min. Budicin. Druga tekma na sporedu je bila Libertas - Primorec. Tržačani so nadigrali Trebence in zasluženo zmagali. Strelci: za Primorec Mauro Kralj v 29. min.; za Libertas v 1. in 15. min. Gallitelli ter v 53. min. Parovel. IZIDA Edera - Vesna 2:2 Libertas - Primorec 3:1 LESTVICA: Libertas 2; Edera in Vesna 1; Primorec 0. niiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiV||i|||||||nf||nii||||||||||||1lll„||„ni|,,mmnll|ini,III1,n|llimil1IUIII|fl||||l||||ni|||||l|||||||lllllllll||||||||||| NA REDNEM OBENEM ZBORU VELIKO ŠTEVILO ČLANOV IN GOSTOV MLAD« ŠPORTNO DRUŠTVO KONTOVEL DOSLEJ DOSEGLO POMEMBNE USPEHE Ob podpori domačinov in odbornikov zgradili prepotrebne slačilnice V četrtek, 29. januarja, je imelo športno društvo Kontovel svoj redni letni občni zbor, na katerem so člani odbora podali enoletni obračun svojega dela. Občnega zbora se je udeležilo nad 50 članov, ki so s svojo prisotnostjo potrdili svojo privrženost športnemu društvu. Vabilu na občni zbor so se odzvali tudi razni gostje, med katerimi je bil predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji Vojko Kocman, predstavnik openskega športnega društva Polet Ostrouška, predstavnica športnega društva Primorje A-namarija Milič, predstavnik zadruge Kulturni dom Prosek - Kontovel Josip Ferfolja, predstavnik Gospodarskega društva s Kontovela Mario Danev, zastopnik Gospodarskega društva s Proseka Ivan Ban, ter predstavnica konzulte za zahodni Kras Vida Menucci. Gostje so prinesli občnemu zboru čestitke in prisrčne pozdrave. Občni zbor je odprl dosedanji predsednik Marjan Pertot. ki je pozdravil vse prisotne in izrazil zadovoljstvo, da se je občnega zbora udeležilo tako veliko število članov, kar dokazuje priljubljenost in delavnost športnega društva Kontovel. Prečital je dnevni red, s katerim so vsi prisotni soglašali. Za predsednika občnega zbora je bil izvoljen Stojan Lisjak, za zapisnikarja pa dr. Drago Štoka. Sledila so nato poročila prejšnjega upravnega odbora. Predsedniško poročilo je imel dosedanji predsednik Marjan Pertot, ki je govoril o delu in o uspehih, ki jih je doseglo športno društvo Kontovel v lanskem letu in med drugim dejal: Predsedniško poročilo Športno društvo Kontovel je v svojem dosedanjem nekajletnem obstoju doseglo zelo lepe in nadvse zavidljive uspehe, ki bi bili v čast in v ponos marsikateremu športnemu društvu z dolgoletno tradicijo in z bolj širokim krogom prebivalstva, kot ga ima naše športno društvo. Uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih letih, pričajo o vestnosti naših odbornikov, strokovnemu znanju naših trenerjev, katerim gre vsa zasluga, da brez vsakega honorarja vestno in točno trenirajo naše ekipe, za tako visoko stopnjo rasti, ki ga je doseglo ŠD Kontovel. Pri našem delovanju pa ne smemo gledati le na športne rezultate, ker za nas Slovence tu v zamejstvu so važnejši drugi rezultati, to je zbiranje naše mladine, da ta ostane v zdravem slovenskem okolju in se tako tudi, ko odrase, zaveda, da je član slovenske narodnostne skupnosti ter svoje znanje in spoznanje, ki si ga je pridobil v našem društvu posreduje mlajšemu rodu in tako nadaljuje začeto delo v korist vseh vaščanov in vsega slovenskega zamejskega športa. Športno, društvo bodoče še bolj poglobiti .stike z vsemi vaškimi organizacijami, z drugimi športnimi društvi v zamejstvu in v matični domovini. Želeti bi bilo, da bi se stiki raztegnili tudi na Koroško ter tako sledili kulturno - prosvetnim organizacijam s Proseka -Kontovela, ki take stike s koroškimi Slovenci že imajo. Bolj kot doslej moramo v bodoče imeti skupne sestanke z ostalimi vaškimi organizacijami in smotrno načrtovati delovanje športa in prosvete in se v obojestransko korist dopolnjevati in s tem bomo dosegli najboljše sadove in vsestransko angažiranost naših ljudi. Kot vse slovensko delovanje tu v zamejstvu mora tudi športno delovanje sloneti na narodnih pozicijah ter vsakega športnika moramo zgraditi v narodno zavednega člana slovenske skupnosti v Italiji. V pretekli sezoni je naše športno društvo postalo član Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, s katero smo že prej tesno sodelovali. Na zadnjem občnem zboru je bilo sklenjeno, da si mora športno društvo Kontovel nujno zgraditi slačilnice in društveni sedež. Tako smo aprila lanskega leta pričeli z udarniškim delom in sezidali stavbo, v kateri je sedež društva in dvoje slačilnic. Mislim, da je to največje delo, ki ga je društvo imelo v pretekli sezoni. Čeprav stavba ni še popolnoma dokončana, že nekaj mesecev služi svojemu namenu. Če sedaj na kratko pregledamo delovanje v pretekli sezoni, ugotovimo, da se je naše društvo s svojimi odseki udeležilo več prvenstev v košarki in v odbojki. Tako smo v sezoni 1974/75 sodelovali v košarkarskih prvenstvih z naslednjimi moštvi: Minibasket, dečki, naraščajniki, kadeti in v I. diviziji. V odbojki pa smo sodelovali v prvenstvu deklic, mladink, I. deželne lige in III. lige. V .letošnji sezoni pa smo že sodelovali v košarki v prvenstvu naraščajnikov in pomlad, trenutno sodelujemo v prvenstvu v minibaske-tù, dečkov in kadetov. Sledilo bo Še prvenstvo v I. diviziji. V odbojkarskem prvenstvu pa smo sodelovali v prvenstvu deklic in mladink, sedaj sodelujemo v I. deželni ligi, sodelovali bomo še v 3. ligi. Poleg prvenstvenih tekem pa smo se u-deležili več turnirjev bodisi v odbojki kot v košarki. Naj ob tej priliki le omenim turnir prijateljstva, ki ga izmenično prirejamo v sodelovanju s Košarkarskim klubom Marles iz Maribora. Naj se sedaj na koncu tega poročila še spomnimo našega zvestega člana in podpornika Daria Starca, ki je lani tragično preminul. Za zaključek se zahvalim vsem članom in nečlanom, ki so z denarnimi prispevki, kakor tudi s prostovoljnim delom pripomogli, k vsestranskemu napredku našega društva. Tajniško poročilo Sledilo je tajniško poročilo Marja na Starca, ki je podrobneje govoril o stikih z drugimi športnimi društvi, tako v zamejstvu kot tudi v matični domovini. Tudi večja povezava s šolo bi bila zaželena. Omenil je tudi koristnost predavanj in filmov, ki bi se dotikali športne tematike in vzgoje. Poudaril je uspešnost pri gradnji nove slačilnice in sedeža na kontovelskem igrišču in pohvalil vse, ki so z udarniškim delom pomagali pri izgradnji tega potrebnega športnega objekta. Ob koncu je tajnik i govoril še o disciplini, ki naj bo | trdnejša tako za igralce kot za občinstvo. Poročilo o finančnem stanju društva je podal blagajnik Mirko Štoka in ugotovil predvsem velik prispevek domačinov v prostovoljni obliki. NARAŠČAJNIKI V naraščajniškem prvenstvu so naše enajsterice doživele dva poraza in en remi. V skupini C je Breg zaigral neodločeno z Maggesano na miljskem četverokotniku. Union pa je tesno klonil proti Fortitudu. V skupini B je Kras s klasičnim izidom izgubil tekmo proti ekipi San Marco. To kolo je bilo nedvomno neuspešno za slovenska moštva. IZIDI SKUPINA A Esperia Pio XII. - Bleue Star 3:0 Triestina - Costalunga 3:0 Tekmo bodo ponovili zaradi tehnične napake Triestine, ki je vpisala na seznam igralcev poleg trinajstega tudi štirinajstega' igralca. Ponziana - Chiarbola 2:0 De Macori - Opicina Sup. 2:1 SKUPINA B Kras - San Marco 0:2 Esperia Sv. Alojzij - Edera 1:1 Giarizzole - Roianese 2:0 Zaule - Libertas prenešena SKUPINA C Union - Fortitudo 0:1 Rosandra - Rozzol 0:0 CGS - Soncini 1:0 Muggesana - Breg 1:0 LESTVICE SKUPINA A Esperia Pio XII. A 4; Inter Sv. Sergij, Opicina Supercaffè, Triestina, De Macori in Ponziana 2; Costalunga, Chiarbola in Bleue Star 0. SKUPINA B Giarizzole, Esperia Sv. Alojzij, E-dera 3; San Marco in Libertas 2; Campanelle 1; Roianese, Zaule in Kras 0. SKUPINA C CGS 4; Muggesana 3; Soncini, Rozzol in Fortitudo 2; Union, Breg in Muggesana 1; Esperia Pio XII. B 0. ZAČETNIKI V začetniškem prvenstvu smo tudi v nedeljo zabeležili očitno premoč vodečih ekip nad ostalimi in zato na vrhu lestvic posameznih skupin ni prišlo do bistvenih sprememb. V skupini A so odigrali le tekmo med Domiom in Muggesano, katero so Miljčani gladko zmagali. V skupini B je Ponziana premagala močne Giarizzole in se ustalila sama na prvo mesto lestvice s 16 točkami. V skupini C je Triestina premagala Rozzol in se tako povzpela na prvo mesto lestvice skupno z Rozzolom. V tej skupini je Primorje zopet izgubilo in tokrat z Opicino Supercaffè. IZIDI SKUPINA A Domio - Muggesana n9:5 Chiarbola - Rosandra n. o. Zaule - Fortitudo n. o. SKUPINA B Stock - Inter 1:1 Esperia Pio XII. - CGS 1:0 Ponziana - Giarizzole 2:1 SKUPINA C Opicina Sup. - Primorje 4:0 Triestina - Rozzol 2:0 Portuale - San Vito 4:0 LESTVICE SKUPINA A Fortitudo 18; Zaule 14; Chiarbola 13; Muggesana 8; Rosandra 7; Breg G; Domio 0. SKUPINA B Ponziana 16; Edera 13; CGS in Esperia Pio XII. 11; Giarizzole 10; Inter Sv. Sergij 6; Stock 0. SKUPINA C Triestina in Rozzol 16; Sistiana 15; Portuale 12; Opicina Super-caffè 9; San Vito 5; Primorje 0. Jolo Brežani so letos prvič uradno nastopili na košarkarskem prvenstvu dečkov. Začetna pot seveda ni bila lahka in doslej so doživeli tri visoke poraze. V sredo pa bodo skušali osvojiti prvi prvenstveni par točk proti ekipi Chiadino. Na sliki Bregovi dečki: Boris Slavec, Rajko Pertot, Robert Barut, Franco Me-neghetti, Klavdij Štrajn in Igor Corbatti. Spodaj: David Čok, Robert Starec, Valter Labiani, Franko Korošec in Igor Pertot liiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKuiiimniiiiiiiiiiiuiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiij RAZGOVOR Z NAJBOLJŠIM JUG0S10VANSKIM KOŠARKARSKIM TRENERJEM Ata Nikolič: «ZLeonardom težave» Ameriški profesionalec z leseno nogo in eden celo brez roke - Globetrotters in dežnik - Jugoslovanske ekipe sploh ne branijo (razen reprezentance) Prvič sem spoznal Ačo Nikoliča leta 1970 med svetovnim prvenstvom v Ljubljani. Nikolič je predaval trenerjem o obrambi. Nekaj priložnostnih besed in spoznanje, da imaš pred seboj velikega košarkarskega strokovnjaka in predvsem velikega človeka. Prejšnjo sredo v Bologni pa sva bila skupaj z Nikoličem preko pet ur, pridružili so se spremljevalci Partizana, beograjski novinarji, kasneje pa še čorkovič, trener Partizana. Da ima Nikolič v Bologni velik ugled, sem se lahko prepričal med tekmo Sinudyne - Partizan, novinarji, veliko število navijačev, trenerji: vsi so spraševali «profesorja» za mnenje o tem srečanju. «Sodnika sta nesramno oškodovala Partizan v prvem polčasu, v drugem delu igre si je sam Partizan zapravil tekmo!» To je dejal Nikolič, ni bilo dvoma, tako je bilo. Med odmorom so se seveda sestavljale skupinice 'ttaVijačev, ki so diskutirali o tekmi in tedaj .si slišal «... profesor pg pravi». Aleksander ,«AiCa» Nikplič je nedvomno v Italiji dosegel to, kar pped njim ni zmogel noben italijanski trener. Z Ignisom je osvojil vse niogoče pokale, s Patriarco iz Pa-dève se je celo uvrstil pri vrhu lestvice. Trenutno pa je z Alcom, k jub slabi kvaliteti igralcev, v fini Ini skupini za državni naslov. Mikolič je predvsem izredno raz-gl :dan. Ni teme (od politike, .mode, socialnih problemov itd.), v ka-teio ne bi znal strokovno in umestno! poseči. In prav zaradi te splošne vizije o vseh problemih se je zn; .1 uspešno vključiti v vsako dru-štv ), v vsak ambient. Pogorel pa je prav tam, kjer bi moral doseči naj /ečje uspehe: v Beogradu pri Crueni zvezdi, kjer so bili notranji spori med Simonovičem, Slavničem in Kapičičem. «Aca» je prvi dvignil Jugoslavijo na evropsko višino, njegovo delo je nato nadaljeval Žeravica, boga- ‘ to dediščino pa je naposled prevzel Novosel. Trojica «velikanov košarke». Žeravica in Novosel pa brez o-klevanja priznata, da je bil prvi njihov in najboljši učitelj prav Nikolič. Zbrani smo v bolonjskem hotelu do pozno v noč. Trener Partizana čorkovič: «Sramota. Borimo se za državni naslov, pa smo v Bologni igrali kot novinci. V obrambi pa smo odpovedali na vsej črti.» Nikolič: «Katera ekipa pa dobro igra v obrambi v Jugoslaviji? Ne poznam ekipe, razen reprezentance.» Ignjatovič (novinar Borbe); «Kako to, da so Bolonjčani navijali za Jugoplastiko?» Nikolič: «Enostavno: hoteli so demoralizirati igralce Partizana. Ko bo Jugoplastika igrala v Bologni, bodo navijali za Partizan.» (Čuden narod, pristavi beograjski novinar). Italijani pa igrajo z Američani... Nikolič: «Res je, to je velika prednost, a je tudi prednost za nas Jugoslovane, ki proti italijanskim ojačenim ekipam lahko bolj motivirano igramo. Briscoli, bivši profesionalec, je branil Dalipagiča. Ali ni to izredno koristna izkušnja za Prajo? ....X Delovno predsedstvo na občnem zboru ŠD Kontovel I Pogled na občinstvo med Kontovelovim občnim zborom Diskusija Poročilom upravnega odbora je sledila izčrpna diskusija, v katero so posegli mnogi prisotni, ki so dali nove predloge in razne pripombe za še večji razvoj ŠD Kontovel. V debato so posegli Mario Danev, Josip Stare, Marjan Pertot, Stojan Lisjak, Rado Menucci, Majevski Riko, Karlo Pertot, Boris Štoka, Giulio Gulič, Starc Marjan, štefi Pertot, Igor Lukša, Henrik Lisjak, Mirko Štoka in Ban Ivan. Vsi so med drugim zaželeli večje sodelovanje staršev pri vodenju društva in pri vzgoji mladine. Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: Ado Ban, Marjan Čuk, Giulio Gulič, Stojan Kafol, Henrik Lisjak, Stojan Lisjak, Igor Lukša, Riko Majovski, Rado Menucci, Marjan Pertot, Cveto Prašelj, Sergij Puntar, Ivo Starc, Marjan Starc, Peter Starc, Boris Štoka, Mirko Štoka, Danilo Ukmar, Valter Ukmar, Gino Verginela, Norci Zavadlav. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: Livio Albi, Ivan Ban in Josip Starc. Občni zbor je zaključil predsednik Stojan Lisjak, ki je poudaril velike naloge, ki jih imajo slovenska športna društva, med njimi seveda ŠD Kontovel, pri vzgoji mladine na splošno in pri utrj'evanju narodne zavesti. Naša društva niso samo športna, je dejal, ampak tudi narodnoobrambna, in to v polnem pomenu besede. P. M. Aca Nikolič, jugoslovanski košarkarski strokovnjak in trenutno trener bolonjskega Alca ................................................. ODBOJKARSKI TURNIR SLOVENSKIH GORIŠKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL «S. Gregorčič» in Trgovska šola trenutno na prvem mestu lestvice Za določitev končnega zmagovalca bodo morali odigrati še eno tekmo V sklopu šolskega športnega društva slovenskih šol v Gorici se te dni odvija odbojkarski turnir med dijaki treh slovenskih višjih in srednjih šol: klasični licej «Primož Trubar», trgovska šola in učiteljišče «Simon Gregorčič». Ta turnir bo služil kot priprava in za sestavo skupne ekipe slovenskih šol, ki bo nastopala na pokrajinskem šolskem odbojkarskem prvenstvu, ki se bo pričelo čez nekaj tednov. Doslej so odigrali le dve tekmi. Učiteljišče «S. Gregorčič» — trgovska šola 2:1 (15:5, 14:16, 16:14) Prva tekma na sporedu je bila med «učiteljiščniki» in «trgovci». Srečanje je bilo borbeno in izenačeno. Le v prvem setu so «trgovci» zaigrali nepovezano in neborbeno, tako da «učiteljiščniki» niso imeli velikih težav, da so osvojili set. V drugem setu so igralci Trgovske šole organizirali svoje vrste in tekma je od tega trenutka dalje postala zanimivejša. Le v zadnjih trenutkih se je set odločil, potem ko so «trgovci» izvedli nekaj lepih akcij. Tretji odločilni set je bil ponovitev drugega. Izenačen in borben do konca. V odločilnih trenutkih pa so bili igralci Učiteljišča tokrat spretnejši in so tako zasluženo zmagali. Trgovska šola — klasični licej «P. Trubar» 2:0 (15:7, 15:13) Drugo srečanje turnirja so osvojili odbojkarji trgovske šole, ki so v samih dveh setih premagali «licejce». «Trgovci» so že v prvem setu pokazali, da tokrat jim zmaga ne bo ušla. Ekipe so nastopile v naslednjih j postavah: i Učiteljišče «S. Gregorčič*: Cotič! M., Gergolet F., Uršič A., Cotič š., ' Devetak T., Černič M., Bagon M., Prelc B., Jarc M., Ožbat A., Zuanič M., Butkovič R. Klasični licej «P. Trubar»: Devetak A., Sirk L, Malič A., Devetak K., Macuzzi S., Jarc D., Nanut K. Trgovska šola: Turri R., Mikluš K., Grilj Ž., Nanut L., Bevčar M., Cotič L, Mučič D., Marušič E. Začasna lestvica «S. Gregorčič» 1 1 0 45 35 2 Trgovska šola 2 1 1 65 65 2 «P. Trubar» 1 0 1 20 30 0 Za zaključek tega šolskega odboj- karskega turnirja slovenskih višjih srednjih šol je potrebno, da se odigra še srečanje med Klasičnim licejem in Učiteljiščem. Srečanje bo prihodnji teden. L K. ■ Pridobitev za jugoslovansko reprezentanco.» Vprašam Nikobča o Američanu Alca Leonardu. Nikolič: «Velik talent, dober košarkar, a z njim smo imeli velike težave. Najprej težave z ameriškim odvetnikom, ki ščiti interese ameriških igralcev v Italiji. Ta odvetnik zasluži bajne vsote na račun teh «ubogih revežev». Léonard ima v ZDA številno družino: sestre, brate, strice: vsi čakajo, da jim brat pošlje denar. Minilo je več mesecev, da smo Leonarda prepričali, da je ostal v jedilnici skupaj z drugimi soigralci. Bil je prepričan, da je v Bologni kot v ZDA: belci sami, črnci osamljeni. Nekajkrat sem celo z njim skušal govoriti o problemu rasizma, socialnih krivic. Preplašen se je oziral okrog, češ kako da kaj takega lahko govoriva. Prav ta strah, socialne krivice, osamljenost so v črncu odvzeli vsako iniciativo pri delu in s tem tudi borbenost, ki je v košarki bistvena komponenta. Lahko je reči, črncem ni do dela ...» Pomožni trener Partizana Todor Lazič: «Teče slaba kri med belimi in črnimi košarkarji v Italiji? Spomnim se, da sta se nekoč Williams (črnec) in Kenney (belec) pretepla do krvi.» Nikolič: «Ni več tega. Tudi v ZDA ni več tega, pa čeprav gre priznati, da je ameriška profesionalna zveza stalno spodbujevala klube, da so valorizirali bele košarkarje. Nakar pa je le obveljal ameriški interes: igral je najboljši.» Spremljevalec Partizana: «Spomnim se, ko smo igrali prijateljsko tekmo z neko ameriško profesionalno ekipo, da je neki črnec imel visoko nogavico. Spraševal sem se, če je to nova moda. Vprašal sem ga, če je tako. Odgovoril mi je, da je košarka zanj kruh in da mora igrati tudi z leseno nogo. Sezul si je nogavico. Imel je leseno nogo. Nekaj neverjetnega!» Nikolič: «Saj veš, da so se Globetrotters potegovali za košarkarja, ki je bil brez ene roke. Sicer pa veš. da so Globetrotters uvrstili v svoj program točko z dežnikom. Ko so ti košarkarji igrali v Beogradu, se je zlila ploha. Tatum je neki gledalki vzel iz rok dežnik in igral kar z dežnikom. Od takrat je ostala točka z dežnikom do sedaj.» Nikoliča je izredno zanimal položaj naše manjšine v Trstu, dejal mi je, da je v vrstah Pallacanestra Trieste opazil nekaj mladih talentov, z veseljem je obdržal kopijo našega časopisa. Nakar je vstopil odbornik Sinu-dyneja in ... skvaril vse. B. Lakovič OBVESTILO SPDT priredi danes, 1. februarja IZLET po delu zamejske planinske vertikale. Odhod ob 9.15 s postaje avtobusa št. 46 (Trg Oberdan) do Zgonika, od koder bo pot vodila čez Veliki vrh in Volnik do Repna. Hoja bo trajala približno 4 ure. 1. ženska odbojkarska divizija: v preteklem kolu je šesterka Kontovela premagala Inter s i:t Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,— din, za zasebnike mesečno 30,— letno 300,— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno - upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Stran S 1. februarja 1976 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska p'' ^ ZTT - Trst SPORT SPORT SPORT OLIMPIJSKE IGRE PO POTOVANJU SKOZI AVSTRIJO Olimpijski ogenj danes v Innsbrucku Siovesen sprejem na Dunaju INNSBRUCK, 31. — V tirolski prestolnici vlada že pravo olimpijsko vzdušje. Z vseh delov sveta se zgrinjajo tekmovalci in spremljevalci, vedno več pa je tudi časnikarjev. Danes je v Innsbrucku zasedal tudi mednarodni olimpijski odbor, ki je razpravljal predvsem o letnih igrah v Montrealu. Potem, ko so včeraj z letalom prepeljali iz Grčije na Dunaj olimpijski ogenj, kjer ga je pričakoval tudi predsednik republike Kirchschlàger, so danes prižgali z njim dve rudarski svetilki in začeli z njim, na strehah dveh avtomobilov, potovanje skozi Avstrijo. Avtomobila z ognjem bosta potovala skozi številne avstrijske kraje in bosta prispela v Innsbruck jutri okrog poldne. Svetilki bodo nato spravili na magistratu, od koder bodo pred začetkom otvoritvene slovesnosti prenesli ogenj na stadion in z njim prižgali veliko žaro, v kateri bo gorel ves čas tekmovanj. NOGOMET V PRVENSTVU D LIGE košev, pri gostih pa je bil to Kovačevič, ki jih je dal 14. V prvenstveni tekmi zahodne skupine prve zvezne košarkarske lige za ženske je zagrebška Industromon-taža premagala, kot gost, ekipo Ježice s 78:75. Ježičanke so se dobro upirale renomiranemu nasprotniku le prvih 15 minut. Najboljša strelka je bila domačinka Stopar z 20 koši, pri gostjah pa je bila najboljša reprezentantka Dušljeta s 16 koši. VATERPOLO V Šibeniku se je začelo tridnevno tekmovanje za pokal Solaris v vaterpolu. Kranjski Triglav, ki tekmuje na tem tekmovanju, je prvo tekmo izgubil s splitskim POŠK s 3:6 in s Kotorjem z 12:4. DVEURN0 ZASLIŠEVANJE RANJENEGA BERT0LIJA Desettisočak načel nova vprašanja v zvezi s spodletelo ugrabitvijo Preiskovalci skušajo ugotoviti morebitne odgovornosti aretiranega pri ugrabitvi Baldassinija Poraz Ponziane Audace — Ponziana 2:1 V prvenstveni anticipirani nogometni tekmi D lige je v Veroni domači Audace premagal Ponziano z izidom 2:1. Srečanje se je odvijalo na težkem igrišču, pred maloštevilnim občinstvom. Domačini, ki so po prvem polčasu vodili z 1:0, so v drugem še podvojili, le 3 minute kasneje pa je Peris (z glavo) znižal izid. Domačini so en gol dosegli z 11-metrovko, sodnik pa je kasneje spregledal povsem očiten penai v korist Tržačanov. KOŠARKA V mladinski košarkarski ligi je Bor premagal Polet z 68:51. Tekmo kadetov Pali. TS — Bor bodo odigrali danes ob 9.30 v športni palači v Trstu. ODBOJKA Poraz Krasa V četrtoligaški odbojkarski tekmi je sinoči Pordenon premagal Kras s 3:1 (6:15, 15:10, 15:11, 15:12). # # * V ženski C ligi včeraj nista igrala ne Bor, ne Breg, ker nasprotnice niso prišle na igrišče. * * * V 1. ŽD je Kontovel odpravil Slogo s 3:1 (15:6, 15:13, 9:15. 15:3). G. F. KOŠARKA Košarkarji ljubljanske Olimpije so predvsem z dobro igro v prvem polčasu premagali skopski Rabotnički z rezultatom 103:76. Ta pomembna zmaga je bila izbojevana že takoj v začetku, ko so Ljubljančani povedli z 22 koši prednosti. V prvem polčasu so vodili z 22 koši in si tako praktično že zagotovili zmago. V 2. delu je bila igra dokaj enakovredna, zasluga za tako igro pa gre predvsem razpoloženemu Križnarju, Gvardjančiču in Volaju ter poškodbi najboljšega skopjanca Georgijev-skega. Najboljši igralec srečanja je bil Križnar, najboljši strelci v tekmi pa so: Volaj, Gvardijančič in Križnar, ki so dali za Olimpijo 19 SMUČANJE Jugoslovanski smučar Dušan Jau-nik je na slalomu v Badkeinkirchnu zasedel 6. mesto z rezultatom 117”92. Zmagal je Johan Kniewasser s časom 106',62. Bruno Parma zopet ni uspel izkoristiti prednosti belih figur, v kvalifikacijskem dvoboju za nastop na medconskem turnirju z Liberzonom. Šesto partijo sta prekinila v položaju, za katerega Parma meni, da je boljši za njega. NOGOMET Nogometaši ljubljanske Olimpije so v okviru svojih priprav letos prvič nastopili na tradicionalnem nogometnem turnirju «Poreške riviere» v Poreču. Prvo tekmo so odigrali s svojim starim znancem Borom (ki pa sedaj igra v drugi zvezni nogometni ligi) ter izgubili z 1:0. Gol za Bor je dosegel šakovič. S tem je Bor postal drugi finalist. Prej si je sodelovanje v finalu že zagotovil zagrebški Dinamo. Olimpija pa igra z domačo ekipo Jadran iz Poreča za tretje mesic. ODBOJKA V derbiju petega kola I. zvezne moške odbojkarske lige sta se v Beogradu sestala domači Partizan in zagrebška Mladost. Partizan je premagal Mladost s 3:2 (15:10, 9:15, 15:8, 12:15, 15:8). V izredno dolgi in naporni tekmi, ki je trajala več kot dve uri in pol so «črno-beli» zelo težko premagali dobro ‘ekipo Mladosti iz Zagreba. NOGOMET Arcamone k Napoliju? NEAPELJ, 31. — Giuseppe Umberto Arcamone je v četrtek igral v vratih Napolija, ki je opravil «interno prijateljsko trening tekmo». Arcamone je dospel v Neapelj s Sivo-rijem, ki je pravi manager za italijanski klub. Arcamone ima 21 let in se je rodil v Italiji. Zadnje čase pa je živel v Argentini, kjer je tudi igral in se je izkazal kot odličen vratar. ATLETIKA MODENA, 31. — Franco Arese je zmagal v teku za nagrado San Ge-miniana. 12,250 km dolgo progo je pretekel v 36'41”4 s p.h. 20,050 km na uro. Odvetnik družine Baldassini, dr. Giannetto Guarducci, med pogovorom z novinarji v bolnišnici Kljub mnogim nejasnostim in še ! pravijo, da mu bodo v začetku ted- Športno uredništvo Primorskega dnevnika in ŠD Polet sporočata, da današnje nagrajevanje v okviru ankete «Športnik leta 1975» na Opčinah ODPADE, zaradi izredno slabega vremena, ki je zajelo naše področje. Novi datum prireditve bodo organizatorji sporočili v prihodnjih dneh. Srečanje med ženskima gibanjema KPI in PSI V prejšnjih dneh je bilo v Vidmu srečanje na deželni ravni med ženskima gibanjema PSI in KPI. na katerem so med drugim obžalovali pomanjkanje kakršnekoli pobude s strani deželne uprave za reševanje kočljivih problemov, ki najbolj tarejo ženske v tem trenutku hude gospodarske krize. Na srečanju so :udi izdelali skupni dokument o vprašanju ženske zaposlitve v deže-i, ki so ga poslali v pretres ženskim gibanjem vseh demokratičnih itrank skupno s pozivom, naj bi priredili srečanje med ženskimi giba-iji teh strank. Iz nekega sreča-vja naj bi izšla spodbuda deželni apravi, ki naj se na nov način lo-,i vprašanja ženske zaposlitve. nerazvozlanim vprašanjem so preiskovalci ki se ukvarjajo s četrtkovim poskusom ugrabitve tržaškega bogataša Roberta Hausbrandta, o-sredotcčili svoje sile nredvsem v rešitev uganke, kakšna je vez med tolpo, ki ji je spodletela ugrabitev tržaškega industrijca ter tisto, ki je novembra lani ugrabila Roberta Baldassinija iz Prata. Element ki je karabinjerje in namestnika državnega pravdmka privedel, da so začeli «tipati» v to smer, je bil bankovec iz vsote, ki jo je odvetnik družine Baldassini izročil banditom kot odškodnino za izpustitev, do katere pa še ni prišlo. Ta 10-tisoč lirski bankovec so preiskovalci našli pri 38-letnem Robertu Bertoliju, ki so ga aretirali po neuspelem poskusu ugrabitve in ki še vedno leži močno zastražen v sobi št. 4 v drugem nadstropju tržaške bolnišnice. Osrednji dogodek včerajšnjega dne je bilo dveurno zasliševanje ranjenega Bertolija. Ta se baje obnaša precej umirjeno, skoraj indiferentno, tehta svoje izjave, večkrat se spušča v fantastične pripovedi, ki se zdijo sad njegove bujne domišljije, a ki obenem dokazujejo o-kretnost rutiniranega znanca policije. V prvi vrsti je seveda poskus prepoznanja Bertolijevega glasu, ki ga je opravil odvetnik Baldassinije-ve družine, Giannetto Guarducci. I-zid poskusa ni znan, kaže pa, da odvetnik ni prepoznal glasu Benečana za tistega, ki je pripadal banditu, kateremu je v bližini Cecine (Livorno) 22. novembra ponoči izročil 700 milijonov lir (500 milijonov v bankovcih po 10.000, ostalo v «debelejših» bankovcih). Bertolija so zaslišali tudi državni pravdnik iz Prata dr. De Biase, karabinjerski major iz Firenc dr. Leo-pizi, šef letečega oddelka iz Firenc dr. Grassi, odvetnik iz Prata Capelli, namestnik državnega pravdnika iz Trsta dr. Coassin in karabinjerski poveljnik iz Trsta polk. Forcella. Tudi izidi teh zasliševanj so pod preiskovalno tajnostjo. De Blase, ki preiskuje o možnih povezavah tržaškega poskusa ugrabitve z ugrabitvijo Baldassinija, o katerem že več kot dva meseca ni več nobenega glasu, je izjavil, da so pogovori dali «neki določen rezultat». Težko je seveda ugibati, če gre za razjasnitev zadeve. Sedaj bodo morali preiskovalci natančno preveriti vse Ber-tolijeve izjave, kajti aretiranec med drugim trdi, da je desettisočak dobil v banki v Lidu. Na vsak način pa je mozaik spodletele ugrabitve Hausbrandta, ki je takoj po dogodku odpotoval v tujino zaradi svojih poslov, zelo nepopoln in nejasen. Kje so na primer ostali člani tolpe? Koliko jih je? Kaj se je v resnici dogajalo okrog miramar-ske vile, ko je karabinjer ranil Bertolija v nogo? Kakšna je vloga teh zlikovcev, če so jo sploh imeli pri ostalih ugrabitvah? Medtem se stanje Bertolija, ki si je za odvetnika izbral dr. Borgata iz Benetk, izboljšuje in zdravniki • V četrtek ob 17.45 bodo v Časnikarskem krožku predstavili knjigo Piera Pietrija in Giuseppeja Alagni-ja «La vagotomia oggi». Predstavitve, katero je organiziralo združenje julijskih kronistov, se bosta, poleg avtorjev, udeležila tudi prof. Loris Pre-muda in Luciano Campanacci. na operirali nogo. Kar se tiče preiskave na njegovem domu, pravijo, da so tam našli precejšnjo vsoto denarja — govori se o nekaj milijonih. Cenejši bencin za turiste v SFRJ Jugoslovanska vlada se je odločila z namenom, da bi privabila čim več turistov iz tujine, znižati ceno bencina. Seveda, samo za turiste s tujo evidenčno tablico. Na razpolago bodo posebni bencinski boni. Nova «turistična» cena bencina še ni znana. Zadnji dan januarja (Nadaljevanje z 2. strani) moč orožniki, ki so s svojimi vozili prevažali otroke od Domja do Ric-manj in od Doline do Prebenega, Mačkolj in Boršta. Avtobusi Acegata so imeli pone-kljub verigam velike težave. kod Zato so nekateri zaključili s prevozi bolj zgodaj, nekateri pa so opravljali krajše proge. Avtobus, ki vozi na Katinaro, je zaključil z vožnjami ob 21. uri, tisti, ki pelje po Ul. Cantò, pa celo še nekaj prej. Podobno je bilo tudi z mnogimi drugimi. O-penski tramvaj je zadnjo vožnjo o-pravil ob 15. uri, nakar je zaradi poledenelih tračnic začel voziti na Opčine avtobus. Cestna služba ANAS je po mnogih cestah trosila sol in droben gramoz, vendar je bilo večkrat vse zaman. Z onstran meje poročajo, da so nekatere ceste izredno nevarne in nepriporočljive. Popolnoma neprevozna je cesta Podgrad — Ilirska Bistrica. Nevarne so ceste Kozina — Reka, Kozina — Senožeče in Kozina — Koper. V glavnem so potrebne verige ali zimske gume. Pri Senožečah in Razdrtem je snega veliko in cesta je nevarno poledenela. La Termoelettnca ŠVEDSKO ELEKTRIČNO GRETJE Vse najboljše originalne jirme po neprekosljivih cenah. TRST - Ul. S. GIACOMO IN MONTE, 1 TEL. 744600 Tudi v Vipavski dolini ni stanje cest najboljše. Asfalt sicer hitro posipavajo ter plužijo sneg, kaže pa, da bo ta še padal in zato je vprašanje, če se splača po teh cestah. CERTINAO/ DS ŠE NIKOLI NI BILA TOČNOST TAKO DOBRO ZAVAROVANA EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK MALALAN URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST BOGATA IZBIRA UR - SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE Servis in rezervni deli po znižanih cenah RENAULT g SIUMNO FRISDBIS C. TRST ROTONDA DEL BOSCHETTO 3/1 tel.: 733940 763778 OB SOBOTAH SAMO ZA REZERVNE DELE OD 8.30 DO 12.30 šotori za taborjenje Zanke za priključek prikolic Potrebščine za prikolice ZA VAŠO POROKO... «FOTOGRAFIA» EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Ori ani 2 (Barriera) TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi inozemstvo sveže pražena kava = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše 'ffiemtaM PRIMO ROVIS Odvetnik Padovani, državni pravdnik iz Prata Di Biase, namestnik državnega pravdnika iz Trsta Coassin in karabinjerski poveljnik Forcella pred zasliševanjem Bertolija v tržaški bolnišnici 1 PRAŽARNAtUL PIGAFETTA 6/1 - Tel. 620.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210 DEGUSTACIJA! TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni. 793.735 - 750.575 Mali oglasi iLTTROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v UL Rittmayer 4/a. VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. UL Salici 1. tel 211-489. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 - Videm: odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 65-923. «128» ’70 ”73; 850 Coupé ’71, 500 L '70 '72; Mini '70 '72; Escori 1100 '71; 850 S. 1000 '72; 124 S. '70; 128 X 1/9 '73; 124 '70; Capri 1700 ’70; 1750 '71; Simca '67; 132 1600 avtomatični '75. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO, Ul. Giulia 10. Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje. TRGOVINA Pertot, Ul. Ginnastica 22, išče prodajalko trikotaže. £ ■ moquette ■ o o. IO *lita'p'ast Trg Ospedale 7 ■ preproge ■ N o NC ■■■ < Ol < Ol r* Ol KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 ■ sprejema hranilne vloge in ■ nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Urnik: 8.30 - 12.30 16.00 — 17.00 Ob sobotah zaprto NOV TAUNUS1976 bomo predstavili 14. februarja v prostorih: NUOVA CONCESSIONARIA Ulica Caboto 24 vse informacije o novem modelu . tel. 826-181 VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA SPALNICE SPREJEMNICE KUHINJE VHODI Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo - Izbrani artikli ZA SERVIS IN GARANCIJO UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah DNEVNE SOBE EDI MOBILI UL. G. Dl VITTORIO, 12/1 TRST - TEL. 813301 ENOBARVNI JAQUARD FANTAZIJA TISKANINE IZ: TREVIRA 2000 VOLNE BOMBAŽA MEŠANIH PREDIV MESEC PRODAJE OSTANKOV od 3. do 29. februarja TRST Viale XX Settembre, 16 - Tel. 73.02.98