poštnina plačana na pošti Slovenske Konjice
Šentjurska
predvolilna
scena
Kako poceni
premagati
zimo?
Odkritje
preslikave
ozvezdja
5
OBČINA ŠENTJUR
VARNOST DOMA JE SKRIVNOST SRCA V PRISRČNEM ZAVETJU NAŠE SREČE, KI JI REČEMO LEPOTA ŽIVLJENJA.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2010.
ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI.
Mag. Štefan Tisel, župan
1 nrr'
e
■H
Naš december
Pravljični prazniki, reke lepih besed in želja, pentljasta darila, pisane lučke, nepopisen živžav v svetiščih potrošniškega človeštva - trgovinah, v razkošnih svetlobnih snopih razkazujoča se mogočna javna in cerkvena središča .... v vsem tem blišču pa iščoči človek, nerešljivo zapleten v neobvladljivo dinamiko decembrske hipokrizije, praviloma notranje izpraznjen, odtujen in prej nezadovoljen kot srečen. Ves ta sklop dejanj in čustev pa kot nežna koprena upanja prekrivajo neminljive melodije sreče in upanja, kot je Sveta noč, pa do solz ganljiva jaslična zgodba Odrešenikovega rojstva, tudi polnočnica, pa čeprav je slednja že zdavnaj postala bolj del bučnega tržnega spektakla kot priložnost za notranjo umiritev. Kot nekakšen višek tako imenovanega čarobnega decembra ob polnočnem vstopu v novo leto izbruhne »ruska fronta«: rakete, ki frčijo v nebo z vseh koncev in krajev, eksplozije, da se strupene meglice še naslednje jutro valjajo po vsej deželi. Od daleč razkošna pirotehnika res pričara vzdušje neizmernega veselja, toda ta radost se na intimni ravni skrči na mrzlično prižiganje kasetnih raket, katerih bleščava naj preglasi podobno sosedovo »akcijo« ter nas vsaj navidezno vključi v vesoljno srečo.
December, najbolj mračen in najbolj prazničen mesec leta, se s svojimi iluzijami zapleta v nerešljiva nasprotja človekovega premagovanja eksistenčnih stisk.
Kaj me pravzaprav sploh moti?
Če odmislim povsem osebne travme, med drugim tudi to, da pišem iz bolniške postelje, pravzaprav nič posebno v nebo vpijočega. Na globalni ravni na primer razočaranje nad klimatsko konferenco v Kopenhagnu, kjer se človeštvo očitno niti približno
ni uspelo sporazumeti, kako ustaviti umiranje planeta Zemlje, da ni oblasti na zemeljski obli, ki bi se bila pripravljena resno pogovarjati o ničelni .stopnji gospodarske in populacijske rasti, verjetno tudi o slovesu od nafte, avtomobila ... Na ravni države Slovenije, s katero se še vedno identificiram, se obremenjujem z rastočo dezintegracijo družbe, socialnim razlikovanjem, nesramežljivo požrešnostjo mnogih menedžerjev ..., pa tudi z nedokončano zgodbo o Patrii, da o nesrečnem predsedniku Turku in njegovem katastrofalnem odlikovanju zadnjega šefa bivše tajne policije niti ne govorim. Turka kot svojega predsednika sem že do sedaj sprejemal z veliko težavo, zdaj pa se mi je dokončno uprl.
Na občinski ravni ni veliko novega. Naša občinska oblast je navzven všečna, imamo priljubljenega župana, ki ga tudi sam veliko bolj cenim, od kar je javno povedal, da je to njegov zadnji mandat. Tudi on ve, da šentjurska politika potrebuje temeljito prenovo, začenši pri njem in naših strankah ter njihovi brutalni partitokraciji. Namesto, da bi bile stranke garant participativne demokracije, so le še nekakšen stroj za »proizvodnjo interesnih podžupanov«. Pri čemer sploh ne izključujem do nedavna še moje SDS. Če se bo šentjurska civilna družba na naših naslednjih občinskih volitvah organizirala v obliki nestrankarske liste, lahko računa na moj glas.
Tako, za predpraznično številko ŠN je več kot dovolj. Če se boste v tem »blaženem« času kdaj mimogrede »spotaknili« ob moje pomisleke in jim dodali svoj prav, bi kateri od naslednjih prazničnih decembrov utegnil biti tudi drugačen.
Srečno.
F. Kovač
Naša občinska oblast je navzven všečna, imamo priljubljenega župana, ki ga tudi sam veliko bolj cenim, od kar je javno povedal, da je to njegov zadnji mandat. Tudi on ve, da šentjurska politika potrebuje temeljito prenovo.
Mesečnik Šentjurske novice izdaja Šentjurske novice, d.o.o., Dušana Kvedra 11, Šentjur Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač Lektoriranje: Eva Kovač Postavitev in oblikovanje: Jure Godler Naslovnica: foto Eva Kovač Tisk:
Tiskarna Petrič, Slovenske Konjice 8,5% DDV je vračunan v ceno Naslov uredništva: Dušana Kvedra 11, pp 43, 3230 Senjur Telefon: 03 574 15 00 E-pošta:
sentjurske.novice@siol.net Transakcijski račun: 06000-0105036264 Naklada: 1000 kom Naslednja številka: 20.januar 2010 20. januar 201 OČasop/sje vpisan v evidenco javnih glasil,ki jo vodi Urad za informiranje, pod zaporedno številko 1056.
ŠTEFAN TISEL, ŽUPAN IN POSLANEC
»Nimam se za Gandhija«
Štefan Tisel še odlaša z odločitvijo o tretji kandidaturi za šentjurskega župana. Tudi po tem intervjuju odgovor ne bo nič bolj jasen, je pa župan, poslanec in zdravnik v eni osebi podal nekaj zanimivih odgovorov, ki marsikaj povedo med vrsticami. Tudi o tem, koliko je v Tislu res duha indijskega voditelja Gandhija, za katerega ga je na šentjurskih geografskih širinah pred časom »okronal« njegov strankarski šef Jože Korže.
Boste jeseni 2010 še tretjič kandidirali za župana občine Šentjur?
Načeloma naj bi bila dva mandata dovolj. Vse je odvisno od ponudbe in povpraševanja, od sodelavcev in nenazadnje tudi od moje stranke SDS.
Kdo bi vas lahko nadomestil? Še velja vaše povabilo Jožetu Palčniku?
V sedmih letih sem doživel veliko lepega. Veliko je bilo sodelovanja tako z zaposlenimi na občini, s krajevnimi skupnostmi in z občani. Pripravljen sem še sodelovati. Županstvo pa bi lahko prevzel kdo drug, tudi Jože Palčnik ali Jože Korže. Ko je sestavljena dobra ekipa in delo rodi uspehe, je škoda vodenje občine prepustiti slučajnemu povzpetniku, ki je do sedaj na primer samo škodil občini.
Če boste kandidirali oziroma o kandidaturi razmišljate: boste samo kandidat svoje stranke SDS ali si želite širše koalicije?
Vedno sem želel sodelovati z vsemi, ki si to želijo. Večinoma je to uspevalo. Če bo stranka SDS želela, da še kandidiram, bo tudi dovolila, da se sestavi takšna koalicija, ki bo imela večino v občinskem svetu.
Je realna »desna« koalicija SDS, SLS, NSi?
Mislim, da je možna tudi desna koalicija SDS, SLS in NSi. Nikogar, ki je pripravljen konstruktivno delati, ne izključujem.
Ste pripravljeni še naprej sodelovati z LDS in Jožetom Artnakom?
Kot sem že omenil, nikogar ne izključujem. Vsak lahko doprinese veliko dobrega. Nekateri so včasih težavni. Na koncu pa je rezultat le pozitiven.
Ste pripravljeni še naprej sodelovati z SD Florjana Cveta Erjavca?
Tudi s stranko SD in Florjanom Cvetom Erjavcem bi še sodeloval. Kar se dogovorimo, to drži. Čeprav ima v občinskem svetu samo dva svetnika, sta včasih tudi dva glasova zelo pomembna.
Kakšna je trenutna zadolženost Občine Šentjur?
Trenutna zadolženost občine znaša 4,3 milijonov evrov. To pomeni povprečje oziroma sredino med občinami, če izračunamo, da znaša dolg na občana 226 evrov. Letni obrok za odplačevanje kreditov znaša 308 tisoč evrov, in to je glavnica in obresti. Glede na zaključni račun proračuna v letu 2008 pa bi lahko letni obrok znašal 900 tisoč evrov. V letošnjem letu se nismo zadolževali. Reprogramirali bomo kratkoročno posojilo iz leta 2008 v dolgoročnega.
Po zadolženosti pa smo vendarle v vrhu slovenskih občin, 30. junija smo bili na absolutnem 15. mestu.
Glejte, Občina Šentjur je po številu prebivalcev šestnajsta med 210 občinami in če je bila petnajsta po absolutni vrednosti zadolžitve, pomeni to točno povprečje oziroma zlato sredino. Moram pa poudariti, da so številne občine relativno mnogo bolj zadolžene. Povedal bi še to, da smo se zadolževali za projekte, ki so dolgotrajne dobrine, kot so ceste, šole, čistilna naprava. Obenem so to projekti, za katere smo pridobili nepovratna sredstva in je občina svoj obvezni delež plačala s kreditom. Sicer teh objektov ne bi bilo.
Kateri so največji uspehi tega mandata?
Pripravljen sem še sodelovati. Županstvo pa bi lahko prevzel kdo drug, tudi Jože Palčnik ali Jože Korže.
Nova osnovna šola s telovadnico, vrtcem in zunanjim igriščem na Ponikvi, Centralna čistilna naprava Šentjur, obnovljene lokalne ceste, prizidek k šoli na Blagovni, obnova telovadnice pri osnovni šoli Franja Malgaja, urejanje Zgornjega trga z Muzejem Rifniški zakladi in prostori Razvojne agencije ter nenazadnje številne modernizacije cest po krajevnih skupnostih, ki so nastale z dobrim sodelovanjem med občani, KS in občino.
Katere so največje napake zadnjega mandata?
Večjih napak ni bilo. V letu 2008 smo imeli kratkoročni kredit, ki ga do konca leta nismo uspeli vrniti. Čeprav smo imeli že sklenjene pogodbe za prodajo zemljišč, do realizacije ni prišlo zaradi znanih razlogov recesije in gospodarske krize. Kupci niso dobili kreditov in pogodbe niso bile realizirane. Tako smo morali kratkoročni kredit prenesti preko novega leta in ga v letu 2009 reprogramirati. Podobne težave so doletele tudi druge občine.
Kakšni so odnosi med podžupani Koržetom, Artnakom in Erjavcem?
Odnosi med podžupani so korektni. Vsak je zadolžen za svoje področje in delo dobro opravljajo. Korže skrbi za krajevne skupnosti in na njegovo pobudo je občinski svet sprejel proračunsko postavko za modernizacijo javnih poti in nekategoriziranih cest, v višini po 200 tisoč evrov v letu 2009 in v letu 2010. Artnak se ukvarja z lokalnimi cestami in tudi z občinskim prostorskim načrtom ter umeščanjem navezovalne ceste v prostor. Erjavec sodeluje na družbenih dejavnostih. Pomagal je pridobiti interventna sredstva za zamenjavo salonitne strehe na telovadnici v Šentjurju.
Kako po enem letu odgovorne funkcije poslanca to delo združujete z županovanjem in zdravniškim delom? Se pojavljajo kakšne težave? Funkcija poslanca je poklicna, zato sem zaposlen v Državnem zboru. Sodelujem v treh odborih. V bolnišnici opravljam 20 odstotkov rednega dela, kar mi dovoljuje zakon in tudi potrebujem to za ohranjanje licence. Na občini sem skoraj vsak dan, vsaj zjutraj ob sedmih, pogosto pa tudi popoldne, tudi ob koncu tedna je veliko obveznosti. Rad poudarim, da se da z dobrim urnikom in odličnimi sodelavci na vseh treh področjih tudi veliko postoriti.
Zakaj ste glasovali proti nezdružljivosti funkcije župana in poslanca?
Župani v parlament prinašamo vprašanja in odgovore, ki se nanašajo zlasti na podeželje in periferijo, sicer bi bila centralizacija še hujša. Ko bo državni svet sestavljen v lokalnem interesu in bodo uvedene pokrajine, ne bo potrebe, da bi bili župani tudi poslanci.
Vaš strankarski šef Jože Korže je v intervjuju za ŠN dejal, da ste »šentjurski Gandhi: vse ima rad, nikogar ne favorizira«. Se tudi sami kdaj počutite kot veliki Gandhi?
Sam se nimam za Gandhija, še manj pa za velikega. Rad pa pomagam ljudem, da uspejo uresničiti svoje želje, potrebe in uveljaviti sposobnosti. To mi je v veselje in z dobrimi sodelavci mi to uspeva.	L.H.
______ŠENTJURSKE DILEME 2010__
Tisel da ali Tisel ne -to je zdaj vprašanje ...
Seveda si z lokalnimi volitvami večina občank in občanov ne beli glave. Še posebej ne v tem prazničnem času. No, zagotovo pa so med kupovanjem daril in izbiranjem božičnega drevesca politično aktivni predsedniki šentjurskih političnih strank. Vsaj nekateri. Novega župana in občinske svetnike bomo volili jeseni 2010, kar pomeni, da se lokalni politični matadorji že pripravljajo, analizirajo trenutno stanje, »podtalno« mešajo politične karte ... Povprašali smo tri šentjurske podžupane in še nekatere strankarske voditelje, kako se pripravljajo na volitve. Zdi se, da se vse vrti okoli odločitve Štefana Tisla, ali se bo še tretjič potegoval za župansko funkcijo. Informacije so si nasprotujoče, zagotovo pa bo imel zadnjo besedo Tisel sam, ki seje tudi diplomatsko izognil odgovoru. Svojo kandidaturo je postavil v zanimive tržne okvire: »Vse je odvisno od ponudbe in povpraševanja.«
Pravzaprav je Tisel s tem odgovorom nastavil najboljše zrcalo tudi šentjurski politični realnosti: pomembni so interesi, interesi in še enkrat interesi. Vse ostalo so kozmetični dodatki. Treba je torej znati tako kupiti kot se prodati. Politična trgovina je torej tista, ki interese uravnava, seveda pa v pravo politično zagonetko sodijo tudi zakulisni spori, takšna in drugačna merjenja moči. Pri tem seveda aktualna Tislova ekipa nikakor ni brezmadežna.
Podžupanski razkol
Znano je, da odnosi med podžupani, pravzaprav podžupanoma, že nekaj časa niso najboljši. V laseh sta si oba podžupanska Jožeta, Korže in Artnak. Medtem pričakovano najnovejši podžupan Erjavec dogajanje pragmatično spremlja z distance, o aktivnostih in delu pooblaščenca Alojza Recka (Desus) pa javno tako ni znanega veliko. Podžupanska Jožeta sta politične krampe in lopate prekrižala tudi v tokratnem pogovoru za Šentjurske novice. »Kot podžupan si očitam, da se ob imenovanju Jožeta Artnaka za drugega podžupana nismo bolj dosledno dogovorili o načinu in pogojih sodelovanja. Nedoslednost v sodelovanju se v zadnjem času vse bolj odraža tudi v občinskem svetu,« je kot največjo (in zanimivo, tudi edino) napako zadnjega mandata izpostavil Jože Korže (SDS).
Da v odnosih v ožjem vodstvu šentjurske občine ni vse v najlepšem redu, potrjujejo tudi besede Jožeta Artnaka (LDS), ki pravi, da je bil prvi del zadnjega Tislovega mandata zaradi timskega dela dober: »Skozi celoten mandat sem si prizadeval držati pokonci tedensko koordinacijo vodstva občine. Sčasoma je začel Tisel vse bolj solirati. Koordinacije so bile opuščene, vpliv nad županom so dobili pogledi posameznih uradnikov in politikov s premalo vizije, dolg se je enormno povečal, odloča se preveč po dnevnem navdihu, brez jasne vizije in strategije ter vpliva tistih, ki smo bili legalno izvoljeni od ljudi.«
Bolj diplomatski je Florjan Cveto Erjavec
(SD), ki je podžupan (za področje družbenih dejavnosti) postal šele pred dobrim letom. Pravi, da zato, ker ne želijo biti v opoziciji in le kritizirati, poleg tega pa je SD prevzela vodenje slovenske vlade. »Smo zadovoljni, saj smo delali dobro in bili pri tem uspešni na več za občino pomembnih področjih. Problem pa je realizacija zastavljenega programa pri izgradnji
Kulturnega centra Šentjur, kjer bomo vztrajali, da se še v letu 2010 pridobi gradbeno dovoljenje. Glede na to, da imamo kot vladna stranka bolj odprta vrata v Ljubljani, smo organizirali več sestankov z ministri, ki so prinesli konkretne učinke: na šolskem ministrstvu smo posredovali pri pridobivanju dodatnih sredstev za obnovo telovadnice OŠ Franja Malgaja, v zaključni fazi so dogovori o brezplačnem prenosu nekdanjega premoženja Kmetijske šole v upravljanje Šolskemu centru Šentjur.«
Artnak in Korže »asfaltirata« vsak svoj mandat
Če sta Artnak in Korže sicer sprta, pa se vendarle strinjata, da sta vsak posebej zaslužna za veliko občinskih projektov. Predsednik LDS poudarja velik napredek na področju izgradnje lokalnih cest: »To sem prevzel, ker se mi je zdela ta problematika najbolj pereča. V vsej občini smo že zgradili in popravili veliko prepotrebnih lokalnih cest in tudi v naprej bo tako. Zastavljen program, ki sem si ga zadal ob nastopu funkcije, bo realiziran v tekočem mandatu. Predvsem zato, ker sem vpeljal potrebne ukrepe, da sedaj gradimo ceste veliko ceneje, kot je bila to praksa pred tem. Počasneje, kot je bil zastavljen cilj in kljub mojim zelo velikim prizadevanjem, poteka umeščanje navezovalne ceste Dramlje -Šentjur med Trnovcem in Črnolico v prostor, pa tudi priprava prostorskih planov, ker so bile za to določene objektivne ovire. Država je vzpostavila preveč toge, pogosto povsem nerazumne in neživljenjske administrativne ovire.
S cestami uspeh iztekajočega se mandata »asfaltira« tudi Korže. »Župan je sprejel moj predlog, da se v proračunu nameni 200.000 evrov za sanacijo in modernizacijo javnih poti in nekategoriziranih cest. Do konca letošnjega leta je bilo realiziranih 70 odstotkov obnove cest po razpisu. Vse skupaj bo modernizirano okoli 10 kilometrov cest. Ko sem bil v začetku mandata imenovan za podžupana, smo oblikovali program investicijskega vzdrževanja lokalnih cest, ki se izvaja po takrat začrtani dinamiki. Vsekakor je velik uspeh izgradnja OŠ Ponikva z vso pripadajočo športno infrastrukturo. Sam sem veliko prispeval, da se je šola zgradila v času vlade Janeza Janše. Če se to ne bi zgodilo takrat, bi danes verjetno na Ponikvi še stala stara šola. V zadovoljstvo si štejem, da me občani poznajo kot podžupana in človeka na sploh, na katerega se lahko obrnejo s problemi,
I
Tisla so na lokalnih volitvah 2006 podprli Florjan Cveto Erjavec (SD), Jože Artnak (LDS), Janko Cerkvenik (NSi) in tudi lokalni odbor Desus. Za Artnaka je Tisel končana zgodba, Cerkvenikova NSi Tisla v prvem krogu ne namerava podpreti. SD in Desus sta neznanki.
ki se nanašajo na življenje in delo v naši občini. Največkrat so to še vedno problemi s cestami, ki niso odmerjene ali lastniško rešene.«
Relativnosti zadolževanja
Po podatkih ministrstva za finance s 30. junija 2009 smo 15. najbolj zadolžena občina v Sloveniji, dolg občine Šentjur tako znaša malo manj kot 4,3 milijona evrov. »Kar tako govoriti o nekih lestvicah zadolženosti ni smiselno, če se ne pogleda zadolženost glede na letni proračun Občine. Razne primerjave pa so bolj stvar takih in drugačnih interpretacij. Okoli mesta zadolžitve je tudi mesto občine po številu prebivalcev v Sloveniji,« pomisleke zavrača Korže, ki v zadolženosti ne vidi nobene katastrofe: »Strokovne analize so pokazale, da ima Občina v zadolževanju še precej manevrskega prostora. To so uvideli tudi najhujši kritiki proračuna (Diaci, Polnar), zadolževanja in dela celotnega vodstva Občine. V tem mandatu se je pridobilo veliko sredstev iz evropskih skladov. Vsi ti projekti zahtevajo vnaprejšnje financiranje. Tako je logično, da se Občina zadolži, saj drugače ne more servisirati evropskih projektov in projektov iz drugih skladov.«
Popolnoma nasprotnega mnenja je podžupan Artnak, ki slabo leto pred volitvami očitno že zavzema opozicijsko držo in ne skopari s kritikami. »Vizionarsko bi bilo, če bi se zadolžili za projekte, ki bi se finančno povrnili, in to z obrestmi. Preveč se je iskalo lastne finančne vire za zadovoljitev potreb in tako zadolževalo občino, premalo pa je bilo narejenega pri brzdanju stroškov izvedbe projektov in partnerstvu. Zadolžitev bo hudo breme za naslednje mandate. Krilatica, da bomo namesto župana potrebovali sanatorja, je zelo žalostna in zaskrbljujoča metafora in napoved.«
Tretji podžupan Erjavec je tudi pri vprašanju zadolženosti zadržan: »Tudi mi si želimo, da zadolženosti ne bi bilo ali da bi bila manjša. Žal se temu ni bilo mogoče izogniti, saj smo se v občinskem svetu zavestno odločili za investicije, katerih realizacija brez zadolževanja ni bila mogoča. Tu pa so še projekti, ki so se financirali iz sredstev EU, občina pa je bila dolžna zagotoviti zahtevani delež lastnih sredstev, vse to pa bi še bolj osiromašilo občinski proračun, če ne bi izkoristili možnosti kratkoročnih zadolžitev.«
Kako je delal župan?
Podžupani so razdeljeni tudi pri oceni iztekajočega se Tislovega mandata. Izzvali smo jih, da naj ocenijo njegovo trojno funkcijo (župan, poslanec, zdravnik) in jih povprašali, ali morda zaradi njegove preobremenjenosti trpi delo na občini. Jože Artnak: »Se strinjam, da delo na občini trpi. Še bolj zato, ker je pri odločitvi za vse tri funkcije imel nesrečno roko pri izbiri stranke, za katero je kandidiral za poslanca. Politična opcija, katere član je, je na nivoju države v opoziciji in to ni prednost za njega in občino. Drugič pa,
ker je njegova vloga poslanca v državnem zboru žal zelo zožena, pretežno le na strogo prisotnost na sejah in glasovanje, kot je prej dogovorjeno drugje. Za intelektualca in svobodnega človeka mora biti odvzem take svobode zelo krut.«
V	območni organizaciji SD Šentjur so še vedno prepričani, da bi občino Šentjur moral voditi profesionalni župan. »Po drugi strani pa je tudi res, da je župan Tisel znal organizirati delo tako, da njegova sicer fizična odsotnost bistveno ne vpliva na vodenje občine in delo občinske uprave. Če bi podal malo pragmatično oceno, bi lahko rekel, da fizična prisotnost ni vse, nekdo lahko sedi vse dni v pisarni, pa ni nobene koristi. Če pa bo v prihodnosti politična volja dovolj enotna, bomo v SD podprli profesionalizacijo funkcije župana.«
Jože Korže vidi kot največjo slabost trojne Tislove funkcije njegovo odstotnost z občine, ki se pozna pri komunikaciji z občani. »Občani si želijo več neposrednih stikov z županom. Določene naloge smo prevzeli podžupani, ki dobro sodelujemo na eni strani z županom in na drugi strani z občinsko upravo. Le ta dela dobro, saj vsak posamezni zaposleni ve, kaj so njegove naloge in pristojnosti. Kritika leti s strani tistih, ki jih grize tipična slovenska »faušija«. Po mojem mnenju razvoj občine v Tistovem mandatu in tudi prejšnjem pove vse. V Ljubljani mi kolegi državni svetniki, ki poznajo Šentjur nekoč in danes, povedo, da je šel razvoj šentjurske občine v zadnjih letih strmo navzgor,« pravi Korže, ki vsaj uradno še ne ve, ali se bo član njegovo stranke SDS jeseni 2010 še tretjič potegoval za župana.
Tislov trikratni ne?!
Štefan Tisel je že v intervjuju za ŠN pred letom dni dejal, da se nagiba k odločitvi, da ne bo še tretjič kandidiral za župana in da bi kot svojega naslednika najraje videl direktorja občinske uprave Jožeta Palčnika. Ta je takšno možnost zanikal, v zadnjem letu pa Tisel še naprej skriva svoje namere. Tudi v aktualnih izjavah za ŠN se ni opredelil in svojo odločitev pušča v zraku. Zdi se, da so vsaj nekoliko zmedeni tudi njegovi politični partnerji. Predsednik Tislove stranke in podžupan Jože Korže je pri konkretnem vprašanju o Tislovi županski kandidaturi presenetljivo diplomatski in birokratski: »Kandidatura na volitvah je najprej stvar vsakega posameznika. V kolikor se bo Tisel odločil za ponovno kandidaturo, ga bomo vsekakor evidentirali kot možnega kandidata. Podprli ga bomo kot člana naše stranke.
V	primeru, da se bo odločil drugače, bomo v stranki SDS evidentirali drugega kandidata.«
Iz odgovora bi lahko sklepali, da se v šentjurski SDS kaj prida ne obremenjujejo s Tislovo odločitvijo, vendar temu seveda ni tako. Tisel se bo kot član stranke zagotovo moral podrediti tudi volji vodstva SDS, ki ima ob dejstvu, da je predsednik Korže težko izvoljiv, bolj malo pravih adutov v rokah. Je pa zanimiv Tislov odgovor, da bo njegova odločitev o kandidaturi odvisna od ponudbe in povpraševanja, od sodelavcev in nenazadnje tudi
-Na zadnjih županskih volitvah je Tislu nasproti stal tabor na čelu z Markom Diacijem (SMS), Janezom Čoklom (SLS) in Jožetom Koržetom (SDS). Slednji se je po ostri kampanji Tislu še najbolj približal, vendar je Tisel slavil že v prvem krogu. Nasprotnika leta 2006 sta danes največja politična zaveznika.
od stranke SDS. Skratka, očitno bo šlo za »klasično«, na začetku omenjeno politično trgovino.
Je pa zanimivo, da ima veliko bolj konkretne informacije o tretji Tislovi kandidaturi podžupan Jože Artnak, ki velja za enega »režiserjev« Tislovega vstopa v lokalno politiko leta 2002: »Že trikrat mi je osebno povedal, da ne namerava več kandidirati za župana. Tako odločitev obžalujem, ker je s tem postalo nekredibilno, kar govori o dobri formi in zastavljenih stvareh v občini. Poleg tega je naloga vsakega dobrega vodje, da pripravi svojega namestnika in to sočasno sporoči. Zaradi tega on ni več predmet našega razmišljanja v zvezi z volitvami.«
Artnak bi kandidiral
Jože Artnak in njegova LDS se pravzaprav že pripravljata na volitve. Štefan Tisel je zanje končana zgodba. »Stranka daje prednost HHMfK temu, da se kandidira dober skupni kandidat, če bi ta bil. V nasprotnem bomo vsekakor kandidirali sami. Za to je bilo nominiranih več imen,« pravi Artnak, ki se je v zadnjem času I ponovno močno angažiral tudi na ne nujno političnih področjih. Obnovil je strankarski podmladek, preko svojega starega prijatelja Slavka Gabra vodi iniciativo za ustanovitev šentjurske časovne banke (ideja o brezplačni izmenjavi del in uslug), nenazadnje se je angažiral tudi na spletnem omrežju Facebook (tam je aktiven tudi Erjavec). Ker pri starih političnih mačkih ni slučajev, smo ga vprašali, ali ima županske ambicije tudi sam. »Ljudje me veliko nagovarjajo, naj kandidiram. Priznam, imam tudi te ambicije. Za končno odločitev pa morajo biti podani še določeni potrebni pogoji, ki bodo okvirno znani prve mesece prihodnjega leta.«
Artnak pričakuje dober rezultat tudi na volitvah za občinski svet, ne skrbi ga niti napoved njihovega aktualnega občinskega svetnika Roberta Polnarja, da bo verjetno nastopil s svojo neodvisno listo. »Z Robertom se že več kot 20 let tako dobro poznava, da veva, kaj misliva, še preden to na glas poveva. Kar je sporočil vam, je pred tem povedal tudi meni in odboru stranke. Nismo se skregali in dobro sodelujemo. On je svobodnjak in velik intelektualec, zato mu te lastnosti nima pravice nihče jemati ali jo tlačiti. Ponudil sem mu svojo pomoč pri uresničevanju njegove poti, seveda ne na škodo stranke. Obvestil me je, če bo uspel z oblikovanjem neodvisne liste, da bo izstopil, kar je korektno. Tega še ni sporočil. Z njim kot svetnikom bomo sodelovali do konca mandata, v naprej pa odvisno od novih skupnih interesov.«
Erjavec odprt za vse opcije
hhbhbh|hh| Šentjurska SD je tudi že začela z volilnimi I postopki, a potencialna imena še skrivajo. I Erjavec pravi, da so vse opcije odprte, torej I tudi ta, da znova podprejo Tisla, kar bi bil ■l ob odnosih med SD in SDS na državni ravni I verjetno zanimiv precedens. Bi bil tudi Florjan Cveto Erjavec lahko županski kandidat? »Ambicij za župana nimam, bom pa kandidiral ^	za svetnika v občinski svet. Izdelali smo
alternativni razvojni program občin Šentjur in Dobje, ki bo strateški dokument v pripravah na volitve,« pravi Erjavec, ki na čelu 00 SD Šentjur ostaja do leta 2012. »To je moj resnično zadnji mandat,« zatrjuje.
Korže: Ostali bomo vodilna stranka
B V SDS se seveda vse vrti okoli morebitne I kandidature Štefana Tisla, ki poudarja, da je I še naprej pripravljen tudi na najširšo podporo. I Predsednik SDS Jože Korže je drugačnega I mnenja: »Stranka SDS kot takšna nima navade sklepati koalicije, dokler niso znani ^ rezultati volitev. Tako pred volitvami ne bomo sklepali nobenih koalicij. V vsakem primeru bo imela SDS kandidata iz svojih vrst. Verjamemo, da bomo ostali vodilna stranka v šentjurski občini in bomo s tem še naprej imeli največ mandatov v občinskem svetu. Kandidatov še nismo evidentirali, tako da je nesmiselno razpravljati o tem, kdo bo kandidiral.«	L.H.
Diaci, Artnak, Cerkvenik ...?
Slabo leto pred volitvami je seveda o zanesljivih županskih kandidatih še prehitro govoriti. Javno je prvi morebitno kandidaturo napovedal Marko Diaci (SMS), ki naj bi skupaj z Robertom Polnarjem (doslej LDS) organiziral tudi neodvisno listo kandidatov in podpornikov. Kako uspešen bo ta projekt, bo razvidno v naslednjih mesecih. Drugi, ki je v tokratni številki ŠN javno obelodanil vsaj ambicije o županski kandidaturi, je predsednik LDS Jože Artnak, ki je bil nazadnje v prvih kandidatnih vrstah na državnozborskih volitvah leta 1996. Morebitni skupni nastop Artnakove in Diacijeve linije na županskih volitvah je glede na nekatere konflikte iz preteklosti malo verjeten, četudi se Robert Polnar poleg paktiranja z Diacijem očitno še vedno dobro razume tudi s prvakom LDS. Manj je znano, kaj bo s šentjurskim odborom Zares, ki ni ravno pretirano zaživel, že po dobrem letu so tudi zamenjali predsednika. Odbor zdaj vodi strankina poslanska kandidatka Zdenka Vrečko, ki pravi, da sama ne bo kandidirala za županjo: »Z bodočim kandidatom oziroma kandidatko razgovori še potekajo, zato o imenu še ne bi govorila. Naša stranka je odprta za različne možnosti. O predvolilnih koalicijah smo se pripravljeni pogovarjati in v naprej ne izključujemo nobene stranke. Gospoda Tisla stranka Zares ni pripravljena podpreti, saj s svojim delom ni kos izzivom naše občine. Obenem pa ne podpiramo nobenega kandidata, ki funkcije župana ne bo opravljal profesionalno.«
Veliko je slišati, da naj bi tudi šentjurski Desus ponudil svojega županskega kandidata. Omenja se nekdanjega Jurijevega direktorja in upokojenega veterinarja Jožeta Štiglica, toda ta je to odločno zanikal. Pravi, da so se lani pogovarjali za njegovo kandidaturo za poslanca na Desusovi listi, vendar se na koncu ni odločil za sodelovanje. Načeloma je izrazil tudi pripravljenost pomagati pri lokalnih volitvah, a zaenkrat o tem še niso govorili. Štiglic ni član Desusa. Upokojenci imajo v Šentjurju prek svojega društva (predsednik Zupanc je bil lani Desusov kandidat za poslanca) dobro postavljeno mrežo in bolj ali manj stalno podporo, njihov kandidat za župana pa nima realnih možnosti. Zato bodo zelo verjetno ubrali taktiko svojega predsednika Erjavca: z uvrstitvijo v občinski svet bodo jeziček na tehtnici in dobrodošli partnerji vsake koalicije. Ostane še šentjurska desnica, stranki SLS in NSi. V slednji so relativno aktivni in napovedujejo, da bodo v prvem krogu vsekakor nastopili z lastnim kandidatom. Kdo bo to, še ne vedo. »Najprej bom ponudil možnost drugim,« o svoji kandidaturi pravi predsednik šentjurske NSi Janko Cerkvenik. Ambicij po kandidaturi pred meseci ob potegovanju za evropsko poslanko ni zanikala niti Ksenija Kraševec iz H ruševca, ki se je tudi sicer močno politično angažirala, poteguje pa se tudi za ravnateljico OŠ Dramlje. Bi kljub slabim izkušnjam iz preteklosti ponovno podprli tudi Tisla? »Vprašanje je, če si aktualni župan želi še enkrat kandidirati, zaenkrat še nismo prejeli nobene ponudbe. Morebitne koalicije bi sklepali šele v drugem krogu,« zaključuje Cerkvenik.
SLS, še pred sedmimi leti šentjurska vladajoča stranka, je očitno še naprej v krizi. Dvakrat smo skušali prek elektronske pošte stopiti v kontakt s predsednikom Janezom Škobernetom in podpredsednikom Janežem Čoklom, vendar ni bilo odziva. Pomagati so nam skušali tudi v strankini centrali, vendar očitno tudi oni niso uspeli stopiti v kontakt s šentjurskim odborom. Kako se pripravljajo na volitve, ni znano, težko pa je verjeti, da lahko ponudijo konkurenčnega kandidata. Reši jih verjetno lahko desna koalicija s Tislom na čelu.
SNS v Šentjurju ni resno organizirana, je pa prav verjetno, da se bodo tik pred volitvami pojavili s svojim županskim kandidatom in listo za občinski svet.
LH.
Z 18. SEJE OS DOBJE
Podžupan Leskovšek »grešil« v dobri veri
Zadnji novembrski petek so se po sorazmerno dolgem času zbrali dobjanski občinski svetniki. Podobno kot v sosednjem Šentjurju tudi tam niso sejali že od julija oz. natančno 140 dni! Lanski poletno-jesenski premor je bil, kljub drugačnim določilom, menda še daljši.
Svetnica Natalija Plemenitaš Fuchs se je ob tem glasno spraševala, ali je najvišji občinski organ sploh še potreben. Zaposlenke občinske uprave so odgovorile, da poleti ministrstva niso pripravila novih zadolžitev, same pa so se medtem ukvarjale z razpisi, sklicevanje sej s premalo točkami pa je po njihovem nesmiselno.
Fuchsova je še potožila, da informacije do nje ne prihajajo, občinarke pa so dejale, da ne bi škodil kakšen obisk v prostorih uprave. Kljub njenemu predlogu, da svetniki ne bi razpravljali o pobudah občanov za sofinanciranje cest, saj se ustrezni odbor ni sestal, jo je glasovalni stroj gladko povozil.
Pri točki o realizaciji proračuna za obdobje med januarjem in oktobrom si nismo zapisovali, saj smo domnevali, da bodo vse podrobnosti v gradivu, ki so nam ga dodatno posredovali, a smo se žal ušteli, saj je bil material, ki ga sicer že dolgo ne objavljajo na občinskem spletnem mestu, izjemno skop. Župan Franc Salobir je dejal, da je bilo vseh prilivov za 710 tisočakov oz. okrog 70 % načrtovanih, največ izpada pa je povzročila nerealizirana prodaja nekaterih zemljišč. Porabili so le 57 % načrtovanih odhodkov, saj še niso poplačali največje letošnje investicije - biološke čistilne naprave, ki je vredna 70 tisočakov. Njena kapaciteta je 100 populacijskih enot, uporabniki pa se bodo nanjo priključili spomladi.
Komandir šentjurskih policistov Ludvik Petrič je ugotavljal, da je varnostno stanje v Dobju pravzaprav idealno, še bolje pa bo, saj so se Dobjani na seji vključili v medobčinski inšpektorat, kjer je poleg Šentjurja še šest občin. Redarji se bodo najverjetneje najbolj ukvarjali s problematiko odlagališč in stanjem cest.
Leskovškov! funkciji (ponovno) nezdružljivi
Na pobudo Fuchsove je občinski nadzorni odbor obravnaval nezdružljivost opravljanja funkcije podžupana in vodje v občinskem režijskem obratu, kar je približno dva meseca opravljal Franc Leskovšek. Šlo naj bi predvsem za vodooskrbo, ki je v tisočglavi občini že dlje časa prvovrstna tema razprav. Predsednik nadzornikov Klemen Žibret je pridobil neobvezno pravno mnenje vladne službe za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je pravzaprav ponovno pritrdilo že poleti izdanemu mnenju na pobudo Fuchsove, da gre za nezdružljivost funkcij. Po majski upokojitvi je Leskovšek podpisal podjemno pogodbo in julija, ko je na občino priromalo prvo mnenje SVLR, je odstopil. Na njegovo srečo je državna služba ocenila, da je prišlo do nezdružljivosti v dobri veri, da delo lahko opravlja, in tako prejetega nadomestila (približno 950 EUR mesečno) za ta čas ni treba vračati. Pri zgodbi o nezdružljivosti je zanimivo to, daje pred časom ista oseba bila podžupan in občinski tajnik ...
Predrago pluženje?
Nekaj prahu je dvignila tudi tematika pluženja, zlasti potem, ko ob prvem decembrskem sneženju ponekod še popoldan, čeprav je snežilo v zgodnjih jutranjih urah, stanje ni bilo ravno v čast izvajalcu.
Za 36 km dobjanskih cest so letos prvič razpisali javno naročilo, ki je eno izmed orodij za manjšo porabo javnega denarja, a se je primerilo drugače. Sprva je bil najugodnejši ponudnik uveljavljeni celjski VOC, ki bi delo opravil za dobrih 45 tisočakov, a je štiri dni po izbiri odstopil od pogodbe. Tako bodo sedaj domači izvajalci, ki so delovali že v prejšnjih letih, to opravili za dobro polovico dražje, za 71 tisočakov. Za skupno milijonski občinski proračun to niti ni tako majhno odstopanje, vsekakor pa priložnost, da bo naslednje leto končna cena za dobjanske davkoplačevalce opazno nižja.	br
Mld ne vozi pijan
V petek 11. 12. 2009 so mladi liberalni demokrati iz Šentjurja uspešno izpeljali svojo akcijo z naslovom ne vozi pijan. Akcija je bila med množico obiskovalcev pozitivno sprejeta in je z zelo velikim zanimanjem mladih presegla vsa pričakovanja. Potekala je na način, da je lahko vsakdo pristopil k testiranju alkohola v krvi in prejel svojemu rezultatu primerno nagrado. Namen mladih liberalcev je bil obvestiti javnost o nevarnosti prisotnega alkohola med vozniki. Dogajanje je ves čas spremljal tudi podžupan občine Jože Artnak. Tako je bila akcija zaključena v zelo pozitivnem vzdušju tako s strani organizatorjev, Policijske postaje Šentjur, ki se jim lepo zahvaljujemo za zelo prijetno sodelovanje, in vseh sponzorjev, ki so prispevali nagrade: kavarna Center, bar Pošta, pekarna Bučo, Linde plin in LDS.
M. B., K. A.
Štefan Tisel v podporo »Viziji nič«
Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste je sprejela filozofijo Vizija nič, in sicer si prizadevajo za širjenje sporočila, da alkohol in udeležba v prometu ne sodita skupaj. Pozivajo, da se ob soorganizaciji različnih dogodkov (slovesne predaje cest in objektov ...) ne toči alkoholnih pijač. To akcijo podpirajo tudi v Občini Šentjur, zato so župan mag. Štefan Tisel, predsednik KS Šentjur - Rifnik Branko Slomšek in ostali prisotni ob zaključku projekta Ureditev avtobusnih postajališč v Šentjurju ob cesti R2-423/1226 Šentjur-Črnolica nazdravili s čajem.	J.A.
*w
J®
i
SD
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2010. Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti in enotnosti.
Območna organizacija SD Šentjur
SDS
+ * 4;
.*L ^
** * #4^ •
* vSmf!
Veliko sreče in lepih sanj, naj vam prinese božični dan. in novo leto naj zaživi, radosti polno, brez solz in skrbi.
* ^%mSf*V#^#Občinski odbor
/ A %% SDS|enour
~W ** nv^ »v	*
: i#	•# '^5^
# s * #■ *■

OBČINSKI ODBOR ŠENTJUR
IZ prazničnem času vam želimo čim več iskrenih pogledov v oči in stiskov dlani. *
f! h

Vesel božič, čestitke ob dnevu samostojnosti|^pg^^ in enotnosti ter	f y .
srečno v letu f
2010^^

www..lds.si/sentjur


0
strankamladihslovenije
www.syns.si
Č©@te/i(o} db) ptfll puimniBI isOBm® m
Bfffl L®
Zaradi povečanega obsega poslovanja nudimo prosto delovno mesto:
Prodajni tehnik
Vaše delo bo zajemalo komuniciranje z našimi kupci in dobavitelji. Pripravljali boste ponudbe in ostalo potrebno dokumentacijo ter spremljali projektne posle. Delo je na sedežu podjetja z občasnim terenskim delom. Pričakujemo motiviranega, samoiniciativnega sodelavca z znanjem angleškega in ali nemškega jezika, dobrim obvladovanjem osnovnih računalniških programov ter vozniškim izpitom. Zaželjena sta vsaj srednješolska izobrazba tehnične smeri in nujno potreben smisel za tehniko.
Zaposlitev je za nedoločen čas s poskusnim delom in polnim delovnim časom. Zaposleni boste v majhnem, mladem kolektivu in urejenem okolju z možnostjo dodatnega izobraževanja in osebnega razvoja.
ACO gradbeni elementi zastopanje d.o.o.
Obrtniška 9
Sl - 3240 Šmarje pri Jelšah e-pošta:aco.doo@siol.net http://www.aco.si

Vsakemu človeku je usojeno najti zaklad, a le tisti, ki posluša svoje srce, 60 zaklad v resnici našel.
V tem prelepem kozinem času, ki prihaja, si vzemite košček, neustavljivega časa in prikličite tisto pozaSljeno, prijetno hrepenenje v krogu tistih, kijih imate radi.	^
*
Z hesedo VVPLLPL se zahvaljujemo za zaupanje v tem letu, z iskreno zeljo, da najdete v sehi svoj skriti zaklad, vse svoje skrite vire, jih povežete v celoto ter ZCDtRPLVl in S‘R!LČ‘ž{J vstopite v leto, ki prihaja!
"F *	*
SKEČCMO 2010

Z odgovorom na to vprašanje si naši komunalci seveda ne belijo glav, kajti pravila so takšna, da več ko je snega, več je dela in več denarja dobijo. V pretekli zimi so skupaj s koncesionarji, ki obvladujejojužni del občine, pokurili okrog 700.000C. Da je cestna zimska služba veliko delo, so pred začetkom sezone pokazali s predstavitvijo svoje »severne« mehanizacije in trideseterice mož, ki skrbi za varno zimsko vožnjo.
Na dvorišču JKP so postrojili 13 od 15 večnamenskih strojev, s katerimi obvladujejo zimske ceste. Prva zvezda te falange je bil nov Mercedesov unimog, ki z elktronsko vodenim plugom zlahka brzi po globokem snegu tudi s hitrostjo do 30 km/h. Vreden je 140.000 €. Zraven njega so postavili 9 let starejšega brata, za njim pa še dva manjša traktorja za čiščenje pločnikov. Ti štirje stroji, skupaj vredni okrog 400.000 €, so last JKP, naslednjih devet »zverin« pa je prišlo iz Vilkogradovega »hleva«. Vilkograd kot JKP-jev podizvajalec je očitno prva violina naše zimske službe. Njegovi stroji so izgledali tako na oko že rahlo amortizirani, toda še vedno naj bi bili vredni vsaj 1 milijon €. Človek skoraj ne more verjeti, da je ob vse bolj milih zimah še vedno potrebna ta silna mašinerija, ki stane vsako leto več. V zadnjih 4 letih so se stroški zimskega vzdrževanja cest zvišali za okrog 100%. V lanski zimski sezoni so komunalci za vzdrževanje 113 km cest porabili okrog 300 m3 posipa in v njem okrog 450 ton soli. Na kilometer ceste torej neverjetne 4 tone soli. Če k tej številki dodamo še sol, ki se porabi na južnem delu občine in za posipavanje državnih cest, potem samo na območju naše občine gre vsako leto v podtalnico vsaj 800 ton soli. Vodja zimske službe, g. Gradišnik, je tako razkošna zimska služba še ekološko in ekonomsko vzdržna?
Ta dilema presega naše pristojnosti. Predpisi so takšni, da ob poledici ali ko zapade več kot 10 cm snega, gremo v akcijo, in to na način, kot je predpisan. Imamo pogodbo z Občino, oni so naši odredbodajalci in oni so se dolžni ukvarjati s predpisi in
ekološkimi dilemami. Če sem odkrit, tudi sam menim, da bi marsikatera cesta lahko ostala tudi zasnežena, kot je to na primer v sosednji Avstriji, toda dokler je tako, kot je, in smo mi odgovorni za nastalo škodo zaradi zasneženih cest, drugače ne more biti.
Znani so očitki, da z oranjem in posipavanjem pretiravate, ker se vam to enostavno izplača? Mašinerija, ki jo imate, se mora vrteti?
To s pretiravanjem je pa tako, da kar je enim preveč, je drugim premalo in se neizmerno hudujejo na nas, če zjutraj, ko se odpeljejo v službo, ni cesta že splužena in posipana. Že mogoče, da kdaj pogrešimo z oceno stanja, ker se temperatura nepričakovano	spremeni,
toda sistem je takšen, da nam vsak delovni nalog podpiše odgovorna oseba na Občini. Sami si ničesar ne izmišljujemo. Je pa res, da zime brez snega in poledic niso naša najboljša poslovna priložnost.
Kaj pa škoda, ki jo nenamerno napravite?
Do sedaj večjih škod ni bilo, če pa kje poškodujemo kakšen robnik, ga seveda popravimo.
Zime so vse bolj mile, stroški zimske službe pa vsako leto večji?
To ni vprašanje za JKP, mi smo plačani na uro. Dejstvo pa je, da je vsako leto več cest in da so občani vse bolj zahtevni. Letos bomo na primer vzdrževali že 148 km cest, kar je v primerjavi s prejšnjo sezono povečanje za 35%.
Vilkograd je vaš zelo velik podizvajalec, kako ste zadovoljni z njim?
Mi z njim nimamo težav, zdi pa se, da on ni najbolj navdušen nad tem poslom. Sicer pa vprašajte njega.	FK
Premirje v Domu starejših?
Stanje v Domu starejših se vsaj navzven umirja. Sestra Ivica Golob je dala odpoved in si je že našla drugo zaposlitev. Gospa Martino Gorjup, pomočnica direktorja, je še v bolniškem staležu, toda vse kaže, da se bo v Dom vrnila in bo zgodba pravno formalno dobila svoj epilog. V direktorjevi izjavi tudi ni bilo več zaznati nič vnetljivega, očitno se je sprijaznil z verjetnostjo nadaljnjega sodelovanja z Gorjupovo. Z ozirom na to, da je spor očitno že presegel šentjurske okvire, lahko pričakujemo tudi ukrepe pristojnega Ministrstva za delo in Sveta zavoda.
Branko Gorečan, direktor doma:
»Martina Gorjup ni vložila tožbe, temveč 'N je urgiral Sindikat zdravstvene nege - poslali so nam dopis, v katerem zahtevajo razveljavitev odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov. Martina, odkar je šla v bolniško, se tukaj ni zglasila, tako da čakam, da pride, in se bomo dogovorili, kako naprej. Prvotno je z odpovedjo soglašala, za kar imam podpise takrat prisotnih prič. Če si je premislila, ima kot zaščitena oseba, ki je starejša od 55 let, zagotovljeno socialno varnost. Ne morem je prisiliti, da gre kot tehnološki višek, to pomeni, da ima pri nas zagotovljeno delovno mesto glede na svojo izobrazbo, se pravi kot diplomirana oz. višja medicinska sestra, absolutno pa ne bo več vodja oz. namestnica direktorja. Zamerim ji le to, da je za mojim hrbtom sklicala tisti sestanek, ko sem bil odsoten, kar je dobro vedela, sam pa sem hotel le, da se lepo razidemo -navsezadnje sem jo jaz povabil na to delovno mesto in sem se čutil odgovornega zanjo. Ko se je pred delavci postavila v vlogo žrtve, se pač ni bilo možno naprej pogovarjati - če bi ji dovolil takšne sestanke, bi lahko že naslednji dan odšel in bi bila ona »direktorica«. Sicer pa po naravi nisem zamerljiv -svoje sem ji povedal takrat, ko me je to razjezilo, in nimam kaj drugega reči.
Kar se tiče odhoda sestre Ivice Golob, naj povem, da je imela že nekaj časa ponudbo iz Konjic, tam je bila večkrat na razgovoru, kar mi je tudi povedala in me vprašala za nasvet. Odgovoril sem, naj se sama odloči in da sem tudi sam večkrat v karieri zamenjal delovno mesto, ker se mi zdi, da je dobro, da včasih menjaš okolje. Pri nas ji še teče dopust, v Konjicah v domu pa bo opravljala isto delo, kot ga je pri nas, in je v istem plačilnem razmerju. Spor z Ivico nima zveze s trenutnim dogajanjem, temveč je star - lani je vložila tožbo in zahtevala položajni dodatek, ki pa ji ga nisem odobril, ker tudi nobena druga sestra v regiji v primerljivo velikem domu tega dodatka nima. Zaradi tega smo že nekajkrat imeli na sodišču obravnavo.
Stanje v zvezi z anonimnim pismom se je poleglo, ravno smo imeli zaključek oz. prednovoletno zabavo z zaposlenimi, letos je bila udeležba nadpovprečna, in v nasprotju z anonimko sem dobil tokrat čestitko, ki jo je podpisalo 96 procentov zaposlenih, in sicer so napisali, da želijo, da še naprej vodim dom, vendar iz tega nočem delati reklame. V domu je trenutno umirjeno stanje, brez vsakršne živčnosti, očitno je bilo potrebno stvar nekako presekati.«
Gospa Ivica Golob ne želi imeti nobenega opravka več z direktorjem Gorečanom, izjave ni želela dati, ker naj bi imela probleme, ko jo je dala Šentjurčanu v zvezi s sporom z direktorjem na delovnem sodišču.
Tudi gospa Martina Gorjup nam ni povedala veliko novega, trenutno je v bolniški in še ne ve, kaj bo potem. Uporabila bo vsa pravna sredstva, da zaščiti sebe in svoje pravice v Domu starejših Šentjur.
E. K.

PO SLEDEH »ZASTRIKANE« ŠENTJURSKE POLITIKE
(1. nadaljevanje)	Franc Kovač
Kot vse kaže, se nam je naša šentjurska demokracija kar temeljito »zaštrikala«. Od nje so nam dejansko ostale v svoje kroge zaprte strankarske elite, ki odrezane od ljudi več ali manj le sporazumno participirajo pri izvršni občinski oblasti, to je pri županu, tiste prave sproščujoče demokracije, ki naj bi inovativno soustvarjala kakovostno življenje skupnosti, pa ni videti nikjer.
Nadzorni odbor kot kapljica čez rob
Zakaj NO očitno ne mara javnosti? Od »pravih« nadzornikov bi človek vsekakor pričakoval, da si bodo nasprotno prizadevali za podporo javnosti. Odgovor je lahko samo eden; da so pod prevelikim vplivom ali pritiskom politike in občinske uprave. Torej niso pravi nadzorniki. Toda kako naj bi tudi bili, ko pa večina prihaja iz oblastnih strank: predsednik Gobec iz LDS, Stane Zatler iz SD, Pavla Skok iz Desusa in Marija Budiša iz SDS. Od treh opozicijskih članov se opozicijsko obnaša le Rudi Gajšek (SMS), Gračner (NSi) in Pušnik (SLS) pa svojo nadzorniško vlogo jemljeta precej »rekreativno«. V tej ekipi je zanimiva Marija Budiša, ki kljub temu, da prihaja iz županove SDS, opravlja svojo nadzorniško vlogo presenetljivo dosledno, toda preveč pikolovsko. Na zadnji seji, ko so me vrgli ven, je ni bilo. Ne glede na delo Budiševe, je NO v bistvu zlizan z vladajočo občinsko ekipo in je kot nadzorni organ realno neoperativen. Da je to res, najbolje dokazujeta problema »Ipavčeva 17« in »odbojkarsko igrišče«.
»Ipavčeva 17« se pogreza v pozabo
Primer obnove stavbe na Ipavčevi 17, gre pa za 1,3 milijona evrov, kar je vredno okrog 150 cliotov ali 25 novih dvosobnih stanovanj, je pravzaprav tipičen. »Diacijev« Odbor za proračun in občinsko premoženje, ki je (predvsem zaradi avtonomnosti Roberta Poharja iz LDS) edini organ Občinskega sveta, ki ga obvladuje opozicija, je ugotovil sporno razbijanje te investicije na projekte manjše vrednosti, kar pomni izmikanje preglednejšemu javnemu naročanju, in zahteval ukrepanje NO. Marija Budiša in Rudi Gajšek sta ugotovila nekaj alarmantnih stvari, jih zapisala, potem pa je prišlo do znane afere z izginulimi dokumenti in posledične prekinitve dela NO. Vse to se je zgodilo lani spomladi, a od tedaj NO zadeve ni več vzel v roke. Župan Tisel je v tej povezavi plačal nekakšno globo, pravijo da 2000 €, toda celovitega pregleda »Ipavčeve 17« ni bilo in je očitno tudi nikoli ne bo, čeprav se na osnovi prvih ugotovitev lahko trdi, da je problem dovolj velik in bi se ga morala lotiti bodisi Državna revizijska komisija, Računsko sodišče, morda pa celo kriminalisti. Toda nič od tega se ne bo zgodilo, ker NO enostavno ne bo ničesar naredil. Na zadnji seji so nadzorniki
sicer imeli na dnevnem redu obravnavo nekakšno preglednico te investicije, a so točko »modro« prestavil na eno od prihodnjih sej. »Preučevanje« preglednice vlaganj brez vpogleda v dokumentacijo seveda ne more dati nobenih rezultatov, je lahko le pesek v oči javnosti in samemu sebi. Pa gre dejansko za velike denarje. Če upoštevamo splošno oceno, da pri javnih naročilih »izgine« okrog 30% javnega denarja, potem je pri Ipavčevi 17 izpuhtelo okrog 400.000 €, to je 45 novih avtomobilov clio. Toda ker je NO strankarski organ, šefi SDS, LDS in SD pa župan in podžupani, ki so odgovorni za zakonitost občinskih organov, je očitno, da bodo Ipavčevo 17 družno s svojo filialo v NO po najlažji možni poti poskušali »pozabiti«.
Odbojkarsko igrišče na mivki je krepko preplačano?
Gre za podobno zadevo, ki pa jo je (bo) NO, očitno zaradi izkušnje z Ipavčevo 17, iz preventivnih razlogov pravočasno »ugasnil«. Igrišče v Hruševcu je stalo okrog 115.000 € in je menda eno najdražjih v državi. Je že res, da je solidno urejeno, toda po okvirni oceni strokovnjakov naj bi bilo krepko preplačano. Realna cena naj bi bila okrog 50.000 €. Za primerjavo naj povem, da je odbojkarsko igrišče v Dramljah stalo 17.000 €, Slivničani pa so svojega naredili za skromnih 2000 €. Normalno je, da je edini opozicijski organ, to je »Diacijev« Odbor za proračun in finance, spet dvignil halo. Domačo nalogo je dobil NO, toda z ozirom na to, da so primer dali Zatlerju in z razprave izključili javnost, lahko zaključujem, da se zadeve sploh niso imeli namena resno lotiti.
»Megalomanski« komunalni prispevek
Zgodba okrog komunalnega prispevka je po svoje tudi zanimiva. Pa tu ne mislim na tisto zgodbo, ki jo je pred dvema letoma lansiral Marko Diaci. Diaci je takrat trdil, da je do zamika sprejetja sprejeta sprememb komunalnega prispevka prišlo zato, da so se »občinski gospodje« (šlo pa naj bi za nobvogradnje župana Tisla, predsednika KS Šentnjur mesto Erjavca in Erike Kosi oziroma Dragiše Čoloviča) izognili podražitvi. Takrat ta zadeva eksplicitno s številkami ni bila razjasnjena. Letos se dogajanje okrog komunalnega prispevka kar neko ponavlja. Na novembrski seji bi odlok moral biti sprejet, toda presenetil je župan Tisel, ki je odlok presenetljivo
umaknil z dnevnega reda. Zakaj je to storil, lahko samo ugibamo, kaj več bomo o tem lahko rekli, ko bodo na naslednji sejo OS prišli na dan njegovi razlogi. Zaenkrat velja teza, da so ga minirali v LDS. Svetnik LDS Jože Artnak, ki pa ni le svetnik, temveč je tudi podžupan, kar je v tem primeru zelo pomembno, je z amandmajem posegel v koncept odloka in predlagal, da se splošni faktor dejavnosti zmanjša z 1 na 0,8, za industrijske stavbe in skladišča pa z 0,9 na 0,7. V finančnem smislu to pomeni zmanjšanje okrog 2500 € nižji komunalni prispevek za stanovanjsko gradnjo, za industrijske stavbe in skladišča, ki so na primer v povprečju 10 x večja, pa okrog 25 000 € manj. Kaj bi to zmanjašanje pomenilo za občinske finance in za komunalno opremljanje novih stavbnih zemljišč, je stvar diskusije. Tu me zanima nekaj drugega, na kar je opozoril Slavko Špur iz LDS, namreč zakaj je šentjurski komunalni prispevek, ki znaša okrog 12 000 € za povprečno gradbeno parcelo, relativno visok. V Slovenski Bistrici, ki naj bi bila Šentjurju najbolj podobna, znaša 5,18 €/m2 parcele in 36,8 €/m2 tlorisa stavbe, v Šentjurju pa v prvem primeru skoraj 4 x več, to je 19,7€/m2 parcele in v drugem 61,55€/m2, to je skoraj enkrat več. Tudi primerjava s »sorodnimi« Rušami (10,6€/m2 parcele in 42,2 €/m2 tlorisa stavbe) je za Šentjur neugodna. Odgovor, ki seveda ni ekzakten, se ponuja sam od sebe: šentjurska komunalna infrastruktura je (pre)draga, ker naši občinski možje (in žene) na znajo gospodarno ravnati z denarjem. Se tudi pri komunalnem prispevku nadaljuje zgodba Ipavčeve 17, odbojkarskega igrišča na mivki itd.?
V tej povezavi je nadvse zanimiva še primerjava letošnjih cen asfaltiranja lokalnih cest z lanskimi. Pri povsem enaki strukturi in debelini asfaltne prevleke so cene v določenih primerih nižje tudi za 53,8 %. Pri konkretnih investicijah in s tem povezanih izvajalcih s tem kalkulativnim elementom ni dovoljeno javno operirati zaradi oznake o poslovni skrivnosti v ponudbah enega od primerjanih izvajalcev. Seveda je vprašanje, zakaj so letošnje cene povprečno za okrog 30% nižje od lanskih, lahko je vzrok marsikaj, na primer gospodarska recesija, lahko pa tudi dejstvo, da se je letos bistveno spremenil sistem javnega naročanja na Občini Šentjur in pri cestah ni več glavna Erika Kosi. In še pozor!, ali ni podžupan Artnak svoj čas govoril o naših za 30% preplačanih cestnih projektih?
(se nadaljuje)
e
Miklavžev sejem pred farno cerkvijo
Se je zgodil prvič, v organizaciji RAK, Občine Šentjur, območno izpostavo JSKD, TlC-em in OŠ FM, in je bil v številu razstavljavcev presenetljiv (19), toda obiskovalcev je bilo le malo. Ob uri, ko se
je dogodek napovedal, ni bilo v Zg. trgu še nikogar, tudi stojnice so še prazne zevale v hladen popoldan. Vrnila sem se čez dve uri, pa se stanje ni kaj dosti poboljšalo. Še najbolj veselo je bilo pri stojnici s kuhanim vinom, ki je z njo operiral nekdanji župan Jurij Malovrh. Sicer so bili izdelki na prodaj po nič kaj recesijskih cenah, edino nakit bi si še lahko privoščila, medtem ko bi bilo za npr. viljamovko treba odšteti kar 100 evrov ... Toda že pregovorno gre za vrednejše - domače, unikatne, zdrave in še kaj - izdelke. Miklavža nismo dočakali, najbrž je prišel kasneje, in upam, da je prinesel s sabo vsaj denarnico in on kaj odkupil našim obrtnikom, če že raja ni naredila prometa.
E. K.
totfBDffl® Ds®D@Ds®M(3]
%	't'
Ib($@Dw3 fflafcfitei

W%A
X v

zo
cv °/ &
r>y

>;• % »
$>0 ^ %, %
%
tanja.plahuta.sp@gmaiLcom 031 /373-633
TRGOVINA
pri WilT£aiju
SELIČ....
Trgovina Selič s.p., Ul. Kozjanskega odreda 55, 3230 Šentjur, tel.: 03/ 749 14 80

| banka celje
www.banka-celje.si
©
PRO ET CONTRA
Cepite se proti N1H1
Najprej, odločitev za ali proti cepljenju proti pandemski gripi je suverena | odločitev vsakega posameznika, kar seveda tudi pomeni, da vsak I posameznik nosi polno odgovornost | zanjo.
Prvi in poglavitni razlog za odločitev za cepljenje je dejstvo, da novo gripo povzroča virus N1H1, s katerim se človeštvo do sedaj ni srečevalo, in ljudje za ta virus nimamo niti protiteles niti izkušenj glede odgovora organizma na infekcijo. Med drugim tudi ni bila (in še ni) izključena pandemija, podobna tisti ob koncu prve svetovne vojne, ko je prvo srečanje človeka z virusom gripe zahtevalo okrog 20 milijonov življenj. Nevarnost je torej objektivna in v nikakršni povezavi s pričakovanimi možnimi komplikacijami po cepljenju. V Sloveniji je bilo cepljenih že preko sto tisoč oseb brez ene same resnejše stranske posledice. Skratka, cepivo proti pandemski gripi je varno. Resje sicer, da nas ne zaščiti stoodstotno, zlasti je dokazana slabša stopnja cepilne imunske zaščite pri najbolj ogroženih, pri kroničnih bolnikih in starejših osebah, toda je tudi dokazano, da je pri cepljenih potek bolezni neprimerno manj alarmanten, da so v 40 - 50 odstotkih zaščiteni pred pljučnico, nevarnost težkih (smrtnih) komplikacij pa je zmanjšana za 70-80 odstotkov. Cepljenje proti gripi je zato priporočljivo, smiselno in tudi ekonomsko učinkovito. Tisti, ki delamo z ljudmi in smo potencialni vir širjenja okužbe, smo razen za svoje zdravje odgovorni tudi za naše varovance in sodelavce, kar je še dodatni moralni razlog za odločitev za cepljenje.
Pa še razlog za tiste, ki v načelu dvomijo v smiselnost vsakega cepljenja: s cepljenji uspešno preprečujemo vrsto bolezni (davica, otroška paraliza, ošpice, hepatitis B, oslovski kašelj, tetanus,...), ki bi sicer zahtevale visok krvni davek. Še v začetku prejšnjega stoletja, ko vakcinacij še ni bilo, je preživel komaj vsak drugi ali tretji otrok.
To so dejstva, odločitev pa je seveda vaša.
Draga Kovač Škoberne, dr. med.
Zdravja ne moremo kupiti s cepljenjem
Biologinja mag. Karin Rižner iz Ljubljane, članica Društva za svobodno odločanje SVOOD, ima o cepljenju precej drugačno mnenje kot mnogi zdravniki. Ko je njen prvi otrok pred več kot desetimi leti zaradi cepljenja utrpel hude posledice, seje odločila, da se bo borila za pravice otrok in njihovih staršev, ki jim jih država z obveznim cepljenjem jemlje. Objavljamo nekaj njenih izjav iz intervjuja v reviji Aura, maj 2008.
Dolgoročne reakcije po cepljenju so številne in nekatere neprimerno bolj pogubne od kratkoročnih. Cepljenje poškoduje: 1) imunski sistem, 2) centralni živčni sistem in 3) avtonomni živčni sistem. Omenim naj le najpogostejše simptome in bolezni: disfunkcija imunskega sistema, alergije, astma, Crohnova bolezen, revmatoidni artritis, kronični encefalitis, multipla skleroza, epilepsija, cerebralna paraliza, avtizem (ta poškodba možganov se je pojavila šele v 40. letih v prejšnjem stoletju, ko so uvedli množično cepljenje), duševna zaostalost, izguba sluha, vida in možnosti govora, kronično vnetje srednjega ušesa, hiperaktivnost, disleksija, težave s koncentracijo, nizek IQ, diabetes, levkemija, rak, vedenjske motnje ...
Kaj se dogaja s cepivom v telesu? Zakaj je nevarno in neučinkovito? Trik cepiva je v tem, da vzpodbuja zgolj protitelesni imunski odziv. To pomeni, da telo ustvarja protitelesa, ki spoznajo in označijo tujek oziroma virus. Toda cepiva nimajo sposobnosti povzročiti celičnega imunskega odziva. Z drugimi besedami, ne morejo »poklicati policije« belih krvnih telesc, ki bi uničili in odstranili protitelesa z virusi. Če bi se to zgodilo, bi nastopila bolezen oziroma čistilna kriza. Prišlo bi do normalnih akutnih reakcij, kot so vročina, zatekanje in kožni izpuščaji. Tega pa medicina noče, ker bi potem ljudje mislili, da so cepiva kriva za nastanek bolezni. Ker tako ne pride do izločanja virusov, ti v mnogih primerih ostanejo v telesu doživljenjsko in imajo neoviran dostop do vitalnih organov.
Zdravja ne moreš nikoli kupiti pri zdravniku in v lekarni, zdravje je posledica zdravega načina življenja.
Starši, ki nočejo svojega otroka cepiti, naj zdravniku rečejo: »Dajte mi zagotovilo oz. pismeno potrdilo, da moj otrok po cepljenju ne bo imel nobenih kratkoročnih in dolgoročnih posledic!« Ker tega zagotovila seveda ne morejo dati, tudi ne morejo zahtevati cepljenja.
Damjan Likar
- zdraviti aids s prepoceni zdravili!
Kako si upajo
Ob svetovnem dnevu aidsa vedno znova slišimo, da je število obolelih za aidsom še vedno zelo veliko. Če gre verjeti raziskavam, naj bi zdravila za aids občutno podaljšala življenje tem bolnikom. Toda ali to možnost dobijo tudi pacienti v revnejših državah? O tem piše nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber, in sicer v predgovoru knjige Resnica o farmacevtskih podjetjih, avtorice Marcie Agnelli: »Spominjam se, da je cena, ki so jo za ta zdravila plačevali ameriški bolniki, znašala v letu 2001, ko sem se na to temo udeležil posebnega zasedanja Generalne skupščine OZN, 11.500 dolarjev na leto. Tudi najrevnejšim afriškim državam so proizvajalci ponujali zdravila po podobni ceni. Brazilija je bila prva, ki se je temu uprla. Pod geslom, da je zdravje človekova pravica, je prekršila patentne
zakone, razvila generična zdravila in jih pričela brezplačno razdeljevati bolnikom. Ameriška vlada je Brazilijo zaradi kršitve patente zaščite ovadila Svetovni trgovinski organizaciji, zaradi enakega razloga pa je 39 farmacevtskih tovarn tožilo južnoafriško vlado. Pretile so hude sankcije najmogočnejših mednarodnih finančnih institucij, če Brazilija pri priči ne bi nehala zdraviti svojih državljanov, ki so zboleli za aidsom, s prepoceni zdravili! Ta arogantnost je bila le prehuda. Svetovna javnost se je zgrozila nad moralo korporacij, ki postavljajo svojo pravico, da maksimizirajo profit, pred pravico do življenja. Tožniki so se začasno pritajili: tožbe so umaknili in celo pocenili zdravila za aids za 25 do 80 odstotkov. Dejanje, katerega odobravanju sem bil priča na omenjenem zasedanju OZN. Pa je bila
to v resnici zmaga nad farmacevtsko industrijo? J.R. Saul o tem ni prepričan: 2500 dolarjev namesto 11.500 je za revnega Afričana enako nedosegljivih, saj bi bila celo za zgornji socialni sloj v teh državah komajda sprejemljiva cena 100 dolarjev.« Keber je v uvodu tudi sicer zelo kritičen do farmacevtske industrije, saj pravi, da »izkorišča človekov strah pred smrtjo in željo po ozdravitvi za oderuško navijanje cen zdravil.« In najprej: »Ameriške farmacevtske korporacije so nespodobno bogate, z njimi z roko v roki stopajo tudi evropske. Pravzaprav imajo tolikšne dobičke, kot si jih same določijo. Njihovi direktorji zaslužijo od petdeset do sto milijonov dolarjev in več na leto.«
Damjan Likar, Ostrožno pri Ponikvi
ŠENTJURSKA KRONIKA 2009 - PRVI DEL
Dogodki, ki (ni)so stresli Šentjurskega
Ducatletna kalvarija z vračili vlaganj v telefonijo naposled končana
Tik pred objavo seznamov končnih upravičencev, ki so sodelovali v organiziranih akcijah krajevnih skupnosti za vračanje vlaganj v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja, ki je vzdignila ogromno zanimanja, kljuke v občinskih prostorih pa se nekaj dni niso imele časa ohladiti, je podžupan Jože Artnak objavil prispevek, kjer se je ozrl na ducat let borbe za nekoč resnično velika vlaganja občanov.
Prva prava pobuda za vračila vlaganj je menda nastala prav v Šentjurju, ironično pa se zgodba tukaj končuje med zadnjimi v državi. Mnogo dokumentacije iz časa, ko se je udarniško kopalo, je izginilo, namesto deležev v državnem telekomunikacijskem podjetju pa so se mnogi morali sprijazniti z drobtinami.
Boji za ceste
Lanskega decembra seje prvič pokazalo, da se zna umeščanje šentjurske vzhodne obvoznice resno zaplesti. Tako se zna leta 2004 v nacionalni program uvrščene t.i. Diacijeve navezovalne ceste, ki bi
naj bila narejena do leta 2013, precej oddaljiti, če ne celo propasti. Marca so se krajani Kamena zbrali v civilno iniciativo, ki močno nasprotuje njenemu poteku oz. zagovarja daleč najdražjo -rjavo - varianto, ki vključuje kilometrski predor.
Z bojem za 3. razvojno os nadaljuje podžupan Artnak, ki je od oktobra 2008, ko se je pričelo zbiranje podpore e-podpisnikov na občinskem spletnem mestu, zbral le nekaj čez 400 podpornikov. Po zadnjih signalih s prometnega ministrstva se kozjanski avtocesti ne piše dobro.
Uspešna poteza je po vsem sodeč uspela podžupanu Jožetu Koržetu s t.i. Koržetovim skladom, težkim 200 tisočakov, kjer občina pomaga pri asfaltiranju raznih krajših odsekov.
Brez dlake na jeziku
Jože Artnak, podžupan in občinski svetnik LDS: »Na Občini se gremo škodljivo megalomanijo, za katero nimamo pogojev, in tega osebno ne dobravam.«
Miloš Bevc, nekdanji ravnatelj OŠ Blaža Kocena Ponikva: »Očitno brez lobiranja, podkupovanja in klečeplazenja v današnjem času tudi na področju imenovanja ravnatelja ne gre več.«
Mag. Marko Diaci, občinski svetnik SMS: »Lahko le opozarjam in glasujem proti, a nič ne pomaga. Ekipa na Občini se je zaprla v svoje interesne sfere, se zavarovala s podporo strank in inflacijo imenovanj funkcionarjev, kajpada plačanih za to, da so tiho.«
Pater Karel Geržan:	»Meni	je na
Prevorju dobro. Na nek način postajam del tukajšnjega življenja - skupaj si pomagamo živeti, preživeti.«
Mira Jazbec, občinska svetnica SDS: »Dejstvo je, da imajo moški moč in moški se žensk bojijo.«
Anita Koleša, zaposlenka v kulturi: »Šentjurjevo je trenutno več ali manj naša zabavna prireditev, s katero skušamo združevati prijetno s koristnim, o večjih ambicijah trenutno konkretno ne razmišljamo.«
Jože Korže, podžupan in občinski svetnik SDS: »Župan Tisel ima nekakšen gandhijevski odnos do prav vsakogar. Vse ima rad, nikogar ne favorizira.«
Primož Laubič, občinski svetnik LDS: »Županove prekucije niso odraz volje volivcev.«
Jurij Malovrh, nekdanji župan: »Malce hudobno bom rekel, da bo dolga na koncu tega mandata 10-krat več, kot ga je bilo na koncu mojega, pa se spomnim, da je bilo takrat na ta račun veliko javne kritike.« Jože Mastnak Marjan, kulturni delavec: »Glede prihodnosti se najbolj bojim, da bomo po volitvah v bistvu obdržali isto garnituro, ki bo vodila enako politiko.« Jože Palčnik, direktor občinske uprave: »Osebno nisem nikoli imel političnih, kaj šele županskih ambicij.«
Mirko Pajek, občinski svetnik LDS: »Na kulturni center Šentjur bo treba počasi pozabiti.«
Robert Polnar, občinski svetnik LDS: »Čestitam županu, zgodilo se je prvič, da je razpravljal in povedel tri smiselne stavke skupaj. Spremenilo pa se ne bo čisto nič, kar pa tako vse vemo.«
Mag. Štefan Tisel, župan: »Pozivam tiste, ki ste razumni, da glasujete, kot je treba.« Anica VVeber, direktorica Centra za socialno delo Šentjur: »Na CSD se največ ukvarjamo z ženskami, ki lahko o različnih pravicah le sanjajo.«

Ekspres 2009/1
JANUAR
»Mesto« Šentjur je v novo leto stopilo brez javnega silvestrovanja, kar na svojstven način odraža stanje duha v središču občine.
Delegacija civilne iniciative Brezje-Proseniško je z nekaterimi drugimi iniciativniki iz Celja obiskala okoljskega ministra in ga skušalo skušalo opozoriti na težave s cinkarniško deponijo.
Na Prevorju je bilo prvič doslej organizirano vrtčevsko varstvo. Šentjurski forum je pripravil razpravo s takratnim celjskim škofom dr. Antonom Stresom in takratnim kandidatom za direktorja Urada za verske skupnosti Alešem Guličem
Okoljsko ministrstvo je kot pritožbeni organ zavrnilo UE Šentjur, da bi
z obnovitvijo postopka uporabnega dovoljenja za asfaltno bazo v Planinski vasi to ustavilo. Isto ministrstvo je avgusta uporabno dovoljenje odvzelo, a je baza še decembra delovala.
V hruševski šoli so odprli regionalni
trening center proizvajalca Apple.
Na VIP tekmi v smučarskem teku je Rado Marot ugnal Mirka Tuša. Če bi le Alposu šlo tako dobro ...
Šentjurske novice so se razpisale o zapuščenem gasilskem domu v Dramljah, kjer se potencialni uporabniki - društva - ne zmorejo dogovoriti glede uporabe.
Neli Čadej in Domen Romih sta postala državna prvaka v standardnih plesih v kategoriji do 10 let.
Občina je objavila sezname končnih
upravičencev do povračil za vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje.
FEBRUAR
Na osrednji občinski prireditvi ob kulturnem prazniku je spregovorila evroposlanka Ljudmila Novak. Domačega govorca ni bilo. V šentjurskih krogih ni bilo zaslediti omembe, da je prejemnica državne Prešernove nagrade za življenjsko delo Štefka Drolc, ki korenini na Ponikvi. Darko Petelinšek je postal državni prvak
v judu do 100 kg.
Na seji sveta staršev OŠ Dobje so soglasno zahtevali od občinskega sveta,
da iz sveta šole odpokliče Jožico Salobir, ki je bila nepravnomočno obsojena zaradi anonimk.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je v večjih slovenskih mestih dalo izobesiti jumbo plakate z motivom razmesarjene krave in sprožilo precej polemik.
V drugi izvedbi zimske malonogometne lige na Ponikvi zmagala ekipa Alfagrad.
MAREC
Šentjur je gostil regijsko prireditev ob svetovnem dnevu civilne zaščite.
NK Šentjurje za spomladanski del sezone okrepil nekdanji reprezentant Simon Sešlar.
Citrarka Irena Zdolšek je v Slovenski filharmoniji predstavila glasbeni prvenec na nosilcu zvoka. Gre za prvi evidentiran glasbeni posnetek resne glasbe na citrah slovenskega izvajalca.
Šolski center Šentjur je obiskal šolski minister dr. Igor Lukšič, s sestanka s šolniki in lokalnimi politiki pa so novinarje postavili pred vrata.
Na OŠ Slivnica pri Celju so pripravili projekt Mala žaba daleč skoči in predstavili
projektno nalogo učne oz. sprehajalne poti ob Slivniškem jezeru, ki bi jo krvavo potrebovali.
Združenje zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci - Spominčica Šentjur je gerontopsihiatru dr. Alešu Kogoju podelilo častno članstvo.
Mišel Žerak je postal mladinski državni smučarski prvak v slalomu, veleslalomu, kombinaciji in superkombinaciji.
Neža in Urška Belak sta z ŽKK Merkur Celje postali kadetski državni prvakinji v košarki.
Erika Kosi je uradno prenehala z vodenjem občinske službe za komunalo in investicije.
Prepoznavne ženske iz šentjurskega javnega življenja so sklenile predlagati ostalim ženam, da drugo leto odklonijo rožo in zahtevajo celostno izboljšanje svojega položaja.
Krajani Kamena so z 92 podpisniki
nasprotovali umestitvi navezovalne ceste Dramlje-Šentjur skozi Kamensko dolino
Mladi šentjurski glasbeniki Katarina Arzenšek, Lojzi Bobnar, Andraž Frece, Kaja Romih, Patricija Turnšek, Timotej Užmah, Katarina Vodopivc, Monika Volarič in Eva Vrečko so na tekmovanjih v prvi polovici leta osvojili kopico priznanj.
APRIL
Proračun je predvidel stroške zimske službe v višini 730.000 EUR, kar je nekajkrat več kot leta 2002, ko je strošek znašal 165 tisočakov.
Štefanu Tislu so v odsotnosti podelili 6. zaporedni mandat na čelu OZRK Šentjur.
Ekipa Ponikve je osvojila naslov najboljših v medobčinski košarkarski ligi.
Iz sveta Šolskega centra Šentjur je odstopil občinski svetnik Primož Pevec (SLS).
Požar je uničil 10 hektarov listnatega gozda pri Loki pri Žusmu, kar pomeni okrog 180 dreves.
Po zelo razburljivem procesu odločanja, ki je imel tudi politične podtone, je nova ravnateljica OŠ Blaža Kocena Ponikva postala Andreja Ocvirk
Za protokolarni Ipavčevi vini sta bili razglašeni rumeni muškat Milene in modra frankinja Martina Zdolška. Kardinal Rode je spregovoril tudi o možnosti posvetitve blaženega Antona Martina Slomška v svetnika.
Šentjurski forum je pripravil deseto razpravo, tokrat o zagatah občinskega proračuna.
Na Hotunju so odprli spominsko sobo Blaža Kocena.
Pozornost slovenske javnosti je pritegnil incident s pretepom in uporabo motorne žage ob ribniku v Tajhtah.
Na mednarodnem pevskem tekmovanju v Krakovu je sopranistka Urška Arlič prejela glavno nagrado in kmalu za tem postala ime tedna na Valu 202. Košarkarski klub Šentjur je v deveti prvoligaški sezoni, kljub petim tujcem, stežka ušel mini ligi za obstanek.
MAJ
Na Grobelnem so ostali brez kresa, ki
so ga pripravljali z veliko zagnanostjo, saj so nakopičili za 20 kubikov lesa in vejevja ter razposlali nekaj sto vabil.
V Aspari so za zaprtimi vrati ustanovili celjski pokrajinski odbor LDS, ki mu je prisostvoval evroposlanec Jelko Kacin. Sejo občinskega sveta so predčasno končali zaradi ogleda prenosa pomembne nogometne tekme.
Na OŠ Franja Malgaja so izvedli glavnino prireditev ob 100-letnici šolske stavbe. Šentjurske družine so drugič gostile
pobratene družine iz Neu Anspacha in St. Florent Sur Chera.
Šentjur je v okviru nekajtedenskega »Tedna zdravega mesta« prvič doživel
»Dan brez avtomobila«.
Franju Malgaju so ob 90-letnici smrti pripravili skromno proslavo.
V H ruševcu so odprli pregrešno dragi igrišči za odbojko na mivki, ki ju je soj žarometov osvetljeval še novembra.
Na	regijskem	preverjanju
usposobljenosti ekip prve pomoči je bila najboljša šentjurska združena ekipa OZRK in GZ Šentjur.
Klemen Brečko, Aljaž Hrovatič, Roman Iskrač in Urban Verhovšek so z ekipo KMN Dobovec postali državni prvaki v futsalu do 21 let.
V furnirnici Acer so zaposleni pričeli stavkati, še istega dne pa jih je uprava poslala na dopust. Čez nekaj tednov je vlada za rešitev primaknila 2 mio EUR.
JUNIJ
Na volitvah v evropski parlament je kandidirala Ksenija Kraševec iz H ruševca in se po preferenčnih glasovih uvrstila na 72. mesto izmed 81 kandidatov.
Na plenumu Gasilske zveze Slovenije je najvišje priznanje »Matevža H a četa« prejel častni poveljnik GZ Šentjur Stanko Artiček.
Zveza združenj borcev za vrednote NOB je Antonu Rijavcu podelila zlato plaketo. Društvo podeželske mladine Šentjurje na Slomu izvedlo regijske kmečke igre. Darja Ojstršek je v enem tednu zbrala 215 podpisov za ureditev kolesarske poti s Proseniškega do Šentjurja. Občinarji so bili pobude zelo veseli, o nadaljnjih aktivnostih pa ni znanega nič.
Šentjurski obrtniki so v hruševski dvorani nekoliko skromno slavili 30 let stanovske organizacije.
Na novem prizorišču »ob Ipavčevi hiši« so se pričele prve prireditve.
Leon Časi je med mlajšimi mladinci postal državni podprvak v teku na 3000 metrov. Marija Praznik je postala prva zlata maturantka Šolskega centra Šentjur. Rekreativni košarkarji so se zbrali na jubilejnem 10. Zalokarjevem memorialu. SDS je objavila premoženjsko stanje svojih poslancev. Štefan Tisel je za leto 2008 prijavil 98 tisočakov prihodkov in s tem prehitel strankarske kolege. Alposovi delničarji so, kljub drugačnemu predlogu uprave in znani slabi gospodarski situaciji, zahtevali izplačilo četrt milijona dividend.
S polnimi pooblastili sta pričela delovati občinska redarja.
Mojca Pišek iz Društva jadralnih padalcev Lintvar je bila članica ekipe, ki je osvojila
1.	mesto na svetovnem prvenstvu v natančnem pristajanju.
S poletnima koncertoma sta, kljub slabemu vremenu, znova navdušila Pihalni orkester Šentjur in Big Band Šentjur.	br, F.K.
©
SREČNO NOVO LETO 2010

'


'
' j.
! '
j
I


_
ROŽNIK
Oj, leto, glej, minilo je, kolo je Gruden zavrtel, kaj lani je zgodilo se, in zdaj ti, Joža, bom zapel, kaj v letu se je tem zgodilo, da spet, ne Ipavčevo vilo, a slik boš videl koledar in bral od njenih verzov čar.
Šentjurski forum obiskal je Gulič in pa prav zares, da mnenje bi mu svoje dal, prej škof, zdaj nadškof, Anton Stres.
Je majica le amulet, da duše ti ne more vzet, a naj pozor ti bode dan, da tiha voda je kristjan.
Oj, kje so ružno-zlati časi, ko zale so se deklice in žene v mestu in na vasi teh svojih borb spominjale, da so pravice si dobile?
A zdaj pa bledo-noge vile, se tu borijo še samo, da ženske že postanejo.
Prišel je mesca svetlega minister šolski na obisk, sprejeli so v Šentjurju ga, od tople roke dan mu stisk, in rekli: "Stopite sedaj na Primoža pripravljen kraj, so zbrani že, vas čakajo, da tudi vas požegnajo. ”
Se spravil še ravnatelj je, ob vseh veljakih zbranih tam, da kislo župo nam zavre, prijazno jo ponudi nam, a kakor njega stan veli, kdor je pojesti ne želi, ko jo je že blagoslovil, da vzgojno eno bo dobil.
Ob dnevu je državnosti veselo vse, vse praznično, politik vsak se veseli, a šolarji še bolj tako, saj pridejo počitnice, ko prvi videt’ dajo se, a ko za ene pride mir, okapat drugim pa krompir.
Šentjurska, mislil bi, folklora, pretep z motorko je, obred zažgati avto, ko se zrola, ai’ najti ven al’ noter v klet, a so plesalk jih pisane, kot barv mogočnih traktorje za forum, plesale tako, da se je svetilo oko.
O, Gamajun, povej mi ti, le kje, ko sončen je Srpan, naš Staffan Tisling se podi, preljubljeni nam vsem župan! In Gamajun ne skriva znanje, pogled mu kaže mirno stanje, da tam med Dorijem sedi, Erjavcem še - med utežmi.
Župan priznanja podelil zaslužnim je, tako je prav, enako v Slivnici minil je mesec ta v jesen Kimav. A kaj ta dva sta praznika, različna, vendar združena, rusalka bela, vitez zlat ne moreta ob drugem stat.
Bi mislil si, da tak je dan’, da Ponikva napredna ni, a isti dan so kot v Lublan’ imeli dan odprtosti.
Če pa v Lublan’ Kresalova je upe zbranim vlivala, Pogačnik je na Slomu bil, da zbranim je poguma vlil.
Oh, ta Šentjur, le kam hiti, arnavti in zamorci da pomešali se med ljudi so, to je slutnja žalostna, bo rekel kdo, ne mislim prav, v dokaz mu rad bi videt’ dal, da mačkom isto se godi že, kaj šele za nas ljudi.
Da pa še up bi nam ostal na arijskih šepet davnin, je na Gradišču prepoznal se zvezd jelenovih spomin, da prav imel je Prevorčan, presvetli blaženi Gržan, da poleg mlinov, trt in kos, davnina hrani nam ponos.

LAKAR
p JP J*	Avtohiša Mlakar d.o.o.
II U	tel.: 03/74 66 100
LTM I d.O.O.	03/74 66 134
stopče 32 b, 3231 Grobelno www.avtohisamlakar.si e-mail: ah.mlakar@siol.net
,
MITSUBISHI
MOTORS
Ob no^SM 8©§y 2010 vam islimo, velito sreis in
V
mm w


MMMM®
. Ul. skladateljev Ipavcev I, Šentjur W tel: 03/5740-330 GSM 041 967-971
thS
•*>
Zaobljenost kovinskega profila.
Dovršenost orodja. Privlačnost kovinskega sijaja. Trdnost sodelovanja. Moč znanja.	4,
*•* ★* . *♦.
- - ^ h
* ★ *★
'■v'
g rWs
L* 4l^L
IM'Tl
Trdnost sodelovanja. Moč znanja.	« htu 2009 Vam telimo srečne in
Prednost izkušenj. Premišljenost odločitev.	I ./*^adovaljhepraznike^fietu, ki prihaja pa veliko
— , 4$zdravja in osebne sreče.
f^c^ndfMmrtrpdicij^^MflSSt^dbmmt^lpznom^ g*	* ★*
^ *
'tpoleg vseh uslug pa smo za Vas v kozmetičnem salonu “Barbara” pripravili ugodne
Muditi
■ im
BOŽIČNO - NOVOLETNE DARILNE PAKETE IN BONE S POPUSTI
Tako so organizatorji - Mešani komorni zbor skladateljev Ipavcev in glavni organizator Jure Godler - poimenovali prireditev, ki se je zgodila v petek 4. decembra, tudi s pomočjo Občine Šentjur. Pestremu repertoarju domačih pevcev se je pridružil »uvožen« komedijant Miki, program sta nadvse pohvalno povezovala Anita Dobrotinšek in Miran Šmid, tako po vsebinski kot estetski plati. Trajal je slabi dve uri, vstopnina je znašala 5 evrov.
Obiskovalcev je bilo skoraj za vsak sedež šentjurskega kulturnega doma, večinoma srednje in starejše generacije občanov, ki ni kaj prida razumela humorja komedijanta Mikija, ali pa so bili samo zelo zadržani. (Meni se je zdel smešen.) Prav gotovo pa so bili vsi zadovoljni z glasbo. Mateja Bobek je zapela odlomek iz opere Phantom of the Opera, spremljala jo je nepogrešljiva Mojca Krajnc. Ženska vokalna skupina skladateljev Ipavcev z umetniško vodjo Simono Zdolšek je zapela Zapojmo pesem Radovana Gobca, VVhite Christmas, Mežkovo Božično drevo. Relativno nov in predvsem mlad sestav, nepričakovano poimenovan Zloglas,
je zapel You raise me up (Brendan Graham) in What a vvonderful world (George Davis VVeiss). Njihova	umetniška
vodja je Maja Sakelšek. Neformalna skupina Vis, oz. nekaj posameznikov, iz te skupine vzetih, je izvedla »miklavžev skeč«, ki bi malo bolj dodelan prav gotovo prebudil to naše za smeh prezahtevno občinstvo, vendar ga ni. (Ko sem se smejala, sem se počutila, kot da vzbujam ogorčenje.) Nekakšno jedro ali vrhunec koncerta so bili gostitelji Mešani komorni pevski zbor skladateljev Ipavcev, ki so zapeli Puer Natus, Ding dong merrily on high, Kukavico Gustava Ipavca in Agua de Beber ... Njihov umetniški vodja je Matevž Goršič, katerega entuziazem, gibi, mimika me vedno spomnijo na prav tako nadarjenega njegovega očeta ...
Podobni množični pevski nastopi za povprečnega gledalca ali gledalko praviloma niso preveč navdihujoči, toda tokrat je šlo večinoma za »ušesom domač« izbor pesmi, vsaj tiste mlajših pevskih skupin. Moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur so nastopili kot grande finale prireditve, in sicer s pesmimi Vse mine Gustava Ipavca, Pisemce, Pa se sliš, Pesmi o Peggy 0'Neill in Slovenc Slovenca vabi, spet pod Goršičevo taktirko.
O tem, zakaj podobne prireditve ne privabijo mlajših od 30 let, ni težko ugibati. Po moji izkušnji komaj zdaj, po več letih zehanja, postajajo zanimive in poslušljive. Druga stvar: Trenutno so mladi v Šentjurju tako vpeti v kulturno umetniško sceno, tudi v organizacijskem smislu, da se pojavljajo pravzaprav množično na odru in za njim ...	E. K., foto: Gašper Gobec
Program sta zelo dobro povezovala Anita In Miran
Zlata violinistka Eva Vrečko
Učenka glasbene šole Skladateljev Ipavcev Šentjur EVA VREČKO se je podala na Mednarodno tekmovanje glasbenikov v Trstu, ki je potekalo od 4. -12. decembra 2009.
Tekmovanje, ki se ga udeležujejo glasbeniki iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Belorusije, Litve in Slovenije, je bilo organizirano kot peto po vrsti. Instrumenti, ki se predstavijo in se pomerijo v tekmovanju, so klavir, violina, klarinet, flavta, violončelo in različne komorne zasedbe.
Šentjurčanka Eva Vrečko se je s svojimi rosnimi devetimi leti
uvrstila v najmlajšo A kategorijo in je v zelo zahtevni konkurenci 28 violinistov posegla po vrhu.
Za njeno izvrstno violinsko igro ji je mednarodna žirija violinistov prisodila 95 točk in s tem 1. nagrado.
Podelitev 1. in 2. nagrad je bila v soboto 12. decembra 2009 v Šali Tripcovich v Trstu, kjer so medalje podelili najboljšim pianistom, violinistom, flavtistom, violončelistom in klarinetistom.
V družbi najboljših glasbenikov iz osmih držav se je torej znašla tudi Šentjurčanka, ki so ji organizatorji in glasbeniki okrog vratu nadeli zlato medaljo.
Z zlato Evo in njeno družino se veselita njenega uspeha tudi njena učiteljica violine Betka Rauter, korepetitorka Mojca Krajnc ter glasbena šola skladateljev Ipavcev Šentjur.
Simona Zdolšek

INTERVJU Z ROKOM VODEBOM - KELTOM
Kakor ob Nilu, tako ob Voglajni
Odkritje preslikave ozvezdja Oriona
na območju Slivnice
Pionir astro-arheologije je v naših krajih enigmatični pater Karel Gržan Ta je v dolini Gračnice, na območju kartuzije Jurklošter in njene širše okolice odkril za starodavne civilizacije simptomatično "povezavo med Nebom in Zemljo". S svojo raziskavo je pokazal, da so na tem območju že v bakreni dobi živeli visoko civilizirani ljudje, ki so izkoriščali povezanost neba in zemlje tako, da so svoja gradišča oziroma svetišča naredili kot preslikavo zimskega zvezdnega neba. Orionov pas s tremi zvezdami je bilo prvo, kar je pater Karel Gržan odkril, in potem s pomočjo zvezdne karte zimskega večera odkrival nova in nova nahajališča, ki so se povsem pokrivala z zvezdami oziroma ozvezdji na nebu. Svoja odkritja je podal v knjigi: V znamenju Oriona.
Vendar pa pater Gržan ni edini, ki bi na teh s starodavnostjo prepojenih tleh odkrival visoko civiliziranost naših bakrenodobnih prednikov. "Arheo-astrologija" uživa tudi veliko zanimanje pri slivniškem "svobodnem umetniku" Roku Vodebu - Keltu. Poleg poprejšnjih prizadevanj v tej smeri se je v tem letu na tem področju proslavil kot vodja projekta: Žusemski pentagram, "Gržanovim putem" pa se je posvetil na domačem terenu, konkretno na Gradišču, kjer domuje.
Slivniški hrib Gradišče (441 m, Gorica pri Slivnici) je s svojim staroverskim imenom, osamljeno lokacijo sredi kotline in tremi "vrhovi" vedno buril duhove. Po ljudskem izročilu naj bi bilo tam zakopano "zlato tele". Da pa ima signifikanco na ravni egipčanskih piramid v Gizi, pa je vsekakor "več kot bi si upali pričakovati".
O tem brez dvoma monumentalnem odkritju smo se pogovorili z avtorjem samim:
Pater Karel Gržan je v svoji v knjigi V znamenju Oriona poleg najdbe preslikave ozvezdja Oriona na področju Voluša (v bližini Jurkloštra) podal ugotovitev, da so na tem območju že v bakreni dobi živeli visoko civilizirani ljudje, ki so izkoriščali povezanost neba in zemlje tako, da so svoja gradišča oziroma svetišča naredili kot preslikavo zimskega zvezdnega neba. Koliko ste seznanjeni z Gržanovim delom in podano ugotovitvijo?
Prebral sem njegovo knjigo V znamenju Oriona in moram reči, da me je izredno fascinirala. Je ena najlepših in najboljših knjig, ki sem jih kdajkoli prebral. Preslikave ozvezdij in drugih likov na zemeljsko površje najdemo povsod po svetu, najbolj znane so tri velike piramide v Gizi (Egipt), ki prav tako kot Gradišče predstavljajo Orionov pas.
Torej gre brez dvoma za delo visoko civiliziranih ljudi, tudi med našimi predniki, kar pa je vse prej kot v skladu z uradno zgodovino. Kako si to razlagate?
m

Tukaj res ne morem mimo tega, da si je uradna zgodovina že pred več kot 200 leti na vseh svojih področjih zastavila napačne koncepte, ki so bili v duhu takratnega časa sicer izredno napredni, vendar se zdaj vedno bolj ugotavlja, da je resnica mnogo bolj zakomplicirana, večplastna in kompleksna. Na teh konceptih morajo sedaj, hočeš - nočeš, vztrajati, saj bi nenadne drugačne ugotovitve pripeljale do popolnega nezaupanja v zgodovinopisje. Zelo počasi in postopoma se bo tudi to spremenilo, vendar se bodo, npr. čez 100 let, tudi takratni alternativni raziskovalci ukvarjali s podobnimi problemi kot današnji.
No, "dejstva na terenu" vsekakor govorijo svojo zgodbo, preslikava ozvezdij in drugih likov je dejstvo. Čeprav ta dejstva podirajo linearni pogled na zgodovino in napredek človeštva, pa vseeno ostajajo. Kako si interpretirate, zakaj so pred več tisočletji ljudje takšne "spomenike" postavljali in zakaj (tudi) na našem področju?
Te "spomenike" lahko uvrstimo v tri kategorije: 1. so povsem delo narave,
2.	so delo človeka, 3. pa je človeško nadgrajevanje naravnih del. Pri prvih ne bom trdil, da Narava ni sama izoblikovala pojave, ki burijo človeško domišljijo, saj se to ne da niti dokazati niti ovreči. Tukaj je lahko prisoten tudi koncept "Boga" kot stvarnika ali pa vpliva privlačnosti zvezd na oblikovanje zemeljskega površja, lahko pa je to oboje eno in isto.
Delo človeka so recimo piramide v Gizi (Egipt), saj so natančna preslikava Orionovega pasu, kar priznavajo tudi uradni znanstveniki. To potrjuje, da so bili včasih ljudje mnogo bolj napredni, kot si danes predstavljamo, da se razvoj ni vedno vzpenjal, ampak se je tudi spuščal, ter da so nas v starih časih v marsikaterem znanju prekašali, sploh v povezavi z Naravo, koledarjem in astronomijo očem
vidnega Vesolja. Menim, da so ljudje hoteli s tem poudariti posebno vez ljudi z božanstvi, tako da so preslikali nebeške pojave na zemljo. Poleg tega so hoteli tudi zanamcem pokazati svoje veliko poznavanje teh zadev. Menim, da ljudje v Evropi in v naših krajih niso zaostajali po znanju za drugimi, vendar jim uradna zgodovina ne (more in ne sme) posveča(ti) toliko pozornosti.
Da ima Gradišče (441 m) tri vrhove, je že znano. Da pa ustrezajo trem zvezdam v pasu Oriona, je pa novo odkritje. Kako sta Gradišče in ozvezdje Oriona še drugače povezana?
Sama preslikava ozvezdja je orientirana proti jugu in v tej smeri je ozvezdje tudi vidno iz Gradišča. Moram poudariti, da trije vrhovi Gradišča popolnoma ustrezajo trem zvezdam: Delta, Epsiolon in Dzeta Orionovega pasu, z enako rahlim odstopanjem sredinske zvezde Epsilon od ravne linije, kakor tudi "srednji" vrh Gradišča, ki je enako malenkost bližje vrhu "Delta" kot pa vrhu "Dzeta". Vendar pa ne gre samo za pas. Orionov meč, ki v ozvezdju "visi iz pasu", sestavljen iz manjših zvezd in Orionove meglice, je tudi enako kot v ozvezdju "preslikan" na teren, in sicer pod severo-zahodnim pobočjem Gradišča. V bližini zaselka Šotna poteka vodna žila, okoli katere je po celotni dolžini zamočvirjen teren in se izliva v Voglajno. Njena smer in lokacija glede na tri vrhove Gradišča je povsem skladna z Orionovim mečem glede na Orionov pas v ozvezdju. Poleg pasu in meča je najbolj prepoznavnih pet zvezd, ki ju obdajajo, t.i. Orionovi stopali in rami ter glava. Linija, ki poteka med levim in desnim stopalom, teče po grebenu Preskočine in točno čez vrh prelaza na Čatrovem bregu, kjer se malo višje v gozdu med dvema gričkoma nahaja eno stopalo. Drugo pa se nahaja na ostrem ovinku, ki je hkrati tudi križišče, pred pregrado Slivniškega jezera v Tratni. Glava se nahaja na naravnem pomolu "Strmšica", kakor bi se Orion hotel razgledovati po Glinci. Ena rama je "zalita" pod Slivniškim jezerom, v bližini Ramne plaže, druga pa se nahaja na mestu hrasta na sredi polja pri blokih v Gorici. Orionov ščit poteka točno čez središče vasi Voglajna, točno po poti proti hribu Slivnice. Roka, s katero drži gorjačo, pa poteka točno čez vas Rakitovec, po potočku točno čez vrh Rakita (511 m). Torej ni samo pas, ampak so tudi ostale "članice" ozvezdja Oriona jasno "podane" na terenu. Ker pa so zvezde v Orionovem pasu najbolj vidne in imajo tudi dejansko največji izsev (zvezda Epsilon kar 26.000-krat močnejšega od našega Sonca), je razumljivo, da so na terenu tudi najbolj jasno izražene.
Gradišče je poznano tudi še po čem drugem v domeni "starodavnega".
Naj prostovoljci leta 2009
Že peto leto zapored je občina Šentjur v sodelovanju z Razvojno agencijo Kozjansko podelila priznanja in pohvale prostovoljcem, ki so s svojim prostovoljnim delom leto 2009 najbolj zaznamovali.
Nam lahko poveste kaj več?
Ime "Gradišče" je sinonim za naselja iz časa antike in prej. Okoli severo-vzhodnega vrha Gradišča (zvezda D zeta v Orionovem pasu) je več kot jasno viden potek obrambnega jarka oz. okopa, ki je na zahodni strani delno prekinjen, za njim pa je še majhen griček, kjer je verjetno stal stražni stolp izven obzidja. Tudi že samo ime Gradišče poudarja, da gre za najmanj pozno-antično, najverjetneje pa za železno- ali celo bronasto-dobno naselbino. Ker je pater Gržan voluški Orion nedvoumno povezal z bronasto dobo, gre najbrž v primeru slivniškega za isti čas. V tem času je na tem področju bila znana kultura žarnih grobišč, ki je izkazovala visoko stopnjo civiliziranosti in kvalificiranosti za takšne podvige. Dopuščam možnost, da so bili ti trije vrhovi dograjeni na sicer podolgovatem naravno oblikovanem hribu.
Sicerje po gozdu Gradišča najti polno izkopov za bivališča, vendar se ne ve, iz katerega obdobja naj bi bila. Možno je, da so mlajšega, lahko pa tudi zelo starega nastanka. Ljudsko izročilo podaja tudi informacijo (legendo), da naj bi bilo na Gradišču zakopano "zlato tele", kar se verjetno nanaša na dogodke iz zelo zgodnjega časa, ko je po legendi Mojzes prepovedal častiti zlato tele.
Brez dvoma je Gradišče pomembno še neodkrito arheološko najdišče in ne dvomim, da bo odkrilo marsikatero zanimivost. In še nekaj pomembnega: zaradi zakona, po
mtA EMUON ZEtA
0 M 0 N 0 V j A S
katerem morajo danes lastniki zemljišč sami plačati arheološke raziskave, veliko gradišč še sploh ni raziskanih.
Kakšen pomen ima torej to odkritje? Nakazuje predvsem dve stvari, ki kljubujeta očitno ideološkim postavkam uradnega zgodovinopisja glede naše in splošne zgodovine. Prvič, govori o kontinuiteti prebivalstva vsaj od bronaste dobe, drugič pa, (pomembneje), o njegovi visoki (predvsem duhovni) razvitosti. Poudarja pomembnost osredotočenosti na domače okolje nasproti zagledanosti na Bližnji Vzhod in njegove nam tuje kulture, saj je očitno, da naši davni predniki za njimi niso bistveno zaostajali. Vsekakor pa naši kraji skrivajo še veliko informacij glede tega.
In še na koncu: Tudi če bi to bilo vse skupaj naključje (v kar seveda ne verjamem), je to še vedno takšna zanimivost, da je vsekakor vredna naše pozornosti.
Ž.Ž.
Polna dvorana šentjurskega kulturnega doma je 5. decembra govorila o tem, da je prostovoljnega dela v šentjurski občini veliko in da imajo prostovoljci veliko podpornikov. Prireditev, ki jo je skupaj z mladimi tudi to leto zasnovala Lara Žmaher, sta povezovala Katja Andrinek in Tomaž Klajnšek. Ta dva sta tudi poskrbela, da je prvi, čeprav uradni del, potekal v mladostniško sproščenem in všečnem ozračju. Na odru so se tako zvrstili vsi nominirani prostovoljci občine Šentjur, a le trije so dobili priznanja za naj prostovoljca občine Šentjur za leto 2009. V kategoriji do 18 let je priznanje kot prostovoljec v Mladinskem društvu Ponikva prejel Gašper Andrinek, v kategoriji od 19 do 30 let je priznanje prejel Matija Iskra, in sicer za prostovoljno delo v treh društvih v Gorici pri Slivnici: v gasilskem, planinskem in turističnem društvu. V kategoriji nad 30 let pa je priznanje prejela Albina Karmuzel, ki se mladim v Občinski zvezi prijateljev mladine Šentjur predaja že vrsto let: organizira letovanje otrok med zimskimi in poletnimi počitnicami, skrbi za izvedbo otroškega parlamenta in bralne značke, poleg tega pa si prizadeva za pomoč otrokom iz socialno šibkih okolij in za otroke s posebnimi potrebami. Slednji so se je na prireditvi tudi poklonili z zahvalo in pesmijo, spontano in prijazno, kot znajo to le oni. Sama gospa Kermuzel pa se je s čustveno močnim govorom poklonila vsem prostovoljcem in zaključila, da so zanjo največja nagrada zadovoljni otroci in iskre v njihovih očeh, ki jim je skozi njeno delo vrnjen vsaj delček brezskrbnega otroštva.
Tokrat prvič je bilo razpisano tudi priznanje za naj prostovoljski projekt - prejela ga je mladinska skupina VIS za projekt »Eko agenti«, s katerim je v tem letu več kot 20 mladih z različnimi ustvarjalnimi delavnicami, mladinskimi tržnicami in igro »Eko agenti« okoljsko
osveščalo svoje vrstnike in okolico. Prireditev so popestrili študentska vokalna skupina Zloglas s petjem in nekateri mladi s skeči. Za »after party« pa so poskrbeli člani skupine Divji štrudl, ki so z divjimi starorockovskimi ritmi in melodijami ter polnim zvokom napolnili prostore šentjurske dvorane, da se je v njej zadržalo kar lepo število mladih (takih, ki so to še, in takih, ki so taki po srcu). Prireditev je tako izzvenela v prijetnem občutku, da so naši mladi še polno ustvarjalni, le priložnost in pomoč jim je treba nuditi, da iz sebe iztisnejo tisto najboljše. Zasluge za to pa imajo tudi letošnji naj prostovoljci občine Šentjur.
N. G.
Razpis in prireditev Naj prostovoljec/-ka in naj prostovoljski projekt 2009 sta bila izvedena v okviru projekta Izboljšaj svojo lokalno skupnost ter financirana iz Evropskega kmetijskega sklada. Priznanja in pohvale za leto 2010 se bodo podeljevali maja 2011 -v mesecu mladinskega prostovoljstva, občina in RAK pa že sedaj pozivata vse občane in društva, da spremljajo delo prostovoljcev in jih predlagajo za priznanja in pohvale in jim tudi na ta način sporočijo, da njihovo delo (ki se ne meri po materialni vrednosti, a zato ni nič manj pomembno, prav nasprotno, pomembno in nujno je) opazijo.
Pohvalo za svoje prostovoljno delo sta prejela v kategoriji najmlajših Ciril Obreza in Ana Palčnik (oba člana Mladinskega društva Ponikva); v kategoriji od 19 do 30 let so prejemniki pohval Katarina Jenšterle, Anže Rezar (športno mladinsko društvo Blagovna) ter Luka in Martin Strašek (Športno društvo Grobelno), v kategoriji nad 30 let pa sta pohvali prejeli še Elizabeta Tučič (Društvo Sožitje Šentjur) in Damjana Firer (KUD in PGD Dolga Gora).
$

Mestni trg 4, Šentjur tel.: 5741 - 655
odpiralni čas: »sak dan ad 8h dal »h
AKCIJA
POSTELJNINA IZ FLANELE - 50% ODEJE IN PREŠITE ODEJE - 60%
1. nadstropju trgovine Resevna Šentj
ATRIJ
Žf 30 let.
Atrij stanovanjska zadruga z.o.o.
sz-atrij@siol.net | www.sz-atrij.si
Celje | Ljubljanska cesta 201 03 42 63 110
Rifnik Šentjur | Ulica Dušana Kvedra 11 | 03 74 71 040
Ljubljana | Vojkova 63 | 01 53 09 290
Rogaška Slatina | Kidričeva ulica 30 | 03 71 84 252
Vsem cenjenim strankam, poslovnim partnerjem želimo
VESELE PRAZNIKE ter SREČNO IN USPEŠNO 2010!
Namesto voščilnic in daril smo podprli delovanje društva Beli obroč Slovenije
KNJIŽNI PRVENEC IVANKE UDUC
Pesniško obarvana mala planinska monografija
decembrska nedelja je bila praznik za Planino in nepogrešljivo osebnost tamkajšnjega pianina
Prva
kulturnega življenja Ivanko Uduč, ki je pred nabito dvorano šentviškega kulturnega doma predstavila Besede s Planine, knjigo, ki jo je posvetila svoji Planini in Planinčanom.
Dasiravno je Udučeva najbolj znana po dolgoletnem ustvarjanju pesmi, so te v knjigi pravzaprav le dodatek k poljudno enciklopedičnem opisovanju praktično vsega, kar ima povezavo s Planino v zadnjega pol stoletja. Vse to pogosto počne tudi v svojih pesmih, zato je kombinacija, ki je luč sveta ugledala v nekoliko preskromnih 300 izvodih, logična in predvsem užitna. Njeni zapisi niso zgolj informativni, ampak, kot je v spremni besedi zapisal Rado Palir, »Napisani s poudarkom na osebnem življenju ljudi in dogodkov,« kar je tudi lep domoznanski prispevek k zgodovini območja, s katerim in za katerega diha. S tem
se je na nek način umestila ob bok literarni vzornici Aniki VVambrechtsammer, ki je med leti 1925 in 1927
napisala dragoceno Kroniko planinskega gradu in trga.
Na šentviškem odru se je z Udučevo pogovarjala Polonca Jazbinšek, njun dialog pa so polnili številni vložki. Tako so nastopili njeni številni potomci, planinske dijakinje, ki so uprizorile skeč v starejši planinski govorici in Slamjeki, ki so zaigrali na kmečko orodje. Seveda se je tudi deklamiralo, govorci pa so jo že spodbujali k izdaji novega dela. Na koncu je na sceno stopila »Pekarna Uduč«, kramljače pa so Slamjeki uspeli spodbuditi, da se je marsikdo zavrtel okrog peta.
br
Moj rojstni kraj, v objemu tvojem čutim raj. Zame tihi si pristan, kjer bolečina sleherna zbledi in veselje s krili poleti Na širnem svetu tem, tu v planinskih gričih najsrečnejša sem.
Tu dom je moj in naše sonce blagodejno boža dušo.
Rahel veter z Bohorja, cerkev sredi trga, prastara lipa tam pred njo pojejo tod tihi spev srca.
Četudi v širni svet bi šla, razkošje mest okusila, boš vedno zame ti, Planina, najsvetejši kraj -moj kraj in moja domovina.
(Ne)srečni kraljevič iz OŠ Franja Malgaja
V petek 18. decembra ob 17. uri seje v KD Šentjur začela pravljica. Plesno-gledališko predstavo so učenci šole pripravili pod mentorstvom učiteljice za slovenščino Bojane Potočnik, ob pomoči plesne učiteljice in koreografinje, sicer učiteljice drugega razreda Ksenije Rak. Avtor prelepe scene je bil tudi tokrat Ivo Bordej.
Predstava se je začela natanko ob petih, otroci in starši pa so še nekaj minut glasno prihajali in iskali sedeže, ki so bili povečini zasedeni. Tišina bi bila v začetku kar zaželena - otroci oz. nekaj nastopajočih se je oglašalo iz dvorane in se jih je precej slabo slišalo. Tako približno lahko rečem, da so govorili o ne ravno veselih dogodkih in usodah, ki so vseokrog nas in med nami, pa je čisto vseeno, če je čas praznovanja ali ne, če ni ravno zdaj celo hujše. Torej navidezen in zunanji blišč v nasprotju z resničnostjo v resničnih domovih in v resničnih mestih. Otroci so brez tople peči in bolni. Mame so utrujene, osamljene in brez hrane zase in zanje. Mladi so polni idej, toda prav tako brez vsega in nič jim ne koristijo te ideje, če so lačni in brez možnosti, da jih uresničijo. In tako naprej...
Najprej so rekli »bobu bob«, potem pa se je začela pravljica, o srečnem kraljviču in o lastovki, ki mu je v času njegovega nesrečnega posmrtnega bivanja sredi bede mesta pomagala pomagati ljudem, tako da jim je nosila drage kamne in zlato iz
njegovega kipa. V tem času ga je kajpak na moč vzljubila in se tako odpovedala selitvi v topli Egipt, zaradi česar jo je pobralo od mraza, ko je nazadnje močno pritisnil. Obranemu kipu kraljeviča, pustemu in nič več blečečemu, je v tem trenutku počilo svinčeno srce. Ko so očem nevšečen prizor zagledali občinski možje, so se brž sporazumeli, da morajo trupelce in kip odstraniti in postaviti kaj novega, najbolje kar kip enega izmed njih ...
Kot se za pravljice spodobi, so nadvse poučne in se tako ali
drugače srečno končajo. Zdi se, da je ravno ta idealna za naš čas, ko srečnega konca ni videti - revni so le še revnejši, tisti možje pa bolj in bolj bogati, brezčutni in neumni. Brez Boga in njegovega Angela se ta zgodba ni mogla končati dobro ... Predstava je bila prelepa, tako zgodba kot mali igralci in plesalci, ki bodo upam s svojo plesno dramsko dejavnostjo nadaljevali, saj jim talenta očitno ne manjka.
E. K.
MIHAALUJEVIČ IN KOLEKTIV 69
Nedeljski večer, v letošnjem decembru prav gotovo najbolj romantičen s presenetljivo snežno idilo pod jasnim zimskim nebom, je v Kulturnem domu Šentjur dobil takorekoč popoln zaključek. Morda celo vrhunec. Ali pač uvod v še polnejšo zimsko noč ... Naš stari dober oder je tokrat gostil Miho Alujeviča s svojim spremljevalnim bandom Kolektivom 69, ki smo ga lahko letos ža nekajkrat po koščkih spoznavali kar na domačih otvoritvah, prireditvah in skupaj s slavnimi Šusicami. Vse jasno, le naslova oz. trikrat narobe napisane dobrodošlice nam ni za razumeti ... Organizira JSKD - izpostava
Šentjur, vstopnina 12 evrov.
Najbrž je temperaturnemu rekordu botrovalo dejstvo, da kljub še posebej odmevnemu oglaševanju dvorana le ni bila povsem napolnjena. Ali pa morda ceni vstopnice, ki je tokrat znašala neobičajnih 12 evrov, še posebej čudnih za zadnje čase ob poplavi domače gledališke, plesne in pevske »prostovoljske« produkcije. Vendar pa za profil šentjurske fine gospode, ki jo je bilo to nedeljo pričakovati, le ni tako visoka. Pa da se ne bi preveč ustavljala ob občinstvu, ki je bilo z moje strani parkrat celo ošteto,
češ da ne zna prav občutiti, ko imajo za to priložnost, naj povem, da so jo tokrat gotovo izkoristili - in občutili, kajti nemogoče bi bilo drugače. Mihov nastop je bil od vsega začetka slasten -
ne le, da je talentiran in izšolan za to, kar počne, pač pa več kot očitno to počne s srcem in dušo, tako nekako preprosto iskreno. Prepričana sem, da jih je osvojil - naše malce zadržane gledalce in poslušalce, ki so tokrat med drugim obujali spomine na filme, ki so jih gledali včasih, pa na komunizem in nenazadnje na čase slovenske popevke, ki je bila pred leti vse kaj drugega. Kot je poudaril Miha; žal nimamo, pa bi Slovenci lahko imeli muzikal, in ko ga morda bomo, se bodo v njem, upajmo, znašle tudi pesmi, ki sojih on in kolektivci izvedli danes, proti koncu večera so to bile: Mlade oči, Čez tisoč let, Poletna noč, Med iskrenimi ljudmi ...
Skratka, sama hvala me je spet -Miha Alujevič in Igor Feketija na klavirju, Andrej Hočevar na basu in domačin Urban Krč na bobnih so nas, kot je napovedal Miha na začetku, popeljali na glasbeno popotovanje skozi veliko znanih in manj znanih muzikalov (Cabaret, Gipsy, Piaf, Moje pesmi, moje sanje, ...) in zaključili z lepimi slovenskimi. Če bi se to zgodilo v kakšnem nočnem lokalu s svečkami in v žvenketu kozarcev, kot je to v filmih, bi bilo popolno -kakor da je svet kabare in kaj bi doma osamljeni čepeli, ko pa že muzika igra ...
E. K.
Ipavce počastili še z zbornikom in pojedino
Lanskoletni simpozij ob 100. obletnici smrti Benjamina in Gustava Ipavca se je zadnji novembrski petek v Hotelu Žonta končal s predstavitvijo zbornika referatov. Organizatorji letošnjih Ipavčevih dni so tako ali drugače sodelujočim pri obeh projektih v napolnjeni dvorani nekdanjega kegljišča omogočili kulinarično razvajanje s sicer povsem preprostimi jedmi, a v glamuroznejši embalaži.
Zbornik obsega 230 strani, v šentjurski knjižnici pa ga je mogoče dobiti za 40 evrov, kar je za 14 manj kot v prosti prodaji. Pri njem so sodelovala eminentna imena, ki se ukvarjajo z raziskovanjem glasbe in dogajanja na prelomu 19. in 20. stoletja. Urednik dr. Primož Kuret je ob tem povedal, da analize dokazujejo, da sta bila Ipavca izvrstna mojstra in da sta ustvarila pomembna dela, ki so pomembna za vso slovensko glasbeno kulturo. Iz naših logov sta v publikacijo vključena mag. Nevenka Cmok in ddr. Igor Grdina.
Seveda na takšnem večeru ni manjkal ustrezen glasbeni program. Štiri Ipavčeve samospeve sta izvedli sopranistka Pija Brodnik in pianistka Iran Zajec. Ker je bil njun program izvajan le v nemščini - Ipavci so ravno za slovenstvo storili ogromno - je dvorano protestno zapustil direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt.
Poleg uvodnih nagovorov in kulinaričnih razlag kuharja Jerneja Podpečana je dogajanje popestril le prenosni CD-predvajalnik z lani izdano Klavirsko romantiko Benjamina Ipavca.
Pri kulinaričnem večeru je pomembno vlogo odigral
Zavod ETNO-EKO, saj so lani študentje etnologije o prehrani nekoč pridobili informacije v okviru etnološkega tabora in delavnicah. Tako so na pričujočem kulinaričnem večeru predstavili nekaj jedi, ki so bile na krožnikih meščanstva in izobraženih ljudi. Kot je povedala direktorica zavoda Tanja Gobec, so na ta način želeli predstaviti ljudem, da lahko brez skrbi svoje goste ali poslovne partnerje povabijo na obrok jedi lokalnega izvora. Pri vsej zgodbi se opirajo tudi na strokovno pomoč etnologa mag. Vladimirja Šlibarja iz Pokrajinskega muzeja Celje, ki je na to temo izdal knjigo Kuharca ali Kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja.
br, foto G. Gobec
Jedilnik:
-	obrnjenik s kislim zeljem in prekajeno slanino
-	roštan močnik zalit z mlekom
-	ajdovi krapci s suhim sadjem in ocvirniki s pečeno čebulo
-	pečen kapun v krušni peči, kuhana govedina z vinsko omako, skutin štrukelj, koleraba in korenje s kumino
-	pehtranova potica, kozjansko jabolko z medom

EMsmkA
G & K AVTO, SERVIS IN PRODAJA VOZIL, D.O.O.
Cesta kozjanskega odreda 18 Delovni čas:	3230 Šentjur
vsak delavnik od 8h dol8h
vsako soboto od 8h do 13h	www.gkavto.si
gkavto@email.si
Tel.: 03/ 749 03 40; Fax.:03/ 749 03 41
BOŽIČNO -NOVOLETNI KONCENT
Pihalnega orkestra Šentjur
v nedeljo 27. decembra 2009, ob 18. uri in v ponedeljek 28. decembra 2009, ob 18. uri, v športni dvorani Osnovne šole Hruševec v Šentjurju.
Gostja koncerta bo Darja ŠVAJGER.
Program bo povezoval voditelj in imitator Tilen Artač (psihologinja Ifigenija).
Predprodaja vstopnic:
-	HOTEL ŽONTA, Šentjur
-	GOSTILNA PRI AHAC,
Stopče pri Grobelnem
-	KAVA-BAR POŠTA, Šentjur
-	PIZZERUA OSMICA, Šentjur
-	ČEVLJARSTVO PETA, Šentjur
-	GOSTIŠČE MIRAN,
Trnovec pri Dramljah
-	VVELLNESS CENTER ASPARA, Šentjur
VLJUDNO VABUENI !
www.po-sentjur.com
•	Birmanska, obhajilna in krstna darila v modnem belem zlatu ali klasičnem rumenem zlatu
■ Velika izbira poročnih prstanov
•	Novi modeli modnih ur blagovnih znamk za mladino
•	Velika izbira srebrnega nakita
> Brezplačno aranžiranje pri nas kupljenih daril
VeseCe praznike in srečno novo Četo 2010!
ZLATARSTVO Marjana Gajšek s.p.
V TRŽNO PRODAJNEM CENTRU V ŠENTJURJU Drofenikova 16, tel.: 03/ 749 20 30
TV LCD TOSHIBA 42AV635 REGAZA, diagonala 107 cm, Full HD, odzivni čas 5 ms, kontrastno razmerje 20.000 : 1, DVB-T, MPEG-4, Meta Brain, Resolution+, Active Vision II, 4x HDMI, USB
Električni kamin Pičolo -EWT, imitacija pravega ognja, prenosni, napajanje 230 V 50 Hz, moc 2000 W, mere 46,9 x 36 x 22
■
ATECONIA
Davčna hiša d.o.o.
Poslujete s slamnatimi podjetji?
Pazite, kajti po 01.01.2010 boste solidarno odgovorni za plačilo DDV, če ga vaš dobavitelj ni odvedel državi, vi pa ste za to vedeli ali bi morali vedeti.
Davčne utaje na področju DDV so velik problem na ravni celotne Evropske unije, saj se ocenjuje, da kar 40 milijard evrov na leto ne doseže državnih proračunov. To pa je že kar velik znesek, sploh če upoštevamo dejstvo, da se breme manjših davčnih prihodkov nato prevali na poštene davčne zavezance, ki odvajajo davčne obveznosti v skladu z zakonskimi pravili. Če bi npr. davčne obveznosti pravilno odvajali vsi, bi se lahko davčna stopnja za davek od dobička zmanjšala, prav tako bi lahko imeli nižje stopnje pri dohodninskih razredih.
Zaradi zaščite poslovanja poštenih davčnih zavezancev in odkrivanja slamnatih podjetij so države članice pričele pripravljati skupne projekte, ki omogočajo hitrejše odkrivanje podjetij, ki poslujejo z goljufivim namenom utaje davka.
Kako veste ali bi morali vedeti, če poslujete z subjektom, katerega namen je utaja davka?
Predvsem je priporočljivo, da dobro poznate svoje dobavitelje in kupce, kajti utaja davka se redkokdaj izvede samo preko enega podjetja, temveč gre za tako imenovani "vrtiljak”, v katerega je vključeno večje število podjetij. Preverite zgodovino poslovanja podjetja (koliko časa podjetje
pod zdajšnjim vodstvom in lastništvom obstaja - v Sloveniji so brezplačni podatki o tem na spletni strani www. ajpes.si, samo registrirati se je potrebno), ali sploh imajo svoje poslovne prostore ali obstojijo samo na papirju, imajo samo mobilno telefonsko številko, izkazujejo nenaden porast prihodkov v poslovnem izidu. Preverite tudi identifikacijsko številko za DDV poslovnega partnerja, in sicer za Slovenijo na spletni strani http://www. durs.gov.si/si/seznami_ davcnih_zavezancev/ ter za EU na http://ec.europa.eu/ taxation_customs/vies/lang.do ?fromWhichPage=vieshome&s electedLanguage=SL. Skratka, zberite čimveč konkretnih podatkov, s katerimi boste dokazali, da ste pri sklepanju poslov ravnali kot dober gospodarstvenik.
Za nepoštene subjekte, vsi živimo na istem planetu in kolikor nekomu nekaj nepravično vzamete, se posledice prenesejo na vam drage družinske člane in vam vzamejo slabo ime. Za poštene subjekte, poslujte po svoji vesti in pridobite čimveč informacij o poslovnih partnerjih, na tak način boste zavarovali sebe ter preprečili poslovanje nepoštenim subjektom.
Želim vam vesele praznike in srečno novo leto.
Klara Koželj, davčna svetovalka.
MODRA ŠTEVILKA
(((>080 8816)
Mali oglasi
Prodam traktorski mulčer širine 107 in širine 127 cm.
Tel: 031 832 505
Lektoriranje diplomskih in seminarskih nalog, tel: 040 609 377
Pomoč pri izdelavi diplomskih in seminarskih nalog, ponudb in predstavitev, vabil, govorov za različne priložnosti, ...
Tel: 040 609 377
Čiščenje stanovanj, tel: 041295228, Brigita Panič
PREJELI SMO
Županska ovratnica Šentjurja.
Odgovor na zapis v Šentjurčanu.št. 357, 9. oktober 2009.
Bil sem zgrožen, ko sem bral zapis v Šentjurčanu, ki je nastal po mojem dobronamernem sporočilu z barvno sliko kot čestitko za občinski praznik in vzpodbudo za uporabo županske ovratnice.
Zapis je bil pristransko novinarski in odgovori g. Cveta Erjavca klasično »avantgardni«(sprenevedanje, intrigiranje, diskreditiranje).
Kljub zdravstvenim težavam sem vimenu resnice in poštenja g. Erjavcu in bralcem dolžan odgovoriti na njegovo sprenevedanje in podtikanje neresnice, ki blatijo človeško dostojanstvo. Med ljudmi še vedno velja rimsko pravno pravilo »kdor molči, se zdi, da se strinja«.
Moje sporočilo je bilo med vrsticami urednice uporabljeno v celoti, toda samovoljno je bil povabljen za odgovor g. Erjavec, ki je moje sporočilo razvrednotil in mene diskreditiral kot nasprotnika in sovražnika.
Ker smo na žalost na osnovi takega sovražnega govora še vedno razklana družba, moram kljub možnim osebnim očitkom za samohvalo povedati resnico o županski ovratnici in začetkih demokratizacije, pri čemer je to bil prvi pluralistični dosežek v skupno dobro.
Leta 1990 smo v aprilu izvedli prve večstrankarske volitve v državne organe in s tem začeli proces prave demokracije. Občinsko praznovanje v starem smislu ni bilo več sprejemljivo. V iskanju pravega smisla za praznik je g. Erjavec sporočil, da se pripravlja »kabinetna« razglasitev trga Šentjur za mesto z udeležbo g. Kučana. Da bi zadeva vzpodbudno in lepo uspela, smo se angažirali takratni »pomladni« odborniki in v moji osebi podali predlog, da se mestna razglasitev opravi z blagoslovom in botrom na javnem prostoru pred občino. Osebno sem utemeljil za botra mesto Celje, s katerim je trg Šentjur povezan na temelju kulturne dediščine iz časa Ipavcev in celjskega zdravnika dr. Švaba.
Osebno sem nagovoril takratnega celjskega župana g. Roječa za tozadevno sodelovanje. Tako se je razglasitev lepo izvedla in i/ znak negovanja te kulturne dediščine je Šentjur kot občinsko središče dobil od botrske celjske občine župansko ovratnico, ki je simbol spoštljivosti in povezanosti meščanov in občanov. Mislim, da to ni stvar osebne časti nosilca, ampak stvar pozornosti do ljudi in pomembnega dogodka. Predvsem mislim, da je to stvar odnosov do vrednot, ki jih botrstvo in občinska ter mestna skupnost vzpodbujata.
Toliko za osvežitev spomina na začetek demokratizacije v Šentjurju, ki je obrodila sad. Bilo je še nekaj projektnih dosežkov (Via historika, Slomškova pot, Fondacija Rifnik) za ohranjanje kulturne dediščine, ki pa so bili skupaj z župansko ovratnico zatrti zgolj iz ideološko avantgardnih razlogov.
Ker se bliža 20. obletnica naše demokratizacije, ki je podaljšek 20-letnice padca berlinskega zidu, ki je simbol svobode in človekovih pravic, pozivam šentjursko civilno družbo in stranke, da se zavzamejo za demokratično in smiselno urejanje uporabe županske ovratnice in naravne ter kulturne dediščine, ki je kljub birokratskemu zavzemanju velika pastorka. Negovanje naravne in kulturne dediščine omogoča trajnostni razvoj in vzpodbuja ustvarjalno zadovoljstvo meščanov in občanov. Urednica Šentjurčana pa se naj potrudi biti vzpodbujevalec prave vsebinske demokracije in ne služi oblastni eliti, ki vedno tolče po ljudeh, ki niso po njihovi volji. Pripominjanje in nestrinjanje še ni nasprotovanje, oblastniško, sprenevedavo in diskriminatorno izražanje pa je nekulturno in žaljivo. Spoštovanje različnosti v ljudeh in tozadevno sodelovanje ustvarja skupno blaginjo in zadovoljstvo.
Franc Zabukošek
0
LUCIJINA REPORTAŽA
To, da je ob koncu leta treba narediti bilanco, pogledati, kaj lepega se je ali ni zgodilo itd., je ena navadna bedarija, ki se je lahko spomni le omejena pamet mojega urednika. O, pardon, hecam se, urednik ima vedno prav in tovrstne bilance so oh in ah čtivo. Že pišem.
Najprej nekaj dejstev o našem Štefu, za katerim je še eno uspešno leto. V parlamentu se skromno ne grebe za mikrofon, na Občini pa je tako izšolal direktorja Palčnika, da ga tam sploh več ne pogrešajo. Občinski svetniki, z izjemo dveh čudnih patronov Roberta in Markota, ga iz srca spoštujejo in ubogajo, občani pa ga vsak dan bolj ljubimo ... Pa kaj je tu še za povedati? Morda to, da ga ima rada tudi Erika, pa čeprav ji je vzel njeno najljubšo igračko, cestne razpise. Ampak ona in tudi vsi drugi dobro vemo, da ji tega ni storil iz hudobije, temveč zgolj zato, da je spravil v red smotanega javorskega Jožefa, ki se nikakor ni mogel sprijazniti z njeno priljubljenostjo in zaslužki. Radi ga imajo tudi vsi štirje podžupani, ki jih vse pošteno plačuje - skupaj jim daje kar enkrat več, kot si skromno vzame zase. Še dobro, da se vsi skupaj z vladanjem ukvarjajo samo ljubiteljsko, ker sicer bi Občino spravili na kant. Vse tiste napihnjene zgodbe o Ipavčevi 17, odbojkarskem igrišču in 30-odstotno predragih asfaltih in podobno so pozabljene, tudi zaradi prizadevanja prvega nadzornika Igorja. No, da ne bom delala krivice nadzorniku Stanetu s Ponikve, moram poudariti njegove neizmerne zasluge za odbojkarsko igrišče. Tista zlajnana, da se Štefova občina utaplja v dolgovih, se je pokazala za navadno pravljico. Kaj pa je to 4 milijončke evrčkov dolgov in še nekaj takega neplačanih računov? Tega denarja je komaj za piškavih 1000 cliotov. Naša občina pač ni taka sirota, da bi si to gnala k srcu. Če bosta Robert in Marko to revščino Štefu še naprej nesramno naprej metala, bo Štef vzel kredit na svoji hiški na Križu in stanovanje v Ljubljani, primaknil malo poslanske in županske plače terdohtarski honorar, pa bo vse skupaj lastnoročno odplačal. Da veste, takšen je naš Štef! To sicer ne bi bilo v skladu z gospodarsko tradicijo njegove rodbine, ampak Štef da veliko na svojo čast in čisto vest in bi to storil.
Kaj pa lahko za svoji čast in vest stori njegov najljubši podžupan s Ponikve, ki so mu ponkovški šolniki tako rekoč pred očmi nesramno skenslali njegovo prvorojeno hčer? Za zdaj nič, ampak, kolikor jaz poznam njega in Štefa, bosta že nekaj pogruntala. Čeprav moram rerči, da tudi nova ponkovška šolska šefica sploh ni od muh - svojega predhodnika Miloša je, ne da bi trenila z učkami, spakirala na zavod za zaposlovanje. Kajpada, če svojih podrejenih v štirih letih ni uspel naučiti manir, od njega res ni mogla pričakovati kakšnega haska.
Ja, pa še to: ste slišali, da je Štef vrgel v javnost meglo, da na naslednjih županskih volitvah ne bo več kandidiral? Ne se bat, seveda bo. Lepo vas prosim, le kdo bi ga lahko zamenjal, ko pa se za njegovo nasledstvo cufajo sami piksibnarji. Je pa lepo od Štefa, da jim je zdaj proti koncu leta privoščil malo upanja.
V Dobju nič novega. Štef je sicer Franciju pred nosom izmaknil dom za upokojence, kljub temu pa Franci nemoteno srečno vlada naprej, čeprav mu šomaštri še vedno vlačijo ženo Jožico po sodiščih zaradi tistih nekaj odkrito napisanih in nepodpisanih
pisem. Podžupan Merij se je srečno upokojil, ampak občine ter podžupanskega in vodovodarskega honorarja se pametno drži kot cek. Toda če bo v jeseni po pomoti izvoljen za župana zeleni Karl iz Završ, se Meriju slabo piše. Kar mu iz srca privoščim, kajti tudi meni se je grozno zameril. Leta in leta sem skrbela za njegovo publiciteto, on pa se zdaj prikrito in kar mimo mene pojavlja pod mastnimi naslovi po vseh slovenskih časopisih, meni pa je naprtil jezo svojih treh sinov. Ki naj bi jim le mojih 10.000 € umirilo ranjene dušice. Ogenj je v strehi, ker ne morejo poštudirati, kateri od njih naj bi malo grešil, pa kar vsi trije v luft. Sicer pa, hej, ljudje božji, če bi jaz imela 10 jurjev, mislite, da bi se matrala s tole reportažo in z razkopavanjem dobjanske javne scene?
V Domu starejših občanov so se Branču zgodile ženske. Branko je očitno poslednji mušketir, ki še ne ve, da smo v matriarhatu in da ženske povsod zmagujejo. Toda tokrat mu začuda dobro kaže. Na ta račun je že pomladil svojo plesno ekipo. Ivica je žal prehitro spokala kufre, upam pa, da mu bo vsaj Martina še malo kravžljala živčke. Smo pa zato ženske čvrsto obdržale v rokah cerkvene zadeve. Peter in Klemen sta nam padla v naročje kot zmehčani zreli hruški, česar tudi hudi Stres, ki je zdaj hvala bogu že daleč na varnem v Ljubljani, ni mogel preprečiti. Sicer pa, kaj je to slabega, če imata rada otroke in njihove mamice garantirajo, da nista pedofila.
Tako, to bi bilo vse za letos. Z zadnje seje občinskih svetnikov ne bom poročala, ker se jim zaradi nevarnosti, da bi se župa ohladila, vedno tako mudi, da se še pošteno skregati ne uspejo, na zakuski pa bog ve, če ne bodo spet nazdravljali s čajem, kot na eni zadnjih cestnih otvoritev, kar je pa sploh proti mojim načelom. Žal mi je le za Štefovo čestitko, ki bi jo res z veseljem poslušala - pa čeprav jo že od prejšnjih let znam na pamet.
Lucija
Na mamicah svet stoji
V celjski porodnišnici so od zadnje objave do 16. decembra rodile naslednje mamice:
24. 11. Tanja Jazbec z območja Šentjurja - dečka, 26. 11. Tanja Mehič z območja Šentjurja - dečka, 2. 12. Darija Kolarič bodoča Raztočnik z območja Šentjurja - dečka, 8. 12. Bernardka Pevec z območja Loke pri Žusmu - deklico, 11. 12. Ivanka Zalokar z območja Šentjurja - dečka, 12. 12. Mateja Golob z območja Grobelnega - deklico, 12. 12. Hanelora G utaj z območja Šentjurja - deklico, 12. 12. Gresta Ocvirk z območja Šentjurja - deklico, 13. 12. Nataša Slatinšek z območja Šentjurja - dečka, 14.12. Suzana Zupančič z območja Ponikve - deklico, 14. 12. Lenka Novak z območja Šentjurja - deklico in 15. 12. Milena Žavski z območja Grobelnega -dečka, 17. 12. Andreja Zapušek z območja Šentjurja - deklico, 18. 12. Damjana Mlakar z območja Loke pri Žusmu - deklico, 18. 12. Martina Gračnar z območja Planine pri Sevnici -deklico, 18. 12. Jelka Dobravc Keše z območja Gorice pri Slivnici - dečka in 20. 12. Saška Horvat z območja Šentjurja -deklico.	Čestitamo!
POLICIJSKE CVETKE
Interventna številka: 113 Policija Šentjur: 03/7464150
Šentjur, 26. 11. - V gostinskem lokalu v okolici mesta so se v zvezi s prodajo konja sprli trije znanci. Prodajalec je kupnici obetal zaušnico, s čimer se ni strinjal njen fant, a gaje prodajalec poškropil s solzilcem._________________________________
Šentjur, 26. 11. - Policisti so med hišno preiskavo zasegli vojaško puško, 84 nabojev za puško ter predelano pištolo.
Šentjur, 26. 11. - Na šolskem centru sta se 18 in 16-letnica spravili nad 16-letno sošolko, ki je zaradi udarca v nos pričela krvaveti, potem pa se je morala izogibati še kamenju, ki sta ga metali številčno močnejši nasprotnici.____________
Šentjur, 27. 11. - Mlajši voznik je dopoldan med obračanjem trčil v ograjo pri vrtcu na Kvedrovi. Policisti so ugotovili tudi vzrok - prisotnost alkohola v krvi voznika je bila namreč presežena kar 5-kratno!_____________
Šentjur, 27. 11. - Okoli 19. ure je domačin skoraj povozil policista, ki ga je želel ustaviti, voznik pa ga zaradi alkoholiziranosti bojda sploh ni videl
Po prijetju si je prislužil prenočevanje v Šmarju.____________________________________
Šentjur, 27. 11. - V večernih urah je domačin goste v lokalu spodbujal h kajenju. Dva sta si naposled prižgala tobačno smotko, kelnehco pa so zaradi nestrinjanja pošteno nazijali in uspeli zdrobiti nekaj steklovine. Sledil je taktičen umik v temno noč.__________________________
Šentjur, 28.	11.	- Po nižjeligaški
košarkarski tekmi sta domača košarkarja pred dvorano sodnikoma razložila, kaj pomeni, če si rojen na Kozjanskem.
Šentjur, 29. 11. - V ulici Na Lipico je nekdo iz avta ukradel avtoradio in 20 litrov bencina.___________________________________
Dramlje, 29.11. - Možje vpričo dveh otrok pretepal partnerko. Prepoved približevanja in sodišče.
Šentjur, 30. 11. - Iz kolesarnice enega izmed blokov je izginilo kolo znamke Merida matts, črno-sive barve, ki ga lastnik ceni na 500 EUR.___________________
Planina, 1. 12. - Po hišah so Romuni prodajali različno blago. Policisti opozarjajo na previdnost.
Šentjur, 1. 12. - Partnerka je prijavila, da
jo je partner ugriznil!____________________
Dramlje, 2. 12. - V Jazbinah je nekdo
vlomil v vikendico in si prisvojil električni agregat, 10 litrčkov rujne
kapljice in dve lovski trofeji.
Grobelno, 2.	12.	- Zamaskirana
neznanca sta okoli 11. ure zvečer presenetila dežurnega železničarja, saj
sta ga z orožjem prisilila, da jima je izročil približno 200 EUR izkupička in menjalnega denarja, za nameček pa sta ga še poškropila s solzivcem.
Šentjur, 3. 12. - Pred enim izmed gostišč
je zaradi teže alkohola omagal občan, ki se je pri tem poškodoval, da je bila potrebna zdravniška pomoč.
Šentjur, 4.	12. - Naročnici fasade
je premeteni izvajalec hotel dvakrat zaračunati isto delo, kar tokrat ni šlo skozi.
Loka pri Žusmu, 5. 12. - Nekdo je potreboval mešalec za beton in ga odpeljal v neznano.
Dramlje, 5. 12. - Patrulja je v večernih urah opozorila veseljaka, ki je v avtu glasno nabijal glasbo. Kasneje se je dečko zapeljal na dvorišče soseda in dal še bolj na glas ...
Šentjur, 6. 12. - Čeprav brez vozniškega dovoljenja, se stari znanec policistov ni mogel ogniti želji, da ne bi še vozil,
pogum pa mu je dajal tudi alkohol. Kresalčki niso pokazali razumevanja in so mu vozilo zasegli.
Gorica pri Slivnici, 7. 12. - Sosedski nesporazum se je tokrat razreševal s poskusom povoženja, a je naciljani sosed uspel pravočasno odskočiti._______
Dramlje, 8. 12. - Nekdo je v Lazah vlomil v tri gradbene zabojnike, odnesel pa eno motorko.________________________________
Šentjur, 9. 12. - Nova potegavščina preko e-bančništva. Tokrat je oškodovanec le ob 30 EUR._________________________________
Šentjur, 9. 12. - V križišču za Planino je
voznica spregledala, da je vozniku izsilila prednost in povzročila trk.
Šentjur, 10. 12. - Partner je najprej zagrozil partnerki z nožem, potem pa grozil še njeni mami. Kljub izrečeni prepovedi približevanja jo je kršil, kar ga bo stalo 400 EUR.
Šentjur, 10. 12. - Nekdo si je z rezervnimi deli v vrednosti 300 EUR za tovorno vozilo
postregel kar s tovornjaka, parkiranega pri Šparu.
Dramlje, 11. 12. - Nekdo je občanu na R5
predrl tri pnevmatike.
Šentjur, 12.12. - Hči je obvestila, da je
oče, ki je bil obenem pijan, pretepel mati. Izrekli so mu prepoved približevanja.
Šentjur, 13. 12. - Nekdo je ponoči vlomil v hišo, ki je bila takrat prazna, in odnesel kuverto s štirimi tisočaki.______________
Ponikva, 13. 12. - S konja padlemu jahaču so policisti napisali položnice
zaradi neuporabe čelade, zaščitnega brezrokavnika in neusposobljenosti za udeležbo v prometu s konjem.
Dobje, 13. 12. - Na cesti Šentjur-Planina sta se nasproti vozeča avtomobila oplazila s stranskimi ogledali, eden izmed udeležencev, ki v osnovi ni vozil samo po svojem voznem pasu, pa je nadaljeval z vožnjo._____________________
Gorica pri Slivnici, 14. 12. - Voznik, ki gaje zaradi neprilagojene hitrosti na zasneženi cesti zaneslo z vozišča, je vztrajal, da na kraj pride policija in opravi ogled. Zaradi neprilagojene hitrosti so mu vročili položnico._______________________________
Šentjur, 14. 12. - V Jakobu se je 21-letni mladenič ob prvem snegu zelo razveselil in zakurblal motorne sani. Sledil je trk v drevo in hude poškodbe.__________________
Ponikva, 14. 12.-Voznika je z zasnežene ceste zaneslo po bregu navzdol do stanovanjske hiše, kar se menda dogaja večkrat, zato se lastnik trudi, da bi postavili varovalno ograjo.
Dvomilijonska utaja?
Šentjur, 16. 12 - Celjski kriminalisti so opravili več hišnih preiskav in k sodniku privedli štiri ljudi zaradi suma več kaznivih dejanj. Podjetnika, šlo naj bi za podjetje Dekotan, naj bi tako utajila kar za dva milijona davkov. Poslovanje sta organizirala na nezakonit način in lažno prikazovala poslovno sodelovanje njunih podjetij s tako imenovanimi slamnatimi družbami. Blago - odpadne kovine in drugo - sta odkupovala na črnem trgu, v poslovnih knjigah pa sta prikazovala, da sta to blago nabavljala od slamnatih podjetij. S preiskavo je bilo ugotovljeno, da jima je pri tem pomagal sostorilec iz območja Celja, ki jima je sam ali v sodelovanju z drugimi osebami dal na razpolago devet t.i. slamnatih podjetij.
V zgodbo naj bi bil vpleten tudi odvetnik iz Ljubljane, ki naj bi bil osumljen pranja denarja za več sto tisoč evrov.

IZ KK ŠENTJUR
Zadovoljni s polsezono
Pri šentjurskem košarkarskem prvoligašu so z izkupičkom polsezone zadovoljni, saj je glavni cilj - liga za prvaka, na vidiku. Na drugi strani so nihanja letos konstanta in tako se ogrožajo tudi že dobljene tekme, podmladek pa ne pride do prepotrebne minutaže.
Po zadnji letošnji tekmi, bodo igrali prosti do ponedeljka, potem pa sledi tradicionalno podvojeno treniranje, saj bo zaradi šolskih počitnic parket na voljo tudi v dopoldanskih urah. Januar bo v H ruševcu postregel z dvema regionalnima obračunoma, kjer bodo to sezono lepo zasedene tribune znova polne, v primeru zmag pa ne bi škodilo v svojo korist obrniti tudi razmerje danih in prejetih košev. Čebular se je v pol ducata tekma dokazal in se uvrstil med najboljše ligaške strelce, kar mu zna (pre)kmalu znova odpreti vrata katerega od tujih klubov.
Odmeven uspeh v »Štuklju«
28. 11.: Krka : Šentjur 78 : 83 (23:15, 18:23, 14:21.23:24). Dosežki: Čebular 21 (4x3), Šimovič 19 (9 skok.), Crenshavv 12 (6 as.), Lapornik 11, ...
V prvem polčasu je prvouvrščena ekipa povedla za 12 točk, s košema Ručigaja in Čebularja pa je Šentjur v 30. minuti povedel s 55:59. V zadnji četrtini je na sceno stopil do takrat ne ravno vidni Crenshavv, ki je z 8 zaporednimi točkami 3 minute pred koncem razliko povišal na 65:77. V končnici so se Dolenjci približali na največ 4 točke.
Gostujoče »muhe« uspešno nervirale
5. 12.: Šentjur : KK PRO-TEK Zasavje 81 : 91 (21:27, 25:21, 13:15. 22:28). Dosežki: Crenshavv 25 (5 as.), Čebular 16 (5 as.), Šimovič 12 (7 skok.), Jovanovič 11 (8
skok.), ...
Tretje srečanje z isto ekipo v relativno kratkem času je prineslo drugi poraz in to vnovič pred domačim občinstvom, ki tudi sicer ni moglo biti zadovoljno s predstavo domače ekipe.
Gostujoči trojec Mučič, Pašalič, Šoškič je ob solidnem odstotku metov pridno polnil šentjurski koš, Blaževič, Percel in Vidovič pa so imeli prepoved metanja na koš in se posvečali utrujanju Crenshavva ter Čebularja, sodniške piščalke pa so bile večinoma neme.
Minuto in pol po začetku zadnje četrtine so Šentjurčani že izpolnili bonus, kar je ob prej omenjenem povzročilo, da so domačim ob neuspešnih metih iz čistih položajev pričeli popuščati živci. Prerazpoloženi Kodeljevčani oz. slaba obramba 12. 12.: Geoplin Slovan : Šentjur 95 : 86 (27:22, 30:21, 16:17, 22:26). Dosežki:
Na Dnevu slovenske moške košarke, ki bo 26. decembra na Polzeli bo v prvi peterki ekipe Vzhod nastopil Marcus Crenshavv. Zasluge gredo obiskovalcem spletnega mesta KZS.
Ustvarjalci oddaje Koš na Slobasket.tv so za najlepšo akcijo 10. kroga izbrali uspešno obrambno akcijo in zabijanje Luke Lapornika na Kodeljevem. Dva kroga prej je podaja Crenshavva in zabijanje Šimovča v Novem mestu zadostovalo za 2. mesto.
IZ ŠRK KOŠI ŠENTJUR
Čebular 21 (4x3, 6 skok.), Lapornik 19, Sebič 12, Ručigaj 11 (3x3), ...
Odsotnost Paviča se Ljubljančanom ni prav nič poznala, saj so igrali še hitreje kot bi sicer. Eksplodiral je Goran Dragič s 27 točkami in kar 11 skoki, domači pa so za 2 metali 71 % (Šentjur 53 %). Šentjurje večkrat zaostal in se tudi vedno približal, kar se je ponovilo tudi v zadnji četrtini. Zaradi osebnih napak sta morala sesti razpoložena Lapornik in Čebular, ob kar treh zgrešenih prostih metih in dveh podarjenih žogah nasprotnikom v končnici pa se tudi na Kodeljevem težko zmaga. Če bi bili gostje le malo boljši ... 19. 12.: Šentjur : KK Šenčur CP Kranj 87 : 75 (24:17, 28:17, 13:23, 22:18). Dosežki: Crenshavv 26 (6 as.), Čebular 20 (4 as.), Šimovič 14 (9 skok.), ...
Zadnjeuvrščeno moštvo je v prvem polčasu zaostalo za 18 točk, pred koncem
3.	četrtine pa so se približali le na 5 točk. V zadnji četrtini so se domači odlepili na 15 točk, a znova popustili in dobri 2 minuti pred koncem je bilo 80:74. Na srečo Gorenjci niso premogli kvalitete, da bi gostiteljem primazali zaušnico.	br
Lestvica
I.	Krka 9 (zmag) - 2 (poraza), 2. G. Slovan 8 - 3, 3.-4.Helios, P. Zasavje 7 - 4, 5.-8. Šentjur, Zlatorog, Elektra Es., TCG Mercator 6 - 5, 9. Parklji 5 -6, 10,-
II.	Hopsi, Luka Koper 3-8, 12. Šenčur CPKR0-11
Košijem preostane nabiranje izkušenj
Ekipa Športno rekreativnega kluba Koši seje po nekaj neprijetnih porazih pomaknila na sredino tretjeligaške lestvice.
Ekipa Kristijana Košaka se sooča z nekajletnim izpadom igranja košarke pri številnih igralcih, kar se kaže v velikih nihanjih, zato jim do konca sezone preostane, da na treningih skušajo nadoknaditi izpuščano.
28. 11.: ŠRK Koši Šentjur: Nazarje 54:81 (18:23, 5:28, 18:13, 13:17). Dosežki: Zorko B. 16, Polenek 11, Pirih 10, ...; ekipa: 3 tehnične napake.
Domači so v povezavi s sojenjem že ob koncu 1. četrtine izgubili živce in do konca polčasa je bil delni rezultat 0:29. Po tekmi sta bila Boštjan Korošec in Rok Mavrin kaznovana z nekajmesečno prepovedjo igranja.
5. 12.: Savinja : ŠRK Koši Šentjur 77:66 (22:18, 24:19, 11:17, 20:12). Dosežki: Zorko B. 18, Polenek 13, Pirih 10, ...
Še nekaj minut pred koncem sta bili ekipi izenači, potem pa je gostom pošla sapa, kar se je odrazilo v izgubljenih žogah.
12. 12.: ŠRK Koši Šentjur : Konjice-
Zreče 84:57 (21:8, 14:14, 32:16, 17:19). Dosežki: Verhovšek 19, Pirih 17, Zorko 17, ...
Košiji so tekmo odločili že v prvem polčasu, ko so igrali zelo zagrizeno v obrambi in si pomagali v napadu.
20. 12.: ŠRK Koši Šentjur : Lenart 71:100 (18:31, 14:22, 22:22, 17:25). Dosežki: Zorko B. 17..
Predstava z neangažiranim pristopom tudi v 3. SKL kmalu prinese hud poraz.
Medobčinska košarkarska liga
28. 11.: Ponikva : Dren Lesmont 68:73 (Zgonec 31, Golob 22, ...)
5. 12.: Rogaška : Ponikva 74:62
Lestvica 3. SKL - vzhod:
1. Nazarje 8 (zmag) - 1 (poraz), 2.-3. Savinja, Ruše 7 - 2, 4.-5. ŠRK Koši, Lenart 5 - 4, 6. Konjice-Zreče 3 - 5, 7. Slovenj Gradec 1-8,8. Miklavž 2-5,9. Koroška 0 - 7
Kristijan Košak bo imel še veliko dela
12. 12.: Ponikva : Vitanje 85:79 (Golob 33, Zgonec 19, Kundih 18, Podkrajšek 12, ...)
Lestvica:
1. Vitanje 4-1,2. Rogaška 3 - 1, 3. ŠD Šmarje 2-1,4. Ponikva 2 - 2, 5. Dren 2 - 3, 6. MKK Nete k Šmarje 0-5 br
0
MALI NOGOMET
Pričetek in premor v zimski ligi
S tekmovanjem se je tretjo sezono zapored v članski in veteranski konkurenci pričela Zimska liga malega nogometa na Ponikvi. V članski konkurenci tekmuje 10 ekip. Novi ekipi sta Villachalop in Koble. V veteranski ligi sodeluje 9 ekip. Med novinci so Veplas, Nirvana in Dobje. Po dveh odigranih krogih je na vrsti božično-novoletni premor, žogo pa bodo znova nabijali 9. oz. 10. januarja prihodnje leto.
Ponikva - člani
Izidi zadnjega odigranega, 2. kroga, 13. 12.: Lav pivo - KMN Ponikva 2:1, Prijatelji - Dramlje 6:3, ŠMD Blagovna - Čebelice
5:5, Alfagrad - Bogi Team 2:6, Villachalop - Koble 2:6.
Lestvica
	Ekipa	T	Z	R	p	DG	PG	GR	TOČ
1	Bogi Team	2	2	0	0	14	4	+10	6
2	Prijatelji	2	2	0	0	16	7	+9	6"
3	Koble	2	2	0	0	10	5	+5	6
4	Alfagrad	2	1	0	1	12	11	+1	3
5	Lav pivo	2	1	0	1	6	11	-5	3
6	Čebelice	2	0	2	0	9	9	0	2
7	ŠMD Blagovna	2	0	1	1	8	9	-1	1
8	Villachalop	2	0	1	1	6	10	-4	1
9	KMN Ponikva	2	0	0	2	6	12	-6	0
10	Dramlje	2	0	0	2	5	14	-9	0
T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke
Strelci: 9 - Roman Iskrač (Alfagrad), 7 - Miha Golob (Bogi Team), Aleš Horjak (Prijatelji), 5 - Sašo Bezenšek (Koble), Rok Bolko (Bogi Team), Aleš Cugmajster (Koble), ...
Veterani - rezultati 2. kroga
Izidi zadnjega odigranega, 2. kroga, 12. 12.: Elektro Kerš -
Jakob 7:5, Veplas - Nirvana 7:4, Dobje - MD777 5:8, Prevozništvo
Novak - Prevozi Pegy preloženo, Ponikva prosti.
Lestvica
	Ekipa:	T	Z	R	p	DG	PG	GR	TOČ
1	MD777	2	2	0	0	17	9	+8	6
2	Elektro Kerš	2	2	0	0	14	8	+6	6
3	Veplas	2	1	0	1	11	9	+2	3
4	Ponikva	1	1	0	0	5	4	+1	3
5	Pegy	1	1	0	0	3	2	+1	3
6	Dobje	2	0	0	2	7	11	-4	0
7	Jakob	2	0	0	2	9	16	-7	0
8	Nirvana	2	0	0	2	7	14	-7	0
9	Prevozništvo Novak	0	0	0	0	0	0	0	0
T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke
Strelci: 7 - Boris Ograjenšek (Elektro Kerš), 6 - Stanko Drobne (MD777), Nuraga Džakulič (Veplas), Sebastjan Vojsk (MD777), 4 - Aleš Čepin (Elektro Kerš), Damjan Jazbec (MD777), ...
Šentjurčani v KMN Dobovec
Po 12. odigranih krogih v 1. futsal ligi si Dobovec deli 3.-4. mesto. Strelsko uspešen je tudi to sezono Matjaž Vojsk, ki je zabil 9 zadetkov in si tako z dvema soigralcema deli naziv naj strelca ekipe.
Ekipa do 21 let je z ljubljanskimi konkurenti za 2. mesto v vzhodni skupni remizirala z 9:9 in tako z njimi nadaljuje mrtvi tek. Roman Iskrač je mrežo zatresel trikrat, Aljaž Hrovatič pa dvakrat.
br
Nogometaši na zimskem spanju
Šentjurski nogometaši že dober mesec mirno prezimujejo na 7. mestu 2. SNL. Ker se prvenstvo nadaljuje šele drugi teden v marcu 2010, se bodo priprave začele seveda šele po novem letu, takrat pa bo najbrž tudi več znanega, kako velike spremembe bo doživelo moštvo, ki ga čaka trd boj za obstanek.
Upati je, da se bo v ekipo vrnil poškodovani kapetan Uroš Gorenak. (foto: M. Kam plet)
Šentjurčani so jesenski del prvenstva končali na 7. mestu lestvice in bodo s spomladi praktično začeli znova tudi boj za obstanek, ki ostaja osrednji cilj sezone. Od izpada jih namreč ločita le dve točki, res pa je tudi, da za zgornjim delom lestvice zaostajajo le pet točk.
Veliko časa za uigravanje torej ne bo, zato bo zelo pomembno, da se ekipa čez zimo ne bo
veliko spremenila. Kaj se bo res zgodilo je seveda težko predvidevati, zagotovo pa bo moštvo Oskarja Drobneta odvisno tudi od sodelovanja s celjskim in mariborskim prvoligašem.
Lani so Šentjur čez zimo okrepili številni izkušeni igralci, letos je glede na finančne omejitve je to težko pričakovati. Je pa zato zelo pozitivno, da vedno več priložnosti dobivajo tudi domači mladi nogometaši, ki so prihodnost kluba in zagotovo boljša dolgoročna naložba kot »nasilen« obstanek v 2. SNL za vsako ceno.
Šentjur bo prvo pomladansko tekmo odigral 7. marca 2010. V Športni park prihaja zadnjeuvrščeno Krško. Z zmago bi se Šentjurčani verjetno že dokončno odlepili od samega dna lestvice.	L.H.
PD ZARJA vabi
v
CAR
BOŽIČNE
NOČI
četrtek, 24. 12. 2009, ob 22.00 petek, 25. 12. 2009, ob 20.00 sobota, 26.12, 2009, ob 19,00
KULTURNI DOM ŠENTVID PRI PLANINI
VLJUDNO VA8UENI
NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA
časoma
¥ ^
^Šentjurske
, 0 NOVICE' |
Nagradna križanka
lDECEMBER 09j
Nagrado Bioopreme za novembrsko križanko prejmejo: Jožica Zalokar s Preverja, Darinka Presker s Ponikve in Veronika Arlič iz Dobja. Čestitamo!
vip.
SDEMfi
Edi, se tebi tole vino tudi tako čudno po ustih vleče?	Daj mi mir, še žvečim.
Jaklič, pri tebi bomo na roke spucal, samo ne oglašaj se več!	Pa saj letos ne bo snega ...
m
GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE
Elbatrade
ANTON KOŽELJ,	tel.: 03/ 749 21 51
Ljubljanska cesta 26,	fax.: 03/ 749 21 50
3230 Šentjur	gsm: 041/771 151
Člani Tuš kluba
www.banka-koper.si © +386 5 666 1 000

I

KAJ POMENI ODPRETI RAČUN V NAŠI AGENCIJI?
Brezplačno
•	vodenje osebnega računa
•	elektronsko bančništvo i-Net
•	telefonsko bančništvo Infotel
•	trije trajni nalogi
•	dvig gotovine na vseh bankomatih v Sloveniji
Krediti in leasing
- polovični stroški odobritve
•	izhodiščne obrestne mere
' • ugodna stanovanjska posojila
Depoziti
K veljavnim obrestnim meram prištejemo 0,3 odstotne točke.
Ponudba velja do 30. junija 2010.
Banka Koper d.d., Agencija Šentjur, Drofenikova 15, Šentjur.
@ BANKA KOPER
2 č/zza*«: jlčdMvio naprej.
CtanK. lupine INTES4 Q SWIM010
toč/te gorivo ceneje tudi v letu 2010!
Z enkratnim nakupom v supermarketih, marketih in franšizah Tuš prejmete popust, ki se zabeleži na Tuš klub kartico, s katerim si lahko na bencinskih servisih Tuš OH goriva natočite tudi do 5 centov/l ceneje.
Vaš lul Oif