3
<D

l
N.
00
o>

C
5:
odi
»Vprašanja so bila toliko težka, kolikor seje kdo na njih pripravil«... je pripovedovala mlada udeleženka finalnega tekmovanja vesele šole v Cankarjevem domu zadnjo majsko nedeljo. Pokroviteljica te prireditve, devetnajste po vrsti, je bila med drugimi, kot že vrsto let doslej, tudi Iskra (foto: D. P.)
Vesela šola — gibalo razvoja
»Vsaka mladost Je polna sreče In radosti, sijaj nega sonca In prešernega smeha. Vsaka mladosti Če v poznih letih In grenkih urah pogleda človek nanjo, se mu zdi morda nevese-' la. Ali, težko je tako pogledati nanjo. Nenadoma se razmakne, se v nič raztopi megleni zastor In zasmeje se mlado sonce, vse ljubezni In vse hvaležnosti vredno.«
To so besede mladosti Ivana Cankarja, Izrečene mladim zadnjo majsko nedeljo v velikem hramu slovenske kulture v Ljubljani, ki nosi njegovo Ime. Z njimi je radijski napovedovalec Janez Dolinar Izrekel dobrodošlico 432 osnovnošolcem Iz vse Slovenije, ki so se prisil pomerit v znanju na 19. finalno tekmovanje Vesele Sole.
Sodelavci Vesele Sole, uredništvo Pionirskega lista, SOZD Iskra In Cankarjev dom — tokrat velika dvorana — so prijazno sprejeli mlade tekmovalce od 3. do 8. razreda osnovnih Sol In Sol s prilagojenim programom, njihove starSe In učitelje — mentorje.
RazkoSJe ustvarjalnosti, ki ga mladi nosijo v sebi, je zagotovo osnovni zagon In motiv, ki Veselo Solo že 19 let potiska naprej. Vesela Sola je v svoji množičnosti edinstvena prostovoljna In sproSčena oblika dopolnilnega Izobraževanja. Trl-tlsočpetsto Je bilo veseloSolcov pred davnimi leti, letos jih je na razrednih tekmovanjih tekmovalo že 92000 z 600 osnovnih Sol In 12 Sol s prilagojenim programom. Nekateri so bolj, drugi manj odločno pokazali svoje znanje. Če ga je bilo več, je bila to spodbuda za nadaljnja tekmovanja, če ga je bilo manj, je Se vedno ostala zavest sodelovanja v neki veliki akciji, ki tudi na svoj načh: uveljavlja danes In Se bolj jutri najpomembnejše gibalo vsega našega življenja In razvoja — pridobivanju obsežnejšega In boljšega znanja. Ta zavest je v mladih nedvomno trdno zasidrana In daje tudi veseli Soli moč za nadaljevanje svoje poti. Seveda ob veliki pomoči vseh, ki kakorkoli, posredno In neposredno, sodelujejo v tej akciji— od strokovnjakov, mimo tistih najbolj prizadevnih, mentorjev In učiteljev, ki Imajo največ zaslug za uspehe Vesele Sole, pa tja do tistih, ki Veseli Soli vsa leta moralno In materialno pomagajo, da je lahko taksna kot je. Med njimi je vsa ta leta tudi Iskra.
D. P.
Iskra SOZD
Nespodbuden začetek poslova nja v letu 1987
V prvem trimesečju 1987 smo v Iskri zabeležili izredno visoke izgube, ki sicer v pretežni meri izvirajo iz sprememb na trgu. Tudi izvoz ne poteka po pričakovanjih in zgodi se lahko, da nam ne bo uspelo realizirati planiranega izvoza. Vse to pa zahteva takojšnjo akcijo, da preusmerimo dokončno negativne trende.
V	letu 1986 smo v Iskri med trimesečnimi obračuni vselej ugotavljali padajoče trende poslovne uspešnosti. Pri tem je bilo še posebno zaskrbljujoče stanje na področju izvoza, kjer še je Iskra, ki je v svojih srednjeročnih in dolgoročnih planih opredelila le-tega kot strateško usmeritev, znašla na robu zunanje-trgovinskega pozi-tivca.
Da bi preusmerili take poslovne rezultate smo v Iskri sprejeli akcijski Letni program 1987 s poudarkom na izvozu, naložbah in kadrih.
Izhajali smo iz resolucijskih predpostavk postopne stabilizacije gospodarskih gibanj v Jugoslaviji in v svoje plane vgradili padajočo inflacijo (70%).
Vendar so v prvem trimesečju 1987 gospodarska gibanja znatno odstopala od resolucijskih predvidevanj. Posebno zaskrbljujoča je inflacija, ki je merjena z življenjskimi stroški že presegla 100% (102,4%) in ne kaže znakov umirjanja. Nespremenjeni zunanje-trgo-vinski pogoji poslovanja prav tako niso spodbudno vplivali na oživljanje izvoza tako, da grozi Jugoslaviji, da bo počasi zdrsnila v splošno zunanjo nelikvidnost, z vsemi posledicami za uvoz surovin in preskrbo prozvodnje.
V	takih pogojih je bila dokaj skromna tudi industrijska proizvodnja, ki je v Sloveniji porastla le za 1,8% v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Proizvodnja kaže v Iskri v prvem trimesečju dokaj visoko rast. Po statistični metodologiji je proizvodnja porastla celo za 12%, vendar predvsem na račun zelo nizke ravni v preteklem letu. Sicer pa je obseg proizvodnje po stalnih cenah dosegel vrednost 59,8 mrd din, ali 22,4% planirane vrednosti. Glede na tržne razmere in preskrbljenost z repromateriali je proizvodnja po posameznih DO potekala dokaj različno in so številne delovne organizacije izpolnile svoje plane proizvodnje znatno slabše kot SOZD v povprečju. S temi težavami, oz. motnjami so se srečevali v Mikroelektroniki, Elektrozvezah, Elektrooptiki, Delti, Merilni elektroniki, Elektroakustiki in delno v Rotacijskih sistemih, vendar je pri nekaterih tak potek pogojen tudi s sezonsko naravo prodaje.
Prodaja na domačem trgu je pričela na nekaterih segmentih kazati znake zastajanja, čeprav SOZD Iskra kot celota še vedno dosega visoke stopnje rasti. Celotna domača prodaja je dosegla obseg 135,2 mrd din in porastla z indeksom 205,0 v primerjavi s prvim trimesečjem preteklega leta.
Izpolnitev plana je bila 21,7%. Od tega smo prodali izven SOZD za 90,0 mrd din, oz. 2 krat več kot v preteklem letu in 20,8% planirane vrednosti, kar je glede na letno dinamiko nekoliko premalo.
Podobno kot pri proizvodnji, je prišlo do zastoja tudi pri prodaji na domačem trgu, kar se odraža v nizki realizaciji planiranih namer v delovnih organizacijah Mikroelektronika, Elektrozveze, Baterije Zmaj, Elektroakustika, Delta, Merilna elektronika, Elementi, Servis in Elektro-optika.
Drugi del prodaje poteka na tujih trgih, kar smo si še posebej zastavili kot pomembno nalogo v letu 1987. Realizacija izvoza v prvih treh mesecih je bila za 17,4% nižja kot v enakem obdobju preteklega leta tako, da pomeni 54,1 mio $ celotnega izvoza le 17,3% planiranega letnega obsega. To pa je seveda premalo, da bi lahko pričakovali z optimizmom realizacijo letnih obveznosti.
Nekoliko boljše poteka konvertibilni izvoz, ki je dosegel vrednost 43,8 mrd din, oz. 20,6% planiranega obsega. Če bomo tudi v preostalem delu leta obdržali dinamiko konvertibilnega izvoza prvega trimesečja imamo celo nekaj možnosti, da izpolnimo plan.
Posebno slabo poteka izvoz v nekaterih delovnih organizacijah kot so Telematika, ki je sicer Iskrin največji izvoznik, Delta, Elektrozveze in Elektrooptika. Posebno neugodno je ker je izpadel priTele-matiki in Elektrozvezah tudi klirinški izvoz, ki je h.krati dohodkovno zanimiv, kar je še dodatno poglobilo težave v teh dveh kolektivih.
Preskrba proizvodnje z repromateriali je naletela predvsem na področju uvoza v prvem trimesečju leta 1987 na resne težave, ki pa imajo vzrok v neustrezni zunanjetrgovinski zakonodaji in njeni operativni izvedbi.
Uvoziti nam je uspelo za 20,4 mio $ surovin in repromateriala, kar pa je le 14,3% letnega plana in ne zadošča za nemoteno proizvodnjo. Plačilno-bilančne težave države se odražajo tudi v tem, da na konvertibilnem področju predstavlja uvoz s pomočjo kooperacij že 61,3% konvertibilnega uvoza.
Na domačem trgu smo se oskrbeli s surovinami in repromateriali za 57,4 mrd din in od tega za 25,8 mrd din izven SOZD Iskra. Nabava izven SOZD Iskra je porastla le z indeksom 169,9 in je izpolnitev plana le 18,1%, verjetno kot posledica zastoja proizvodnje v nekaterih večjih DO v Iskri.
V dohodkovnem delu poslovanja
ni možna neposredna primerjava s preteklimi rezultati in je potrebno zato prirediti primerljive podatke (predvsem dohodek in celotni prihodek).
Novi obračunski sistem uvaja tako imenovano revalorizacijsko bilanco, v kateri primerja revalorizacijske odhodke, kamor prišteva predvsem obresti pod inflacijsko stopnjo in negativne tečajne razlike, z revalorizacijskimi prihodki kot so revalorizacije osnovnih sredstev, vseh vrst zalog, prihodki od obresti in pozitivnih tečajnih razlik. Del revalorizacijskih učinkov je vkalkuliran v materialne stroške in prenešen s tem v ceno proizvodov.
Tako je Iskra v obdobju 1,—3. 1987 imela za 31,4 mrd din revalorizacijskih odhodkov, ob kar 106,9 mrd din prihodkov in je pozitivni saldo revalorizacijske bilance 75,5 mrd din.
Podobno kot SOZD Iskra v celoti, imajo tudi vse njene DO »pozitivno« revalorizacijsko bilanco.
Zaradi takega poslovanja so iz materialnih stroškov izpadle nekatere visoke postavke kot so obresti in tečajne razlike, pri tem pa so jih nadomestili vkalkulirani učinki revalorizacije. Tako je v primerjavi s »starim obračunom« izpadlo iz materialnih stroškov kar 30,0 mrd din stroškov, ki pa so bili le delno nadomeščeni z vkalkuliranjem cca
20.2	mrd din revalorizacijskih učinkov. To pa seveda pomeni, da smo zaradi spremembe obračuna v Iskri kot celoti prikazali za več kot 9 mrd din višji dohodek.
Hkrati so iz celotnega prihodka izpadli nekateri prihodki v višini
17.2	mrd din in se preselili v revalorizacijsko bilanco. Na ta način je tudi izkazani celotni prihodek zaradi spremenjenega obračuna v obdobju 1,—3. 1987 manjši za več kot 8%.
V obdobju 1 .—3.1987 smo v Iskri ustvarili po novem obračunu za 193,9 mrd din celotnega prihodka, pri čemer pa 51,5% izvira iz prodaje na domačem trgu, 17,2% iz prodaje
na tujih trgih in kar 31,3% iz ostalih prihodkov. V primerjavi s preteklim enakim obdobjem se je delež prihodka od prodaje na tujih trgih znižal za 3,4 odstotne točke. Delež ostalih prihodkov pa se je v primerjavi z 1 —3. 1986 v letu 1987 povečal celo za 12,9 odstotne točke, kar je rezultat večjih medsebojnih menjav TOZD zaradi prikazovanja boljšega uspeha. Indeks porasta ostalih prihodkov znaša 340,9.
Delitev celotnega prihodka ni v celoti primerljiva s preteklim obdobjem, kar smo že predhodno komentirali. Zaradi znatno počasnejše rasti materialnih stroškov v primerjavi s celotnim prihodkom, smo v obdobju 1,—3. 1987 v Iskri realizirali cca 54,3 mrd din dohodka. Indeks rasti brez upoštevanja korekcije je znašal 251,8, zaradi česar so podobne rasti zabeležili tudi vsi prispevki iz dohodka. Tako se v delitvi dohodka udeležba »dajatev« v obdobju 1,—3. 1987 ni zmanjšala in smo zanje plačali cca 14,6 mrd din v primerjavi s 5,8 mrd din v obodbju 1.—3. 1986 kar pomeni, da se v praksi ne'izvaja tolikokrat napovedano razbremenjevanje gospodarstva.
Učinki omejevanja osebnih dohodkov se kažejo v delitvenem modelu dohodka saj je njihov delež iz 57,4% v obdobju 1,—3. 1986 padel na 54,7% v obdobju 1.—3. 1987. Rast BO D je dosegla indeks 240,2, kar jeza 11,6 odstotne točke počasneje kot dohodek.
Počasnejša rast osebnih dohodkov pa tudi sklada skupne porabe, je omogočila večjo delitev v poslovni, sklad in v rezervni sklad. V poslovni sklad smo izločili 8,0 mrd din in v rezervni sklad 1,8 mrd tako, da je obseg akumulacije dosegel vrednost 10,6 mrd din.
Zaradi težav pri prodaji, izvozu in velikih disparitet v cenah v nekaterih DO v Iskri, smo v obdobju 1.—-3. 1987 zabeležili tudi izredno velike izgube, ki so dosegle vrednost 9,2 mrd din in so bile kar 6,3 krat večje kot v obdobju 1 —3. 1986.
Delež bruto akumulacije v celotnem prihodku upoštevaje izgube se je od 4,8% v obdobju 1,—3.1986 znižal na 3,8% v obdobju 1.—3. 1987. Delež izgube pa se je iz 1,5% povečal na 4,7%. Le boljšemu obračanju sredstev se imamo zahvaliti, da je rentabilnost poslovnega procesa (bruto akum./povpr. upor. posl. sredstva) za malenkost boljša (1,6% v 1,—3.1987 nasproti 1,45 v 1,—3. 1986) kot v prvem trimesečju leta 1986.
Po starem obračunskem sistemu bi po ocenah zaključili obdobje 1.—3. 1987 z izgubo na ravni SOZD. Tako slabih rezultatov pa v Iskri ne pomnimo!
V prvem trimesečju leta 1986 smo za 1 dinar zalog ustvarili za 1,2 din celotnega prihodka. To razmerje se je v enakem obdobju leta 1987 poslabšalo, saj smo za 1 dinar zalog ustvarili le 96 par celotnega prihodka. Obseg celotnih zalog je presegel 201 mrd din in je porastel z indeksom 252,1 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
Novi obračunski sistem uvaja dosledno revalorizacijo vseh oblik zalog in navedene zaloge vsebujejo v celoti za 29,2% revalorizacijskih učinkov. Brez revalorizacije bi Iskrine zaloge znašale po oceni 142,9 mrd din in bi dosegle nižjo rast kot celotni prihodek (indeks 178,4).
Vsa ta gibanja se nedvomno kažejo tudi na poslabšani likvidnosti v Iskri v prvem trimesečju 1987. Tako smo postali bistveno slabši plačniki, saj so se naše obveznosti do dobaviteljev povečale kar za 3 krat v primerjavi z obdobjem 1.—3. 1986.
Sorazmerno ugodno pa se odvija investicijska dejavnost, kjer je obseg investicij v proizvodnjo v prvem trimesečju dosegal že 14,8 mrd din. Doseženi indeks porasta 293,1 omogoča oceno, da bomo letos investirali najverjetneje med 60 in 70 mrd din.
Zaposlovanje se je pb koncu leta
1986	sicer umirilo in smo se zelo približali sprejemljivi rasti števila zaposlenih. V prvem trimesečju
1987	pa se še vedno kaže visoka rast, ki pa je predvsem posledica dosežene ravni števila zaposlenih ob koncu oretekleoa leta. Tako ie bilo v SOZD Iskra v obdobju 1 .—3. 1987 povprečno zaposlenih 36.102 delavcev, kar pa je za 4% več kot v enakem obdobju preteklega leta.
Gibanja osebnih dohodkov so bila že konec leta 1986 urejena z intervencijskim zakonom, po katerem so se smeli čisti' osebni dohodki izplačevati le do določene višine, pri čemer povečanje realnih osebnih dohodkov ne bi smelo preseči ravni produktivnosti dela. Ker je ZIS ugotovil, da resolucijskih ciljev v začetku leta 1987 nismo uresničevali in ker zvezni družbeni dogovor o dohodku ter dogovori v republikah, samoupravni sporazumi dejavnosti ter splošni akti OZD še niso bili pripravljeni in usklajeni, sta bila sprejeta dva intervencijska zakona, ki urejata izplačevanje osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe do polletja 1987.
Problematika osebnih dohodkov se je zaradi nedodelanosti teh predpisov, oz. navodil vedno bolj zaostrovala, saj so se le-ti še posebno v obdobju 1,—3. 1987 neprestano spreminjali, oz. dopolnjevali. S tem pa je bila narejena gospodarstvu večja škoda kot korist, saj se je namesto z gospodarjenjem večina ljudi ukvarjala le s težavami okrog izplačevanja osebnih dohodkov in spremljanja novih in novih predpisov.
Povprečni osebni dohodki so v SOZD v letu 1986 dosegli višino 125 tisoč din, kar je bilo za 128% več kot v letu 1985, ob tem pa so bili izplačani osebni dohodki v zadnjem trimesečju 172 tisoč din (po podatkih bilanc uspeha — posebni podatki). Izračun za prvo trimesečje 1987 kaže, da je SOZD Iskra kot celota izplačala za 14% višje osebne dohodke na zaposlenega kot v zadnjem trimesečju 1986, oz. za 121% višje kot v prvem trimesečju 1986, kar pomeni realno za 9% višje OD, saj je bila stopnja inflacije — porast življenjskih stroškov glede na isto obdobje preteklega leta 102%.
Glede na intervencijski zakon so OZD izračunale za obdobje 1,—3. 1987 na posebnih obrazcih tudi možno maso izplačanih osebnih dohodkov, ki je odvisna tudi od rasti produktivnosti in akumula-tivnosti. Ti izračuni pa kažejo, da bi lahko Iskra kot celota izplačala povprečni osebni dohodek na zaposlenega v višini 210 tisoč din, oz. 22% več kot v zadnjem trimesečju 1986. Seveda pa to ni enako v vseh DO, večji problemi so bili namreč v DO z izgubami. Problemi so nastali tudi v delovnih skupnostih, saj so te po samoupravnih aktih odvisne od izplačil v TOZD in lahko zato usklajujejo osebne dohodek z večjimi časovnimi zamiki.
Posledica interventnega zakona je močan realni padec osebnih dohodkov iz četrtega trimesečja 1986 v prvo trimesečje 1987. Inflacija je v tem obdobju namreč porastla kar za 35%, izplačani OD pa le za 14%, oz. glede na možnosti po interventnem zakonu bi lahko porastli za 22%.
Ker zakon, oz. navodila zahtevajo, da se lahko izplačajo poračuni osebnih dohodkov, ki so bili tudi vkalkulirani v trimesečni bilanci uspeha, so nastali določeni problemi pri DO, ki so nameravale izkoristiti to možnost in izplačati del sredstev za prvo trimesečje kot poračun ob izplačilih osebnih dohodkov za april. Po navodilih so možnosti za ponovni poračun šele ob polletni bilanci, zato bi morale biti DO pozorne na to, da sredstva, ki bi jih po interventnem zakonu lahko izplačali ob polletju tudi vkal-kulirajo v poslovni rezultat.
Predvidevamo, da se položaj do polletja na področju osebnih dohodkov ne bo uredil, vsekakor pa najbrž tudi ne s sprejetjem dogovora o osebnih dohodkih, ki bo nadomestil intervencijski zakon, saj tudi ta kaže, da bo s komplicirano metodologijo izračuna povzročil nove zaplete na tem področju.
Janko Šavli
Dan Iskre — 4. julij ’87
SMO ZNANJE IN MLADOST
Iskraši! V soboto, 4. julija vsi na praznovanje dneva Iskre na rekreacijski center Sora pri Medvodah!
Kolegij glavnih direktorjev Iskrinih DO
Kljub težavam uspešni izvozni rezultati
Tudi to pot je za prvi ponedeljek v mesecu (1. VI.) predsednik PO SOZD Iskra Franc šifkovič sklical kolegij glavnih direktorjev Iskrinih DO, na katerem je bila v ospredju analiza izvoznih rezultatov Iskre za obdobje januar-maj 1987 ter ukrepi za uresničitev izvoznega načrta za letošnje leto.
Janez Vipotnik je v svoji oceni Iskrinega izvoza v prvih petih mesecih letošnjega leta povedal, da smo v tem času izvozili na konvertibilno območje za okrog 79 milijonov dolarjev, kar predstavlja 11 % več kot v istem obdobju lani in 37% letnega plana. Na klirinško območje pa bo znašal izvoz v tem času 25 milijonov dolarjev, oz. 20% manj kot v istem obdobju lani. Tako bo Iskrin izvoz v prvih petih mesecih letos znašal kakih 103 milijone dolarjev, kar je za 1% več kot v istem obdobju lani in 33 letnega plana izvoza.
Pri teh, v bistvu spodbudnih rezultatih pa je Vipotnik poudaril, da poteka, žal, naš izvoz v razmerah, ki v nasprotju z deklaracijami ne podpirajo dovolj izvoza, na drugi strani pa je zaradi izrednih zamujanj pri plačevanju v tujino in napadanja ugleda Jugoslavije težko pridobivati nove posle. To pa še toliko bolj zaradi tega, ker še nimamo na voljo novih programov, ki bi prevzeli večje izvozne deleže, večina programov, s katerimi razpolagamo pa je za tuji trg vse manj zanimiva, oz. dosegamo zanje
vse slabše cene.
Vendar pa v tem trenutku ocenjujemo, je zaključil Vipotnik svoja izvajanja, da bo znašal letošnji Iskrin izvoz v skupni višini kakih 280 milijonov dolarjev, od katerega bomo na razvitem zahodu iztržili 120 milijonov , v državah v razvoju 54 milijonov in na področju SEV 109 milijonov dolarjev, oz., na konvertibilno območje bo odpadlo 190 milijonov dolarjev izvoza, na kliring pa 90 milijonov dolarjev.
Kljub vsem težavam, problemom in oviram lahko torej ugotavljamo, da je Iskrin izvoz potekal v prvih petih mesecih letošnjega leta nekako v skladu s planom, spodbudno in pozitivno je vsekakor povečanje izvoza na konvertibilno območje za 11% v primerjavi z lanskim istim obdobjem, vendar pa nas vse to nikakor ne sme, niti zadovoljiti, niti uspavati, kajti izvažati je nujno in življenjsko potrebno, če želimo ohraniti in izboljšati našo proizvodno raven, pri tem pa tudi socialno varnost številnih delavcev Iskre.
D. Ž.
XXXI. konferenca ETAN na Bledu
V tednu od 1. do 5. junija je potekala na Bledu že 31. konferenca jugoslovanske zveze za elektroniko, telekomunikacije, avtomatsko krmiljenje in nuklearno tehniko — ETAN. Pokrovitelja letošnje konference sta Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije, med sponzorji tega srečanja pa je bila Iskra, ki je prispevala pomemben delež tudi v obliki vrste referatov naših strokovnih delavcev.
Združenje deluje preko strokovnih sekcij in regionalnih društev že več kot 30 let in vanj je včlanjenih preko 15 tisoč članov iz vse Jugoslavije, aktivnih na področju raziskovalno razvojne dejavnosti, tako v združenem delu, inštitutih in univerzah. Letne konference, kot ustaljena oblika delovanja potekajo vsako leto v drugi republiki in na njih se udeleženci seznanijo s tekočimi dosežki posameznih področij, podajo pregled in kritično oceno opravljenega dela, na njih se navezujejo številni stiki in dogovarjajo nove oblike sodelovanja. Še posebno pozornost pa nameravajo v bodoče posvetiti prido-
in elektronika. V sodelovanju s strokovnimi sekcijami ETANA pa je na Bledu sočasno potekal tudi simpozij za uporabno robotiko in fleksibilno avtomatizacijo, posvetovanje o nuklearnem gorivnem ciklusu ter posvetovanje o stanju in možnostih jugoslovanskega gospodarstva za razvoj medicinske tehnologije.
Ena največjih strokovnih manifestacij v Jugoslaviji je tako s svojim interdisciplinarnim pristopom omogočila res plodno in aktivno komunikacijo med sodelujočimi in izrazila tudi splošni interes Slovenije, da se razvija na področjih, ki segajo v delovno območje konference.
Franc Šlfkovlč, predsednik PO /e v Imenu Iskre priredil sprejem za vse udeležence konference.
Boris Frlec, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Je ob otvoritvi ETAN-a spregovoril o razvoju Slovenije do leta 2000.
O takih težnjah in hotenjih naše družbe je ob otvoritvi spregovoril tudi dr. Boris Frlec,
podpredsednik IS Slovenije, ko je med drugim dejal: »V svojih razvojnih zadregah in v spozna-
bivanju mladih sodelavcev, tudi tistih iz študentskih vrst.
Na letošnji konferenci je bil dan poudarek temam, ki bistveno zadevajo razvojno problematiko naše republike. Tako so govorili o telekomunikacijah, brezžičnih mikrovalovnih usmerjenih zvezah, optičnih komunikacijah in mikroelektroniki, posebna okrogla miza pa je bila posvečena tehničnim in družbeno-pravnim vidikom kabelske in satelitske televizije. Sicer pa so v 506 referatih na šestih plenarnih sejah in dvanajstih strokovnih komisijah zajeli tudi področja, ki se navezujejo na aktualni svetovni razvoj, kot so umetna inteligenca, biomedicinska tehnika, elektronski sestavni deli in materiali, računalniška tehnika in informatika, fizikalna kemija materialov
nju, da je za doseganje dolgoročnih ciljev potrebno sodelovanje preko ograj lastne organizacije, se v Sloveniji pričenja povezovanje proizvajalnih in raziskovalnih organizacij v skupne, matrično organizirane projekte. Tipični primeri za to so Projekt robotizacija, biotehnologija, mikroelektronika in drugi. Pri tem ne gre za formalno povezovanje v grupacije ali konzorcije, ampak za tiste vrste povezav, ki izvirajo iz globoko doživljene nuje in ki v sodelovanju vidijo edino možnost za uspeh, ki ga v teh pogojih kar lahko enačimo s preživetjem.«
Obširnejše poročilo s konference, z objavo uvodnih razmišljanj dr. Frleca pripravljamo za naslednjo številko, v kateri bomo objavili tudi nekatera izvajanja Iskrinih strokovnjakov. |. s.
Iskra Invest servis
Podpisana pogodba s fakulteto
Za elektrotehniško fakulteto jo je podpisal dekan prof. dr. Peter Jereb, za Invest servis pa direktor dipl. Inž. Štefan Volovšek
Ob podpisu pogodbe so se zbrali v sredo, 27. maja, v gostinski sobi K2 v PPG številni povabljeni gosti. Med njimi smo opazili Jožeta Šlandra iz RK SZDL, Francija Gerbca, člana IO Gospodarske zbornice Slovenije, Rada Faleskinija, dipl. inž. iz SOZD Iskra, Miloša Kobeta, dipl. inž. iz SOZD Iskra in Marka Jagodiča, dipl. inž. iz Iskre Telema-tike. Zbranim je najprej spregovoril dekan dr. Jereb. Dejal je:
»Pred približno dvema letoma smo ugotovili — opozorila nas je na to tudi Gospodarska zbornica Slovenije — da z naše fakultete prihaja premalo diplomantov. Zaradi prostorske stiske mora namreč fakulteta omejevati vpis študentov, poleg tega zaradi slabe opremljenosti trpi tudi kakovost vaj. Če pa hočemo povečati vpis študentov, moramo ustvariti vsaj približno take razmere, ki ustrezajo sodobnim načelom pouka. Tudi delovna skupnost fakultete, ki je analizr-rala stanje visokošolskega študija, je ugotovila, da razvoj naše fakultete zaostaja za elektrotehniškim razvojem v drugih republikah in v svetu in, da ne more slediti potrebam združenega dela po elektrotehniki.
Zavedamo se neugodnih gospodarskih razmer, v katerih živimo, toda razširitev fakultete je nujna, zato se je moramo lotiti z vso resnostjo. Odločitev fakultete, da poveri inženiring prav Iskri, ni slučajna. Delovna organizacija Iskra Invest servis je bila izbrana na natečaju v konkurenci z drugimi kot najustreznejši ponudnik, posebno zaradi bogatih izkušenj, ki si jih je pridobila z gradnjo najsodobnejših tehničnih objektov Mikroelektronike, Elektrooptike, Telematike, Kibernetike in Delte. Te izkušnje pa so zelo pomembne pri gradnji in opremi predavalnic, laboratorijev in drugih prostorov fakultete.«
Direktor Invest servisa dipl. inž. Stefan Volovšek je poudaril ob tej priložnosti, da predvideva Iskra v svojih ambicioznih razvojnih programih — nekateri od njih so tudi širšega družbenega pomena — veliko prestrukturiranje kadrov. V vseh investicijskih elaboratih se kažejo največje potrebe po visokošolskem strokovnem kadru, še posebej elektrotehniške smeri. Najbolj optimistične ocene celo predvideva-
jo, da naj bi večina diplomantov s fakultete za elektrotehniko našla svoje možnosti za ustvarjalno strokovno kariero prav v okviru Iskre. Na drugi strani pa fakulteta za elektrotehniko že vrsto let uspešno sodeluje z Iskro, saj je veliko profesorjev in asistentov vključenih v povsem konkretne projekte v Iskri. Zato je odločitev vodstva fakultete za elektrotehniko, da skupaj z Iskro gradi nov, sodobnejši objekt, povsem logična. Poleg tega je naša inženiring skupina, ki prevzema to nalogo, zelo izkušena.
V šolskem letu 1986/87 je vpisanih na fakulteti 1.889 študentov elektrotehnike, 694 študentov računalništva ter 57 absolventov podiplomskega študija in 25 specializantov. Fakulteta predvideva s potrebami združenega dela v letu 1990 vpis 2.295 študentov elektrotehnike in 730 študentov računalništva.
Glede na navedeno so izkazane naslednje prostorske razširitve:
—	za izvajanje pedagoške dejavnosti 3.440 m2,
—	za izvajanje raziskovalnih dejavnosti 4.760 m2,
—	za vzpostavitev področja za računalništvo in informatiko 4.540 m2, kar predstavlja skupaj 12.740 m2 novih površin.
Hkrati pa je potrebno adaptirati in posodobiti obstoječe prostorske zmogljivosti. Vrednost navedenega programa razširitve fakultete za elektrotehniko znaša po oceni iz letošnjega januarja 11.220 milijonov dinarjev.
Delovna skupina Invest servisa je že začela s pripravami za pridobitev ustreznih dovoljenj.
Marjan Kralj
Iskra
Iskra SOZD elektrokovinske industrije, m. sol. o. Izobraževalni center SOZD Iskra
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje strokovno izpopolnjevanje na temo:
Osnove kakovosti in statistične metode
v času od 15. 6. do 19. 6. 1987 v Škofji Loki
Izobraževalni center SOZD Iskra jev okviru programa izobraževanja na področju kakovosti, v sodelovanju s kolegijem, področja kakovosti pripravil program izobraževanja za kontrolne! ehnologe. Razpisani seminarje lahko samostojen in v tem primeru obsega temeljno gradivo za različne profile delavcev, ki morajo poznati osnove in statistične metode. Razpisani seminarje hkrati tudi uvod v seminarje o zanesljivosti.
V okviru ciklusa 4 seminarjev za kontrolne tehnologe s;o osnove kakovosti in statistične metode prvi uvodni in obvezni seminar. Vsak kontrolni tehnolog mora še posebno pred seiminarjem »Izdelovanje kontrolne tehnologije« uspešno zaključiti tudi razpisanega.	5
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM:
1.	načela kakovostne proizvodnje
2.	načela koordiniranja
3.	osnove in uporaba statističnih metod
4.	prevzemanje z vzorčenjem
5.	osnove teorije statističnega ocenjevanja
6.	zahtevnejše statistične metode
7.	uporaba softvvare paketa za statistične analize
ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli 15.6.1987 ob 9. v hotelu Transturist Škofja Loka' Hiaključek seminarja bo dne 19. 6. 1987 ob 14.
VODJA PROGRAMA: Lotar Kozina, dipl. ing., SOZD Iskra DSSS, Ljubljana
PRIJAVE: Prijavnice pošljite najpozneje do 8. 6. 1987 rta naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolui-cije 3/XI. Podrobnejše informacije o vsebini seminarja lahko dobi Le v Izobraževalnem centru SOZD Iskra na tel. št.: 222-212.
Obisk v TOZD
Po reorganizaciji so v Železnikih še kre pkeje poprijeli za delo
—rezultati že tu
Čeprav je od obiska predstavnikov S OZD v DO Iskra Elektromoto njl-lndustrija elektromotorje ,‘v in gospodinj-
skih aparatov v Železnikih minilo že nekaj časa (do zapoznelega natisa je prišlo Iz objektivnih razlogov),
vendarle zapis od takrat ni niti malo izgubil na svoji aktualnosti in zanimivosti, lin prav to nam je nareko-
27. april 1946, ko je bila ustanovljena NIKO, produktivna zadruga kovinarjev, predhodnica današnji Industriji v Selški dolini] s dan ieleznlkarskega preporoda, ki naj kot zgodovinski mejnik trajno ostane v spominu kraja In prebivalcev. I. z teh skromnih, a smelih začetkov pred več kot štiridesetimi leti Je nastala kovinskopredelovalna In elektronski 3 Industrija, ki Jo tvorijo tovarne NIKO, Iskra Elektromotorji In Tehnlca. Te tovarne so skupaj z Alplesom, Ce vljarno Ratitovec In drugimi pomemben element gospodarskega In kulturnega razvoja Železnikov In celo tne Selške doline, saj so s finančnimi sredstvi In kadri sooblikovale sedanjo urbano podobo Železnikov In doline v celoti.
valo, da obširnejši zapis o tem obisku objavljamo sicer malce pozno, vendar pa ne, vsaj tako mislimo, prepozno.
Trditev, da smo v obdobju, kjer je vključevanje v mednarodno delitev dela nujno ni več vprašljiva. Tega se Iskrine delovne organizacije kar dobro zavedajo, toda nekatere bolj druge manj. Med prve vsekakor sodijo železnikarski Iskraši, ki posvečajo izvozu veliko pozornost že od samih začetkov obstoja tovarne. Že leta 1962, ko so del tovarne NIKO združili s kranjsko Iskro in je tovarna dobila ime Iskra — Tovarna elektromotorjev Železniki, so dosegali pomembne izvozne rezultate. Kot zanimivost povejmo, da je Iskra morala v tem letu izvoziti za okrog poldrugi milijon dolarjev izdelkov. Tovarna v Železnikih je prevzela obveznosti za 256 tisoč dolarjev in izvozni načrt presegla za triindvajset odstotkov in se tako uvrstila na drugo mesto med tovarnami takratnega
število zaposlenih v delovni
organizaciji:
Železniki	1075
Reteče	352
Raziskovalni
inštitut Ljubljana	28
Skupaj v DO	1455
Začetek i moderne kovinske Industrije v Železnikih je pomenil tudi začel tek osvajanja novih proizvodnih programov. To so bili časi, ko je i bila vse kovinska industrija združena v podjetju NIKO; to so bili t lasi, ko so bili postavljeni temelji za vrsto novih izdelkov. Prav v letu 1953 Je podjetje NIKO Železniki intenzivno razvijalo centrifuge.1 In mešalnike za laboratorije. Ker je srce teh aparatov mali elektromotor, je intenzivnost razvoja na aparatih prav v letu 1953 rodi la prve elektromotorje. Da so bili z njimi postavljeni res trdni temi eljl, lahko v današnjih razmerah sklepamo, ker so prvi motorji lz| polnili vsa pričakovanja takratnih zahtev, takratnega trga In takratn ega stanja tehnike doma in v svetu. Če prvi motorji ne bi Imeli taki Snih lastnosti, se morda ne bi nikoli vključili v kolo napredka s takšnim tempom, kakršen je sledil v kasnejših letih. Zato tisti im, ki so na prvih elektromotorjih zaorali pionirsko brazdo, v sestransko priznanje In čestitke po 33 letih. Prvi mali elektronu itorji so bili kolektorskl In tradicija se ni prekinila vse do današnjih i dni.
Od letai 1953 pa vse do danes so mali elektromotorji doživljali vzpone, F ladce In ponovne vzpone. Obdobje od leta 1953 do leta 1962 je značilno po razvoju malih elektromotorjev za širok spekter uporabe. Poleg motorjev za laboratorijske mešalnike In centrifuge so bili ra; zviti kolektorskl motorji za gospodinjske mešalnike, za signalne sirene, ročne sesalnike, za šivalne stroje Itd. To je bilo obdobje i azvoja prvih enofaznih asinhronskih notorjev z zasenčenimi polil za ventilatorje, kaloriferje Itd. Po širokem spektru elektromi otorjev lahko sklepamo, da so bili konstruirani In projektirani za i naloserljsko proizvodnjo, da so bili bogati z materialom in s tem za določeno moč relativno veliki, da so imeli slabše izkoristke!. Ker še ni bilo modernih izolacijskih materialov, so bili grajeni zn nižje obratovalne temperature, skratka ni bilo še predpisov in e ekonomskih problemov, ki bi motorje utesnjevali. Vendar pa so bili I funkcionalno tako uspešni, da je šel glas o njih po vsej domovini I, pa tudi tujina jih ni prezrla. Zato ni slučaj, da se je pokazala potreba po specializaciji, po masovni proizvodnji. Ekonoma ike zakonitosti v svetu so prodrle tudi v Železnike in končno J|e prevladalo prepričanje, da je proizvodnja cenenih elektromi otorjev možna le z uvajanjem najsodobnejše tehnologije pri Iskanj u trgov za vellkoserljsko proizvodnjo. Vsi ti pogoji so bili
dani šele leta 1962, ko seje proizvodnja elektromotorjev odcepila od matične tovarne NIKO In se priključila ISKRI. Zato Je obdobje po letu 1962 prineslo korenite spremembe na celotno področje malih elektromotorjev. Železnike Je obiskal prvi ameriški kupec, ki je bil pripravljen kupiti več tisoč motorjev, seveda pod pogojem, da bodo ustrezali zahtevam ameriškega trga, tako po tehnični kot ekonomski strani. Te edinstvene prilike delavci v ISKRI Železniki niso izpustili. Vse službe v tovarni so se organizirale tako, da so kar najbolje ustregle zakonitostim izvoza v Ameriko. NI slučaj, da je ISKRA Železniki že kmalu po letu 1962 posvetila veliko pozornost tehnologiji In razvoju malih elektromotorjev s tem, da je organizirala tehnični In razvojni sektor. Razvojni sektor Je v stalnem kontaktu z ameriškim kupcem razvijal elektromotorje, tehnični sektor pa je v odvisnosti od količin uvajal optimalno tehnologijo za proizvodnjo elektromotorjev. To so bili časi intenzivnega dela na vseh področjih. Najbolj korenite spremembe pa je doživel prav mali elektromotor In načela oziroma zahteve, ki so takrat veljali za ameriški trg, so se s pridom kasneje uveljavljali na evropskem trgu In veljajo še danes. Popolnoma so se spremenili konstrukcijski In projektantski prijemi, posodobile pa so se tudi merilne metode za merjenje In preskušanje motorjev. Naši motorji za ameriške mešalnike, centrifuge, nože, polirnlke, šivalne stroje, sušilnike las, kavne mlinčke, sirene Itd. so po velikosti, moči, teži In segrevanju morali ustrezati ameriškim razmeram In predpisom. Novosti, kijih Je zahteval ameriški kupec, pa niso bile vse definirane z ameriškimi predpisi (le-tl so bili vedno daleč pred evropskimi), pač pa so se dodatno pojavile zahteve po določeni življenjski dobi motorja, zahteve po zmanjšanju šuma in vibracij, zahteve po negorljivosti Izolacijskih materialov, zahteve po varnosti itd. Da pa so se vse te zahteve mogle realizirati, je bilo potrebno maksimalno angažiranje vseh konstrukterjev, projektantov in laborantov, kajti le tako povezano delo je moglo biti kos številnim nalogam. Pa ne samo z delom, pač pa tudi s spremembo miselnosti In dodatnim Izobraževanjem so se rojevali motorji, ki so bili čim lažji, po dimenzijah čim manjši, z dobrim izkoristkom pri določeni porabi električne energije, z dopustnim segrevanjem, s predpisano življenjsko dobo, ob vseh teh zahtevah pa so morali ustrezati tudi varnostnim predpisom.
Združenega podjetja Iskra. Med prvimi so se železnikarski Iskraši v svoji izvozni usmeritvi izredno in zelo uspešno prilagodili ameriškemu tržišču in ko so se po dolgih letih uspešnega izvažanja na ameriški trg pojavile težave, tovarni ni bilo težko najti evropskih kupcev in jim ponuditi kvalitetnih elektromotorjev. Tako je že leta 1967 stekla kooperacija z italijansko firmo GIRMI, tri leta pozneje z zahodno-nemško firmo BRAUN, leta 1971 pa proizvodnja kompresorskih motorjev za dansko firmo DANFOSS. Z večletnim uspešnim izvažanjem na ameriški trg je bila torej dana
in je v njih večji delež znanja in dela. Zato kot zanimivost poglejmo, katere skupine izdelkov bo obsegal proizvodni program Iskre Železniki v naslednjih letih: kolek-torski, polprofesionalni in koračni motorji, servomotorji pa asihron-ski in ventilatorski motorji, sesalne enote, varnostne sirene, gospodinjski aparati, sesalniki, izdelava polizdelkov in sestavnih delov ter industrijske opreme.
Kot so povedali predstavniki Iskre v Železnikih med obiskom družbeno političnih in samoupravnih delavcev SOZD Iskra bodo rast proizvodnje dosegli predvsem z
Obiska so se udeležili:
Predstavniki SOZD: član KPO SOZD Iskra Pavle Gantar, predsednik sindikata Avguštin Ciuha, predsednik delavskega sveta Igor Gruden
Predstavniki Iskra Železniki: direktor Anton Rakovec, predsednik delavskega sveta Janez Hostnik, predsednik Zveze komunistov Jože Benedičič, predsednik sindikata Franc Hajnrihar, predsednik Zveze borcev Janko Šmid, pomočnik direktorja za razvojno-tehnično področje Janko Jelenc, predsednik poslovnega odbora Štefan Bertoncelj, vodja splošnega sektorja Vladimir PPolajnar, pomočnik direktorja za proizvodnjo Peter Ceferin, pomočnik direktorja za trženje Jože Bergant in vodja delovne enote Reteče Jurij Krajnik.
osnova za poznejši prodor na evropska in ostala tržišča tako, da tudi danes niso zanemarljive kooperacije s firmami INDRAMAT, ABC, FERRARI, EPH, GIMELLI in drugimi.
Vsa ta leta je bil osnovni izdelek Iskrašev v Železnikih elektromotor, ki bo to tudi ostal po lanski reorganizaciji DO široka potrošnja, ko so se v enoviti delovni organizaciji Elektromotorji združile tri bivše temeljne organizacije — Elektromotorji Železniki, Gospodinjski aparati Reteče in ljubljanski Raziskovalni inštitut. Vsekakor je elektromotor izdelek, ki ima perspektivo, saj na vidiku ni nadomestka, ki bi ga zamenjal. Nasprotno — vedno bolj pridobiva na veljavi, ker elektronika in informatika, ki sta v ogromnem porastu, potrebujeta »izvršilne organe« — to je raznolike elektromotorje. Nedvomno pa bo proizvodni program Iskre v Železnikih, v kraju, kjer so lansko leto počastili štiridesetletni razvoj orodjarstva in ključavničarstva, torej modernega kovinarstva, v naslednjih letih doživel določene spremembe. Delež izdelkov za široko potrošnjo bo postopno padal in se umikal profesionalnim elektromotorjem, ki so tehnično zahtevnejši
Pa še nekaj zanimivosti
Kvalifikacijska struktura: prva in druga stopnja 801 tretja in četrta stopnja 329
peta stopnja	233
šesta stopnja	49
sedma stopnja	41
magisterij	2
večjo produktivnostjo ter boljšim izkoriščanjem razpoložljivih zmogljivosti. V naslednjih letih pa bodo posebno pozornost namenili boljši kvaliteti izdelkov. Ta je vsekakor zelo pomembna, saj bodo večji del proizvodnje izvozili na konvertibilni trg. Tako tudi razvoj tovarne temelji na tržni usmeritvi, oz. nenehnem prilagajanju proizvodnje potrebam tržišča, še vedno bo prioritetna izvozna dejavnost, ki bo zahtevala prilagajanje proizvodnega programa izvoznim možnostim. Poleg izvoznih izdelkov bo izvozna usmeritev tovarne tudi v nudenju kompletnega inženiringa za izdelavo elektromotorjev, ki bo obsegal tehnologijo izdelave, izbiro opreme, izdelavo in dobavo orodij in naprav, tehnično pomoč in šolanje kadrov. Da bi dosegli planirano rast proizvodnje in dohodka bo skoraj 1500 članski kolektiv železnikarske Iskre v srednjeročnem obdobju vlagal predvsem v posodobitev dosedanjega proizvodnega programa ter predvsem v opremo za razširitev in prestrukturiranje proizvodnega programa,'v skladu s proizvodno usmeritvijo. Tako bo največja naložba v srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 povečanje proizvodnje koračnih motorjev. Za dosego teh ciljev pa bo nedvomno potrebno strokovno okrepiti razvojni in tehnološki oddelek, da bo razvojna dejavnost usmerjena v izdelke, ki zahtevajo veliko razvojnega, tehnološkega in organizacijskega znanja. Za to pa so potrebni izobraženi kadri. Tovarna je že od začetka namenjala precejšnjo pozornost izobraževanju kadrov, bodisi že zaposlenih, bodisi štipendiranju perspektivnejših. Rezultat skrbnega prizadeva-
nja na področju izobraževanja je današnja struktura zaposlenih, saj je v celotni delovni organizaciji 41 visoko izobraženih, skoraj petdeset višje izobraženih delavcev in dva z dokončanim magisterijem. Toda Iskraši v Elektromotorjih pravijo, da razvojno-programske usmeritve in postopno prestrukturiranje proizvodnega programa, ki je v teku, zahtevajo še boljšo kvalifikacijsko strukturo. Poleg rednega izobraževanja, izobraževanja kadrov ob delu in iz dela, bodo pospeševali tudi strokovno izpo-
polnjevanje z različnimi seminarji in tečaji.
Ob koncu pogovcira je beseda tekla tudi o organizira mosti celotne Iskre, kjer so predstavniki Iskre Železniki opozorili na vprašanje tržne dejavnosti, ki jo bo treba čimprej razrešiti pa na pomanjkanje kadrov na strsiteških področjih, na probleme interesnega združevanja in na pcmanjkljivosti obveščanja s strani S OZD, ki povratno povzroča nev šečnosti pri odločanju v delovnih, organizacijah.	vž
Iskra
Iskra-SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o. Izobraževalni center Iskre,
61001 LJUBLJANA, TRg revplucije 3
razpisuje posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe po programu:
9. zunanje-trgovinska šola v Iskri
v času od5.1. — 15.1.1988 (uvajalnise mlnar) in 1.2.—29. 4. 1988
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usmerjana odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre.
Vsebina: Programjesestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajo področje mednarodnega ekonomski 9gaposlo-vanja organizacije združenega dela. Nova specifična in , interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanje-trgovinsko poslovanje Iskre in mednarodno okolje, izhajajo iz teoretičnih osnov in so r nočno naravnana na aktualna vprašanja iz družbeno-ekonomske poslovne prakse s končnim poudarkom na Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja.
Pogoji za vpis: Za vpis v program strokovnega izpopoln jevanja se lahko prijavi vsak, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
—- je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti,
—	ima višjo, ali visoko strokovno izobrazbo tehnične, ek onomske, pravne, ali izjemno tudi druge smeri,
—	obvlada aktivno enega izmed svetovnih jezikov,
—	je star manj kot 35 let.
Kandidati, ki niso oproščeni opravljanja posebnega strokovnega izpita za delo prizunanje-trgovinskih poslih, morajo izpit opraviti do pričetka 9. ZT šole, oz. do takrat obiskati 14-dnevni s.isminar pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Temeljni seminarzazunanje-trgovinsko poslovanje, oz. z a pripravo kandidatov za opravljanje posebnega strokovnega izpiti i bo od 28. 9. do 10.10.1987 v Portorožu, prvi izpitni rok bo v oktob ru 1987. Organizacija: S kupne oblike andragoškega dela bodo orejanizirane celodnevno 6 dni v tednu. Kandidate opozarjamo, naj si p rilagodijo obveznosti v zasebnem življenju na nadpovprečno obre menitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obvezr lost.
V okviru pri prav na šolan je bomo organizirali tudi temeljni (predavanja o izbranih ekonomskih temah v obliki uvajalnega seminarja.
Nosilci programa: Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Ljubljana, SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana
Vodja programa: dr. Mitja Tavčar, dipl. ing.
Strokovni koordinator programa: dr. Stane Možina
Čas In kraj: S programomstrokovnega izpopolnjevanja bo mopriče-li v sredo dne 5.1.1988 ob 9. v hotelu Transturist, Škofja ILoka. Zaključek programa šolanja predvidevamo 29. 4.1988 ob 14.
Prijave: Izpolnjene prijavnice naj organizacije, v katerih sci* kandidati zaposleni pošljejo najpozneje do 15. oktobra 1987 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center Ljubljana, Trg revoluci je 3/XI. Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, organizaciji, izvedbi in vsebini programa lahko dobite na tel. št.: 061/222-212 (Miša Čehovin).
stran 7
Iskra Commerce, Kibernetika,
SlavjevBerlinu ob 30-letnici sodelo
Ob 30-1 letnici sodelovanja med Iskro in vzhodnonemško industrijo na področju nizkonapetostne stikalne tehnike ter 20-letnici podpisa kr ooperacijske pogodbe na tem področju je bila v Berlinu slovesnost, ki so se je poleg gostiteljev iz Kombinata Elektro-Apparate-Werke udeležili tudi številni Iskraši iz Kibernetike in Avtomati ke, ki so tja dopotovali s posebnim avtobusom. Z Iskrine strani so i$e slavja udeležili tudi predsednik PO SOZD Iskra Franc šifkovič Iter glavna direktorja Kibernetike in Avtomatike Peter Kobal im Rudi Pirc ter pomočnik glavnega direktorja Iskre Commerce Miloš Resnik, med gosti pa je bil tudi jugoslovanski veleposlanik v NDR Milan Predojevič.
Na kratko o EAW
Kombinat Elektro-Apparate-Werke Ima 32.000 zaposlenih. Vključuje 18 proizvodnih organizacij, Ima pa tudi svoj Center za raziskave In tehnologijo, hkrati pa najtesneje sodeluje z Akademijo znanosti NDR, tamkajinjlml univerzami In drugimi visokošolskimi ustanovami, kot tudi mednarodnimi znan-
Uvodna slovesnost v letošnje jubilejno leto Iskrinega sod olovanja z vzhodnonemško industrijo je bila že na spomladanskem sejmu v Lepzigu, osmdnje slavje pa je bilo v sredo, 27. maja v Muggelseeju pri Berlinu. Poleg vodilnih delavcev obeh firm — Iskre in Kombinata EAW, so se slavja udeležili tudi delavci iz neposredne proizvodnje v Kibernetiki in Avtomatiki. Skupno jih je bilo kar 45. Poleg tega so si ogledali proizvodnjo utikalne tehnike, gostitelji so jim razkazali tudii Berlin, ogledali pa so si tudi več
Predsednik P'0 SOZD Iskra Franc Šifkovič Izroča Iskrino' priznanje generalnemu direktorju Kombinatu EAW Wolfgangu Jacobu.
kulturnih znavmenitosti v Berlinu in Dresdnu.
Slavnostni uvodni govornik v Muggelseeju je bil generalni direktor Kombinata EAW VVolf-gang Jacob. Najprej se je dotaknil prvih, tržnih stikov med obema firmama, v letu 1957. Prvi dogovor o viiijih oblikah sodelovanja sta nato Iskra in EAW podpisala leta 1964, in sicer za področje nizkonapetostnih stikal, ta dogovor pa je bil, kot je poudaril generalni direktor Jacob, izhodišče za nadaljnji razvoj sodelovanja, v katerega je bila z Iskrine strani vključena Tela iz Ljubljisine, z vzhodnonemške pa podjetja Elektroschalitigerate iz Auerbacha, Eisennacha in Dresdna. Ilskra in EAW sta kooperacijsko pogodbo po teh izredno uspešnih desetih letih podpisali 13. junija 1967.
Blagovna menjava med Iskro in vzhodnonemškimi pa i tnerji je takrat slonela na krmilnih in težkih kiontaktorjih, krmilnih, zaščitnih, nizkonapeto sitnih in paketnih stikalih ter instalacijskih odk l opih.
V	obdobju po letu 1967 sta obe strani, kot je dejal vodilni predstavnik Kombinata EAW, ustvarili nove generacije izdelkov, takratno pogodbo pa sta firmi podaljševali leta 1973, 1978,1980 in 1985, mednje pa lahko prištejemo tudi najnovejšo pogodbo, ki sta jo v Berlinu podpisala isti dan kot je bilo slavje vodilna delavca — VVolfgang Jacob in Franc Šifkovič. Gre za pogodbo o znanstveno-tehničnem in poslovnem sodelovanju, v kateri je največji poudarek namenjen razvoju na področju elektronike v prihodnjih letih.
Slavnostni govornik na jubiljeni proslavi je bil tudi predsednik SOZD Iskra Franc Šifkovič. Tole je dejal:
V	posebno zadovoljstvo in čast mi je, da vas [abko danes, ob pomembnem 30-ietnem jubileju pričetka plodnih kooperacijskih odnosov med Iskro in kombinatom Etektro-aparaten Werke iz DDR, vse prisrčno pozdravim v imenu vseh 35.000 delavcev Iskre.
Pred 30 leti smo naše sodelovanje pričeli na kontaktorjih in relejih. Čeprav v začetku skromna po obsegu, je medsebojna menjava, zlasti od leta 1967 dalje rastla razmeroma hitro po vrednosti in asortimanu tako, da se je od 38 milijonov obrač. $ v dekadi 1967 — 1977 v obe smeri povečala v dekadi 1977 — 1987 na 64 milijonov obrač. $. Proizvodna kooperacija na področju kontaktorjev, ki je dozorela danes v bogat in sodoben skupni asortiman, je bila dopolnjena z nadaljnimi menjavami na področju merilne tehnike in elektronike ter v zadnjem obdobju na področju elektronskih komponent.
Vsir ki smo danes tu zbrani, se zavedamo izredne hitrosti tehnološkega razvoja tega področja v svetu. Ta hitri razvoj, ki prinaša
•tvenlml Inštituti in podjetji. V proizvodnem programu Ima 50.000 Izdelkov hi modifikacij, trži pa v 30 deželah na 4 celinah.
Njegove glavne prolzodne linije •o:
— EAW elektronk:
— EAW sensorlc — EAW actoric — EAW široka potrošnja
Z Izgradnjo centra za mikroelektroniko si je Kombinat zagotovil prodor v najsodobnejše tehnologije, sodi pa tudi med štiri vodilne svetovne proizvajalce opreme za Izdelavo silicijevih rezin.
vedno nove, revolucionarne skoke v tehničnih lastnostih in kakovosti izdelkov, terja od nas vseh izjemne napore ne samo pri tehnoloških raziskavah in razvoju, ampak tudi pri oblikovanju vedno novih načinov medsebojne menjave blaga, poslovnih aktivnosti, proizvodnih tehnologij in predvsem znanja, tega najbolj iskanega in najbolj žlahtnega blaga postindustrijske in informacijske družbe. Obe naši deželi sta si zastavili ambiciozne cilje, da bosta čim tesneje sledili najzahtevnejšim tehnološkim dosežkom sodobnega sveta tudi na področju elektrotehnike in elektronike. Tu pa danes že pričenjata suvereno vladati tehnologiji mikroelektronike
Za dolgoletno uspešno sodelovanje je Kombinat EAW podelil priznanja Petru Kobalu, Rudiju Kolmanu, Blažu Markunu (ni na sliki), Marjanu Japlju In Mojci Perko.
8. stran
Avtomatika
vanja z NDR
in računalništva, brez katerih kmalu ne bo več nobenega klasičnega električnega izdelka, niti ne njegove uporabe na najrazličnejših področjih gospodarskega in družbenega življenja človeka.
Zato bo prav, če bomo naše sodelovanje, ki je v preteklih 30-ih letih izpričalo vso svojo življenjsko moč, tudi ustrezno kakovostno in količinsko razširili na ta najmodernejša področja. Elektronske enote za avtomatizacijo v industriji, moderni elektronski releji, laserska elektromedicina, računalništvo, sodobna digitalna telefonija, optični prikazovalniki, avto-elektronika in druga sodobna področja so tista, kjer bi morali čimprej vzpostaviti ustrezna sodelovanja. Pri tem moramo upoštevati zahteve sodobnih tržišč, kjer moramo obojestransko zagotavljati konkurenčnost in tehnološko sodobnost izdelkov. To bi moralo povečati tudi možnosti skupnih nastopov na tretjih trgih, saj je uspešen izvoz gospodarski imperativ za obe naši deželi. Pri vseh oblikah sodelovanja pa moramo biti kar najbolj dinamični, učinkoviti in prožni, saj je to eden od temeljnih pogojev za uspešno konkurenčnost in poslovnost v sodobnem svetu.
Se enkrat čestitam vsem zbranim ob tem lepem jubileju z željo in s prepričanjem, da se
Slavnostna govornika na jubilejni slovesnosti sta bila generalni direktor Kombinata EAW VVolfgang Jacob In predsednik PO SOZD Iskra Franc Šifkovič.
in proizvodnji celotne kontaktorske vrste, o nadaljnji delitvi proizvodnega programa ter o razvoju in proizvodnji elektronike, senzorske tehnike in motorskih stikal.
Predsednik Šifkovič se je v Berlinu sešel tudi z namestnikom ministra za elektroindustrijo Ulrichom Grandejem. Pogovor je nanesel predvsem na menjavo med Jugoslavijo in NDR na področju elektroindustrije. Po Iskrinem mnenju, je ta menjava podcenjena in ne ustreza ravni celotne menjave med državama. Ista tema je bila tudi na pogovoru predsednika Šifkoviča z namestnikom predsednika planske komisije NDR Horstom Tschanderjem. Pri tem je naš predsednik omenil več možnosti za razširitev Iskrinega sodelovanja s partnerji v NDR, med drugimi na področju digitalne telefonije, elektrooptike, analizno merne tehnike in krmiljenja orodnih strojev.
Predsednik Šifkovič je v Berlinu obiskal tudi jugoslovansko veleposlaništvo, kjer ga je sprejel ambasador Milan Predojevič.
Besedilo in foto Lado Drobež
bo sodelovanje med Iskro in DDR v bodoče razvijalo še uspešneje ter da bo zajelo nova področja in oblike v dobro obeh naših socialističnih dežel in njunega vsestranskega tehnološkega in gospodarskega napredka.
Slavje ob jubileju se je nadaljevalo s podelitvijo odlikovanj in priznanj najbolj zaslužnim posameznikom za uspešno sodelovanje. Med šestnajstimi nagrajenci iz Kombinata EAW je Iskra izročila priznanje nekdanjemu generalnemu direktorju Kombinata in prvemu podpisniku kooperacijske pogodbe VVolfgangu Bohmeju, sedanjemu generalnemu direktorju VVolfgangu Jacobu in nekdanjemu komercialnemu direktorju Kombinata VVernerju Sch-mutzlerju. Za uspešno sodelovanje z Iskro pa je EAW med drugimi odlikoval Petra Kobala, Ri^ija Kolmana, Blaža Markuna, Marjana Japlja, Zdeneta Skoka in Mojco Perko. Ob tem velja zapisati, da bo EAW med septembrskim obiskom njihovih delavcev v Sloveniji, podobnem tokratnemu obisku Iskrinih v NDR, podelil priznanji tudi Ivu Klešniku in Janezu Žepiču.
Obisk v Berlinu je predsednik SOZD Iskra Franc Šifkovič izkoristil, kot že rečeno, tudi za podpis pogodbe s Kombinatom EAW o razvoju
Na praznovanje treh desetletij sodelovanja med dvema firmama se je s posebnim avtobusom odpravilo v Berlin kar 45 delavk In delavcev Iz Kibernetike In Avtomatike.
Iskra Avtomatika
Avtomatizirani procesno-poslovni
Iskra Avtomatika (TOZD Sistemi), Inženiring biro Ljubljana in Metalna so v maju 1987 skupaj spustili v obratovanje skladlščno-transportnl sistem v tovarni avtomobilov VAZ (Volškl avtomobilski zavod) v Togliattiju (Stavropolju) v Sovjetski zvezi. Novica sama po sebi ne razodeva niti približno obsežnosti In zahtevnosti naloge in prizadevanja ekipe, ki je na tem objektu delala. Ta realizacija, dopolnjena z nekaterimi tehničnimi In strateškimi podatki, predstavlja vrh uspešnosti prodaje domačega znanja na tujih trgih.
Stari Stavropol), po vojni preimenovan v Togliatti (napaka, kateri tudi Slovenci nismo ušli), je mesto nepojmljivih razsežnosti za Evropejca. Pa naj bo to večna Volna, ki polzi v brezčasju mimo, borovi in brezovi gozdovi, ali pa ravnica tja do Moskve in naprej. Resnično, vedno, ko sem prišel domov, na Brnike in se odpeljal na Gorenjsko, sem se spraševal, ali je v tej ozki dolini sploh mogoče obrniti avto. Resno naseljevanje tega mesta se je začelo pred dvajsetimi leti. V tem času so ga naselili z novimi 600.000 prebivalci z vseh krajev Sovjetske zveze; tako da je danes tu zastopanih 84 narodnosti, babilon jezikov in ras.
VAZ je s 120.000 zaposlenimi največji in najuspešnejši sovjetski proizvajalec avtomobilov; njegov delež v nacionalnem bruto dohodku znaša 1 %. Sovjetsko gospodarstvo je v zadnjem desetletju vanj vložilo ogromna finančna sredstva, da bi moderniziralo proizvodnjo avtomobilov in njene izdelke približalo evropskemu trgu. V etapi modernizacije tovarne, ki z dvema proizvodnima linijama osebnih avtomobilov in tretjo za terenska vozila proizvaja letno okoli 800.000 vozil, delajo številne znane
in specializirane firme iz Nemčije, Finske, Francije, ČSSR, Italije, Amerike itd. V tej pisani druščini podjetij smo bili resnično, na svojem segmentu dela, absolutni začetniki.
Ko smo leta 1983 sklepali pogodbo in z njo tehnične karakteristike in postavljali robne pogoje obratovanja sistema, o njem nismo vedeli praktično ničesar, če ne štejemo nekaj prečitanih člankov in teorije! Aparaturna in programska oprema, na kateri smo sistem vodenja in nadzora gradili, je bila na ravni inštitutske. Toda izziv je bil močnejši od strahu in tako gre morda prav temu, velikemu entuzi-azmu in naporom ekipe zasluga, da smo delo na objektu uspešno zaključili. Ob tem se spomnim besed sovjetskega partnerja v Moskvi, na ministrstvu za avtomobilsko industrijo, da smo dobili najbolj zahteven in neugoden projekt pri njih in da bo njegova realizacija zagotavljala številne projekte v SZ; te obljube so se resnično izpolnile.
Realizacija naloge avtomatizacije visokoregalnega skladišča z integralnim transportom je obsegala:
Poletlzaclja gum
Pogled v omaro centra vodenja
—	izdelavo in postavitev transportnega sistema, ki omogoča dnevni pretok do 35.000 gum. Transportni sistem s konstrukcijo predstavljajo:
—	valjčni transporterji,
—	trakasti transporterji,
—	dvigala, prekladale! in križiš-ča
—	350 reduktorjev in motorjev,
—	500 fotocelic,
—	200 elektromagnetnih ventilov,
—	700 senzorjev,
—	20.000 m kabla.
—	postavitev drugega, polavtomatskega nivoja vodenja transporta s programabilnimi avtomati PA-30; ta nivo omogoča tudi avtonomno vodenje transporta,
—	konstruiranje in postavitev sedmih visokoregalnih dvigal z možnostjo ročnega in polavtomatskega vodenja,
—	postavitev visokoregalnega skladišča z zmogljivostmi za 28.000 avtomobilov,
—	postavitev in izdelavo mikro-računalniških končnih postaj (Tl-30 mikroračunalnik Iskre Avtoma-
tike) na visokoregalnih dvigalih. Končna postaja zajema procesne signale z dvigala in pozicije dvigala v hodniku. Na tej osnovi.
—	vodi dvigalo z optimalno hitrostjo (tri hitrosti) do ciljne pozieje,
—	vklaplja in izklaplja pogone dvigala in vilic za vnos in iznos palete,
—	sprejema informacije o zasedenosti miz, paletnih mest in regalov,
—	sprejema naloge od centralnega nivoja vodenja in poroča o realizaciji.
—	postavitev tretjega, centralnega nivoja vodenja z mikroraču-nalniško mrežo štirih 8-bitnih računalnikov TI-30. Centralni nivo vodenja skladišča je zajemal podatke iz:
—	procesa (direktno),
—	drugega nivoja vodenja (PA-30),
—	končnih mikroračunalniških postaj na visokoregalnih dvigalih prek drsnega voda,
—	funkcijske tastature in komandnega pulta,
—	miniračunalniškega centra
sistemi
VAZ realiziranegassovjetskimi 16-bitnimi računalniki SM14-20, prek PTT zveze.
Tako koncipiran sistem omogoča v celoti avtomatsko obratovanje skladišča in prek PA-30 transporta s tem, da hrani sliko skladišča in optimizira vsako vskladiščenje in izkladiščenje. Edini poseg v skladišče je operaterjeva zahteva po realizaciji zahtevane naloge na tastatuti v centru TI-30.
Če je izbrana višja prioriteta vodenja skladišča (iz oddaljenega centra VAZ), so vse naloge vskla-diščenja, izkladiščenja in transporta hranjene po zaporedju zahtev. V ta namen center TI-30 na objektu omogoča hranitev dnevnih zahtevkov nalog, to je do 10 nalog.
Na ravni centra TI-30 je možno realizirati:
—	avtomatski vhod/izhod, vnos v laboratorij,
—	polavtomatski vhod/izhod,
—	transport mimo skladišča,
—	izpise protokolov, števcev in blokiranih palet, za katere še ni potrdila o kvaliteti iz laboratorija,
—	izpis zapetega protokola (spremni list vsake naloge),
—	vnose v sliko skladišča za ročno vskladiščene palete,
—	blokade/deblokade pogonov.
Centralni nivo vodenja TIL-30
izdaja signale in komande na:
—	sinoptično ploščo,
—	pisalnik (odprti, zaprti protokol),
—	center VAZ,
—	proces,
—	končnim postajam na visoko-regalnih dvigalih,
—	predaja testno-razvojnega sistema.
Realizacija te naloge je bila za vse, ki smo z objektom živeli in na njem delali, bogat vir izkušenj, od inženiringa do spuščanja v pogon. Predvsem to velja za segment procesnega vodenja, ki je zadnji v verigi predaje objekta v bistvu pa se šele tu pokaže kvaliteta tehnološkega načrtovanja projektov in isistemskih analiz. Nepričakovano !5mo spoznali, da niso tak problem algoritmi, pač pa robni pogoji. Mnogo pripomb bi lahko dal na Ikvaliteto aparaturnih modulov TI-30 in celo na osnovne gradnike, to 130 napajalniki. Izkušnje učijo, da s procesnimi 8-bitnimi stroji ne kaže pretiravati, kajti uporabni (TI-30)
:£>o le za nivo kočnih postaj. Vsako iclrugačno gledanje vodi v program-aiki kolos, ki je izredno težko obvladljiv, sistem pa postaja črna iikatla.
V	tem času šolanja uporabnika na objektu so si sistem že ogledale ščtevilne strokovne ekipe iz sovjet-silkih tovarn, ki jih modernizacija t r ansporta in skladišč zadeva v ž iivo. Temu ustrezen je tudi interes z ia podpis pogodb.
V	dveh dolgih letih dela na objektu so se mi utrnile nekatere nniisli, ki bodo morda zanimiva izto-č niča za debato ob kavi, ali pa tudi zn kaj več — koristen nasvet.
Misli o procesnem računalništvu:
—	ni je sistemske analize, ki na o I >jektu ne bi doživljala sprememb. Vtsekakor pa je osnova dobre sistemske analize modularnost,
Center s pultom vodenja
izgradnja »od zgoraj navzdol« in dober operacijski sistem;
—	koristno je, če sistemsko analizo piše en sam analitik, le za obsežne sisteme največ dva. Množica sistemskih analitikov na objektu poraja problem presečnih informacij, ki ne bodo ekzaktno definirane;
—	ko izdelaš prvo sistemsko analizo in koncipiraš računalniški sistem, se počutiš kot bos. Če sistem potem testiraš v testnem centru, se porajajo prvi dvomi in kraljevski občutek je še znosen. Ko pa spuščaš v pogon, se običajno strezniš;
—	konflikt med sistemskim analitikom in tehnologi je nujen, saj sistemska analiza prodira v tehnologijo, ruši samozavest projektantov in absolutnost tehnologov. Ta obraten vpliv računalniškega razmišljanja na procese je dejstvo;
—	teorija in praksa pri načrtovanju sistemov je kot »skuhati kosilo in ga potem tudi pojesti«;
—	delo sistemskega analitika pri načrtovanju sistema je ključno. To lahko zapravi, ali prihrani nepojmljive vsote. Z uporabo mo-
' dernih metod SA (sistemske analize) ostane programiranje le še »produciranje kode«. Programi se namreč pišejo, ne pa razvijajo. Razvoj je stav SA;
—	veriga 8-bitnih- strojev še ni sposoben računalnik tako kot veriga motornih koles še ni avtobus. Omejene sposobnosti člena omejujejo celoten sistem. Nezanesljivost enega izmed elementov v verigi ruši celotno verigo;
—	aparaturna oprema je stesti-rana, ko je nanjo aplicirana programska oprema. Programska oprema je stestirana na sistemu v fazi obratovanja, ki traja toliko časa, da sistem preide vsa načrtovana in nenačrtovana stanja;
—	minili so časi, ko seje mojster lahko igral s svojimi stroji. Sedaj si lahko pridobi z računalniki nepogrešljivo orodje za svoje delo, ali pa bo sam ostal pogrešljiv pri svojem delu;
—	programska oprema je tudi odlično sredstvo, s katerim lahko, do neke mere, prikrijemo določene napake aparaturne opreme. Prav to je velika prednost programske opreme.
(se nadaljuje)
Iskra
Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. o.
Izobraževalni center Iskre,
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje
Temeljni seminar
za zunanje trgovinsko poslovanje
(zunanjetrgovinska registracija)
v času od 28. 9. do 10. 10. 1987 v Portorožu
Delavci, ki opravljajo posle zunanje trgovinskega prometa morajo imeti po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije v sporazumu z Gospodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur. I. SFRJ 9/78). Za delavce, ki so dolžni opraviti posebni strokovni izpit za pridobitev zunanje-trgovinske registracije, organiziramo razpisani seminar kot pripravo za izpit.
Opravljeni izpit pa je tudi pogoj za vpis v 9. ZUNANJETRGOVINSKO ŠOLO V ISKRI.
Izobraževalni program:
—	zunanje-trgovlnsko poslovanje
—	zunanje-trgovinski In devizni režim SFRJ
—	pravni posli v zunanji trgovini
—	plačilni promet s tujino
—	mednarodni transport in transportno zavarovanje
—	carine in carinsko poslovanje
—	temelji družbeno politične ureditve In družbeno ekonomskih odnosov SFRJ
Čas In kraj: Seminar se bo začel 28. 9.1987 v Portorožu in bo trajal do 10. 10. 1987
Nosilec programa: Gospodarska zbornica Slovenije
Cena: Cena seminarja je 45.000 din, cena izpitov pa 30.000 din. Stroške hotela in potne stroške obračunajo kandidati v svojih OZD. Gospodarska zbornica jim bo poslala račun na podlagi izpolnjene in podpisane prijavnice.
Prijave. Prijavnice naročite na tel. št.: 061 222-212 v Izobraževalnem centru SOZD Iskra Ljubljana, Trg, revolucije 3/11. Izpolnjene prijavnice vrnite na isti naslov najpozneje do 20.6.1987. Poznejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli upoštevati, ker nas je Gospodarska zbornica obvestila, da ima seminar v navedenem terminu že povsem zaseden, razen naših rezervacij.
PRIJAVITE SE
• e

Letošnji Dan Iskre, 4. julij 1987, bo ponovno združil vse tiste, ki delamo v ISKRI. Prireditev bo splet umetniškega, rekreacijskega, športnega in družbenega dogajanja. K sodelovanju vabimo vse tiste, ki se ukvarjajo s petjem, z igranjem na kak instrument oz. imajo družino, ki se ukvarja s tako dejavnostjo. Nudimo možnost nastopa na naši skupni prireditvi na Sori.
Prijave za avdicijo sprejemamo do 15. junija 1987 na naslov:
Iskra Delta, Prireditveni odbor (4. julij), Celovška 264, 61000 Ljubljana
SODELUJTE
Tudi glasbo, ki jo bomo poslušali tega dne, bomo izbirali sami! V glasilu ISKRE bomo pričeli z objavljanjem glasbenih lestvic ISKRA ’87 s področja narodne in zabavne glasbe. Na osnovi zbranih večinskih glasov, ki jih bodo poslali bralci glasila Iskra, bodo nastale lestvice in ta glasba nam bo popestrila naš skupni praznik. Sodelujte vsi, da bo naš dan še bolj naš!
Pred vami je trikrat po 15 skladb različnih zvrsti in izvedb. Iz vsake lestvice izberite v prvem krogu po deset pesmi za ožji izbor.	j
Mlajši naj pobarajo starejše, katere pesmi bi želeli slišati iz zakladnice narodne in narodnozabavne glasbe, starejši pa naj vprašajo mlajše sodelavce, čemu radi prisluhnejo iz ponudbe slovenske in druge zabavne glasbe.
Če pa menite, da smo izpustili katero od vaših izjemno priljubljenih pesmi, velja za vse tri lestvice, nam pišite. Dodajte še besedo ali dve sporočila, želje, iskrene,besede in vaše besede in sporočila bomo povedali tudi na prireditvenem prostoru letošnjega srečanja. .
Do prvega štetja glasov pa vas prisrčno pozdravlja usklajevalec GLASBENIH LESTVIC ISKRA'87
Stane Jesenovec
Glasovnice pričakujemo do 25. junija na naslov: Radio glas Ljubljana, Kopitarjeva 2 Ljubljana, s pripisom »Iskra ’87«.
SLOVENSKA IN OSTALA ZABAVNA:
Predlog je pripravil glasbeni urednik Radia GLAS LJUBLJANE Marko Prpič
Naslov skladbe:	Izvajalec:
1.	Pesmi s triglava,	Agropop
slov.
2.	Hajdemo u planine	Bijelo dugme
3.	Kuda idu izgubljene	Boris
djevojke
4. Mi 'mamo se fafn,	Gu-gu
slov.	
5. Je v šiški še kaj	Martin Krpan
odprtega, slov.	
6. Bye Bye 8aby, slov.	Moulin Rouge
7. Srce je popotnik, slov.	Obvezna smer
8. Zadnja ljubezenska	Pankrti
zgodba, slov.	
9. Sava tiho teče	Plavi orkestar
10. Član mafije	Ribja čorba
11. Jožica, slov.	Marjan Smode
12. Sendi, slov.	Miki Šarac
13.	Ti me izludjuješ	Tuti frutti
Balkan bend
14.	Vozi me vlak v	Videosex
daljave, slov.
15.	Najboljši fantje,	Simona
slov,	Vodopivec
P. S. Želimo si tudi vaših spreminja- -valnih predlogov pri slovenskih po pevkah, saj so morda na Štajerskem ., Primorskem ali Dolenjskem bolj po -slušane druge slovenske popevke ko t v Ljubljani.
Dan Iskre — 4. julij ’87
radio GL4S ljubljane
Ljubljana, Kopitarjeva 2, tel. 325 • 494, 32b 496
e TUJA ZABAVNA:	7 The »is
' Predjog je pripravil glasbeni urednik g. You sexy thing
B. Hornsby in The Range Hot Chocolate
NARODNA IN NARODNO-ZABAVNA:
Predlog je pripravil urednik prilogb Nedeljskega Dnevnika »OSA« Bogomir Šefic
Naslov skladbe
1.	Ko Slovenec zapoje
2.	Na avtocesti
3.	Sosed dober
4.	Mama prihajam domov
5.	Domovina moja
6.	Polka, valček, rokrol
Radia GLAS LJUBLJANE Marko Prpič		9. A matter of trust	Billy Joel	7. Luči Slovenj
Naslov skladbe:	Izvajalec:	10. Livin' on a	Bon Jovi	Gradca
1. Walk like an	Bangles	prayer		8. Janez, Janez
Egyptian		11. Respectable	Mel an Kirn	9. Ljubica lahko
2, Take my breath	Berlin	12. Geronimo’s	Modern Talking	10. Rdeči cvet
away		Cadillac		IV Pri naši mami
3. Notorious	Duran Duran	13.1 feel good	Saphir	12. Ko v nošo se /
4. Rock the night	Europe	(1 feel fine)		odenem
5. The miracle of	Eurythmics	14. Fight for	Spandau Ballet	13. Venček narodnih
love,		ourselves		(Mi se imamo radi)
6. 1 knew you were	A. Franklin in	15. If you were a	Bonnie Tyler	14.	Jaka, lojtro brž 15.	Hribovska
vvaiting	G. Michael	woman		mornarica
Izvajalec
ansambel 'Vilija Petriča
ansambel Bratov Avsenik ansambel Fantje z vseh vetrov
ansambel Lojzeta Slaka
ansambel Vita Muženiča ansambel Henček Burkat
ansambel štirje Kovači
ansambel Štajerskih 7 ansambel' Toneta Kmetca
ansambel Beneški fantje ansambel Miha Dolžan ansambel Alpski kvintet
ansambel Vilija Petriča
ansambel Rž ansambel Ivana Ruparja
ZMAGUJTE
Letošnji Dan Iskre bo priložnost, da se v enostavnih družabnih tekmovalnih igrah pomerijo ekipe Iskrinih delavcev. Pripravili bomotri igre: podajanje žoge prek glave, kotalenjezračnic in skupinski slalom. Pozivamo vas, da se za sodelovanje prijavite vnaprej. Najboljše bomo seveda nagradili. Glede na to, da v vsaki igri lahko sodeluje le po osem ekip, bomo v primeru prevelikega števila prijav upoštevali tiste, ki bodo prišle prej. Če bi se ena ekipa prijavila za več ali za vse igre, si pridržujemo pravico, da v primeru prevelikegaštevila kandidatov upoštevamo prijavo samo pri eni igri. Vse izbrane prijavljence bomo takoj po izteku prijavnega roka obvestili o‘ podrobnostih.
Rok za prijavo je: 25. junij 1987, na naslov Iskra Delta, Prireditveni odbor (ZA 4 JULIJ), Ljubljana, Celovška 262.
Hkrati vas obveščamo, da se bo mogoče igrati tudi v družinskem krogu ali posamič in da zato ni potrebna nobena vnaprejšnja prijava. Mogoče samo nasvet: kdor ni nameraval vzeti s seboj kopalk, naj to stori zaradi dveh družabnih iger, pa tudi zaradi kopanja v Sori.
Vse delovne organizacije v SOZD Iskra, vabimo, da s svojimi proizvodi sodelujejo pri tekmovalnih igrah na Dnevu Iskre. Nagrade te vrste bodo podeljene najboljšim tekmovalnim ekipam iz vrst Iskrašev.
Vašo odločitev oziroma nagrade pričakujemo do 25. junija!
Prijave, in ponudbe pošiljajte na naslov:
Iskra Delta
Prireditveni odbor (ZA 4. JULIJ)
Ljubljana, Celovška 264
Devetnajsto srečanje veselošolske
Veseloiolcl so so s svojimi mentorji zbrali v avli Iskrine poslovne stavbe
Uspešnemu tovarnarju v Ameriki se je pokvaril velik sodoben stroj. Delo je obstalo. V skrbi, da bi čimprej pognal stroj in da bi delo zopet steklo, je nemudoma poklical strokovnjaka, da bi mu stroj popravil. Strokovnjak se je kmalu pripeljal. Tovarnar mu je zaskrbljen pokazal negibni stroj. Strokovnjak si je nekaj minut zavzeto ogledoval mirujočo napravo. Segel je v torbo z orodjem po kladivo. Le enkrat je udaril po nekem delu stroja in stroj se je zopet zavrtel. Zadovoljen, da je delo steklo, je tovarnar vprašal strokovnjaka:
»Koliko vam dolgujem za popravilo?«
»Tisoč dolarjev!« je odgovoril strokovnjak.
»Kaj, tisoč dolarjev?...« je začuden vprašal tovarnar.
»Tisoč dolarjev za teh nekaj minut ogledovanja in en sam udarec s kladivom?« še vedno ni mogel verjeti.
»Da, tisoč dolarjev!« je vztrajal strokovnjak.
»No, pa mi napišite račun!« je nato zahteval tovarnar.
In strokovnjak je napisal:
—	udarec s kladivom	1 dolar
—	vedeti, kje udariti	999 dolarjev
Skupaj:	1.000 dolarjev
S to anekdoto Je predstavnik Iskre — pokrovitelja vesele šole — Miloš Kobe na prisrčen In neposreden način pozdravil mlade tekmovalce, ki so se zadnjo majsko nedeljo zbrali na finalnem 19. tekmovanju vesele šole v Cankarjevem domu. Z njo Je poudaril pomen znanja, ki Je danes In še bolj jutri najpomembnejše gibalo vsega našega življenja In razvoja In Izrazil prepričanje, da je to spoznanje v mladih dandanes nedvomno že močno zasidrano, kar dokazujejo s
svojim znanjem tudi mladi udeleženci vesele šole. Poudaril Je tudi, da smo v Iskri znanje podpirali že od nekdaj, In ga bomo v bodoče še bolj, s tem pa pomagali tudi veseli šoli, da bo svoje poslanstvo med mladimi še naprej tako uspešno negovala kot doslej, In JI zaželel v naslednjem — dvajsetem, jubilejnem letu, veliko uspehov.
D. P.
Mlade je tudi tokrat očaral njihov ljubljenec Miki Sarac
j Veselošolcl o veseli šoli
■
Sonja Dolenc, učenka 5. razreda osnovne šole 25. maj iz Prestranka je povedala, da so bila vprašanja malo težja, kar se ji je zdelo za finalno tekmovanje razumljivo. Rada bi kmalu spet prišla na kako prireditev v Cankarjev dom.
Dejan Srnic, učenec 6. razreda osnovne šole janeza Levca iz Novih Jarš kar ni mogel zbrati besed, da bi opisal lepoto in veličino Cankarjevega doma, ki si ga je tokrat prvič ogledal.
Spela Eržun, učenka 5. razreda osnovne šole Ivana Skvarče iz Zagorja je modrovala, da so bila vprašanja toliko težka, kolikor se je kdo nanja pripravil. Ni pa bila zadovoljna z operno predstavo. Meni, da je bila prezahtevna za njeno starost in tudi preresna za tak vesel dan.
ustvarjalnosti in znanja
Čestitke In knjižna darila Je najboljilm v Imenu Iskre-pokrovltelja vesele iole Izročila Meta Maksimovič
Sodelavci vesele šole, uredništvo Pionirskega lista in Cankarjev dom, so v nedeljo, 31. maja s finalnim tekmovanjem uspešno zaključili letošnjo veselo šolo. Tekmovalci so se s svojimi mentorji ob 9.30 zbrali v avli Iskrine poslovne stavbe. Ob 10. se je pričel program v veliki dvorani Cankarjevega doma, letos prvič v veliki dvorani, da so lahko tudi vsi starši
in mentorji prisostvovali veselošolskemu programu. Lani je bila prireditev v srednji dvorani, ki ima le 620 sedežev. Po tekmovanju so si vsi ogledali opero z naslovom Bang. Nato pa je nastopil ljubljenec mladih Miki šareč. Na koncu programa so podelili nagrade najboljšim. Nato smo povabili vse še v Iskrino stolpnico, kjer smo jim pripravili kosilo.
Osebje družbene prehrane v Iskrini stolpnici Je za nedeljske goste pripravilo praznično kosilo
Miran Dvoršec, učenec osnovne šole Bratov Grad iz Zgornjega Dupleka je bil navdušen nad Cankarjevim domom, užival je ob nastopu Mikija Šarca, zadovoljen pa je bil tudi s pogostitvijo v Iskri.
Alenka Erker iz Slovenske Bistrice je povedala, da se je na finalno tekmovanje marljivo pripravljala in so se ji zato zdela vprašanja lahka. Ni mogla skriti vtisov, ki sojih v njej zapustile orgle v Cankarjevem domu z mogočnim glasom. Meni, da je to verjetno največji instrument na svetu.
Robert Pleh, učenec osnovne šole Ormož je letos prvič tekmoval na veseli šoli. Rekel je, da se mora zahvaliti uspehu na občinskem tekmovanju, da je lahko prišel tekmovat v Ljubljano.
Iskra Avtoelektrika
Tekmovanje kovinarjev Severnoprimorske regije
Odlične uvrstitve Iskrašev
V	novogoriški, Idrijski, ajdovski In tolminski občini je potekalo minulo soboto 12. delovno tekmovanje kovinarjev Iz raznih delovnih organizacij teh občin. Že po tradiciji se je tudi letos udeležilo te delovne manifestacije veliko oblikovalcev železa In jekla Iz Iskre Avtoelektrlke Nova Gorica, njihovi doseženi rezultati In uvrstitve pa so presenetljivo dobri, kar Je še en dokaz, kako dobre strokovnjake Ima ta naša delovna organizacija. Sicer pa, spomnimo se, da Ima Avtoelektrika tudi državne prvake, kar pomeni zmagati In biti prvi na državnem tekmovanju.
Na kratko nekaj besed o samem tekmovanju. Ima dva dela, praktični in teoretični. Tekmovalci morajo odgovoriti na vprašanja iz stroke, za katero tekmujejo, iz samoupravljanja in varstva piri delu. V praktičnem delu pa morajo oblikovati nalogo po priloženi shemi, oz. risbi. Seštevek točk iz obeh delov nam postreže z zmagovalcem.
čudovito sobotno sončno jutro, napolnjeno z omamnim vonjem akacije, je bilo kot nalašč za pohajanje, za izlete, vabilo je v naravo — le k delu ne. Žal, takega mišljenja smo bili le nekateri, okrog 130 tekmovalcev je še bolj zagnano kot na vsak delavnik stopilo v delovne prostore, pustilo je misel na sončno jutro zunaj in se poglobilo v tekmovalno nalogo, v tisočinke milimetrov. V novogoriški Iskri Avtoelektriki so se s tisočinkami spopadali orodjarji in strugarji, brusilci v TIK Kobarid, livarji v Gostolu itd. Skratka, v delovnih organizacijah po severno-primor-skih občinah.
Razglasitev rezultatov pa je bila v ajdovskem hotelu, kjer so kovinarji prišli po napornem delu res do svojevrstne zabave in sprostitve.
Hkrati z njimi, seveda zgolj naključno, so se namreč zbrale na elitnem plesu tudi maturantke novogoriške družboslovne šole.
Paša za oči — za te in one!...
V	uvodu je zbranim strokovnjakom spregovoril sekretar občinskega sveta ZSS Ajdovščina in poudaril, da ocenjuje delovno tekmovanje kot zelo pomembno tudi zato, ker se tu dejansko uveljavlja znanje, obogateno z izkušnjami, tisto znanje, ki ga v različnih družbenih dokumentih tako poveličujemo pa vendar za njegovo uveljavitev naredimo veliko premalo. »Inovativnost, višja stopnja obdelave, več vloženega znanja in podobno so izrazi, ki so velikokrat na papirju in v ustih govornikov. V praksi pa, razen izjem, še vedno štejemo samo tone in kose ter na tako ugotovljene rezultate vežemo tudi oceno uspešnosti posamezne sredine. Veliko prepogosto je odločujoča osnova za višino osebnega dohodka že samo delovno mesto in verjetno je prej pravilo kot izjema, da napr.: zmagovalci tega srečanja niso nagrajeni nič bolje kot sodelavci, ki po znanju in delovnih rezultatih daleč zaostajajo za njimi«, je zaključil. Prišel je najslavnejši trenutek, na zmagovalne stopničke so stopili najboljši in kot smo že v uvodu zapisali, teh je bilo letos Iz
Še enkrat čestitke vsem, posebej pa tistim, ki so si pridobili pravico nastopati na republiškem tekmovanju. Naj vas spremlja še sreča, saj znanje imate, oboje skupaj združeno pa odpira vrata na zvezno, torej državno tekmovanje. In vi ste tisti, ki lahko ponesete ime »Iskra« v sam vrh jugoslovanskega kovinarstva! Marko Rakušček
Odločale so tisočinke milimetra
Avtoelektrike res veliko. Izredno so se potrudili, svoje znanje so pokazali tudi na tekmovanju. In to sami mladi fantje, pred katerimi je še dolga delovna pot, torej se za bodočnost Avtoelektrike s strokovnega vidika ni bati! Bravo, take rabi Iskra, take rabi naša skupnost Valter Gorkič, kovinorezkalec, Marko Tominec, orodjar in Jože Černič, kovinostrugar, to so fantje, ki so osvojili prvo mesto. In če zapišemo še, da je bilo na primer med kovinostrugarji kar 41 tekmovalcev, je njihova zmaga še popolnejša. Nič manjše pohvale ne zaslužijo tudi drugouvrščeni Dušan Mozetič med brusilci, Marjan Penko med orodjarji in Branko Vitez med kovinostrugarji. Ti mojstri svojega poklica bodo Iskro Avtoelektrike predstavljali na republiškem tekmovanju, ki bo konec meseca v Kranju, Škofji Loki in na Jesenicah. To paše ni vse, tudi uvrstitve drugih Iskrašev so odlične. Poglejmo jih: kovinorezkalci: 3. Zvonko Kavčič, 8. Valter Zajec, 13. Joško Lozar, 15. Božo Plrec, vsi so iz tovarne delovnih sredstev (DBS); brusilci: 3. Jurij Pelikan (DBS), 5. Jure Matuševlč (Rotomatika Idrija); orodjarji: 7. Mitja Gorkič, 12. Evgen Besednjak (oba DBS); konstrukcijski ključavničar: 8. Ivan
Z natančnostjo do Izdelka, ki ga /e zahtevala priložena risba
Simončič, (Rotomatika); kovinostrugarji: 3. Pavlo Prinčič, 6. Cvetko Kobal (oba DBS), 10. Viljem Oblak (Rotomatika), 11. Valter Pahor, 16. Oton Saksida (oba DBS), 19. Cveto Mlakar (Rotomatika), 20. Aleksander Namar, 23. Viljem Bagon (oba DBS), 24. Franc Svetnlčlč (Rotomatika), 29. Iztok Vidrih, 30.Vltomlr Babič (oba DBS).
Orodlarji so tekmovali v Iskri Avtoelektrlkl
Preprečil katastrofo
Včasih se zgodi kaj tako nenavadnega, pretresljivega, nevsakdanjega, da nam za vedno ostane v spominu. Še posebej tistim, ki so pri takih pretresljivih dogodkih povsem blizu, ki sez njimi neposredno soočijo. Enega takih dogodkov si bo gotovo za vedno zapomnil Drago Mržek, delavec na liniji rotorja v tovarni specialnih električnih rotacijskih strojev, novogoriške Iskre Avtoelektrike.
Bil je navaden deloven dan, dan kot toliko drugih. Delavci, sveži in spočiti, saj ni preteklo niti dve uri od pričetka dela, so zavzeto in vestno opravljali dodeljene naloge, njihovi stroji so peli vsakdanjo pesem, tekoči trak so zapuščali novi izdelki, skratka, delovni ritem je tekel svojo pot.
Naenkrat je proizvodno dvorano in delavce v njej vznemirilo nekaj nenavadnega, sicer trajajočega komaj delček sekunde, a zato toliko bolj presunljivega. Močno je počilo, kot da bi se sprožila nabita kavbojska pištola. Glasen udarec je seveda sprožil val tesnobe med zaposlenimi, treba je bilo ugotoviti vzrok in smer predirljivega poka.
Eden izmed delavcev, zaposlenih v tej tovarni je pri delovni operaciji uporabljal aparat za avtogeno varjenje. Brez pravega vzroka je naenkrat cev za dovod plina tik ob izhodu iz jeklenke razneslo (od tu pok) in ker je izhajal plin v atmosfero, je seveda na odprtem mestu nastal plamen. Nastali ogenj je jeklenko ogrožal ter segreval sosednjo, napolnjeno s plinom. Obstajala je nevarost, da bo eksplodirala. Nekaj najbližjih delavcev je sicer z zidnimi hidranti jeklenki ohlajalo, a plamen je še vedno odseval svojo moč. Ostali delavci so na ukaz vodje proizvodnje delovne prostore zapustili.
V bližini je bil tudi Drago Mržek, ki sprva ni mogel niti doumeti dogajanja, vendar je njegov čut za varnost sodelavcev, sebe in našega skupnega premoženja v trenutku sprožil v njem val prisebnosti, stekel je do goreče jeklenke in zaprl ventil. Nevarnost, oz. možnost eksplozije je bila s tem pogumnirp dejanjem popolnoma zatrta, saj je plamen takoj ugasnil.
Drago Mržek, po poklicu avtomehanik, ni le pogumen delavec, pač pa tudi prijeten sogovornik. Ko smo hoteli nekaj več izvedeti o tej humani potezi nam je povedal, da jo doma iz Opatjega sola, vasice na obronku Goriškega Krasa, da se vozi na delo z avtobusom in, da se sploh lepo počuti med sodelavci, čeprav je zaposlen v iskri šele od lanskega marca. Prej je bil v drugi delovni organizaciji, vedno pa si jo želel priti v velik, urejen in zdrav kolektiv in to mu je marca lani uspelo, prišel je v Iskro. O pogumnem dejanju pa jeskromne pripomnil, daje pač to moral storiti, saj je morebiti reši! življenja sodelavcev in preprečil veliko gmotno škodo. »Vedno bom ravnal tako, če bo šlo za nevarnost«, je znova pripomnil.
Hvala Dragu in njegovim sodelavcem, ki so pravilno ukrepali. Take Iskra in vsa naša skupnost še kako potrebuje. Za konec še čestitke in želja, da ne bi imeli nikoli več priložnosti srečati se s tako, ali podobno nevarnostjo.
Marko Rakušček
Naš sogovornik: Anton Lovko
Tovarna v Semiču je začela rasti
»Kot sem že dejal,« je nadaljeval svojo zgodbo Anton Lovko, »smo februarja 1951. odšli na teren, da bi našli primerno lokacijo za proizvodnjo kondenzatorjev in uporov. Poleg mene je našo ekipo vodil še Ludvik Simonič, spremljal naju pa je Franc Kapš iz Semiča.
Najprej smo si ogledali lokacije v Beli krajini. Biki so na Vinici, Sinjem vrhu, v Dragatušu in Semiču. Nazadnje smo se odločili za Semič, kjer je bila na razpolago nedodelana upravna stavba 'bivšega državnega posestva na Vrtači. V tej stavbi smo takoj pričeli preurejati prostore za proizvodnjo. 1. aprila 1951 so bile uradno sprejete prve delavke in s terr je bila ustanovljena takratna tuvarna Telekomunikacije, obrat I. Semič, z menoj na čelu.
Anton Lovko
Podlistek
Že marca 1951 pa sem pričel adaptirati prostore bivše uprave državnega posestva, ki v glavnem še niso bili dograjeni, tako da smo v preurejenih prostorih 1. aprila 1951 že lahko pričeli delati.
Prve delavke oziroma delavci, ki so se zaposlili leta 1951, so bili: Anica Vidmar, Anica Poljane, Kristina štrumbelj, Marica Ogu-lin, Vera Vidmar, Tončka Prešeren, Ljuba Čas, Kristina Štravs, Jelka Picelj, Janko Butala, Marija Pečavar in Dana Malnar. Novo proizvodnjo je od aprila do oktobra uvajal Jože Planinc.
Okoliški prebivalci so na novi obrat gledali s precejšnjim nezaupanjem, kar je bilo nekako tudi razumljivo, če vemo, da se na istem kraju v razmeroma kratkem času ni mogla ukoreniniti nobena od treh ustanov. Zato sem se moral pošteno truditi, da
bi našel potrebne delavce.
V aprilu 1951 se je končno začela proizvodnja v pritličju bivše uprave kmetijskega posestva. Delavke so navijale konde-nzatorske svitke na ročnih navi-jalnih strojih (posebno vlaganje folij) in na navijalnih strojih Renčeljeve konstrukcije. Razen tega so klale sljudo za potrebe ljubljanskega obrata. Vse artikle so finalizirali v Ljubljani, Linhartova 35 (bivša rižarna). V tem času sem v obratu na Vrtači razen gospodarja Janka Butale, ki je skrbel tudi za urejanje okolice, vse posle (skladišče, administracija, prevozi itd.) opravljal kar sam. Včasih so mi pri delu pomagale tudi delavke, in sicer pri administraciji Jelka Picelj, v skladišču pa Anica Vidmar.
Vse službe so bile centralizirane v matičnem podjetju v Ljubljani in prav tako skladiščna ir^
druga evidenca.
Tudi v letu 1952 so delavke izdelovale iste artikle in je delo enako potekalo. Število zaposlenih se ni spremenilo. To leto je kolektiv že začel graditi. Uspelo mu je dobiti dobro ohranjen lesen provizorij, v katerem je dotlej delala Savezna planska komisija v Beogradu. Del tega provizorija — prvo nadstropje — so postavili na ruševine bivšega Ogulinovega stanovanjskega objekta. Obenem je bil zgrajen na vrtu tudi manjši provizorij, kjer naj bi stanoval gospodar. V tem letu so zasadili še breskov nasad okoli tovarne. Pri vseh delih (izkopi, nakladanje, prevozi itd.) so pomagale tudi delavke. Postavitev objekta in montaža opreme sta bila zaključena v začetku leta 1953. S tem je bilo omogočeno, da so polizdelke, ki so jih dotlej finalizirali v Ljubljani, dokončevale delavke v Semiču.
Na kraju, kjer stoji danes tovarna, je nekoč stalSter-niSev dvorec (Sternisenhoff), last roparskega viteza Sterniše, o čemer piše zgodovinar Valvasor. Dvorec je potem menjal več lastnikov, dokler ga niso kupili Ogu-lini z Brezove rebri, po domače Vajde, ki so si baje svoje premoženje in ime pridobili kot hajduški vojvode na roparskih pohodih. Zadnji lastnik Janko Ogulin-Vajda je umrl 12. marca 1939, nakar je na posestvu živela žena Ivanka, kije umrla 13. februarja 1943. Z njo je izumrla ta veja Ogulinov, v Ameriki pa živi Ogulinova nečakinja Ana, ki je bila včasih učiteljica v Semiču. Razen tega žive v okolici Semiča tudi daljnji Ogulinovi sorodniki. Ogulinova je v svoji oporoki volila vse svoje nepremično imetje ljudski skupnosti z namenom, da na posestvu ustanovijo gospodinjsko šolo. Med vojno, po smrti gospodarice Ivanke, pašo 15. februarja 1943 ponoči partizani stanovanjsko poslopje požgali, da ne bi v njem sovražniki napravili belogardistične postojanke. Po vojni je bilo na tem kraju osnovano državno posestvo, ki je zgradilo zase upravno zgradbo. Zidali so jo nemški vojni ujetniki.
Leta 1949 se je uprava Državnega posestva preselila v Črmošnjice in tako je jeseni tega leta prevzel posestvo okrajni ljudski odbor Črnomelj, kije na njem
ustanovil Okrajno ekonomijo. V tej ekonomiji sta bila zaposlena Janko Butala iz Radenc in Lojze Kralj iz Boginje vasi. Jeseni 1950 so v ekonomijo, ki je bila neke vrste zadruga, skupaj s svojimi posestvi pristopili Jule Kočevar s Sel, Alojz Sever z Vrtače, Lojze Primožič iz Semiča, Ruda Škedelj iz Brezja, Anton Sever iz Nestoplje vasi, Vida Novak iz Semiča, Janko Butala, ki je bil že prej uslužbenec Okrajne ekonomije, in leta 1951 še Anica Lovko. Člani ekonomije soskupaj obdelovali posestvo in si presežek delili.
Ko se je z Vrtače odselilo državno posestvo, je stavba, ki je bila zgrajena za upravne prostore, ostala prazna. Zato se je v njej lahko začela nova proizvodnja, medtem ko je vsa gospodarska poslopja obdržala ekonomija vse do svoje likvidacije jeseni 1952. Takrat je tovarna prevzela vse bivše Ogulinovo posestvo na Vrtači. Izvzeti so bili gozdovi in druge parcele zunaj Vrtače. Kmetijska zadruga iz Semiča je še nekaj časa uporabljala kleti pod upravno zgradbo, nato pa je tudi te izpraznila. Dokončno sta okrajni ljudski odbor Črnomelj in občinski ljudski odbor Semič leta 1955 omenjeno posestvo prenesla Telekomunikacijam v upravljanje.
Iskra Avtomatika
VI. letne športne igre
V soboto, 16. maja so športna Igrišča turističnega naselja Zagori In Novega Vlnodolskega sprejela približno 490 delavcev delovne organizacije Avtomatika na 6. letne športne Igre. Že po tradiciji pa se je dan poprej, v petek, v Kotnikovi ulici zbralo 48. kolesarjev, ki so štartali na 180 km dolgo pot. še posebno pohvalo si zaslužijo pohodniki, vseh sedem je bilo iz TOZD TELA, ki so utrujeni, a vseeno dobre volje tudi letos, pripešačlli do morske obale. Po sobotnih bolj, ali manj razburljivih tekmah je bilo nedeljsko dopoldne rezervirano za vleko vri, ki Ima največ glasnih In vmes tudi nekaj hripavih navijačev, z zaključkom v super finalu, ko sta se pomerili prvo uvrščena moška ekipa proti prvo In drugo uvrščeni ženski. O tem, kdo Je zmagal, verjetno ni potrebno zapisati. Pokale In medalje Je ob proglasitvi najbolje uvrščenih ekip In posameznikov podelili Rudi Pirc, glavni direktor delovne organizacije In sicer:
MALI NOGOMET: TELA, 2. Razvojni inštitut, 3. Naprave, 4. Stikalni elementi, 5. AVN, 6. TENEL, 7. Releji. ,
ODBOJKA —ŽENSKEM. AVN, 2. DSSZ, 3. TELA, 4. TENEL, 5. Razvojni inštitut, 6. Sistemi, 7. Trženje.
BADMINTON
ženske: 1. Olga Galle — Razvojni inštitut, 2. Andreja Rifelj — TENEL, 3. Dušica Kušar
—	Razvojni inštitut, 4. Bernarda Avsec — Sistemi, 5. Marjeta Dežman — Razvojni inštitut.
Moški: T. Dejan Stančič — Razvojni inštitut, 2. Danijel Alič
—	Naprave, 3. Jože Vreže — Razvojni inštitut, 4. Mirko VVudler
—	Razvojni inštitut, 5. Matjaž Vrhovec — Razvojni inštitut.
KOLESARJENJE
Udeleženci:
Sistemi: Sašo Ogrizek, Janez Karničar, Silvo Miklavčič, Alenka Drobnič.
Naprave: Danijel Alič, Marjan Kobav, Igor Jurše.
AVN: Kecman Milan, Milan Hromeč, Marjan Jančar, Andrej Simon, Srečo Brglez, Lado Mo-rela.
Orodja: Jože Cergolj, Dušan Pangerc, Primož Zidar.
Razvojni inštitut: Janez Srše, Miran Kosmač, Iztok Hudoklin, Mitja Pernuš, Marko Frece.
TELA: (za skupni seštevek točk štejejo le 6 kolesarjev — 4 so zunanji): Slavko Keršmanc, Igor Cilenček, Mitja Černe, Bojan Debenec, Alojz Dolinar, Boris Herman, Janez Klemenčič, Dušan Kmetič, Cveto Mole, Stane Tekavčič.
TENEL — ekipa 8 kolesarjev:
BALINANJE: 1. Orodja, 2. AVN, 3. DSSZ, 4. TENEL, 5. Razvojni inštitut, 6. TELA.
STRELJANJE
ženske — ekipno: 1. AVN, 2. Razvojni inštitut, 3. Releji.
posamezno: 1. Marjana Kozlevčar — AVN, 2. Olga Galle — Razvojni inštitut, 3. Dušica Kušar
—	Razv. inšt.,4. Marjana Lepej — Releji, 5. Alenka Bajt — AVN, 6. Slavica Čavič — AVN, 7. Mojca Stražar — Razv. inšt., 8. Majda Podjavoršek — Releji, 9. Sonja Sedenik — Releji.
moški — ekipno: 1. AVN, 2. Orodja, 3. TENEL, 4. Naprave, 5. Sistemi, 6. Razv. inšt., 7. TELA. posamezno: 1. Zmago Udovič
—	TENEL, 2. Milan Kecman -AVN, 3. Vinko Snoj — Orodja, 4. Janez Radman — Orodja, 5. Bruno Giosento — AVN, 6. Rudi Marušič — Sistemi, 7. Miha Škerjanec st. — AVN, 8. Miha Škerjanec ml. — AVN, 9. Janez Novak — TELA, 10. Edi Lazar — Orodja, 11. Edi Kuklec — Naprave, 12. Jože Luzar —TENEL, 13. Jan Koza — Razv. inšt., 14. Robert Zrimšek — Naprave, 15. Vojko Boc — Orodja, 16. Igor Jurše — Naprave, 17. Boris Bukovec — Razv. inšt., 18. Miran Klevišar — TENEL, 19. Senad Pašagič — TELA, 20. Ernest Wolf
—	TELA, 21. Mlakar Iztok — Sistemi, 22. Valerij Savarin — Sistemi, 23. Matjaž Vrhovec — Razv. inšt., 24. Vasilij Grilanc — Razv. inšt., 25. Milan Stojilkovič
—	Sistemi, 26. Franc Vogrin — Razv. inšt., 27. Željko Vidiček — TENEL, 28. Marjan Kobav — Naprave, 29. Marko Mojškerc — TELA.
TEK
Udeleženci: Ivanka Mrak — Razv. inšt., Darinka- Pajenk — Razv. inšt., Zvone Gimpelj — TENEL, Dubravko Hofman — Trženje, Slavko Keršmanc — TELA, Slavko Pal — Naprave, Dušan Terčelj — Razv. inšt., Boštjan Šuhel — Razv. inšt., Marjan Kobav — Naprave, Ivan Klopčič — Naprave, Franci Černe — Naprave, Avguštin Avbar — TENEL.
KOŠARKA — M: 1. Sistemi, 2. Razvojni inštitut, 3. DSSZ, 4. TELA, 5. AVN, 6. TENEL, 7. Naprave.
NAMIZNI TENIS
ženske — ekipno: 1. TELA, 2. Releji, 3. Sistemi, 4. AVN.
posamezno: 1. Čebašek — Sistemi, 2. Drašler — TELA, 3. Kos — Releji, 4. Nikšič - TELA, 5. Ivič — Releji.
moški — ekipno: 1. TELA, 2. Trženje, 3. Razv. inšt,, 4. TENEL, 5. DSSZ, 6. AVN — 2,7. Naprave, 8. AVN — 1. (zaekip. uvrstit, šteje za TOZD AVN samo ena ekipa!).
posamezno: 1. Kranjec — TELA, 2. Pirc — DSSZ, 3. Tra-nčar — TELA.4. Čeledin — Razv. inšt., 5. Ivič — T rženje, 6. Gale — Trženje, 7. Kovačič—TENEL, 8. Habjan — Razv. inšt., 9. Jeklic — DSSZ, 10. Novak — Razv. inšt., 11. Juršič — Razv. inšt., 12. Šušteršič — Razv. inšt., 13. Palčič — Naprave, 14. Vidic — Naprave, 15. Zadkovič — TENEL, 16. Toni — Razv. inšt.,
AVN, 5. Janežič — DSSZ, 6. Čarman — AVN, 7. Bric — TELA, 8. Češarek — TENEL, 9. Artač — TENEL, 10. Bajič — TELA.
moški — ekipno: 1. TELA, 2. TENEL, 3. Sistemi, 4. AVN, 5. Razvojni inštitut, 6. Stikalni elementi, 7. Naprave, 8. Releji, 9. DSSZ.
posamezno: 1. Blažič—TENEL, 2. Kovač' — TELA, 3. Avbar — TENEL, 4. Japelj — TELA, 5. Penko — TELA, 6. Ambrožič — DSSZ, 7. Prevc — Razv. inšt., 8. Miljam —TENEL, 9. Miklavčič — Sistemi, 10. Božič — TELA.
POHOD
udeleženci (vsi TELA): Boris Kurat, Dušan šega, Štefan Strah, Jože Rahne, Boris Ješe, Srečko Teropšič, Tone Mavsar.
ŠAH
ekipno: 1. Razvojni inštitut, 2. Naprave, 3. TELA, 4. AVN, 5. Releji, 6. Trženje, 7. Sistemi.
posamezno: 1. Kumše —Razv. inšt., 2. Trčko — Releji, 3. Cosič
—	Naprave, 4. Šešek — Razv. inšt., 5. Černe — AVN, 6. Ivič — Trženje, 7. Anžur — TELA, 8. Vujnovič — Naprave, 10. Gorjup
—	TELA, 11. Mattias — Sistemi, 12. Šuhel — Razv. inšt., 13. Grčar
—	TELA, 14. Škamperle - AVN, 15. Vovk — AVN, 16. Kuburovič
—	Sistemi.
KEGLJANJE:
ženske — ekipno: 1. Releji, 2. AVN, 3. Sistemi, 4. DSSZ, 5. TENEL, 6. TELA, 7. Razvojni inštitut.
posamezno: 1. Peterkovič — Releji, 2. Križman — Sistemi, 3. Sedenik — Releji, 4. Demšar —
TENIS: 1. Koprivšek — Razv. inšt., 2. Murn — AVN, 3. Pevc — Razv. inšt., 4. Kušer — TENEL, 5. Kampjut — Naprave, 6. And rej ka — TELA.
VLEČENJE VRVI
ženske: 1. Releji, 2. Razvojni inštitut, 3. DSSZ, 4. TENEL, 5. Trženje, 6. AVN.
moški: 1. TENEL, 2. Razvojni inštitut, 3. Sistemi, 4. TELA, 5. Stikalni elementi, 6. DSSZ, 7. AVN.
KONČNI VRSTNI RED (in skupni seštevek točk):
1. Razvojni inštitut — 1285 točk, 2. AVN — 1210 točk, 3. TELA — 1105 točk, 4. TENEL — 975 točk, 5. Sistemi — 740 točk, 6. DSSZ — 665 točk, 7. Releji — 600 točk, 8. Naprave — 545 točk, 9. Trženje — 320 točk, 10. Stikalni elementi — 240 točk, 11. Orodja — 225 točk.
Anton Kastelic
Iskra Avtoelektrika
Športne igre
Ženske v namiznem tenisu so bile presenetljivo dobre
■ L .	.	”
med ekipo DSSS in AtST je bile dramatična
~č	■..."..............
Izredno lepa, sončna sobota je pod mogočni Kanin v turistični Bovec privabila minulo soboto kar okrog 400 delavk in delavcev Iskre Avtoelektrike Nova Gorica. Na tamkajšnjih športnih igriščih so se pomerili v malem nogometu, odbojki, košarki, streljanju, namiznem tenisu, balinanju, rokometu, kegljanju in šahu. Igre so vzorno organizirali in izpeljali zagnani športni delavci bovške Iskre, tovarne vžigalnih tuljav, ki prav letos praznuje 30-letnico obstoja in delovanja.
Igre, dvanajste po vrsti je odprl direktor TOZD Mitja Kokove in v nagovoru športnicam in športnikom poudaril pomen množične udeležbe na športnih igriščih, ki niso le za dosego rezultatov, pač pa tudi možnost za navezovanje novih vezi prijateljstva in medsebojnega spoznavanja. Še najlepša pa je bila njegova prisrčna dobrodošlica vsem zbranim, saj so bile igre prvič v Bovcu od pristopa te temeljne organizacije v veliko družino Iskre. Hip za tem so se zbrani razkropili po športnih terenih, ki so bili pretežno v Bovcu, nekateri pa tudi malo dlje, kot na primer eno izmed balinišč, ki je bilo celo v Logu pod Mangartom. Nič zato, tisti ki so morali v to vasico so še posebej uživali lepote idilične Trente, nad njo pa kristalno čiste očake.
Kaj naj rečemo za same boje. Bili so fair, častno razsodišče na čelu z najbolj zagnanim športnim delavcem iz Avtoelektrike likom Vidicem praktično ni imelo dela in že pozno popoldne so bile vse discipline končane. Razglasitev rezultatov je bila seveda v stilu olimpijade, gromko navijanje in aplavzi pa so bili namenjeni najboljšim. In najboljši so bili tudi letos Tolminci, saj so zmagali, tako v ženski, kot moški konkurenci in to z veliko prednostjo pred zasledovalci. Ni kaj, ti tolminski Iskraši se res ne dajo!
Pokale in medalje najboljšim sta podelila častna podpredsednika 12. športnih iger Miloš Vodopivec, predsednik predsedstva konference 00 sindikata in Mitja Kokove, direktor tovarne vžigalnih tuljav Bovec. Oba sta izrazila zadovoljstvo, predvsem zaradi množičnosti in pa zato, ker so igre lepo uspele. Najboljšim sta seveda toplo čestitala in zaključila z »nasvidenje prihodnje leto«.
Kot smo v sestavku že omenili, so zmagale delavke in delavci tolminske Iskre za 130 točk pred domačini — gostitelji. Tretji v skupnem seštevku so bili Mali zaganjalniki, 4. Veliki zaganjalniki, 5. Inštitut, 6. Generatorji, 7. Žarnice, 8. Komerciala, 9. Skupne službe, 10. livarji iz Komna in 11. »Desovci«.
Poglejmo sedaj uvrstitve žensk: 1. AET Tolmin, 2. Mali zaganjal-
niki, 3. Vžigalne tuljave, 4. Veliki zaganjalniki, 5. Generatorji, 6. Skupne službe, 7. Žarnice, 8. Komerciala.
Moški: 1. AET, 2. Vžigalne tuljave, 3. Inštitut in Veliki zaganjalniki, 5. Mali zaganjalniki, 6. Generatorji, 7. Žarnice, 8. Komerciala, 9. Livarji, 10. delovna sredstva.
Po panogah (objavili bomo le prve tri) pa so bile uvrstitve naslednje: mali nogomet: 1. Žarnice Ljubljana, 2. Vžigalne tuljave Bovec, 3. AET Tolmin; streljanje moški: 1. Veliki zaganjalniki, 2. Delovna sredstva, 3. AET; košarka—moški: 1. AET, 2. Inštitut, 3. Vžigalne tuljave; kegljanje—moški: 1. Mali zaganjalniki, 2. Delovna sredstva, 3. AET;
Iskra — Avtomatika Ljubljana, n. sub. o., Delovna skupnost za skupne zadeve, Ljubljana, Stegne 15 b,
Področje za kadrovske zadeve —
Služba za družbeni standard
Proste zmogljivosti v Crikvenici
Bralce Iskre obveščamo, da Imamo še nekaj prostih zmogljivosti za letovanje v Crikvenici.
V penslonu Maloča, kjer vam nudimo prenočišče s polnim penslonom za samo 9.000 din na dan, lahko prijetno preživite svoj dopust.
Prijavite se v Iskri Avtomatiki DSSZ, PKZ-SI. za družbeni standard, Ljubljana, Stegne 15 b, tel.: 556-141, Int.: 409, kjer dobite tudi dodatne informacije.
Vodja sl. za družb, stand.
Anton Kastelic
Dan Iskre — dan borca ’87
SMO
ZNANJE IN MLADOST
Med odmorom — Vasja In Zoran
kegljanje—ženske: 1. Žarnice, 2. Generatorji, 3. AET; Šah: 1. AET, 2. Žarnice, 3. Vžigalne tuljave; namizni tenis—ženske: 1. AET, 2. Vžigalne tuljave, 3. Veliki zaganjalniki; rokomet—ženske: 1. AET, 2. Vžigalne tuljave, 3. Mali zaganjalniki; streljanje—ženske: 1. Veliki zaganjalniki, 2. Mali zaganjalniki, 3. Skupne službe; odbojka—ženske: 1. Skupne službe, 2. Vžigalne tuljave, 3. AET; balinanje: 1. Veliki zaganjalniki, 2. AET, 3. Inštitut; odbojka moški: 1. Vžigalne tuljave, 2. Komerciala, 3. AET; namizni tenis— moški: 1. Generatorji, 2. Veliki zaganjalniki, 3. AET.
Najboljši strelec je bil Darko Sovdat iz Iskre Tolmin, dosegel je 182 krogov, najboljša strelka pa Milka Murovec iz Tovarne malih zaganjalnikov, ki je dosegla 167 krogov. Najboljši kegljač je bil Miran Leban iz tovarne generatorjev, podrl je 428 kegljev, njegova sodelavka iz iste TOZD Zdenka Kogoj pa je kot najboljša kegljavka podrla 389 kegljev.
Marko Rakušček
Po končanem tekmovanju so dobro zaslužili tudi bovški natakarji
Temelji japonskega načina vodenja
TOYAMA
m	;■	■	• v •» J .. •
Toyama /e mesto 06 severni obali otoka Honshu
Po prekrasni vožnji prekjaponskih Alp in obiska Kurobe —jezu ter prekrasnega spusta prek bazaltne ploščadi »ogledalo« smo prenočili v hotelu vToyami. Hotel je bil za naše pojme izredno čist in urejen, le težko bi tudi v naših najboljših turističnih centrih našel tako prenočišče. Spali smo v enoposteljnih sobah, ki so vse imele kopalnice, telefon in radio ter barvne televizorje. Vključil si lahko tudi videorekorder, vendar za doplačilo. Vse sobe so imele tudi klimatske naprave, ki si jih lahko nastavil po mili volji in tudi izključil, če te je rahlo brnenje motilo.
Naslednji dan zjutraj smo se dobili v zajtrkovalnici, ki je imela bogato izbiro jedi z evropskega in japonskega jedilnika. Postregel si si sam. Sam zelo rad poskušam jedi tudi doma, zato sem vzorčil vse mogoče. Med jedmi se spomnim tudi neke temnozelene suhe zadeve, za katero sem ugotovil, da je pripravljena iz alg. Čisto na koncu sem si želel čez vse okuse privoščiti še sladico — rulado, ki je bila res lepo videti, v njej pa je bil zavit košček sipe.
Danšanji dan je posvečen obisku firme Nachi-Fujikoshi, ene izmed vodilnih firm na Japonskem, tako glede proizvodnega programa, kot tudi sistemskega pristopa k celovitemu obvladovanju kakovosti. Proizvodni program obsega rezalna orodja, kot so vlečne igle, rezkarji, svedri in podobno, precizne ležaje, visokotlačne hidravlične črpalke, metalurške peči in robote.
Ser//a robotov, pripravljenih za odpremo
Roboti pri delu v avtomobilski Industriji
Robote izdelujejo serijsko v hali, ki smo jo ocenili na 50x100 m, ki ima večje število montažnih mest in do 20 mest za vtekanje. Povedali so mi, da vtekanje s pritrjenim bremenom traja 24 ur, zato ocenjujem, da je zgornja meja zmogljivosti proizvodnje kakih 500 robotov mesečno. Res spodobna številka!
Ogled proizvodnih prostorov je bil organiziran tako, da smo šli skozi vse hale in si v majhnih skupinah ogledovali vse, kar smo želeli. Nevščenost je bila le v tem, da Japonci ne dovoljujejo fotografirati v proizvodnih halah, zato bomo nekatere zadeve skušal opisati.
V	vseh halah so bile velike demonstracijske table, merile so cca 2x3 metre in na njih je bilo mogoče najti prav vse podatke, ki so za delovanje obrata potrebni. Vse je bilo veliko — grafikoni, diagrami in tabele, praviloma večje kot A3 in točke v diagramih so bile nalepljene. Torej imajo že vnaprej pripravljene samolepilne točke, palčke, kroge in sproti dopolnjujejo diagrame. Taki diagrami so nazorni in lični.
Firma Nashi ima tudi široko razvito dejavnost krožkov v vseh obratih. Tudi rezultati in predlogi krožkov so na teh zidnih listih. V posebnih odprtih regalih so knjižice in navodila, vsak si lahko vzame, prečita in vrne, ali pa odnese domov, kar želi. Same knjižice so izdelane zelo lično in jih je prav prijetno pregledovati. Žal pa so pisane v japonščini in za nas nerazumljive. S pomočjo prevajalke sem si ogiedal knjižico o krožkih za poslovodje. Vsebina je bila naslednja: Sistem zagotavljanja kakovosti pri Nashi. Kako obvladovati kakovost v proizvodnem procesu in 7 orodij za krožke po Dr. Ishikavvi.
Na koncu ogleda tovarne so nas peljali v demonstracijsko sobo, ki ima več 100 m2 in je tam mogoče videti praktično ves proizvodni program in si po želji lahko izbereš tudi prospekte.
V	celotni tovarni, ki je v bistvu kovinsko-predelovalna, je presenečala čistoča vseh prostorov. Vse je tlakovano in urejeno. Vse proizvodne dvorane so tlakove v lesu (neke vrste parketu), da je vtako precizni industriji čim manj trdih delcev, ki motijo proces. Tudi ta lesena tla so bila izredno čista pa tudi obleke delavcev v neposredni proizvodnji so bile snažne.
Na Japonskem velja pravilo, da delavec ne sme stati. Zato mu po potrebi dodelijo tudi več strojev, če to delo zmore. Povedali so nam, da je pri avtomatiziranih strojih tudi na 20 strojev en sam delavec. Res so se mi zdele proizvodne hale prazne, delavci urejeni in vsi so delali mirno, vendar nenehno. Skupin, ki bi nekje stale in se pogovarjale nisem videl v vsem podjetju.
Na koncu smo se tudi pogovarjali z upravo firme glede celovitega obvladovanja kakovosti. Oni ločijo službo za zagotavljanje kakovosti (naše službe kakovosti), ki imajo točno opredeljene naloge pri zagotavljanju kakovosti proizvodov, ali storitev in
službo za obvladovanje kakovosti (ta je organizacijsko podrejena vodstvu podjetja), ki skrbi za uvajanje celovitega obvladovanja kakovosti v vseh oddelkih in službah, za uvajanje in delovanje krožkov kakovosti (tako jih tukaj imenujejo) in za izobraževanje. Prepričani so, da brez izobraževanja (znanja) ni kakovosti. Tudi vsi materiali so temu prilagojeni in zelo lično pripravljeni.
Firma Nashi je v letu 1985 prejela Tudi Demingovo medaljo za kakovost, kar je na Japonskem največje priznanje za rezultate, ki jih je firma lahko imela z uvajanjem in realizacijo programa za celovito obvladovanje kakovosti. Realizacija takega programa (in doseganje uspehov) traja navadno več let.
Na Demingovo medaljo so bili vsi ponosni in so nam jo tudi večkrat pokazali. Po zaključeni razpravi smo odšli na kosilo v tovarniško restavracijo. Še najbolj je bila podobna restavraciji na Laborah. Tudi mi smo z vodstvom jedli v istem prostoru z ostalimi zaposlenimi, vendar so z nizkimi pregradnimi stenami oddelili naše omizje, da ne bi bili moteni. Kosilo je bilo dobro, nekoliko prirejeno in prilagojeno našemu okusu. Jedli smo juho, piščanca, riž, solato, sadje in na koncu še nekakšno ribo rdečkaste barve, ki smo jo pokapljali z limoninim sokom. Jedli smo z vilicami, ali palčkami, kakor je pač kdo hotel. Ko se privadiš na palčke, še kar gre, celo riž sem jedel z njimi.
Z minibusom smo se vrnili na postajo in nadaljevali pot z železnico proti naši novi postaji — mestecu Komatsu, ki nosi isto ime kot znana firma Komatsu. še ena zanimivost — v Toyami smo bili sredi nekega športnega, ali izletniškega dne za dijake. Bilo jih je vse polno in nekam so se peljali s tramvajem.
Šolarji v Toyaml čakajo na tramvaj
Presenetljivo, kako mirni so ti otroci. Slo je brez vsakega vpitja, na tramvaj so vstopali mirno, niso se prerivali. Moje mnenje je, da se vsak Japonec, ali Japonka nekaj reda ni spodobnosti nauči že v šoli, kar pozneje olajša organizacijo procesov, v katerih delajo in to olajša pozneje tudi skupno življenje. ,
Sedli smo torej na vlak in se odpeljali iz prijazne Toyame.
Lotar Kozina
SMO ZNANJE IN MLADOST
Iskraši! V soboto, 4. julija vsi na praznovanje dneva Iskre na rekreacijski center Sora pri Medvodah!
DOBRODOŠLI na mednarodni turistični kajak - kanu prireditvi VVELCOME	to International tourist kayak- canoe feast
VVILLKOMMEN auf der internationalen touristischen Kajak - Kanu Veranstaltung BIENVENUS a la randonnee des kajaks et canoes BENVENUTI	alla manifestazione turistica Internacionale del caiacco e canotto
—	—	1987	------------------J
Krka — Kolpa — Savinja
Konec tega meseca se obeta ljubiteljem veslanja na divjih vodah prijetna 'novost — tridnevno rekreativno turistično čolnarjenje po treh slovenskih rekah
—	Krki, Kolpi in Savinji. Organizatorji te prireditve so Žužemberčani, in sicer tamkajšnje Turistično društvo, Kajak kanu klub in Iskrina tovarna keramičnih kondenzatorjev.
Prvi dan, 26. junija bo spust po Krki. Start bo v vasi Krka ob 15. uri, cilj pa v Žužemberku. Po tem spustu bo še kratko tekmovanje po Krki od Žužemberka do Dvora in nazaj. Večer bodo udeleženci zaključili ob tabornem ognju, prespali pa bodo v svojih šotorih v žužemberškem kampu.
Naslednji dan, torej 27. junija bo spust po Kolpi, in sicer od Osilnice do Broda na Kolpi. Iz Žužemberka bodo veslači krenili ssvojimi vozili do Broda na Kolpi, od tam pa z avtobusom do Osilnice. V Žužemberk se bodo ponovno vrnili popoldne, ob 15-ih pa se bo začelo že tovariško srečanje, popestreno z glasbo, različnimi igrami in podobno, seveda pa organizatorji obljubljajo tudi domače kulinarične specialitete.
Tretji dan bo na vrsti spust po Savinji s startom v Lučah in ciljem v Mozirju. Tam bo tudi zaključek tridnevnega veslaškega slavja, lahko bi rekli kar čolnarskega praznika Slovenije.
LD
Planinsko društvo Iskra
Vabimo vas na Turjak in v Taborsko jamo
Planinsko društvo Iskra bo organiziralo v soboto, 20. Junija planinski Izlet, ki bo udeležence popeljal od Turjaka preko Sv. Ahaca v Taborsko jamo In nato v Grosuplje. Lahke hoje bo približno 5 ur.
Dobili se bomo ob 7-lh zjutraj pod uro na ljubljanski železniški postaji, peljali pa se bomo z avtobusom. Prijave sprejemata Drago Cenčlč (213-213), ki bo Izlet tudi vodil, In Breda Jančar (556-141).
j $ejem nautike in počitniške opreme
Želja po izmenjavi počitniške In kamp opreme, jadralnih desk, čolnov in ostalega pribora nas je vodila v to, da smo pripravili za vas »SEJEM NAUTIKE IN RABLJENE POČITNIŠKE OPREME« včasu, ko se vsi pripravljamo na letni dopust bodisi ob morju, jezerih ali v : planinah.
Da bi svoj letni dopust pričakali, kar najbolj pripravljeni vas vabimo, da se udeležite sejma, ki bo v soboto 13. in nedeljo 14. junija vsak dan od 9. do 18. ure na Kokrici pred Osnovno šolo. Sprejem opreme bo možen že v petek od 17 do 19. ure.
Na sejmu se bo sprejemala In posredovala rabljena počitniška oprema, šotori, čolni, kamp prikolice, jadralne deske oziroma kompleten pribor za taborjenje oziroma kampiranje. Organizator bo svetoval prodajno ceno posameznih artiklov.
Vabimo vse tiste, ki nameravajo prodati oziroma kupiti ali kompletirati tovrstno opremo, da se sejma udeležite.
Torej 13. in 14. junija se vidimo na KOKRICI, morda bo tudi kaj zanimivega za vas!	ŠD KOKRICA
Franc Gros
tr	•—— .	•$*»
—	Res Je, da je takih kot smo ml, ki nič ne delamo, saj cele dneve sestankujemo — več kot onih drugih.
—	Katerih drugih?
wz ^							AVTOR RUDI MURN	STRAŽAR JAPON. CESAR. PALAČE	GLAV. M. ČSSR (ORIG.)	ZIBAJOČA ŠIROKA HOJA	TEKMA PRI STARIH GRKIH	FRFOTA- JOČ NABOREK	KARENINA
							POBOTANJE						
ri v //i \ /IlliJ m		m ^m\q 7^——					FRANC. KNJIŽEV- NIK KOMUNIST						
							TEŽKO KLADIVO ZDRAVILO PROTI MALARIJI						
wi	"i \ m -TUDI MUHA NI BILA DOVOLJ...							►						SOCIAL. STRANKA V SIRIJI IRAKU
			LUKA V IZRAELU	IZVORNI MENAM TAJSKA	TRINITRO-	PERZIJA					NARODNA BANKA		
	SKOPJE					MOŠKO IME					PUBUCIST FINCI		
			►						GRAJSKI ZAPOR				
KEMIJSKI ELEMENT (SC)									MESTO FILOZOF. ŠOLE ELEATOV				
ZVEZNA DRŽAVNA ENOTA V ŠVICI									X Y Z			►		
Obvestilo
V soboto, 13. 6.1987 bo ob 9. url v Domu JLA v Tolminu velik nagradni hitropotezni šahovski turnir za prvenstvo Iskre.
Vabljeni vsi ljubitelji šahovske Igra.
ŠD Iskra
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika. Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.