gtof» ietrlek t« «rite • poštnino »red ali «iMm« f Mii^nja«
■i 4» »• e«e Teto 12 dfr> grf S*a I «f».. četrt Ma
■ "V polovtn).
M*epošflja do odp«-i VMM&tina se plačuje t naprej. Mtntrbon št 113.
SLOVENSKI GOSPODAR
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO.
Urednico: KoraOn šl. 5. Rokopisi se m
Upravolalfo M» naročnino, ti mirih] ■ reklamacij«. Cese un»eraiani f voiu Za večkratne primeren p«pusl. Neiapf»* reklamacije so poite^i
pr#otc. Cakavni račun pošt»; uraia LjaMjan« št 1
Telefon interurban »t l«*»
86. it«l
Mavlbsiii, dne 27. junija 189S.
56. lstnlk.
Katoliški shod
Ba imarsko, rogaško in sosednji dekanije se vrši v nedeljo, dne 2. julija t. L, pri Sv. Roku nad Šmarjem.
Spored:
Od 7. do pol 9. ure zborovanja mladine in mož. Poroča narodni poslanec Franjo Ž e b o t. Ob tričetrt na 9. uro na kolodvoru sprejem gostov, nato sve
čan sprevod z godbo in prapori k Sv. Roku. Db 10. uri pri Sv. Roku na prostem kratka pridiga (dr. A.
Jerovšek) in slovesna sv. maša. Db 11. uri slavnostno zborovanje: pozdravi, govori:
a)	«Pomen katoličanstva za javno življenje.« Sod. svetnik g. dr. M. L o v r e n č i č, Kozje.
b)	«Katoliška šola.« G. prof. Ves en j a k, Maribor.
c)	«Do zmage krščanskih načel!« G. dr. Ant. Korošec.
d)	«Mladinska organizacija.« G. urednik F. Smodej, Ljubljana.
e)	«Katoliški tisk.« Narodni poslanec g. F. Žebot. Ob sklepu posvetitev presv. Srcu Jezusovemu.
Katoliško ljudstvo šmarske, rogaške in sosednjih de-kanij — 2. julija na ktoliški shod k Sv. Roku nad Šmarjem!
Katoliški shod velikonedeljske dekanije in tabor središkega orlovskega okrožja se vrši v nedeljo, 16. julija v Središču. Opozarjamo na to prireditev vse katoliške organizacije v omenjeni dekaniji in tudi izven nje. Odseki in krožki, ki so prejeli vabila in prijavnice, naj se požurijo, da vprašalne pole v najkrajšem času vrnejo. Na katoliškem shodu govori več odličnih govor nikov. Krščansko zavedno ljudstvo, udeleži se le prireditve polnoštevilno. Natančnejše se še pravočasno ob-ijavi,	j
Glavni romarski shod v Rajhenburgu. Dne 2. julija je v lurški cerkvi glavni romarski shod, na katerega se bomo pripravljali s tridnevnico od 30. junija do 2. julija. Pridejo iz Celja trije gospodje misijonarji. Pobožni romarji, pridite v Slov. Lurd, ne bližnji ampak tudi oni iz Gornje Savinjske, Dravske in Dravinjske Boline, iz pohorskih višin in Savinjskih planin. Isto-tako pričakujemo romarjev iz bližnje Kranjske.
Orlovski tabor v Ilajhenburgu in velikanska udeležba bratov Hrvatov. Za orlovski tnbor, ki se vrši v Rajhenburgu dne 29. t. m., se je prijavilo že čez 500 udeležencev iz Hrvatske. Pridejo s svojim pevskim in lamburaškim društvom. Tudi nastopi hrvatski Orel pri telovadbi in nekaterih prostih vajah. Bratje Hrvati, dobrodošli, srčno pozdravljeni.	j
R. J.:
Naš kmet je nezadovoljen.
(Dopis iz kmetskih krogov).
1. Junaška doba.
Rad prebiram naše krščanske liste, ker vem iz mnogoletne izkušnje, da so se naši listi vedno hrabro in neustrašeno borili za blagor našega kmetsko-delav-skega ljudstva. Pred vojno smo imeli hude boje ne le za naš gospodarski napredek, ampak tudi za naš narodni obstoj. Ogabni «Štajerc« je hotel s pomočjo nem-Čurjev in nemčursih kronic zastrupiti naš slovenski narod, ter ga pripeljati v naročje velenemštva. Koliko naporov, truda in požrtvovalnosti je stal ta boj naše liste in naše vrle može, ki se niso ustrašili obrekovanj in groženj, gmotnih žrtev in ječe. To so bili apostoli in mučeniki za slovensko narodno idejo. In ko je ob izbruhu vojne zavel pangermanski besni duh, so oni prvi občutili silen udarec nemške pesti. Uklenjeni so korakali skozi besno nemčursko množico, ki jih je tepla, suvala, pljuvala po njih in jih obkladala z besedo: izdajica! Mnogi je izdahnil v ječi, mnogi si je tam nakopal kal smrtne bolezni, toda nobeden se ni izneveril materi Sloveniji/Naše priprosto kmetsko srce je občutilo vsak udarec, vsak sramotilni pljunek. Čas beži in prehitro pozabljamo to junaško dobo.
2. Majniška deklaracija, ta prvi korak k osvoboditvi slovenskega naroda, ta prvi klic po narodni 'samostojnosti, je našla prvi odmev v naših listih in naših srcih. Navdušeno smo sle-8ili našim voditeljem in zavedali smo se, da jim lahko £ ivrže ta zahteva vsaki hip zanjko okrog vratu. In nekaj fcasa smo bili vsi edini, vsi strankarski Slovenci. Dr. Korošcu so v Ljubljani odpregli konje in navdušeni narod ga je peljal v mesto. Ne pozabimo tega!
Združenje v državi SHS smo podpisali vsi Slo-| Venci in Hrvati. Po osvoboditvi leta 1918 smo šli v Beograd liberalci in klerikalci.
(Samostojni se takrat še niso narodili, dr. Novačan pa je bil — ???) Stopili smo v prvo jugoslovansko vlado polni navdušenja in upanja v lepšo bodočnost za naš kmečko-delavski narod. Niti v slovenskem, niti v hrvatskem narodu ni bilo tedaj iskrice upora proti vladi. Vsi kmetje smo navdušeno pozdravljali vsak ko-rak naših poslancev.
Naš odpor pa se je pojavil v hipu, ko smo videli, ia so se v Beogradu povohali in našli srbski, hrvatski in slovenski kapitalisti.
3. Opozicija.
Ko smo Slovenci videli, da naš kmečko-delavski čolnič ni ustvarjen za kapitalistično vodo smo soglasno sklenili na neštetih shodih in sestankih, da morajo naši poslanci iti v — opozicijo. To se je tudi zgodilo. — Ostali so samo v Beogradu ,da čuvajo naše interese, da kontrolirajo vladne ukrepe in da tolmačijo vladi pot, po kateri hočemo hoditi. Žal, da tudi Radič ni tega storil. Bili bi že bližje cilja, mi kmetje SHS, ki tvorimo — večino. Srbski zemljoradniki so razumeli položaj in so tudi v opoziciji. Hvala srbskim kmetom! Seveda so sedaj oni in njihovi, kakor mi in naši listi, ker pišejo resnico in polagajo prste na krvaveče rane našega za -furanega gospodarstva — izdajice. Sedanja vlada se ne zaveda, da nima kmetsko časopisje le pravice, ampak tudi sveto dolžnost, da brezobzirno pove in obrazloži svojim bralcem resnični položaj, da jih opozori na vse nedostatke sedanje vlade in da ob enem tudi pokaže, kako bi bilo bolje za narod.
4. Pogubonosno del» sedanje vlade.
Sedanja kapitalistična večina vlada že skoraj dve leti. Ali je storila kaj velikega, zdravega, trpežnega, za lepšo bodčnost Jugoslavije odločujočega? Mi smo dobili ustavo, ki bi zadovoljevala ves narod in v kojega okvirju bi se zadovoljno razvijali vsi stanovi in vsa plemena? Ne! Dragoceni čas se trati v malenkostnih medsebojnih bojih, duševne sile se porabljajo za razne afere in aferice, moči se izgubijo v manjših ali večjih krizah in krizicah. Edino smotreno delo sedanje večine obstoji v tem, da gleda in študira, kako bi si obdržala mandate in s tem sedanji kapitalistični tok. Sedanja vlada je samo eksekutiva kapitalističnih strank Zato je slepa napram ljudskemu trpljenju, slepa napram ljudskim željam in potrebam, slepa napram draginji in splošni nezadovoljnosti, ki se širi od dneva do dneva celo že v tistih slojih, ki so bili do danes vsled svojega trdega dela, skrajne skromnosti in ponižne potrpežljivosti obvarovani pred tem čustvom. Naš kmet že tudi postaja nezadovoljen in nestrpen, naš kmet in delavec, ki tvorita temelj države. Polasteva se ga temna slutnja, da mora tako državno gospodarstvo, kakor se vodi sedaj, upropasltiti njega in vse druge sloje in državo. On vidi in čuti, kako se pogrezamo od meseca do meseca, od dneva do dneva, dokler ne pademo v isti prepad strašne gospodarske krize, kakor jo preživlja sedaj — Nemška Avstrija.
Z žalostjo in sočutjem smo čitali o trpljenju nemških kmetov, ki plačujejo nogavice po 1000, srajce pa po 10.000 K. Ob času zadnjih volitev meseca novembra 1920, so nam obljubljale sedanje vladne stranke raj na zemlji. Vladali bodo tako, kakor hoče narod. — Zmanjšali se bodo davki .reduciralo se bo vojaštvo, Slovenija bo postala avtonomna, cene blagu se bodo zmanjšale, izvoz bo mogoč za vse poljske pridelke, za vino in živino, tobak bo postal cenejši in kotli se ne bodo več pečatili! Tako so nam obljubljali! Kaj pa se je uresničilo od vseh teh obljub? Pod sedanjo, samo-stojno-demokralsko vlado so se podražile vse življenske potrebščine tako, da slanejo večkrat toliko, kakor ob času volitev in obljub dne 28. novembra 1920. Sol je stala takrat 4 K, danes 16 K, sladkor 20—25 K, danes 60—70 K, šibice 1 K, danes 2.60 K. Isto razmerje velja za tobak, za kavo, za platno in obleko, za železnino in drugo.
5. Odkod pa pride ta draginja?
Ker je sedajna vlada naložila na vse te predmete visoke davke in colnine. N.ekaj radi resnično potrebnih dohodkov v ojačenje državne blagajne in v dobrobit nas vseh, največ pa v zaščito domačih kapitalističnih družb in v pokritje ogromnih, sedajnemu gospodarskemu stanju države ne odgovarjajočim izdatkom. Ali je res potrebno, da izkazujejo naše sladkorne tovarne milijonske dobičke in 15—20odstotne dividende, med tem ko se obrestujejo prihranki naših krvavih žuljev v naših posojilnicah po 4—5 od sto?! O bankah, ki rastejo kakor gobe po dežju in sesajo našo kri, kakor predenica v detelji, niti ne govorim.
6. Narod se hoče iznebiti sedajne vlade.
Nesrečna ženitev med slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi kapitalisti je rodila Radiča in odtujila ves jugoslovanski kmetsko-delavski narod sedajni vladi. — Narod hoče vreči sedajno «porodico« s prestola in si zopet osvojiti Jugoslavijo, katero si je sam ustvaril s trpljenjem in hotenjem. To pa je mogoče samo s treznim, premišljenim delom na podlagi volilnih krogljic.
7. Strnimo naše vrste!
Mi kmetje in delavci smo temelj države! Ako se združimo vsi slovenski, vsi hrvatski in vsi srbski kmetje v eni slovenski, hrvatski in srbski stranki, moramo zma gati! Vsak zase, vsi pa za svobodno, kmetsko Jugoslavijo. Gospodariti si hočemo sami s pomočjo naših ljudi, o katerih vemo, da ne bodo nikdar izdali naših koristi za skledo kapitalistične leče. Vsak je naš, kdor hoče delati z nami; najsibo potem učitelj ali profesor, duhovnik ali doktor, Peter ali Pavel. Naše pošteno kmetsko srce bo presodilo, ali je naš, ali ne naš. Ako se združi-
mo pri prihodnjih volitvah v eni stranki, bomo sijajno zmagali. 80 odstotkov vseh glasov je naših.
Z zmago pa prevzamemo težko odgovornost gospodarstva. Odgovornost bo tem težja, ker sprejmemo od stare vlade samo dvanajstine in dolgove. Toda mladi kmetski gospodar, poln življenja, se ne ustraši ničesar. Prevzame zavoženo gospodarstvo, z delom in šte-denjem pa se reši vseh dolgov. Seveda počasi, držeč se reka: zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača.
Ako bi štrli z enotno kmetsko-delavsko fronto pri prihodnjih volitvah sedajni kapitalistični vladni sistem, bi morali začeti gospodariti tako, kakor gospodarimo pod domačo streho. Vsak si uravna izdatke po dohodkih. Dolgov se bojimo, kakor hudič križa. Naše avtonomne občine, v katerih vlada naše ljudstvo, so imele do sedaj krasno gospodarstvo z občinsko blagajno. Tako bi moralo biti tudi v državi. Sedajna kapitalistična vladna večina pa hoče dohodke prilagoditi stroškom. V tem tiči mizerija našega sedajnega gospodar3t-va. Milijonarji gospodarijo v kmetski hiši.
Naš kmet je popolnoma nezadovoljen s sedajno vlado!
Oblastniki proti narodu.
Poslanec Žebot je na skupščinski seji dne 21. t. m, , takole nastopil proti odurni oholosti in krivičnosti današnjih oblastnikov, i Gospod predsednik! Dne 28. aprila t. 1. sem stavil predsedništvu skupščine vprašanje radi postopanja načelnika 5. oddelka v ministrstvu trgovine in industrije gospoda Savica. Ta gospod Savič je ob priliki, ko sva s tovarišem Roškarjem intervenirala v tamošnjem ministrstvu v važni gospodarski zadevi ljudstva v Slov, goricah, grdo žalil naš slovenski narod. Rabil je izraz, da smo Slovenci «švercari«, i sami nepouzdani (nezanesljivi) ljudje v tej državi, j Gospod načelnik se je obnašal tako, kakor ne pri-stoja visokemu državnemu uradniku v našem mini-! strstvu. Začel kričati in brez povoda vpiti, kakor :t vpije v kaki vaški šnopsariji.
Ko je gospod Roškar povdarjal, da, ako se zadeva naših mlinov in žag ob meji ne uredi, kakor želijo ljudje v Slov. goricah, bo lo v veliko škodo kmetskega in viničarskega .ljudstva v Slov. goricah, je gospod Savič še rekel: «Kaj to mene briga, ako narod poginec. Tako se je izrazil visok uradnik v ministrstvu trgovine in industrije. Od tega časa, ko sva s tovarišem Roškarjem intervenirala, je preteklo že dva meseca, a gospod minister dr, Laza Markovič kot zastopnik ministra trgo vine in industrije do sedaj ni imel časa, da odgčvori, dasiravno ima dotičnega uradnika blizu sebe.
Radi tega, ker ministri ne odgovarjajo na razno vprašanja in ker predsedništvo dopušča, da pridejo in-> terpelacije prej v roke uradnikom nego ministrom, moramo tako postopanje ministrov in predsedništva narodne skupščine resno grajati. Zvedel sem, da je upi! ležal mesec dni v arhivu, da je pa g. Savič že čez dva dni vedel, da sva z Roškarjem vložila interpelacijo.
T&ko se postopa z narodnimi poslanci, kadar v važni zadevi interveniramo in zahtevamo odgovor.
Radi tega zahtevam, da se kaznujejo ministri prav tako, kakor se kaznujejo uradniki, ki zanemarjajo sv«-je uradniške posle.
Politični ogled.
KRALJEVINA SHS.
V	vladnih klubih so vedno večji potresi in razdori. Vladni zavezniki se ne razumejo med seboj, pojavljajo se razne struje in skupile, eni bi radi ostali na vladi kot doslej, drugi pa zahtevajo, da se vladna skupina demokratov in radikalcev razdruži. Dvanajst radikalskih poslancev je pred kratkem zahtevalo, da se demokrate takoj požene iz vlade. Edino, kar še to družbo veže, so razne umazane zadeve in pa slaba vest vsled skupnega izkoriščanja državne in narodne imovine. — Gorostastne vesti o princu Juriju nemoteno krožijo po beograjskih listih, zdaj se piše, da je princ na umu bolan, zdaj, da počenja razne nerednosti, zdaj, da potuje na okrog pod tujini imenom, zdaj, da je vse zapravil,, da bo moral biti interniran itd. Ker se vlada ne spomni, da bi take stvari v zaščito ugleda države in kraljeve družine zaplenila, je očividno, da je cela stvar zasnovana in podpirana od zgoraj. — Finančni minister je za julij zahteval zopet dvanajstine, seveda še v večjem iznosu kot za prejšnje mesce, ker mis • li, da proračun ne bo pravočasno sprejet. — Poslanec Jugoslovanskega kluba Škulj je posredoval pri vojnem ministru, naj se ne bi vpoklicali rekruti v času najnujnejših poljskih del v mescu avgustu. Vojni minister je obljubil, da se bo prošnjam rekrutov ugodilo.
ČEHOSLOVAŠKA.
V	čehoslovaškem parlamentu je prišlo do pravih
pretepaških škandalov. Pri razpravi vladne zakonske predloge o likvidaciji vojnih posojil so Nemci zahtevali iodgoditev razprave do drugega dne. Nemškemu poslancu Jungu je predsednik zbornice zaradi baje žaljivih iz razov o češki državi odvzel besedo, češki liberalni poslanci pa so navalili na Junga, da ga potisnejo z govor-nifce. Nemški poslanci so priskočili svojemu tovarišu na pomoč in prišlo je do pretepa ter so policajdemokratski *Čehi vrgli nemškega poslanca Lodgemana preko mize, da so ga morali nezavestnega odpeljati iz zbornice. — Nato so Čehi pozvali oboroženo četo 45 orožnikov v ¡zbornico proti Nemcem. Razsodnosti češkega agrarnega poslanca Švehla, ki je protestiral proti vmešavanju policije v zbornične posle, se je zahvaliti, da ni ■orožništvo izvršilo nasilja. — Zdaj pa res ne vemo, katerim policajdemokratom bi dali prednost v divjaštvu, praškim ali beograjskim. Najbrž obojim.
• NEMČIJA.
V	soboto so neznani zločinci iz avtomobila ustrelili zunanjega ministra dr. Rathenau, ko se je vozil iz svojega stanovanja v berlinsko zbornico. Avtomobil ¡zločincev je z največjo brzino oddrdral in zasledovanja so dosedaj še brez uspeha, gotovo je pa to, da so zločinci monarhisti, najbrž bivši oficirji, ker je bil pokojni minister dr. Rathenau odločen zastopnik republike in Jiasprotnik militarizma.
j	ANGLIJA.
V	Londonu so irski uporniki Sinfajnovci ustrelili angleškega maršala Wilsona, ki je bil med vojno vrhov ni komandant angleške vojske. Pokojni maršal je izdelal načrt za temeljilo razoroženje Irske in to je bil povod tega političnega uboja. Storilci so že pred sodiščem.
LIGA ZA ČLOVEŠKE PRAVICE.
V	Berlinu se je vršilo te dni zborovanje francoske 5n nemške lige za človeške pravice. Govorili so predsed mik nemškega parlamenta Lobe, bivši francoski naučni minister Buison, bivši nemški poslanik v Varšavi grof Kessler, profesor na pariški Sorbonni Bascb, nemški znanstvenik Einstein, francoski profesor na Sorbonni Bougle i nvodja francoskih socijalistov Renaudel. — Francoski delegati so ostro obsojali francoski imperializem in militarizem.
Tedenske novice.
Današnja številka «Slov. Gospodarja« je izšla na 4 , straneh radi državnega praznika — Vidov dan — ki pade na sredo in radi Petrovega v četrtek. Prihodnja .številka bo zopet izšla na običajnih osmih straneh.
Kmetskim zvezam celjskega okrožja, ki so nam vposlale poročila o svojih odborovih sejah meseca maja, sporočamo, da smo vse njihove želje in zahteve: glede volitev in volišč, vojaščine, davkov, šole itd. v posebnem poročilu naznanili Jugoslovanskemu klubu. Tajništvo SLS v Celju.
Kedaj bodo volitve? V celi državi se vse želi volitve v državni zbor (narodno skupščino). Ne želijo si jih slovenski liberalci in samostojneži, ker bi še vsaj nekaj časa radi sedeli v Beogradu v ministrskeh in poslanskih klopeh. Naša stranka zahteva nove volitve. Volilce in zaupnike pozivamo, da na vseh zborovanjih zahtevajo takojšnji razpis volitev.
Ciril Kandut umrl. Dne 22. junija t. 1. je umrl na "Dunaju v bolnišnici usmiljenih bratov koroški duhovnik Ciril Kandut v starosti 32 let. G. Kandut je dovršil leta 1914 v Celovcu bogoslovne študije, se je podal v Belgijo, da bi študiral socijalne vede, a se je moral vrniti radi izbruha svetovne vojne. Služboval je kot kaplan v Pliberku in pozneje od leta 1915 do 1918 kot vojni kurat na italijanski fronti. Ob prevratu je bil nastavljen kot kaplan v Borovljah in po plebiscitu v Pre-ivaljah. Leta 1921 se je podal na Dunaj, da bi nadaljeval višje bogoslovne študije. Pokojni je bil nadarjen, energičen, spreten, delaven, pobožen duhovnik. Slovel !je kot govornik v cerkvi in zunaj cerkve, kot dober mladinski organizator, kot požrtvovalen narodnjak. — Za Koroško je smrt g. Kanduta hud udarec.
Poslanec Pušenjak je potom interpelacije vprašal ministra za vojno in mornarico, zakaj se naši fantje protivno določbam zakona kličejo na nabore že v letu, v katerem so še le dopolnili 20. leto starosti.. Pritožil se je tudi proti počasnemu reševanju aktov in prošenj v vojaških pisarnah, v katerih vlada preveliki birokrati-zem in ne praktično pisarniško poslovanje ter zahteval, da se ruski oficirji, ki ne znajo ne jezika, ne poznajo naših zakonov, a kljub temu službujejo v vojaških pisarnah, nadomestijo z domačimi oficirji.
Poslanec Pušenjak je vložil upit na ministra agrarne reforme, v katerem zahteva, da se kmetska gozdna posestva v okr. Gornjigrad, Marenberg, Slovenjgra-dec in Maribor, katera kmetje sami obdelujejo, izloče iz agrarne reforme oziroma, ako se to ne da tako kmalu izvesti, oproste plačila 5 odstot. skupička za les in v slučaju prošnje dovoli oddaja dela posestva sinom oz. dedičem. Velika krivica se godi našim kmetom, ki imajo gozda posestva v strmih legah, kalere onemogočaj! spravljanje lesa, a so padla pod agrarno reformo, ker merijo nad 200 ha, dočim padejo pod agrarno reformo v Vojvodini še le posestva, ki merijo čez 300 ha. Isti poslanec je vložil upit na ministra vojne in mornarice radi postopanja komandirja 12. čete v Marenbergu proti občinstvu v gostilni J. Grogl v Remšniku in radi rešitve prošnje vojnih obvezancev leta 1898 in 1899 v zadevi računanja let dosluženih v Avstriji in Jugoslavi ji oziroma prebitih v ujetništvu.
Važno za splavanje v okr. Gornjigrad. Poslanec ¡Pušenjak se je zavzel za polovično vožnjo na železnici, fta splavarje, ki se vračajo iz Beograda in drugih krajev
domov. Železniško ministrstvo je prošnji ugodilo in bodo v bodoče splavarji deležni ugodnosti, katere so do leta 1919 uživali. Vsa podrobnejša naovdila se bodo dobila pri občinskih uradih okraja Gornjigrad.
Poročilo finančnega ministra, «Jutro« in plačevanje neposrednih davkov. V soboto, dne 24. t. m., je finančni minister dr. Kosta Kumanudi (demokrat) po-j ročal poslanski zbornici o finančnem stanju naše dr-; žave .Ljubljansko glasilo liberalnih mladinov, dnev-j nik «Jutro«, je ob tej priliko posvetilo ekspozeju (po-■ ročilu ministra) dr. Kumanudija gostobeseden uvodnik, ki se odlikuje po hinavskem hvalisanju sedanjega režima. Tako je baje ugotovil finančni minister, da so Srbija, Hrvatska, Dalmacija in Vojvodina plačale več neposrednih davkov, kakor jih je bilo za te pokrajine proračun j enih, dočim so Slovenija, Bosna in Hercegovina plačale manj, kakor bi jih morale plačati po proračunu. Naši poslanci so baje (po poročilu «Jutra« seveda!) strme poslušali to ugotovitev. Ugotavljamo, da je to podtikanje liberalnega lista hinavska žalitev za naše davkoplačevalce .katerim hočejo demokratske iz-dajice predbacivati nezadostno plačevanje davkov..
Srbijanski list v Gornji Radgoni. Nek zakotni listič, čegar uredništvo je v Belgradu, se vsiljuje pod sleparskim imenom «Samouprava« med naše verno ljudstvo z uprav židovsko nesramnostjo .V njem piše celo pravosodni minister dr. Lazica Markovič, ustanovitelj protijugoslovanskega srbsko-italjanskega komiteja, tako očividne neresnice in zavijanja, da se poučenim krogom uprav gabi vzeti v roke to protikatoliško, proti-jugoslovansko in protislovensko cunjo, pisano v odpornem velesrbij. duhu. Tudi glede Pašiča je nagomile-ne toliko nezaslužene hvale ,da je takoj vsakomur jasno, kaj hoče srbijanska stranka v Sloveniji. Ime in pa geslo lega lističa «Samouprava« je prava pravcata laž, ker večini srbijanskih politikov ne pride na misel dati ljudstvu njegovo pravo in resnično samoupravo — avtonomijo. Zato odločno svarimo vse pošteno-misleče Slovence ,da kratkomalo vržejo na smetišče ta lažnjivi srbijanski list. V katoliške družine katoliško časo- j pisje!	*** !
Občine, posnemajte! Občina Rečica ob Savinji je i poslala Višjemu šolskemu svetu v Ljubljani sledečo ! zahtevo: županstvo Rečica ob Savinji zahteva od Viš. i šolskega sveta, naj pri ljudskih šolah na deželi ne pre- j loži počitnic od jeseni na poletje. Šolske počitnice naj bodo, kakor je bilo na kmetih dosedaj v navadi, v jeseni! To se je dobro obneslo! Razlogi: Zahteva po jesen skih počitnicah je predvsem gospodarskega značaja; še več: je v znatni meri vprašanje revnih družin na deželi. Na kmetih potrebujemo v jeseni otroke za pašo, pobiranje sadja itd. Podpisi župana in vseh odbornikov.
Mladina, udari! Časopisje demokratske stranke, ki je v Beogradu zakrivila grozno slabe razmere v naši domovini, skuša priti v naše hiše. Tudi ostudni samostojneži, ki poznajo samo skrb za svoj žep, silijo našim ljudem s svojim «Kmetijskim listom« in še ustanavljajo «Staro Pravdo«. Denar jim daje znani dr. Žerjav iz raznih bank, kakor na primer iz Jadranske banke. Prvi julij je tukaj. Treba bo za bodoči pol leta naročiti našim družinam dobre liste. Mladina! Fantje, dekleta, možje! Stopite ob nedeljah in praznikih od hiše do hiše, kjer še ni «Slov. Gospodarja«, naročite ga. S prijazno besedo nagovorite gospodarje in gospodinje, da naročijo za družino, za delavce naše liste. Kdor ne more za pol leta, prosite vsaj za četrtletno naročnino. Naš klic te dni naj bo: Liberalni, samostojni in socijaldemo kratski časnikarski strup ven iz slovenskih hiš! «Slov. Gospodarja« in «Stražo« pa v vsako hišo! Mladina, udari!
Sklep gospodinjskega tečaja v Velovlaku (Ptuj) se je vršil v sredo, dne 21. t. m., v navzočnosti zastopnika pokrajinske uprave g. Sancina, okrajnega glavarja dr. Pirkmajerja, vladnega komisarja okrajnega zastopa g. Brenčiča in drugih odličnih gostov. Tečaj je obiskovalo 17 udeleženk, med njimi tudi dve ženi. Uspehi so bili jako razveseljivi in starši deklet, ki so bili tudi povabljeni k razkošno obloženi mizi, so imeli v lepem uspehu najboljše plačilo za trud in žrtve. Težkoče so bile v začetku velike; pred vsem znana nezaupnost našega ljudstva do vsega novega in z njo združeno zabavljanje gotovih modrih glavic, pa tudi kmetsko delo je je bila nemajhna ovira. Mnoga dekleta so morala doma zjutraj navsezgodaj opraviti domače delo in ob 8. uri so prihajale že vse spehane in utrujene na tečaj. Tu jih je zopet čakal uk od 8. do pol 10. ure in potem delo v kuhinji; popoldne zopet uk do 4. ure, doma pa zopet delo še pozno v noč. Seveda so pozabila sedaj ves trud ob veselju, da trud ni bil zastonj. To je bil že 4. tečaj v ptujskem okraju, prihodnji se vrši v šolskih počitnicah pri Št. Janžu na Dravskem polju. Ideja gospodinjskih tečajev je jako zdrava; ženstvo stopi na njih na plan, vzbrdi se jim samozavest in ta je eden steber naše boljše bodočnosti.
Dr. Kukovec, bivši minister, advokat v Celju in v Mariboru ter vodja s ovenskoštajerskih liberalcev snubi v Beogradu samostojneže in narodne socijaliste. Na ta način bi rad zlezel še v bodoče kot poslanec v drž. zbor. Ali bo prišlo po snubitvi do divjega zakona, bomo videli. Obilo sreč !
Pucelj ne sme več na lastno roko prodajati govede, kojo dobi naša država iz Nemčije in Madžarske. Dali so mu ostro kontrolo. Živino sedaj prodajajo na licitaciji, a ne tako, kakor sta prej delala Pucelj in njegov zet Stiebler. «Pod roko« sta oddajala živino »za 4 din. 1 kg žive teže, a na licitaciji se doseže trikrat višje čine. Vlada sama je spre iela, da je treba samostojnemu mesarju obesiti košaro z milijoni malo višje.
Kak vinogradnik je g. mir. "'ter Pucelj. V vinogra-
dih po Hercegovini se je pojavila trtna uš v toliki muo, žini, da grozi upropasttiti vinograde. Vest o trtni ušj v Hercegovini je došla v Beograd na uho poljedelske* ga m!nistrslva Vrhovni šef leg» ndnistrstva, g. bivši mesar Pucelj, se je takoj lotil pobijanja hercegovske trtne uši in odredil, da se pošljejo po trtni uši prizadetim vinogradnikom večje množine modre galice, da poškropijo z galico trtno uničevalko in jo na ta način uničijo. Dosedaj nam je bilo znano, da se pobija z mod ro galico peronospora, a g. minister Pucelj je iznašel re-cept, po katerem je začel tudi hercegovsko trtno uš u-ničevati z modro galico. Vsi hrvatski listi se norčujejo iz Pucljevega znanja v vinogradni stroki. Kaj bodo neki rekli k Pucljevem receptu za pobijanje trtne uši nnšj slovenski vinogradni strokovnjaki, ki so po večini —i slabostojni pristaši? Da, da, naš g. poljedelski ministe* Pucelj se razume na mesarsko stroko, na pitje rujnega vinca, a s pobijanjem trtne uši v Hercegovini se je —« nesmrtno osmešil že med hrvatskimi vinogradniki, kaj šele med slovenskimi!
Uničeni vinogradi v Brodu ob Savi. Minulo ne* deljo je padala v okolici mesta Brod ob Savi tako gosta ter debela toča, da je uničila vse vinograde, lei so bili ponos ter glavni dohodeli brodskih okoličanov. Škode cenijo na milijone.	(
Hercegovina brez soli. Že itak od narave siromašne Hercegovine se oklepa eno zlo za drugim. Hercegovina trpi vsled gladu, suše, a sedaj je celo brez soli. Krivda, da so izstradani Hercegovci brez soli, zadene vlado, ki mesto, da bi poslala sol, pošilja razne komisije, ki bi naj dognale vzrok, zakaj je Hercegovina brez soli. VJ Beogradu že pač dokaj časa vladajo pravcati Lenu beržani.	^
Za direkten promet med Jugoslavijo in Češkoslovaško se sestane koncem tega meseca na Dunaju ko* misija čeških in naših zastopnikov, ki se bo posvetovala, kako bi se ustanovila in obdržavala stalna prometna zveza. V istem času -se bodo češki zastopniki posvetovali tudi z italijanskimi glede direktnega tarif« nega prometa. Naši zastopniki bodo tudi tej konferenci prisostvovali.
Eksport dalmatinskega vina. Po poročilu zagrebš« kega «Jutarnjega lista« je bilo pred kratkim iz Dalmacije prodano 20.000 hI vina v Francijo. Bila je že skraj-na sila, dalmatinski vinogradniki so že bili popolnoma obupani, ker niso mogli spraviti svojih pridelkov v denar. Vlada- mesto da bi trgovino podpirala, jo je ie ovirala. Tudi na Češko se je v zadnjem času prodalo nekaj vina. Trgovina se je začela polagoma razvijati, Tujci kupujejo samo črnino, po belem vinu se pa ne povprašuje.
Mlada žrtev Drave. Sedemletni sinček staršev Masej Edmund je dne 23. junija gredoč iz podveljčke šole zdrknil raz nekega ob desnem bregu vode privezanega splava v Dravo in utonil. Objokanim staršem je zagotovljeno človeško sožalje vseh znancev in sosedov.
Košnja v Pesniški dolini je zdaj v polnem tiru. Sena je letos precej, v bližini Pesnice ponekod tako obilno, da niti stari ljudje ne pomnijo tako bogatega pridelka; na nekaterih mestih je trava visoka kakor pšenica. Draga pa je krma vkljub temu; voz sena stane 2000 K; in da kupec da mora še sam pokositi in sušiti. V višjih legah pa je trava slaba kakor druga leta. Vremt je za spravljanje še precej ugodno; in tako gredo proti večeru cele kolone težko naloženih vozov proti vasem in za vozovi veselo prepevajoč kosci in sušilci. Bogu bodi hvala!
Silno neurje v Posavju. V nedeljo, dne 18. t. m. popoldne je bil v naših krajih velikanski naliv. Voda ji razjedla pota, odnesla iz njiv in vinogradov rodovitno zemljo. Veter je vrgel žito. Črni oblaki, ki so sikall grom in strelo, so nam vendar prizanesli s preobilo to čo. Treska in hudega vremena, reši nas o Bog!
Mariborsko porotno sodišče. Gesti so slučaji, d» pride med mladeniči-naborniki do pretepov in pobojev. Tako je bilo tudi dne 2. majnika t. 1. v Št. Lenartu v Slov. gor. Mladeniči-vojaški naborniki so si najeli nekega 161etnega Friderika žižeka kot igralca na har moniki. Med njim in med vojaškim nabornikom Hen' rikom Stuber je prišlo vsled tega, ker Žižek ni mogel, oziroma ni hotel venomer igrati na harmoniko, do hu dega spora. Ker je vsled tega dal Stuber žižeku hudo zaušnico, je poslednji sklenil se maščevati nad Stu-berjem. Harmonika-igralec Žižek si je poiskal lopate in je z njo s tako silo udaril Stuberja po glavi, da je bil pri priči mrtev. Za ta zločin si je žižek zaslužil dve leti težke ječe. — Zaradi poskušenega roparskega umora f je zagovarjal pred poroto 501etni Janez Vrečar iz Š! klavža pri Vojniku. Obdolžen je bil, da je napadel Ji koba Mastnaka in Šmiklavža, o katerem je vedel, da imel pri sebi 10.000 K. Vrečar je vrgel Mastnaka tla, da bi mu odvzel denar. Ker so pa prišli ljudje v bli žino, se mu roparska nakana ni posrečila, vsled česat jo je odkuril. Ker je Vrečar vse tajil in se mu ni moglo ničesar dokazati, je bil oproščen. — Zadnji dan porot' se je pod predsedstvom dvornega svetnika Fona končal z grozodejstvom v Cvetlični ulici v Mariboru. Dn' 21. februarja t. 1. je bila umorjena in oropana 701etx>i Apolonija Šilak, služkinja pri finančnem svetniku.& dr. Brencetu. Ko se je poslednji vrnil zvečer v svoje stanovanje, je našel vse v neredu in sobo v spalnico zaklenjeno. Sluteč zločin, je pozval policijo, ki je odprl' vrata in glej grozen prizor! Po sobi vse razmetano i" starka je ležala v rjuho zavita na postelji, preko rjuJ)' še zadrgnjena okoli ust z robcem, na čelu je pa bil' okrvavljena. Morilec je pobral nekaj obleke, katero j4 spravil v košaro. Finančni svetnik je takoj osumi) d«' ko Alojzijo Rožman, ki je bila svoj čas pri njem sltli" kinja in katero je radi tatvine odpustil; iz službe. T' sum je razkrinkal zločince. Alojzija Rožman se je s«'
znani i a z nekim zidarjem Antonom Rozmanom, ki je bil že opetovano kaznovan radi tatvine. Domenila sta se, da umorita /Oletno starko ter se polastila njenega imetja. Sklenjeno in storjeno. Grozodejstvo sicer oba trdovratno zanikata, toda ker se je pri Rozmanu našla košara in oropani predmeti, je dokazano, da sta izvršila umor skupno. Razprava je trajala dva dni. Porotniki so potrdili glavno vprašanje na roparski umor glede Rozmana z 9 glasovi, glede Rožmanove pa z 10 glasovi, nakar je predsednik senata razglasil za oba smrtno bosodbo in sicer tako, da se ista izvrši najpoprej nad Rozmanom.
Ukradena beograjska policija. Med osobjem kraljevega spremstva sta prišla na Bled tudi dva načelnika tajne policije v Belgradu in sicer Dimitrije Lazarevič in Milan Travanj. Ko sta se vračala domov, sta bila v vlaku popolnoma okradena denarja in prtljage, ter sta morala v Ljubljani čakati na potrebna sredstva za povrnitev v Beograd. Tudi svoje vrste rekord.
Ubil brata mesto roparja. Iz Prištine javljajo žalosten slučaj, ko je ubil Feta Muslinovič, občinski odbornik v selu Ritice, svojega rodnega brata Rašida, misleč, da je ropar Bajram Etenovič. Muslinovič je čakal dne 16. t. m., na večer tolivaja v zasedi, ker je slišal, da namerava ta ravno to noč v selo na rop. V mraku je videl, kako se mu bliža človek in v veri, da je tolovaj, je ustrelil ter ga smrtno zadel. Po natančnem pregledu mrtveca je spoznal, da je ubil lastnega brata.
Zločin žandarja. V Ohridu (čisto v južni Srbiji), se je zgodil te dni tako divjaški zločin, da se zgražajo nad njim vsi meščani. Uradnik agrarne reforme Dimitrije Stojkovič se je sprehajal na večer s par prijatelji, ki so si peli bolj na tiho. Na sprehodu so srečali žan-darsko patruljo in orožnik Rajko Karakljajič je začel takoj pretepavati Stojkoviča. Stojkoviču je prihitel na pomoč poručnik Markovič, ki se je zavzel za nesrečnega ter po nedolžnem pretepanega uradnika. A zver od o-rožnika je nameril puško ter ustrelil Markoviča. Divjaškega žandarja so zaprli in dognali, da sta bila njegov oče ter brat zločinca, ki sta se potikala po raznih zaporih. Celo mesto Ohrid je razburjeno radi ravnokar omenjenega zločina. Poručnik Markovič je dospel na mesto svoje smrtne nesreče na potu, ko je hotel obiskati svojo zaročenko.
Razbojniki na železniški postaji Mala Subotiea. — le dni so udrli neznani zlikovci v urad železniške postaje Mala Subotiea, zvezali šefa postaje Močilnika, vlomili v blagajno ter odnesli iz nje 28.970 K in nato pobegnili.
Vpisovanje na drž. moškem učiteljišču v Mariboru se vrši za one dijake, ki so dovršili IV. razred gimnazije ali realke ali nastavni razred meščanske šole, v soboto, dne 1. julija od 8. do 12. ure, za vse ostale učence pa še le 11. septembra t. 1. — Ravnateljstvo.
Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto dne 16. septembra t. 1. Sola je dvoletna. Ž njo je v zvezi internat za gojence. Zavod ima pre-vsem namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, na lastnem kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost pred vsemi drugimi. Kolekovane, lastnoročno pisane prošnje (na celo polo in kolek 7 din.) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu državne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. julija t. 1.; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list, 2 do-•ovnica, 3. odpustnica odnosno zadnje šolsko izpričevalo, 5. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo t zavod neposredno iz kake druge šole, 6. izjava staršev, •dnosno varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflekti-rajo na državni ali kak drugi štipendij iz javnih sredstev, da bi njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem domu, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete »neske podpor iz javnih sredstev. Za sprejem je potrebna starost najmanj dovršenih 16 let ter z dobrim uspehom dovršena najmanj ljudska šola. Sprejemali se bodo tedaj le pridni, dovolj nadarjeni kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod se mladeniči še enkrat preiščejo po zavodovem zdravniku; ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbovalnina znaša do preklica mesečno 200 dinarjev. Plačuje se vnaprej v dveh enakih, polletnih obrokih. Sinovom ubožnih posestni kov se morejo dovoliti popolnoma ali pa do polovice prosta državna mesta. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Absolventi te dvoletne šole uživajo ugodnost po členu 8. zakona o ustroj-stvu vojske, to je skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu.
Gospodarstvo,
izgledi žetve v Jugoslaviji.
Po dosedanjih poročilih o stanju posevin v raznih delih države je pričakovati najboljše žetve v Hrvatski in Slavoniji, kjer bo katastralni oral vrgel 8 do 10 me-terskih stotov pšenice. Za Hrvatsko in Slavonijo pride Vojvodina s 5 do 7 meterskih stotov, potem Srbija s i do 6 metr. st. Seveda bodo v leh pokrajinah vrgle do-l*o pognojene njive tudi 8—10 meterskih stotov na u-ralu. Odkar se izvaja agrarna reforma, je povprečna produkcija žita v teh krajih znatno padla. Kakovost letošnjega pridelka bo enaka lanski; izvzeti so pa kraji, kjer je lani vladala suša. Teža se lahko taksira na 77 kg, v Vojvodini 77—80 kg, v Srbiji 73—76 kg. Pri tem so vračunane normalne vremenske razmere, kajti vlažno ali prevroče vreme bi v vsakem pogledu spremenilo to taksacijo (določitev).
Cene. Cene se ozirom na našo valuto ne bodo kaj znatno spremenile. Tik pred žetvijo bodo cene radi Večjih ponudb nekoliko padle, to stanje pa ne bo tra-
jalo dolgo, ker bo v kratkem nastalo splošno povpraševanje. žitni milijonarji es bodo pobrigali za to, da | cene ne bodo padle (želja po profitu!), ker kmetje pro-i dajajo samo takrat in toliko, kolikor rabijo denarja.
žitotržci smatrajo žito kot najboljšo valuto na svetu. ! Na ta način doprinašajo znatno k jačenju naše valute. Bilo bi dobro, če bi jih davčne oblasti pritisnile z večjimi davki. To bi jim nič ne škodilo, državnim financam pa mnogo koristilo. Pravzaprav bi se jih moralo prisiliti, da četrtino izmlačene žetve takoj spravijo na tržišče, s čimer bi se osigurala prehrana siromašnih j staležev. Velike ponudbe bi uplivale na cene, velike ko-! ličine bi izvozile, dobili bi mnogo inozemske valute, posledica tega pa bi bilo povpraševanje po našem denarju.
Dolžnost naše vlade pa je, da pogleda žitnim mag-natom v Vojvodini in v drugih delih države dobro na prste. Najprej pride zadostna prehrana pasivnih pokrajin, potem, ko je prebivalstvo do druge žetve z vsem preskrbljeno, pa naj izvažajo ,kakor jim drago.
Koliko je v naši državi posejanega polja? Pred kratkem smo čitali službeno poročilo o stanju posevov v posameznih pokrajinah naše države. Iz tega poročila posnamemo sledeče številke: V severni in južni Srbiji je posejano skupno približno 649.000 hektarjev površine, na Hrvaškem in v Slavoniji približno 472.000 hektarjev, v Bosni in Hercegovini 285.000 hektarjev, v Vojvodini približno 503.000, v Sloveniji 102.000, v 1 Dalmaciji 54,000, v Črni gori pa približno do malega
■	5000 hektarjev. Celokupna, v letu 1922 posejana površi-! na znaša tedaj po teh podatkih 2,070.000 hektarjev na-I pram 2,408.000 hektarjev v preteklem letu, torej se je
letos posejalo za 338.000 hektarjev površine manj, nego ! v preteklem letu. Pri tem pa je treba povdariti, da so te števlike samo približne, ker niso podatki iz nekaterih pokrajin sploh znani. Pri dobri volji, izurjenem urad-ništvu in spretnem aparatu, bi se pa dali tudi ti nedo- j I slatki odpraviti, da bi prišli tako tudi pri nas do na- ! ; tančne poljedelske statistike, ki bi služila v orijentaci- ' I jo predvsem domačim, a tudi inozemskim ekonomi- i ; stom.
Zagrebški velesejm je izvanredno dobro obiskan j od domačinov kot od tujcev. Nekatere dni je bilo na ' sejmu po 40.000 posetnikov. Največ trgovcev je dospelo v Zagreb iz Makedonije. Na dan se je nakupilo in i naročevalo raznega blaga v vrednosti 100 milijonov K. | Največ se je prodalo domače in češke tekstilne robe. I Kupčije so se sklepale takoj, ravnotako so se sprejemala naročila za zimsko sezono. Zelo mnogo se je prodalo kemičnih produktov. Fine kože so kupovali kupci iz Makedonije, Bosne ter Slavonije. Gospodarski — osobilo mlinski — stroji so prodani vsi. Kljub dejstvu, ; da so srbijanski carinski uradniki po mogočnosti ovi-: rali izložbo tujega blaga, da bi udarili velesejm v Za-| grebu, se je ta sijajno obnesel ter pokazal svetu, da : Hrvati sami tudi dokaj znajo in premorejo!
Povišane izvozne carine. Beograjska vlada je povišala j j izvozno carino na sledeče predmete in v naslednji višini: ! ! Za pšenico ter rž znaša' sedaj izvozna carina 30 din. od ; 100 kg, za oves in ječmen 10 din., za seno brez razlike na j kakovost 5 din., za konje in kobile preko treh let 400 din. \ ; od komada, žrebice in žrebci belgijske in norveške pasme j od treh let 200 din od komada, konji in kobile ostalih pa-; sem 250 din., od konj za zakol 50 din. Izvoz polnokrvnih ' konj angleške in arabske pasme mora vedno odobriti | poljedeljsko ministrstvo. Od mule se plača 300 din. od ko-j mada, za osla 150 din, od žive ovce 30, koze 20, za zaklane ovce in koze 50 din. od 100 kg. Od žive goveje živine
■	(vštevši tudi teleta) 500 din. od komada. Zaklanega go- . i vejega mesa (izvzemši teletino) 00 din. od 100 kg. Žive
i svinje do 50 kg so carine proste, za preko 50 kg se plača 250 din. od komada. Zaklano svinjsko meso 100 din. za 100 kilogramov. Svinjska drobovina je prosta izvozne carine. Svinjska mast 150 din. od 100 kg. Jajca 280 din. od 100 kg, I volna 1000 din., sirove in suhe kože 1000 din. od 100 kg, ovčje kože 800 din., svinjske 400 din., kože od divjačine I 2000 din. od 100 kg. Les v "premeru 30 cm 10 din. od 100 kg, 1 premer 20 cm, a dolžina izpod 6 m 30 din. Izvoz ostalega le- I sa je prost izvozne carine. Hrastov les v dolžini preko 70 cm je prost carine. Zabranjen je izvoz kostanjevega lesa (izvzete so samo kostanjeve palice).
VI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov. Zatec, C. S. R., dne 19. junija 1922. ' Dolgo zaželjeni dež je včeraj in predvčerajšnjim v celem žatskem okolišu dal hmelskim nasadom svojo najpotrebnejšo množino vlage, če tudi je temperatura padla in so noči skoro mrzle — kar rastlinam nikakor ne prija. V teku zadnjih 8 dni se je rastlina vkljub vročini izdatno izboljšala V rano obrezanih nasadih je trta dosegla že celo visokost žic ter nastavlja zdrava in krepka rastlina obilo panog. Drugi del nasadov je dosegel pol do tri četrt visokosti žic in je tudi precej krepek. Lepi nasadi tvorijo danes morda dve tretjini vse s hmeljem zasajene ploskve. Zadnja tretjina je vsled poškodbe po bolhaču zelo slaba. V teh nasadih se poganjki ali še le napeljujejo na žico, ali pa so komaj vzklili iz zemlje. Ali bode ta tretjina kri obrodila, je odvisno od vrt mena. Stanje hmeljskih nasadov je torej danes še prav različno in neenako. Ušice se niso pomnožile in tudi drugega mrčesa ni. Hmeljski nasadi bi sedaj rabili zopet lepo vreme in posebno tople noči, da bi zamogla rastlina nadoi/iestiti zamujeno. Hmeljska knpčija se je nekoliko umirila in se cene pomikajo med 2800—3200 č. K za 50 kg. .— Zveza hmeljarskih društev.
Na svinjski sejem v Mariboru dne 23. junija t. 1. se ie pripeljalo 168 svinj in 3 koze. Cene so bile -'.edeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 350 do 560 K, 7—9 tednov 700 do 900 K, 3-4 mesece 1400 do 1600 K, 4—6 mesecev 1700 do 1800 K, 8—10 mescev 2000 do 3500 K, 1 leto 4000- -450 K, pol pitane 1 kg mrtve teže 8 K, koze komad 700 do 800 kron.
Ljubljanski trg. Goveje meso: cena stalna za meso I. vrste 68 do 70 K, II. vrste 52 K. Telečje meso 60 K kg, svinjina I. vrste 86 do 90 K, II. vrste 80 K, trel a slanina 100 K, riba in sal 116 do 124 K, mast 120 do 130 K, „rinjina 1. vrste 86 do 90 K, M. vrste 80 K; 1 kg koštruna 36 K, iag-
neta 56 K. Piščanec 60—70 K po velikosti, kokoš 100 do 120 K. Mleko stoji na ceni 10 do 11 K; kg surovega masla 160 do 172 K, čajno maslo 240 K. Moka bazira na detajlni ceni 25 K za št. 0, kaša 20 K, ješprenj 24 K, otrobi 12 K, 1 koruzna moka 17 K, koruzni zdrob 19 K, pšenični zdrob 28 K, ajdova moka I. vrste 34 K, II. vrste 26 K, ječmen 14 , K. oves 14 K, proso 14 K, koruza 12 K, fižol 14 do 17.50 K, leča 44 K, gobe kg 35 do 40 H, borovnice liter 5 K, rdeče jagode liter 24 do 30 K, kmečke črešnje 8 do 10 K liter, štajerske 12 do 16 K kg, grah neluščen 18 do 24 K, luščea , 40 do 46 K liter, koleraba 12 K kg, čebula nova 16 do 20 K, stara 24 do 26 K, češenj nov 18 do 20 K, star 28 K, pesa 12 K, buče 12 K, glava solate 1 do 3 K po velikosti, ku-| mare 40 do 50 K kg, fižol v stročju 40 K, krompir nov im-portiran 20 do 24 K kg ,star krompir 7 K, jajce 4 do 4.50 K.
Zagrebški tedenski sejem. Cene za kg žive teže v kro-j uah: voli 1. 36—40, II. 28—32, III. 26-27, krave I. .>0-34, ; II. 24—28, za klobase Iti—28, mlada živina 28-,¡2, biki 32 ! do 34, teleta 1. 10—42, II. 37-40, III. 34—36. Cene živini so ! precej padle. Svinje so notirale 1. 82—84, 11. 66—74, III. 46 : do 60. Novo seno se je prodajalo po 700—800 K, nova de-j telja po 700—680 K, in slama po 450—680 K za 100 kg.
Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšeni-I ca 1500, ječmen 1380, koruza 1220, pšenična moka (št. 0) j 2180 kron.
Lesne cene. Zadnji čas se je precej povpraševalo po ; oglju, ki je doseglo ceno do 35.000 K. Les za kurjavo se je ; tržil po 10.000 K s prodajnega prostora. Fini bukov les se ; je tržil po 3900—4500 K. Povpraševanje iz inozemstva je pretekli teden zelo popustilo. Le Italija povprašuje po lesu za kurjavo in po dogah za sode. Cene drugim lesnim produktom so že precej časa stalne.
Trg z usnjem. Vse tovarne so močno zaposlene. Vsled pomanjkanja surovih, posebno težkih kož, ne morejo zadostovati vsem naročilom. Uvoz usnja iz Avstrije je v zadnjem času zelo popustil, ker so cene tam vsled padca tečaja avstrijske krone nadrazmerno poskočile ter dosegle že višino nad svetovno pariteto. Danes notirajo sledeče cene :podplati v polovicah 175—185 K za 1 kg, kruponi 245— 255 K, vratovi 135—145 K, okrajovne (aferni) 115—125 K, notranjki 175—185 K. črne gladke kravine 280 K, črne gladke kipse 300 do 320 K, boks črn Ia 80—90 K, boks črn Ila 75—80 K, rjavo usnje za 200 K pri kg dražje.
Odpisi.
Smrt župana. Dopis iz Planine pri Sevnici. Umrl je 22. t. m. tukajšnji trgovec in posestnik g. Ludvik Šešerko, bivši dolgoletni župan planinski. Ni stal v prejšnjih letih v naših vrstah, toda kot resnicoljubi moramo priznati, da je izvršil velikansko delo za občino. Trudil se je veliko za ustanovitev tukajšnje župnije, izvršil je velikansko delo vodovoda, ustanovil je požarno brambo in ji preskrbel veliko orodja in postavil javno tehtnico. Bil je kot zasebnik zelo blagi mož in v zadnjem času velikodušni prijatelj Orla. Kako priljubljen je bil rajnki, je pokazal njegov veličastni pogreb. Naj v miru počiva!
Smrt našega moža. Dopis iz Ribnice na Pohorju. Dolgi, zadnje dni mučni bolezni je 22. junija podlegel kmet na Janževem vrhu, Ivan Kaiser p, d. Lesjak, večletni cerkveni ključar naše podružnice šentjanške. Naj v miru počiva.
Sadovi brezverskih društev. Iz Jarenine se nam poroča: Na Telovo smo imeli pri nas veličastno procesijo, katere se je udeležila ogromna množica ljudstva. Žalibog so se nekateri fantje na trgu obnašali tako odurno, da se je nad temi fanti vse zgražalo. Niti v trenutku se niso odkrili, ko je šla mimo njih procesija z Najsvetejšim. Da, še celo posmehljivo so se norčevali in izgovarjali žal jive zbadljivke. Res, v naši ljubi Jarenina so bili nekoč čisto drugi časi, naša mladina je še bila prežeta verskega duha. Odkar je pa k nam privan-dral tisti svobodomislec iz Planice in oznanuje svoj brezverski evangelij naši mladini, je postalo vse drugače. Boljše bi pač bilo, ako bi bil ostal ta možakar na Planici na Pohorju, bi naj tam oznanjeval svoj evangelij pohorskim garjavim koštrunom in ovcam! — Starši! Pazite vendar nekoliko bolj na vašo mladino in ne puščajte vaših otrok v brezverska društva kot je Sokol, ki ne pozna ne Boga ne verskih resnic! , Občinske volitve v Rajhenburgu. Občinske volitve v Rajhenburgu so razpisane. Demokrati so sestavili volilni imenik. Kmalu so bo oglasilo Rajhenbur-žanov čez 100: «Demokrat nam županil ne bo«!
Upravičen protest proti novi upeljavi velikih po>-čitnic na deželi. Dopis od Sv. Jakoba v Slov. gor. Zelo odločen protest proti nameravanim šolskim počitnicam v poletju so odposlale tukajšnje občine na Višji šolski svet. V protestu se je naglašalo, da je v jeseni veliko lahkega, neodložljivega dela, ki so ga šolski otroci opravljali že od nekdaj. Pobiranje sadja, posebno paša traja v pozni jeseni od jutra do večera in otroku ni mogoče v šolo, če noče gospodar trpeti škode. Potem si služi veliko viničarskih otrok s pašo pri posestnikih' obleko. Če ne bo počitnic, otrok ne bo mogel pasti in bo ostal brez obleke in ne bo ga ne v šolo, ne v cerkev celo leto. Sicer pa so vsi odborniki občin brez izjeme naglašali, da oktobra in septembra otrok ne morajo pošiljati v šolo in jih tudi ne bodo pošiljali, naj bodo počitnice ali ne. Časi so prehudi, pretežavni, da bi smel in mogel posestnik in priprosli delavec trpeti gospodarsko škodo vsled trdoglavosti Višjega šolskega sveta. Če pa bo pri tem trpel pouk in izobrazba šolskih otrok, imajo to na vesti oni gospodje, ki jim je na srcu bolj udobnost in vesele počitnice učiteljstva, kakor korist otrok. Gospodje, ki zahtevajo na deželi poletne počitnice, kažejo, da nimajo smisla za kmetske potrebe, zato naj se pustijo svoja odločilna mesta tistim in takšnim, ki bodo znali ugoditi upravičenim željam našega kmeta, ki vzdržuje s svojimi davki šolo in učitelj stvo.
s i	mmm	,	-»^i
Dobra žena in mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega «Elsafluida« pri toi&L Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši, in delujoči kakor francosko žga-jje, 3 dvojnate steklenice ali 1 špecijalno steklenico »kupa z zamotom in poštnino za 72 K pošilja: Eugen T. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 329, Hrvatsko, be
TXXA qa »» prevažanje peska Dt5 $ dni na teden enega konja in klapca bres voza.
Odda se
stmenta. Eitroiid, Maribor, Ve-tiinjsks ulica 80.	637
Mlatilnica
«tepla damo in viinja. Samo d»a-krat rabljena. Matevž Fajk, Imeno, poita Podčetrtek. 1—2 638
2 kolesne Z
brlsgalniea «a gnojnico se proda pri Gert, Maribor GoipoBka nlisa itof. 18. 628
Posestvo
Imam na prodaj
tik firne csrkve gospodarsko poslopje t katere» se nahaja trgovina, «raven kovačija, 2 mieuti mlin oddaljen ter četrt are oddaljeno d»-bro viničarljo i nsvlns nasadom in gospodarskim poilapjom ter v Trsjički tari v Os«k« pestitvo i 10 orali, h'Si v debre* stana ■ prei« in mladim Ba&snesaikom, 1 se lakko naredi do 40 polov-
Učenko	Veliko mlatilnico,
rodbine se sprejme v trgovino me- ki ičinia in v«ja ima aa oddati iansga blaga Vrečko Bv. Ilj v Slo t. I.Pfeifer, star., Htfe pr! Maribora.
giricsh.	2—2 460 »—2	494
Dr.Heiss jim.
dejanski zdravnik in zobozdravnik v Ormožu 17,
ordinira vsak dan od 8. do 12. ure. 2-3 497
PAROHILIN
v Kanili pri Pesnici
prevzame za mletje in izmenjavo vsakovrstnega zrnja,
3-2
Kupi se zrnje po dnevni ceni.
pozom
pr: Ptu'U je takoj ca :roda;. VpraSa se Elavn ika ulica it. 13, Maribor, pr. nared ika Hertiia
626
Izjava,
Podpisani Andrej König, posestnik iz Grušove, obžalujem vse besede, s katerimi sem na binkoštno nedeljo v svoji nepremiš-ijenosti žalil g. župana in •celi odbor občine Grušova. Obenem se imenovanim zahvaljujem, da niso sod-nijsko proti meni postopali.
Andrej Kö a i g.
Katoliškemu
kaetakensn dokletn, ki ima veie-Ije do vrta in ki bi hotelo svojo idenjave nositi ra trg, se da vrt in ■ anotanje v v «sta in 1 bližini eerkv« brezplačno, pomtgati bi moralo 1« nekaj mata v domačem dein neki zelo biagl gospe j. Vpraia j ■a v Maribora, Ob Br«gs itsr. 24. <
ITfcttlPA 11 P6ite«e hiie UtCUlM s dobrim ioi>kim
spričevalom spre me trgovina me
tanega blaga Anton Golen ko,
8v. Miklavž pri Ormoža. 617
Peksrijo "X^imT
kakem prometnem krsju 81 avenije, Naslov na naravo lista. 619
Viničarija
polovico vinograda žlahtne vrste, priraste 120 do 160 hI vina. Njiva j tn «adonosntk, 20 minnt od želez-; niike postaj«, lepa cesta k vino- [ grada. Hiia ia k et vb« v dobrem stanji, se radibol«znt ta^oj preda. NatančnejSa pojasnila daj« Mtta«l Qobeu. pos. Mestlnje 8, p. Podplat pri Poljčanah.	2-S 604
ITI ä TI A4* ln M itMiaik M
JUd^CL takej sprejme« v bolnlinloi ▼ Maribera. 2—2 606
oiakov iabolčine. Celo psssstvo obsega 29 oraUv. Proda se efent. s živino ln poijedehkins orodjem sli br«s živine in poljedelj. orodja Poslopja so krita z opeko. Posestvo se pr«da zaradi nesbogljlrik otrok. Gena se iz;e pri lastnika Frani Fiier, pos., Sv. Binedikt v »lov, gor._2—3 482
Kupujem l&VtTv
10 tonskih isaožlcah, fiack« va-gsa, dalje orehova in čr«čnjera debla od 80 cm debelosti in 2 m dolgosti naprej, kakor tndi vsakovrstni že lidelsa alt stoječ lei. Ponndbe poslati na: H gersperger, lasne trgerita, Celje, Gregorčičeve nlisa 8.	—4 60S
Novi vozovi, !££>
težki, tudi s seaeniml lojtrtmt na prodaj pri J. Kokst, korač, Baije pri Mariboru.	2—8 607
Javna zahvala.
Podpisani se tem potom naiiskrenejše zahvaljujem g. dr. Bobisutu, zdravniku v Gornjem gradu, ki je z z Veliko požrtvovalnostjo rešil mojo ženo iz težke bolezni.
Tega izvrstnega zdravnika najtopleje priporočam.
Šteingrob pri Novi Štifti. 520	Jožef Žirovnik, posestnik-
se sprejmejo za stalno delo k najvišji mezdi, določeni od Zveze indnstrijcev v Ljnbl ani. Prenočišče v ba. rakah zagotovljeno.
Mestni stavbenik RUDOLF KIFFMANN,
MARIBOR, MELJE. ^ -
za lastno uporabo in DARILA,
____________predmete v zlatu, srebru, nakita,
«re, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske občske od raznih potrebščin
laSfi bodete
kal Hinte
WnmdVi «odarskl pmočnik Od 1119 Al in uCeBtc se takoj
■prejmeta s stanovanjem ln krano. Jak. Rolarič, sodar pri Sv. Barbari pri Maribora, prt gostilni Snbeder.	2—2 &02
Gozdni delavci
prldai, 12 do 16 mož aa izdiiate? hlodov, drv za kuriva, trebi je »ja hmelovk, «gija i. t. d. s« iiSej». Potrebni ži««ž po oenah na debelo na zalogi. Ponndb« na „V«l«pe-seitvo BoStanj, p. Radnja, Dalenj-sko.	8-S 887
Mali
takoj.
mlin na močei vodi vzame v najem, ali pa kapi Franc Snmenjak, Ormož. 8-8 427
pri znani firmi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah * najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože vilice in škarje, žepne nože, doze za cigaret« in tobak, stroje za bri-ti, vžigalnike Ltd. vsebuje sijajni katalog « slikami od
Tvtrnlike tvrdke H. SUTTNER, Ljubljana it 992. ia» I dinar Vam J« treba poslati za poštnino, ako že-it«, da ts Vam brezplačno ln taka] pošlje veliki katalog.
m. univ. dr. Ludovik Novak
gazlagova ulica 25, (blizu gl. kolodvora)
ordinira od pol 12. do 1. ure dop. in 2. do 3. ure pop. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 11. ure dopoldan,
3-3 453
VI BI RADI
imeli lepo obleko, perilo, kravato, nogavice, robce, čevlje, klobuk in še povrh
vedno dosti denarja
za razne druge potrebščine.
To dosežete le tedaj
če bodete kupovali vse manufakturno blago, sukno, platno perilo, gotove obleke za moške, ženske in otroke pri tvrdki:
J. N. Šošlarič
Maribor, Aleksandrova cesta št. 13,
ker le tam je najboljše blago, najboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji in poštni uslužbenci dobijo blago tudi na obroke. 3—3 444
Veletrgovina z železnino
PINTER & LENflRD, MARIBOR
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevino, štedilnike, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjsko posodo, lito, črno in pločevinasto postekleno, kakor tudi kovaško, ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusae kamne in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete. Blagajne vseh vrst in verige domače tovarne.
Postpeiba točna.	Cene solidne.

ZAHVALA.
Ker nam ni mO|oče osebno, se zahvaliti vsem, ki «te sočutno prihajali obiskat in tolažit v bolezni ter potem kropit in spremljat na zadnjo pot našo nad vse drago in nepozabno žeaoin mater
Mariio fireitk
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem ter veleč, duhovščini in ženski Mar. družbi za vse izraze sočutja. Bog bodi vsem plačnik 1
Trboviie-Svine, dne al. junija 1922.
Žalujoča rodbina Svinškova

' ; / "■' . .: " • ■■ v . v
ZAHVALA.
Potiti vsled prezgodnje izgube svojega nepozabnega družinskega očeta ,
Jožefa Rep
župana v Loganveih
ki se je pred mescem dni poslovil za vselej iz te solzne doline, se podpisani iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za vse dokaze spoštovanja do dragega rajnega in dokaz* sočutja do zapuščene drižine, predvsem vlč. g Weixlu za liubeznive poslovilne beiede, gospodu nadučitelju Herzogu in pevcem za ginljivo-tolažilne žalostinke in vsem diugim mnogoštevilnim spremljevalcem očetovim na njegovi zadnji poti. Ob enem ga priporočamo v blag spomin.
Sv. Križ pri Ljutomeru, dne '9. junija 1922.
Žalujoča rodbina Repova v Logarovcih.
Semenska ajda» koruza
bela in rumena,
Oves, pšenična moka
vseh vrst se dobi dobi o in po cenilori
» •	1	•
Gospodarski Zvezi v Celju
1-6 624
Razlagova ulica št. 1.
pred vlomom Vam nudi edinole svetovno patentirani alarmni
aparat
Enostaven, sigurno delujoč in za vse svrhe vporaben, tako za vežna vrata, vrata v stanovanja, okna, roloje, hleve, kleti, podstrešna vrata Ltd. Glavno zastopstvo:
FERDO BABIČ, ključavničarski mojster,
Maribor, Kopališka ulica štev. 19
Varnost!
\ IM Odbn Batana ■ Mariboru,
KMfovonl atadall KUs Msajd,
hiafr
■Ufl kBta»eB«sa