GLAS NARODA Lisi slovenskih.delarteryAmeriki. sr ■■■BHMBHBBMMn The largest Slovenian DtOf fa die United States« Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. ] NajreCji slovenski dnevnik ▼ Z^ifwA državah V«ya xa TSO leto • • • Š6.00 Za pol lete.....$3.00 TA Ne« York celo leto - $7.00 Za inosemstvo celo leto $7.00 ^rowTgasa 3-3878 Bntsrsd ss Second Class Matter Bsptcmbsr 21, 1908, it ths Port Offiss at Htw York, J. Y., nndsr Act of Oongrsis of March 3, 1870 1 TBLgTOM: OHij^T^TC NO. 210. - BTEV. 210. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 8, 1934. - SOBOTA, 8. SEPTEMBRA 1934 VOLUME XLH - LgTNIK XUL DELAY. FEDERACIJA PODPIRA TEKSTILNE STAVKARJE DELAVSKA TAJNICA JE MNENJA, DA SO ZA KRVAVE IZGREDE ODGOVORNE LOKALNE OBLASTI Število stavkarjev se je v zadnjih štiriindvajsetih urah le malo povečalo. — Tovarnarji so prepričani, da bodo njihove tovarne začele v ponedeljek zopet obratovati in sicer pod zaščito voja-— Proti uradnikom, ki so povzročili prelivanje krvi, bo uvedeno kriminalno postopanje. WASHINGTON, D. C. 7. septembra. - Tekstilnim štrajkarjem bo izrazilo vse ameriško organizirano delavstvo svojo solidarnost. Četudi ni nameravan nikak generalni št raj k, so mobilizirane vse strokovne organizacije, spadajoče k Ameriški Delavski Federaciji, da pomagajo bo-rečim se tekstilnim delavcem. William Green, predsednik Federacije, je šel še dalje ter označil za morilce one uradnike, ki so povzročili včerajšnji pokolj. Zapretil jim je. da bo uvedel proti njim v imenu organizacije kriminalno postopanje. Po včerajšnjem krvavem dnevu je pa vladal danes v splošnem mir. Agitacijo stavkarjev so sicer spremljali spopadi s policisti in državnimi miličar-ji, sicer je pa minil dan brez prelivanja krvi. Straj-karji so strnili svoje vrste ter utrdili postojanke,1 kajti v zadnjih štiriindvajsetih urak se jim je pri-1 družilo le neznatno število tovarišev. Strajkarji na Jugu so uvedli velike priprave, da svoje umorjene toavriše dostojno pokopljejo. j Delavska tajnica Miss Perkins zvrača vso odgovornost za krvoprelkje v Honea Path, North Carolina, na lokalne oblasti, ki so zaprisegle veliko število stavkokazov, jih imenovale za policiste in jih oborožile. Ta obdolžitev je delovala kakor bomba, kajti iz- I rečena je bila bas v trenutku, ko je začela zborovati posebna Rooseveltova komisija ter dobila tako od delavcev kot tudi delodajalcev zagotovilo, da ji bodo predložili svoj slučaj. Miss Perkins je z ostrimi besedami obsojala usmrčenje šestih štrajkarjev v Honea. —Slučaj, ki se je završil v Honea Path, — je rekla. — je zelo nevaren in obžalovanja vreden. Lokalne oblasti so najbrž zaprisegle tiste delavce, ki se niso hoteli odzvati pozivu na štrajk. To je silno nevarna odredba. Ce sta v občini dva tabora, je nevarno imenovati člane enega tabora za pomožne šerife. Na ta način nikakor ni mogoče rešiti zapletene zadeve. Nedvomno so oddali strele ljudje, ki nimajo nikake policijske izvežbanosti ter so streljali samo iz strahu in bojazni. Zelo značilno je, da se vrste štrajkarjev v zadnjih | oseminštiridesetih urah niso pomnožile. To tudi | stavkarji sami priznavajo. Včeraj jih je štrajkaloj 326,000, do danes se je pa njihovo število jedva za deset tisoč povečalo. Tekstilni baroni so mnenja, da bo padla v ponedeljek odločitev. Peter van Horn, predsednik narodne tekstilne zveze, je rekel, da bo štrajk v ponedeljek zlomljen in da bodo začele tovarne obratovati. To se bo zgodilo četudi pod zaščito vojaštva in policije. Stavkovni voditelj Francis J. Gorman je odločno obsojal narodno gardo. — Ce ne bo drugače, — je rekel, — bomo pro-1 sili zvezno vlado, naj pošlje svoje vojaštvo v vse one i kraje, kjer je mobilizirana narodna garda, da bo za- J ščitilo ustavne pravice štrajkarjev. Narodna garda je posebno aktivna v South Caro-, lini. Governer Blackword je rekel, da bo proglasil obsedo stanje v vseh onih okrajih, kjer je izbruhnila 'Vstaja*'. |----- V državi Virginiji je 20,200 tekstilnih delavcev, j izmed katerih se ni niti eden. odzval pozivu na , štrajk. Strokovna organizacija je že začela splošno kampanjo, in njeni voditelji pravijo, da ne bodo prej mirovali, dokler ne bodo zaprte velike pletil-nice v Danville. ! V PH0ENIXU JE TEKLA KRI Stavkarski hujskači so se soooadli s policijo. — Na policijo so navalili s kamenjem in palicami. Neznano število ranjenih. Phoenix, Aru., 7. septem i bra. — Nail 2(H) stavku jočih ! delavcev, ki so skušali pred j zveznim pomožnim unidom I'stojwe d«*lavce pregovoriti, du ne hi delali, je s kamni in pa- jliean»r navalilo na policijo, ki I je morala dvakrat odbiti skup-'lii napad. Fri pretepu je bilo j do sedaj še iicdognano število ljudi raieuih. Enega moža pogrešajo in je mogoče celo iz-' 'gnbil življenje. Na prvi poziv je prišla jioli-1 jcija na mesto v avtomobilih .ter je med demonstrante vrgla i nekaj plinskih bomb. Stavkar-iji so se umaknili in zopet stopili v vrsto. Naskočili so drugič, toda policija je med tem tlobila že ojaeenje. Ko je policija drugič vrgla bombe, se je' dvignil gost dim plinov. I Stavkarji so naskočili z lo-' patami, policija pa se je poslu-' zevala policijskih palic iz gu-' inija. Na obeh straneh je bilo i več ranjenih. Ko so se stavkar- , ji umaknili, so prišli ambu-j lančni vozovi. | J Pri demonstraciji v petek! preteklega tedna so delavci razdeljevali oklice, v katerih zahtevajo za vsakega samskega brezposelnega $10 podpore na teden, za vsakega odvisnega člana družine pa po posebej denar za mleko, stanovanje, kurjavo in obleko ter pravico, do pregledujejo knjige pomožnega urada. | ČUDEN DINOSAUR ! Grey bull, Wyo., 7. septem-' j bra. -I— Vodja Sinclair ekspe-' dicije je našel v Key hold Ca -j nyonu ostanke velikega dino-saura, ki je imel samo eno un-1 čo možgan. Dinosaur je dolg «45 čevljev, glava je dolga ko-Imaj 10 palcev ter stoji na dol-J geni, vitkem vratu. Ta žival je živela nekako pred 140,000,000 leti. p VIHAR NA FILIPINIH Manila, Filipini, 7. septembra. — Nad severno provinco Luzon je dva dni divjal ciklon, ki je porušil mnogo hiš, podrl mostove, železnice in ceste. O kakih človeških žrtvah ni nikakih poročil. * O veliki škodi poročajo iz provinc Cagayan in Ilocos Notre, kjer je bilo porušenih •mnogo bambusovih hiš. j NEMCI GRADE - SUBMARINE i Senatni preiskovali odbor ima dosti dokazov. Nemčija ima v sosednih državah svoje tovarne. Washington, D. C., 7. se]>-tembra. — Senatni odbor, ki preiskuje munieijsko industrijo, ima na podlagi listin v svojih rokah dokaze, ozivov, da se dvignejo proti fašistov-'ski vladi heiimvehra. Policija .je aretirala več oseb. , Policija tudi zatrjuje, da so avstrijski nazijci odposlali iz Monakovega več od|K»slancev, ki so prinesli s seboj velik«* vsote denarja za podporo družinam ubitih, zaprtih in izgnanih avstrijskih nazijev. | Okrajni nazijski poveljniki i v Avstriji so prejeli imenik ta-I kili družin in pomožno delo se 'nadaljuje. Navzlic veliki ču-' ječnosti pa se je policiji posre- i' čilo prijeti niti enega takega j odposlanca. j Kabinet je na svoji seji sprejel nove določbe za avstrijska vseučilišča. Imenoval je poseb- j ni odbor, ki bo "]>azil na proti- ' I vladno delovanje nazijskih in " komunističnih vseučiliščnikov. 5 Ta odbor, bo imel pravico iz-ključiiti vsakega dijaka, ki bi 1 agitiral proti vladi. Vlada je ] naznanila, da bo preprečila * vse nemire in demonstracije na vseučiliščih. : > Vojaško sodišče je obsodilo -na smrt na vešalih j>olicista ' Max a Hoelzela, ki je bil 25. ju- ! lija na straži preti kanclerje-j; vo palačo in se je pustil upor-!' nikoni brez odpora premagati. 1 j S tem je dokazal, da je bil v P zvezi z nazijsko vstajo onega j dne. Predsednik Miklas je smrtno kazen izpremenil v do- ^ smrtno ječo, ker mu ni bilo I mogoče dokazati, da je bil v 1 i kaki zvezi z umorom kancler- 1 j a Dollfussa. i Vladni varnostni komisar je : zaplenil v Inomostu premoženje osmih nazijev. ! PO PROHDHCUI MANJ KAZNJENCEV < Washington, D. C., 7. sep- ] tembra. — Odprava prohibici-je je zmanjšala število kaznen- j j cev v zveznih kaznilnicah, kot ( naznanja generalni pravdnik ] Cummings. , Po njegovem poročilu se se- j daj nahaja v zveznih kaznilni- { cah 15,433 kaznen cev, medtem j ko jih je bilo ob istem času lansko leto 18,636. 3 Cummings se je vrnil z nad- , zornega potovanja, na katerem j je prišel celo v Honolulu ter si -j ogledal zvezne kaznilnice. Ob- '] iskal je tudi ameriški "hudi- ^ cev otok" Alcatraz v zalivu San Francisco. V tej kaznilni-1, ei je sedaj 211 kaznencev. V * kaznilnici je prostora za 550 f i kaznencev. ^ i Advertise in 1 "GUa Naroda" J ■ POGAJANJA ; ZA IZROČITEV i ! P0DERŽAJA r Zastopniki newyor š k e policije se pogajajo z dunajsko policijo. — Poderžaj hoče iskati Tufversonovo. j PustoIov«*c, stotnik Ivan Po-jderžaj, se je i>onudil, da poišče odvetnico Agneso Tufversonovo, ako je izpuščen na svo-' bodo. To ponudbo je izrazil v svojem pismu na sestro pogrešane Tufversonove, Miss Sally Tufverson, kateri je pisal v Detroit, Mich. V tem pismu pravi: "Ako bi bil prost, bi mogel najti Agneso. Ne izroči tega pisma časnikom, ker sva Ti in jaz že dovolj trpela. Zal mi je, da sem Tvoji dru- I zini prizadel toliko hudega. ' Ako pridem iz sedanje svoje zadrege, bom ves svoj čas po-, svetil v to, da najdem Tvojo . sestro. Mogoče je še v Evropi,1 ■četudi je mogoče v Združenih i državah. Jaz nisem kriv, da je izginila". I __ . . i Dunaj, Avstrija, 7. septem-1 bra. — Zastopniki newyorske-ga državnega pravdnika sol razpravljali z načelnikom var-| nostiiih oblasti dr. Bergerjem; glede izročitve Ivana Poder- r žaja. Poderžaja hoče imeti new-vorški državni pravdnik v zvezi s pogrešano odvetnico Agn. Tufversoiipvo, katero je poročil 4. decembra lanskega leta v New Yorku. Ko je dobil Poderžaj poročno dovoljenje, je pod prisego izjavil, da je še samec. Poznejša preiskava pa je dognala, da se je Poderžaj v marcu lanskega leta poročil v Londonu z Margueritte Suzanne Farrand. Na podlagi krive * prisege hočejo sedaj ameriške 1 oblasti dobiti Poderžaja v svo- ' je roke. , Dr. Barber je obvestil Ame-rikance, da Poderžajeva izro- , čitev ni odvisna od dunajske] policije, temveč od sodni je in\ justičnega ministrstva. Dr. I Barker pa jim je izročil v pre-1 gled vse tozadevne listine. r I1 Dunajska policija je zaklju-čila preiskavo. Sodišče in ju- i stično ministrstvo bo izročitev i tudi dovolilo na podlagi izro-. eitvene pogodbe med Avstrijo i in Združenimi državami, ker ] ja kriva prisega zadosten •tzrok sa izroditev. i , Na glavnem trgu se je zbralo nad petdeset tisoč Italijanov, ki so verno poslušali svojega poglavarja, ki je najprej | govoril o važnosti italijanskega morja in italijanskih kolonij v Afriki. kj Najbolj značilne so bile sledeče besede: — Naš narod mora biti pri-; pravljen na vse. kar mu prinese bodočnost. (*'e bomo prisi-lj'eni iti v vojno, bom jaz prvi korakal in vam načeloval. : Bari, Italija, 7. septembra. Mussolini je 75,000 poslušalcem rekel, da more Italija "z največjo brezbrižnost jo*' gledati na tuje nauke, t Mnogi poslušalci so bili mnenja, da s tem misli Nemčijo in njene nazijske nauke. Malo prej, predno je Mussolini pričel svoj govor, so francoski delegati na Levatine razstavi zatrjevali, da je prišlo med Francijo in Italijo do sporazuma za skupni nastop, da je Nemčiji preprečena zopetna oborožitev, katero prepoveduje versaillska. pogodba. | To pa je francosko poslaništvo zanikalo, navzlic temu, da | je priznalo, da sta Mussolini ;in franc, poslanik De Cham-, hrun obširno razpravljala o francosko-italijanskih odnosa-jih. V svoem govoru je rekel .Mussolini: I — Z največjo brezbrižnostjo moremo gledati na take na-tuke, ki prihajajo od drugod, j od naroda, ki še niti ni znal ■ pisati, ko smo mi imeli Onu. tja, Virgila in Avgusta, j Na potu proti govorniškemu odru, kjer se je zahvalil onim vladam, ki so poslale razne predmete na razstavo, se je vstavil pred nemškim in jugoslovanskim paviljonom, ki sta bila prazna, kajti Nemčija in Jugoslavija se nista udeležili razstave. NAJDENO ŽENSKO TRUPLO Cleveland, Ohio, 6. septembra. — Ko je obrežna patrola ob Erijskem jezeru našla žensko truplo brez rok in nog, nadaljuje iskanje za ostalimi deli trupla. Policija je naprosila newyorske oblasti za natančnejše podatke o pogrešani' Ag. Tufverson. ! Po preiskavi je coroner A. iPearse rekel, da je bilo truplo [v vodi od 4 do 6 mesecev in da je bila zneska umorjena. Tru-Jplo je bilo predelano s kako so-,ljo ter je moralo biti nekaj časa spravljeno, predno je bilo vrženo v jezero. Pearse pravi, da je morala biti ženska stara od 35 do 40 let, je tehtala okoli 125 funtov ter je bila visoka 5 čevljev in 5 palcev. PRAVI, DA BI ZA SLUČAJ VOJNE PREVZEL VRHOVNO POVELJSTVO TARANTO, Italija, 7. septembra. — Danes je govoril tukaj italijanski ministrski predsednik Benito Mussolini ter pozval italijanski narod, naj bo za vsak slučaj pripravljen. Ob koncu svojega govora je omenil, da se bo takoj podal v Rim, kjer se bo posvetoval z generali in divizijskimi poveljniki italijanske armade. Mussolini zopet govori o vojni "OLAI HARODl'^ ygW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 8, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. j VODITELJI TEKSTILNIH STAVKARJEV Na sliki vidite može, ki vodijo generalni štrajk, tekstilnih delavcev. Z leve na desno so: Francis J. Gorman, ki je predsednik stavkovnega odbora, ter Emil Rice, William Kelley in Abraham Binis, I _Narcxfet" "J .. - |__Qatned and Pnhllabed by —^ W1NIC PUBLISHING COMPANY _ i ▲ Corporation X fknK hk*. Fr«ldaal L Bmdlk, Tnu MM* of boatMH §t Um corporation aad addressee of above officers: HMhUt, Bereagli «1 Mtwlttthm, New Kerb Ctty. N. Y. "GLAS NARODA" (Voice ef the People) i » ----—--- lamed ®rerj Day Except Sundays and Holidays » Ift rslo' Htt TlUl M Aneriko la Z* New York sa celo leto......97.00 ~ Twifr ..................#6,00 pol leta .......... ........$3.60 % pel leta....................$3.00 Za iaoseftutro sa telo leto ...... f7.00 tf MM lata ••••••*••••••••••• |U0 aa pol leta...................^j3'0** Subscription Yearly »0.00__ _Advertisement on Agreement__ »vii** Naroda" vsakl dan UTsemM nedelj In pramitoT.__ Pg|fH brea pttiipfm In osebnosti se oe prlobčujejo. Ltenar naj se blafOToll pidiltjatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, proalmo, da ee 'aa». todl psaliaja MfrilMe naananl, da hitreje najdemo naslovnika, ■fill« NAK0DA", 211 W. 1Mb Street, New Yerfc, N. jr. Telophase: CHelsea *—M7S__ ; j BREZVESTNI ODVETNIKI •te dni je poročalo časopisje, da sta bila med tistimi, ki so bili % banditom Dillingerjeni v zvezi, aretirana tudi* iva zdravnika. Dillinger je namreč imel na obrazu pre-•ejšnjo brazgotino, po kateri ga je bilo kaj la*liko spoznati. Zatekel se je k omenjenima zdravnikoma, ki sta mu a precejšnjo vsoto — menda za sedem tisoč dolarjev — brazgotino pokrila oziroma odstranila ter mu tudi druga-t e tepreanenila otaraz. Noben pošten človek ne 'bo soglašal z zdavnikom, ki * pomočjo zdravniške vede omogoči bandit u, da more nadaljevali svojo zločinsko kariero. V zvezi s tem se pojavi vprašanje: — Kako je pa z brezvestnimi advokati, ki so prepričani o krivdi obtoženca, pa mu z raznimi pravnimi triki pomagajo v svobodo ali mu pa zman^ajo kazen. Vsaka obtožena oseba velja pred postavo za nedolžno, dokler ni njena krivda dokazana. Vsak obtoženec je upravičen do dobrega odrvetnika. i Toda odvetniki so v dosti večji meri nego zdravniki < prekoračili meje poštenosti in dostojnosti ter s tem o- | mogočili proslulim zločincem, da so škodovali družbi, jo f deparili, ropali in ulbijali, ne da bi se jim kaj zgodilo. ] In pomisliti je treba, da počenjajo to nekateri advokati vedoma in namenoma. American Bar Association je zadnji teden sprejela , načilno resolucijo, v kateri obsoja zločin ter se zavzema „a večjo moralnost v odvetniški profesiji- j Brezve^rfne in sleparske odvetnike Warren, O. Prosim, da priobčite par vrstic tudi iz naše naselbine, ker se že dolgo ni niliee oglasil. Z delom se ne moremo pohvaliti, posebno ne zadnjih par ; mesecev, ker delamo samo par ur na teden, imamo dosti časa za čitanje. Glas Naroda jaz ' najrajši čitam, kakor tudi drugi člani naše družine. Prvo, kar pogledam, so par novice iz starega kraja, potem pa kolono Peter Zgaga, o kateri bi najraje videl, da bi bila kar na l celi strani. On povsod ubere pravo struno. Čeravno ni prav vsaki Marjanci, vendar mi-1 slini, da globoko doli v srcu pripozna vsaka, da je res. Sedaj pa hočem napisati par novic. Po dolgem času se je o-glasila teta štorklja pri zastopnici G. N., Mrs. Rozi Raclier. Dobila je po dolgih 11 letih zopet hčerko. Sedaj se nahaja v bolnici, kjer pa ne bo dolgo, ' ker se počuti ona in hčerka 1 prav dobro'. Želim, da se sko- j ro vidimo na domu. 1 Prijateljice in prijatelji ji čestitajo. Iz istega vzroka se nahaja v A bolnici tudi Mrs. Josephine Ci- * gole. Dobila je tudi hčerko in.( obe se počutita prav dobro. , Ona je hči dobro znane in n- ' gledne rodbine Lundrove, ki so J tudi zvesti naročniki Glas Na- J roda že dolgo let. Prav iskrene čestitke, posebno še, ker je f prvorojenka. •1 Za danes naj zadostuje. Go- * tovo se bo gospod urednik jezil nad nerodno pisavo, pa naj 4 malo potrpi, čq ne, bo zagnal vse skupaj v koš. No, saj go-'l tovo ve, da gre preprostemu • delavcu vsako drugo orodje , bolj od rok nego pero. Pozdravljam vse osobje pri Glas Naroda in jim želim mno- < go dobrih naročnikov. t L. K. * S pota. Nedavno je bil v Glasu Naroda članek o indijanskem slovarju. Ta stvar mi je kolikor-toliko znana, ker sem na Elv, Mirin., večkrat opazoval bla-kopokojnega Buha, ki se je z znamenji sporazumeval z Indijanci, čijih govorice ni dobro razumel. Ta način sporazumevanja je splošno znan med vsemi indijanskimi rodovi. Pokazal mi je tudi knjigo, v kateri so tozadevna znamenja namesto besed. Knjiga je že precej poškodovana in mnogo drugih njegovih stvari je bilo uniče-! tiih. Zelo me veseli* da Glas. Naroda priobea take zanimi-| vostil ' Pozdrav! Matjja Pogorele, Oakland, OaL * Delavske razmere so zanič : kot povsod. Ena Četrtina de-, lavcev ne more najti dela, ko bi ga z bakljami iskali, ali vse- (eno naznanjam veselo novico, t (Tukajšnji svetovno znani pi- 1 (satelj in delavski prijatelj in 1 demokratski kandidat za go- i vemerja države Califomije, | Upton Siclanr je strahovito po- .J razil svojega tekmeca Creela. 4 Sinclair je dobil 367,805 gla-p sov, Creel pa 244,858 glasov, i akoravno so bili vsi veliki listi nasprotni njemu in k a ob- 1 rekovali in blatili. Iz tega je i razvidno, da se je delavec začel . zavedati, da je republikanska i stranka povsem puhla in ko-ruptna za delavce. Sedanji go-verner Merriam, republikanec, : je tudi porazil poprejšnjega governerja C. C. Younga, republikanca. Merriam je dobil 339,509 glasov, C. Young pa i 201,335 glasov. Zatorej delavci, združimo se in vsi, kot en mož, glasujmo za Mr. Uptona Sinclairja in potem bomo gotovo zmagali. ^lr. Sinclair ima program v korist delavcev in brezposelnih, ki ga ni imel še nobeden governer y j Združenih državah. Dolžnost me veže, da se tudi zahvalim mojim bratom, sorodnikom in prijateljem za prijaznost in vljudnost, ko sem bil na obisku aprila meseca po 24. letih v Cleveland«, O. Hvala vsem skupaj, ki ste napravili 4 * surprise party", pred no sem se podal nazaj v solnčno Calif orni jo. I Pozdrave^ sem tudi oddal članstvu društva št. 4(» v San Franciseo. Hvala tudi Mr. Antonu Terbovcu pri "Novi Dobi" za vljudnost. Veliko sva se pogovorila kot stara večna popotnika in tvoje pozdrave sem tudi oddal na takozvanem' kranjskem hribu v San Franci scu. Hvala tudi mojemu staremu prijatelju Mr. Panletu Pušlar-ju, ki je tudi prišel na obisk k svojim sestram, sorodnikom in znancem v Clevelandu, iz Oaksville, New York. On je dobrostoječ posestnik. Hvala 1 tudi družini Nadrah, ki je nam bratom in družinam naredila party. Družini Nadrah je utonil sin. | Hvala tudi John Kovačiču, ki je nam napravil takozvano j4tpečlarsko party". Tudi on je J nesrečen, ker mu je neki pijani voznik z avtom ubil ženo. l.epo pozdravljeni vsi prijatelji in znanci v GMeveladu, posebno pa moja brata Frank in Jože in njihove družine, rav-notako pozdravljena moja bratranca Jože Spendal in Frank Tapariš in njih družine. Pozdravljeni tudi rojaki in rojakinje širom Amerike! Louis Kaušek. Strašna smrt od pasje stekline Pred dobrin* mesecem je o-■ .. * -- grizel stekel pes kmeta Stevo. MitriČa in Gjordja Aleksiča iz vasi Osmja blizu Dervente. Lečila stii se v bolnici, zadnje dni pa nista prihajala redno,] da bi jima vbrizgavali serum J proti pasji steklini. Kar je začel Aleksič kazati znake stekline. Kmetje so ga komaj u-krotili in odpeljali v bolnico, pa je že me _ Francosko mesto Lile ima j redko senzacijo. Henrika Fla- J menferijeva pričakuje od sodi-|šča uradno dovoljenje, da se bo smela podpisovati Henrik, da postane torej iz ženske mo- 1 ški. To 19-letno dekle, ki jo / franciski listi opisujejo kot * vzor lepote in kreposti, je ka-zalo že oo lahko bivša soprani ^t k a ozirala po dekletih. k - PUSTOLOVŠČINE MLADEGA BRIVCA I e _ V Londonu je.poliei.ia iztak-i nila nenavadnega Figara: le- ' pega plavolasega bonvivana, . ki je bil kar petkrat oženjeti. Figaro visoke rasti, ima ka-, kor med sladek glas, ki otnami! '' vsako žensko. Na sodišču se je izkazalo, da se ni ženil Figaro samo za-. radi ljubezni, ampak da je koval poznanstva zaradi kupčije. . Kajti svoje ljubice in poznejše žene je mladi brivec Brian Trevers oplenil za 220 funtov. Ženska znanja je iskal najrajši na deželi. Ob nedeljah je delal izlete v okolico z motocik-klom. Ob takšnih priložnostih i se je približeval ženskam, ki rade nasedajo moškim besedam. Najprej je povabil takšno žensko na prigrizek, potem na ples in na koncu ji ni samo ob ljubil zakona, ampak jo je tudi res vzel za ženo. Ko sta bila poročena po vseh predpisih, pa je začel z novo taktiko. Pihal je ženi tako dolgo na srce, dokler mu ni izročila vseh .svojih prihrankov. Imel je, tako poročajo listi, v tem pogledu neprekosljivo tehniko in dosegel, da so živele njegove ženice vsaka v drugem okraju. In kar ni tako lahko: vsaka je bila prepričana, da ima izvrstnega moža, ki ga samo opravki zadržujejo, da ji ne more posvetiti več časa. Nobena žena ni vedela za svoje tekmovalke, zato tudi ni bilo Ijubosumnosiimnih prizorov. Na koncu pa je paši le iz-podletelo. Napravil je majhno napako, njegova poligamistič-na stavba se je sesula v nič in sodišče ga je obsodilo na štiri leta ječe zaradi mnogoženstva. IllllMlllilllW^ GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ do-L movino. Kdor ga hoc« • naročiti za svoje torbd-nilte ali prijateljic, to lahko stori. Naročnina i za stari kraj stane $7. V Italijo Usta ne po-| iiHtoHfe, _ i' 11 Peter Zgaga NA SVATBI MLADIHI SVAŠKliOV. Predstavite si prostrano le-1 po okrašeno dvorano, ob stenah! gosto zasedene mize, nn odru! dve mizi povprek in ena počez.g Na častnem mestu dve lepi! mladi nevesti, ]H>leg nevesti ' dva čvrsta ženina, ob strani! starlši in sorodniki mladih za-! koncev, nedaleč od njih pa ža-l ( lostna postava Petra Zgage,! kajti tudi njemu in njegovim! newyorskim prijateljem j«* bilol ( odkazano častno mesto. Običajno ne ljubim bučnel ' družbe, toda svatba, ki se jel , vršila pred tednom dni v Slo-| j venskem Domu v Little Falls,! se je povsem razlikovala odi vseh, ki sem se jih doslej ude-j ležil. Udeleženci so se mi zde-.|li kot ena sama družina. Lah-l ko si mislite, da je bila precej-I šnja družinicn, kajti bilo jih , jo nad štiristo. _l Vse je bilo lepo, dobro in prijetno. Le nekaj je bilo naro-^jbe, namreč, da je bilo vsega več ko preveč, posebno jedi, pijače in veselja. Začelo se je že zgodaj po-*;poldne, zgodaj zjutraj se je pa i končalo. f) j Xovoporoeenci so že okoli r) polnoči izginili. L<* kam s*» jinJ je, zlodja, mudilo? Kaj hoče-| mo. že mora biti tako. Ko je bilo vse v najvišjem ' zagonu, mi je naenkrat, in sicer prvič v življenju, postalo ^ žal, da nisem govornik. Oe bi bil govornik, bi vstal in neka-jko takole rekel mladima za-ikonskima paroma: I — Današnji dan je najbolj - pomemben v vašem življenju. 0 zakonski zvestobi ne bom razpravljal; to vam je že j Father O'Connor položil v sr-ce. Govoriti o medsebojni lju-!j Wzni, bi bilo brezpotrebno. Kajti, ee bi se radi iie imeli, bi ^ ne sedeli danes tukaj v poroe ' nili oblekah. Poudaril bom p« ) nekaj, kai* ne sme nikdar izgi niti iz vaših src. Poglejte svo 1 I . . v ' »je matere, poglejte svoje oče n te! Njim ni bilo v vaših letil jtako z rožicami postlano kakoi .'ije danes vam. Hodili so težk< j in trnjevo x>ot. V tem noven 1 svetu so se znašli kot tujci j brez prijateljev in brez sred ste v. Njihove močne in žulja ve roke so bile vse njihovo pre I možen je. Delali so in trpeli, df j so si postavili svoje domove ii vam pripravili pot za lepšo br do čn ost i. Vi ste jim bili naj .večja briga, vaša sreča je bili (njihova sreča in vaše zadovolj stvo njihovo zadovoljstvo. Rep (da so danes vaši očetje in ma tere še vsi v najboljših letih dobro preskrbljeni za življe nje, a v očeh se jim izraza skrl — ne zase, pač pa za vaš. In ti njihova skrb jih bo spremlja la do groba. Bodite jim hva ležni za vse, kar so storili zj vas. Dali so vam izobrazbo ii kolikortoliko brezskrbno živ 1 jen je. Usoda naj vam bo mi lostna, da bi na svetu nikda toliko ne prestali kot so mora le prestati vaše matere in vn ši očetje. Bodite jim livaležu in ljubite jih. In če vam bo ne bo blagoslovilo zakon in bost imeli otroke, jih vzgajajte isto ljubeznijo kot so vas sta riši vzgojili. Vi ste naš drug rod v tej deželi. Poleg dobrii ki vam jih je dala ta širna ze mlja, so v vas tudi naše izra zite slovenske dobrine, od Vn šili starišev podedovane: prid nost, poštenost ter trti na in dc bra volja. Ce bi vam stariši ni česar drugega ne dali kot sa mo to, bi vam dali dovolj. Pre nesite to sveto dedščino n svoje potomce, pa boste dost gli cilj tistega življenja, ki s je za Vas danes pričelo. Tako nekako bi rekel in bi pogledom poiskal v dvorar Florjana Mikliča ter mu p< mignil, naj na toč i. Skorogotc vo bi vsi dvignili čase ter l po slovensko v dušku potrdi moje besede. Pa je res škoda, ker nisei govornik. "GLAS NARODA" NEW YORK, SATURDAY, SE PTEMBER 8, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V, g.A. Olj^ATXA DNEVNA ZGODBA ji |jg JAROSLAV DURYCH& ' OTROK Z avtorjevim dovoljenjem poslov. T*/. Zorzut. X*»ko<" jo živel otrok. Njegovi starši niso l>ili ne siromašni ne bogati. Nekje na Šumavi so imeli majhen mlin. Ko mu je mati nekega dne zbolela, so ga sorodniki vzeli k sebi v Prago. Pri njih je ostal več let. Ta o-trok ni bil siromašen, zakaj znal je govoriti in je imel zdrave oči, pa tudi ni bil bogat, kajti ni iinel sreče. Bil je zelo boječ; ko je dorasel, se mu je v velikem mestu stožilo po domu; takrat je bled in bolan. Ker otrok ni bil njihov, so ga sorodniki sklenili poslati domov. Neka kmetica, ki je bila prišla v Prago -na t »ožjo pot, naj bi ga odvedla k staršem. In ga je res vzela s s**lw»j. Peljala sta se z vlakom vso noč in drugo |K>])oldne v najbolj žgoči vročini izstopila ua majhni ]>ostaji. Ženska je pokazala otroku pot v vas, sama pa je krenila V nasprotno stran proti svojemu domu. Postaja je bila vsečez jxikri-ta s sajami in prahom, nekje blizu so zidali, vonj apna je tiščal v pljuča. Na cesti je bilo toliko prahu, da se je otrok n-' diral vanj do gležnje^. Trava in listi na drevju so veneli in postajali vse bolj črni. Tega ni bil kriv samo prah s ceste, temveč tudi apno in dim iz to-j varniških dimnikov. V vsej do-j Imi nisi videl zelenega lističa ne zelene trave; vse belo je l)i-: lo od apnenega pudra in vse • zamazano od težkega dima. j Zrak je bil prepoln vonja po katranu in petroleju, tovarniški dim ga je nasičal s česno-vimi in zadušljivimi hlapi strupenih snovi; kraj je bil kakor veliko ognjišče, sonce kakor plamen v peči. Otrok bi se bil j rad napil pri oest-ni črpalki, a1 voda je smrdela, da je ni niti j poklisil. Začutil je glavobol in lotevala se ga je sončarica., Blizu je bil z apnom polieljen gozdič, samo v njem je bilo malo sence. Toda ob poti so bila drevesa vsa okleščena. Otrok se je hotel od počit i v kolarni-ei, ali v njej je bila moreča vročina, ki je ni mogel prenesti. In iz tovarn so venomer donesli udarci velikih kladiv, ' ropot lirnic, škripanje -stružni kov, šum strojev, žvižgi pi-ščali in signalov. Ob vsakem teli glasov je otroka v vročici za skelela glava. In ker je ve-! del, da do vasi ni več daleč, je ! z vso močjo prestopil dalje. Ožgana tla obakraj ceste, : kjer so se nekoč razprostirali • travniki in njive, so bila posu-J ta z debelimi zameti dušečega in strupenega prahu. Nobena koza ni od nikoder zameketa-1a, noben vrabec se ni glasil; morda so se že vse živali zadušile in zdavnaj zginile v tem prahu. Ob poti je žuborel po-tok, ali njegova voda, ki je bila 1 polna saj, apna in praliu, se je j prav s težavo valila dalje. O-' t rok se je spomnil, da so tukaj pred leti v gosti travi ob potoku cvetele potočnice in ka-lužuiee, da je sredi travnika vabila čista studenčiea, in da so po cesti vozili vozovi. Plaho se je ozrl. ()koli tovarn so hodili ljudje, ki so bili kakor strahovi in so izginjali v ohlakiii prahu. Reka je izginila, struga je usehnila, vse vode so bile za- Povest i in Rc >mani • 1 Agitator fKermUO br.JL ................M Ifrafke. brrtf M 1« ' ■rilltl aa Malta ' 1 M w 'Na razltfidh patih u, ^, M Strte Tfemavs krnim. ____ JI | Notarjev naa, humoreska ................JI «■»«■« Invalid _ ji 7 arazke t M Nanl kl hali« _____________________________Sa flk»i Um. hau ____________________________aa Knjigarna Glas Naroda" f SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 W«t IdthStaat.New .Y9rk _ f y strupljene in zasute, drevje je umrlo, živali so poginile, ljudje so bili vsi bolni, zrak je bil izkvarjen in nebo je bilo zagrnjeno čez in čez z rjavim, lisastim pajčolanom, skozi katerega je sovražno sonce še bolj pripekalo in uničevalo vse, karkoli so dosegli njegovi smrtni žarki. Kdaj pa kdaj se je otrok do kolen udri v prah. Nobenega človeka ni bilo od nikoder. Ves truden je bil, prah mu je silil v oči; mel si jih je, tla so bile čisto krvave in mu je bilo potem še.huje; prah mu je uhajal v grlo, v pljuča in v drob. Hoditi ni mogel, zakaj vsa notranjost -njegovega telesa je bila že sežgana. Rad bi se bil zgrudil v prah in zajokal, a ni mogel, zakaj njegove oči so bile že čisto brez solz. In tako je proti večeru vendarle dosegel prve vaške hiše. Srečaval je ljudi, a ni verjel svojim očem. Rad bi jih bil kaj povprašal, a ni mogel, ker ga je v grlu stiskalo. Okna so bila črna, oči ljudi so bile kakor temne luknje v sivih maskah.. Zdelo se je, kakor da so vsi ti ljudje zgneteni iz suhe iloviee, ki se zdaj-zdaj utegne razpa sti. Ljudje so bili kakor pot v vas. Odpirali so usta, i» ker so bila polna prahu, so bili mani, samo dih je rezko pohrkaval,' ko so se menili s kretnjami, j Njihove oči niso trenile, ker, jih je bil apneni prah popnl-j noma oslepil. Njihovi obrazi *..so mogli dosti razo« let i. zaka^ • , globoke brazde so bile zakrite j s prahom in usta so bila o-! j/.gana ; njihovi obrazi so bi*, j I mrtvi. * A vse to, kar so si z obrazi in z gibi še znali povedati, j«* I bilo tako strašno, da zmorejo kaj takega samo ljudje, in še { peklenšček jih je z grozo skri-i vaj opazoval. t Ob poti so sedeli l»erači in • ljudje so hodili mimo njih. Ne- ; kateri so jim dajali v klobuke j vbogajme, drugi pa so zaje- j mali prgišča prahu in ga sipa-! . li nanje. Zdelo se je, da se bo-j 'do tudi preperele hiše zdaj-; j zdaj podrle od gladu in žeje. , Po strašnih trenutkih, po črni noči, ki jo je morebiti pre-j bedel v strahu in težki bridko-1 sti, je otrok izvedel, da so nje-, govi starši umrli, da je mlin že »i davno prodan in da se odtod 'i nihče nikoli ne povrne v svet. (! Ljudje so pili vodo kar iz jar-kov, skrivaj so doma jedli tisto, kar so si nakradli čez dan, i umreti niso mogli, in počenja-' I i so tako čudne reči, da je o-I trok to noč popolnoma otopel. ,'. Na temna okna se je ponoči ri-i sal sijaj isker, ki so jih bruhali r dimniki z oblaki dima. Zdaj že nihče ni več mašil zevajočih razpok v oknih, da ne bi skoznje prihajali razjedajoči hlapi strupenih par, ki so jih v no- ^ čeli izpuščali iz tovarn v gostih, težkih valih. Brez pomisli so v teh domovih ljudje spali, zdeli, se prepirali in hropeli. : Otrok je ležal nekje pred hi-1' šo. Od tesnobe in obnenioglosti' ni mogel prositi vbogajme. Tedaj se je vračala v svoje : stanovanje stara beračiea in na pragu našla otroka. Vsega ' je obtipala in se silno začudila. "Ta otrok je vendar še živ, mlad in zdrav!" je zapiskalo iz nje. Prijela je otroka za roko in ga učila krasti. Vsi berači so bili slepi, tuda ona je bila slepa samo ta otrok je zdaj že videl, čeprav so bile niearove oči že skoraj mrtve. Otrok se je branil, hotel ji j«' uteči. Ali mučila ga je lakota; dobro je vedel, da nikamor ne pride. Hotel je iti na postajo, odkoder je bil prišel, ali starka mu je z gibi dopove-i dovahi, tla ga nihče ne bo pustil na vlak, da prav zri ]>rav niti ne pride do njega. Kdorkoli priroma v ta kraj, je izgubljen. Potem j«' dala otroku votle. Branil se je je, zakaj čudno je 'smrdela; zbolel je. Med bole-1 j zn i jo mu je starka stregla in | j ko je ozdravel, je bil čisto I I njen. * . j < 'ez čas so je naučil krasti • beračem iz klobukov. Ker so i-meli vsi ti ljudje slabotna tele-1 i sa iz prahu, nema usta in slo-! po oči, otrok je pa še imel pravo telo in nekaj vida, so ga hoteli vsi zase. . A glej, v tej vasi so vsi Ijn- J d je živeli; nikoli nihče ni u-j mrl. Otrok so jo popolnoma privadil njihovemu življenju. Starka ga je učila, človeške senco so so grabile zanj, dora-; ščal je; čeprav jo bil ves bo-| lan, je postal prav taka glina-j sta pošast, kakršne so bili vsi ! v tej naselbini. V njegovo last j so prešle vso razpale koče, vse ; zatohle kleti, strupeni prah, tovarne s škripajočimi stroji, uselila struga in vsi kalni po-1 toki in sežgana polja. Kamor jo seglo oko, vso jo bilo njegovo. V vsej svoji spačenosti jo bil vendarle čisto srečen. ŽRTVE KITAJSKE POVODNJI Tientsin, Kitajska, (i. septembra. — Ker je povodenj Žolte roke uničila njih domove, živi 11(),0(M) ljudi v vrhovih dreves blizu f-angujana v južnem delu province Hopeh. POVRATEK AMER. VOJAKOV IZ HAITI Na Sliki vidite zadnji oddelek ameriških mornariških vojakov, ki so dospeli v Hampton Roads, Va., s Haitskega otočja. Ameriška, armada je bila na Haiti devetnajst let. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno •» hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnu Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ta najmanjšo stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do eadnjega trenutka, kar predno se dobi it Washing t ona povratno dovoljenje, RS-BN-THY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in t+aotavljar mo Vam, da boste poceni in udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West J 8th Street New York. N Y. Iz Slovenije. , Orkansko neurje nad Novim mestom in okolico. Iz Novega mesta poročajo 27. avgusta: Že par dni je bilo , 1 ozračje zelo soparno, posebno pa se je to neugodje občutilo včeraj ter se proti večeru še , stopnjevalo. Ob 23. je bil prvi ! znak nevihte, hud veter, ki se L »je kmalu izpromnil v orkan. Nebo se jo namali preplet lo zi bliski, da je bilo svetlo kakor podnevi. NOpolnoči .se jo vlila prva močna ploha, ki je prešla v strahovit naliv. Vmes je vsak 1 trenutek udarila strela. To div- , 1 janje pobesnelega elementa .i«- j prestrašilo ljudi, ki so vstaja-' li, prižigali sveče in plašno zrli v strahotno noč. Voda jo drla po cestah ter odnašala s se-1 boj vso, kar je dosegla. V me-■ stu požiralniki niso mogli - sproti odvajati vode, ki j»i sta-i la več prstov na visoko po ee-, stah. V Kandijji je voda udr--ila v več stanovanjskih hiš ter - nanesla mnogo blata, prsti in * • kamenja. K sreči mesto ni tr-j - pelo hujše nezgodo, pač pa je • - okoliea imela veliko škodo. Okrog 24.4."> se je nad (Jor- • jam*i utrgal oblak. M«*d grozdnim bobnenjem in šumenjem I jo voda drla z gorjanskih bregov v dolino. Hudourniki so *'valili več sto kilogramov tež-ike skale, kamenje, blato in {debla. V vaseh (Saberje. Brus-1 -nice, HruŠica, Hrib, Št. Jošt in - Jugorje so vodne množino udr- - le v stanovanja posestnikov - ter odnašalo vse. kar so doso- - gle. Voda jo preplavila vso ibrusniško dolino, ki je videti -jkakor veliko jezero. Potoka -(Gospodična in Brusničiea sta i so združila v deročo reko in odnesla v Brusnicah .'I mosto-» ve, 2 betonska ter 1 lesenega. Subvencionirana cesta Ratež-Brusnice-Gaborje je na dveh mestih raztrgana, zaradi česar • je vsak promet na njej nemo-j goč. Ljudem je tu odnašalo prašiče iz svinjakov, perutnino. poljske pridelke, seno, vozove, stiskalnice. mlatilnice ' in razno drugo gospodarsko o-^ rod je. Na Dolnjem Mokrem polju je strela dvakrat udarila v hišo posestnika Turka ter jo užgala. Le čuječnosti domačinov in sosedov se je zahvaliti, da so ogenj pravočasno pogasili. Hudo so prizadeti prebi-J valei Hrušice, kjer je voda vdrla v hišo. Mlinarju Antonu Ko-vačiču na Hribu je voda od-j nesla ;"> prašičev, gospodarsko orodje, vozove, seno in hlode, j Odnesla je tudi gospodarja samega, pa se je zgolj po naključju rešil. Vaščani so pravočasno rešili tudi hčerko po-~ sestnika Šaferja, 15-letno Marijo. V Gaberju so v zadnjem hipu rešili otroka, ki ga jo voda dvigala s posteljo vred, ko -je vdrla v hišo. V < 'rmošnjicah j<» votla od-(nesla mlinarju l "doviču 40 (mernikov žita in okrog 20 sa-inokohiic. ki so jih uporabljali pri gradnji hanovinske ceste. Tu je voda zalila tudi Petano-vii hišo ter so družino rešili iz mučnega položaja sosedje, ki s o prihiteli po njihovih krikih na jmhiioc. Voda j»* odnašala in rušile cele bregove ter jih zanesla v dolino. 1 Vas Boričevo so hudourniki poj Mlinoma (»pustošili in odrezali o lik siromak jo s tem udarcem j popolnoma uničen. Poziv! . v Izdajanje lista je ▼ niz( , s velikimi stroški. Mm go jih jo, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, saio _L. naj pa oni, katerim Je | mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "G. K." "QLAB IAI0D1" NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 8, 1934 UPOR V KAZNILNICI i THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. I SLOVENIC PUBLISHING CO. * i I TRAVEL BUREAU JRjS [ Z1« WEST 18th STREET NEW IOBK, N. T. jo^gEk { PlfllTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, RE- \ ZER VACUO KABIN, IN POJASNILA ZA PO- laS* I TC VANJE 9____ jjf NEWS ^ , KRETANJE PARNtKOV ZA MFaFC i SEPTEMBER. 1<>3A 8. septembra: Volit-mtain v Iinu!i>gne sur Al r • lie l-ra-ice v Havre 11. aeptembra: Bremen v Bremen 12. septembra: I Aquiiania v ChcrlKiiirf Manhattan v Havre ll..ml>urg v Hamburg 14. septembra: < »1 > m|tjc v <,'li«i lrijurg 15. septemb. a: l^afay«-ite v Havre Mllwiuikee v Hambure V Ceil JU Wn«lam v Uuutngiie eur Aler 18. septembra: I Vi ris v Havre K.ir"j'a v JJiem«-n 19. septembra: 7 I'li-s. UiMistvelt v Havre New York v Hamburg 20. septembra: j Majestic- v Cherbourg 22. septembra: Chatiil'lain v Mavre HereiiKariu v Cliei t>i.urg 6. oktobra: i I'a ris v Havre • Kur«.|».i v Itrt-meii { St l.iiuis v Hamburg j Vulcania v Trst . 10. oktobra: ManhaJan v Havre Hamburg v Hamburg * ^ IVreiigaria v Cherbourg 12. oktobra: Majestir v < 'herbourg *> 13. oktobra: I ..ifa vet te v llavrt l:. \ v i :~m>u \ •"iiibnii v Iioulogtie sur Mer 17. oktobra: I -s. lii. s.-v.!t v Havre N"vv Y'.i k v llaial utg - 19. oktobra: J-'at,-?i«l.m» v l:<.ul'iuitania v < 'b»-rb«-urg ! 25. oktobra: j A.b«-rt Ballin v Hamburg 26. oktobra: < i viiipl'- v Cherbourg 27. oktobra: j Kur.,pa v Hretntll I Cham plan v Havre c *.»niilt Savola v Henna I 31. oktobra: lit-i -tigaria v Cherbourg lit-utM'lilaiiil v Hamburg l ! Pro i l ubit, štiriindvajset pa ranjenih. j rporniki so so zaharikadirali v tiskarskem poslopju in ga pozneje zažigali. Za Matere in Gospodinje. i Rižev puding po starem načinu Kako bi so vam priletel rižev puding po starom načinu? In kaj moro biti boljšega l Iz--boren okus riža z mlekom, ki i se razvije po dolgi kulii, ki po- 1 t rebujo samo sladkor, brez \ sake drugo primeri — je no-j kaj posebnega. Ta stopinj. Tokom prve ure morate potlačiti »metansko skorjo, ki so napravi na j vrhu. To zamorete storiti enkrat ali dvakrat tudi tekom druge in zadnje uro, potom pa pustite, da se lepo zarumeni. Prodno ga daste na mizo, ga je treba temeljito ohladiti. Xadaljni sličm puding so da napraviti, ako parite riž v mleku. Dodenete mu lahko kakor-šeukoli sladkor, čo pa toga no, ga potem, ko je slilajen, pokri-'joto z utepeno smetano in do-■ daste kak narezan osla jen sa-'dež. Tudi čokolada jo dobra. Taki dozerti služijo dvojni svrhi. Ublažijo tek, po leg tega pa dajo tudi vso hranilno vrednost, ki jo zamore dati mleko. Tu kar jo poglavitno, otroci in odrasli jih ljubijo. Rižni puding po starem načinu ,, v v -v ; 1 i ease riza 4 čase mleka Vt žličice soli 1» čašo sladkorja Izperite riž, zmešajte ga z drugimi sestavinami ter vlijto v ]H)iiov, ki je namazana z maslom. Počite dve uri v peči, v kateri jo 250 stopinj gorkote. Premešajte trikrat, tla se. skorja zdrobi. Čokoladna polivka. I čaša sladkorja II čase koruznega sirupa 1 čašo mleka 1 kos čokolade t 1 žličica presnega masla Zmešajte sladkor, sirup, mleko in čokolado ter mešajte nad ognjeni, da so sladkor raztopi. Kuhajte sodom minut, pridenite maslo in servirajte. je Arabec, ki je bil seveda zelo začuden, da so v piramidi ljudje. Izkazalo se je, da sta .zakonca v njej prebila 14 ur, od ]»opoldneva prejšnjega dne do ranega jutra. Američanski par je imel s tem doživljajem Egipta že dovolj in je kmalu odpotoval. Kdo je za njima vhod zaprl, pa ni vedel povedati noben človek. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pH Tokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN I ' V>., < ^ * % ^^^^^^^^^^^^^^^ y premeru meri globus 0 lnčev. —#Visok je 10 lntev. MODERN VZOREC KRASEN PKEDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — J 75 "GLAS NARODA" 1 Isi moža, ki je plemenit po duši, za njegov plemeniti stan mi Ini. Toda svojemu očetu nočem kljubovati, dokler se mi ne zdi I potrebno. In tako som se tudi vklonila njegovi želji, da si cio-jbiin kako družabnico, prodno sem vas spoznala. 8eet premaknila in je dnevna luč posijala v rov. Prikazal se ROŽNAT MOŽ j j Ugledni londonski zdravili- j ki so dobili zanimiv a trd oreh' v nekem bolniku, ki trpi za cliromidosisom. Ta jako redka bolezen napade znojiiico. Človeški pot dobiva pod vplivom znanosti ncumljivili vzrokov zeleno, sinjo, rmeno ali celo črno barvo. Londonski bolnik se 'poti v rožnati barvi. Po pokli-icu .jo zobni zdravnik in stanu-'je v Egiptu. Nekoč zgodaj, ko se jo bril, je opazil, da postaja poprej bela milnica na njo-■ go veni obrazu rožnata. Potom i je ugotovil, Tončkove ssjne ca Miklavšev veter, Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih _________________________gš R. U. R. Drama t 3 dejanjih a predigro, (Čapek). ...........„45 Kevizor. 5. dejanj, trca vezana _..75 Za krii in avabodo. Igrokat v 6. dajanjih --------------1-------36 Ljudski oder: S. av. Po 12 letih. 4. dejanja ..J._____M U. zv. Zapravi ji vec..............60 12. zvt Skopuh .................. Zbirka ljudskih i^er: 3. snopič. Mila pod zemljo. Sv. Neia. Sanjo _________________________M 13. aaopML Veotalka. Saut Marijo Devico. Marijin o&rok____________U 14. anoplč. Sv. Bottjaa. Junaika deldlea. Msosla Magootov ---------M 15. snopič. Turki pr^d fliinajf Fabjola hi Neia___________M KNJIGARNA MGLAS NARODA" 216 W. I8th Street NEW YORK CITY i IZGNANCI ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 26 ~ — Prišla sem, gospoodinje. Kati se oddahne, ko sedi Danieli na-! sproti. — Hotela sem z vami nekaj besed sama govoriti, gospo-j dična Falkner. Seveda ste takoj opazili, da so moji stariši priprosti ljude. Marsikaj se vam bo pri njih zdelo čudno, kaj-, ti vi ste imeli dobro vzgojo in ste pripadali visoki družbi.1 Moji stariši izhajajo iz zelo preprostih razmer. Moj oče je! bil navaden delavec in mati je v svoji mladosti morala trdo! delati — pri peči in pralnem eebru — povsod, kjer morajo že-1 ne iz nižjih krogov prijeti. Toda je kot žena bogatega moža ostala vedno moja priprosta in j>onižna mamica in bo vedno taka ostala. Moj oče |ki je delal in vedno delal ter je slednjič na sebi našel trgovske lastnosti, ki so ga slednjič dovrdlo do bogastva. Meni so dali stariši zelo dobro vzgojo, toda moj / 8 i(>m W zadovoljen, želel je. da se znam tudi popoK noma obnašati v visoki družbi. Hotel je, da imam boljše kot stariši m to je posebno želel moj oče, ki posebno občudu je vse, kar je nekaj višjega. Svojim starišem sem za to zelo hvaležna in jih imam rada. Za to vam moram povedati, gospodična Falkner. da se moram, če vas še tako želim za svojo družab nico, vam mireči, ako proti mojim starišem ne morete izkazovati najvišjega spoštovanja. Xe bi mogla prenesti, ako bi se posmehoval i njihovim družabnim pomanjkljivostim, kajti bridko bi občutila, ako bi to pri vas videla. Moji stariši so vredni spoštovanja, to mi morete verjeti. Daniela je mirno poslušala te besede, v katerih se je tresel lahek nemir, Ginjena ji ponudi roko in pravi: — Pred vsem je to, kar govorite o svojih starišili, vred JT spoštovanja. Verjemite mi, da popolnoma razumem in da ljudi ne sodim po tem, kako vpoštevajo družabne običaje. Poleg tega pa sem od svojega brata slišala že mnogo hvale o vaših stariših, da čutim do njih že največje spoštovanje. ' .77 Torej. vam ie va* brat povedal dobre stvari o mojih stariših.? — jo vpraša Kati in ji pri tem rdečica zalije obraz. 7" Da; vašega očeta je imenoval ženija v trgovskih zade- »i vašo gospo mater kot ženo, ki ima pogum, da tudi v najsijajnejših razmerah obvaruje svojo osebnost. Kaj pa je povedal o vas — tukaj tega ne maram omenjati. — toda vem že, da mi tudi v tem oziru ni povedal preveč. Kati nekaj časa molče gleda pred se. Nato pa se globoko oddahne ter pogleda Danielo. — Imate iste oči kot vaš brat, gospodična Falkner in prepričala sem se — od kar vas poznam — da ima poštene oči Veseli me, da je dobro govoril o mojih stariših. Vsi imamo j svoje majhne sjabosti in slabost mojega očeta je v tem, da hoče zrasti sam čez sebe in da za mene išče v življenju prostor, ki je selo visoko. Zato bi imel za višek svojega življenja, ako "bi me mogel poročiti s kakim odličnim možem, s kakim ple-1 jnenitašem. V tem oziru pa gredo najina pota narazen. Želim