Štev. 168.
- ¥elja po pošti: ==
celo leto naprej . K 26-— pol leta » . » i3-_ za četrt » » . » 6-50 za en meseo » . » 2 20 za Nemčijo oeloletno » 29 — za ostalo inozemstvo » 35-—
= V upravništvu: ==
Za oelo leto naprej . K 22-40 za pol leta » . » 1120 za četrt » » ? » 5-60 za en meseo » . » 1*90 Za poSil)an)e na dom 20 v, na mesec. — Posamezne štev. 10 v.
_ Uredništvo je v Kopitarjevih alioah štev. 6/III.
Rokopisi se ne vračajo; nofrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74.
V Ljubljani, v torek, fe n. julija 1989.
Političen list za slovenski narod.
leta MfMl
===== Insorati: =====
Enostolpua petltvrsta (72 mm):
za enlirat......po 15 v
za dvakrat.....* 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 » «
V reklamnih noticah stano enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenjn primeren popti3t.
===== Izhaja: =====
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. nri popoldne.
Upravništvo je v Kopitarjovih ulicah štev. 6. ym — Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. = Upravniškega telefona štev. 188.
P1"" Današnja številka obsega 4 strani.
lusk! glasovi o veie-bradskih shodita.
Pred petimi leti se je začelo med ka-toliškimi Slovani važno gibanje, ki ima namen posredovati med vzhodno in zahodno kulturo in pripravljati pot k spravi med vzhodno in zahodno Cerkvijo. Prvi ruski bogoslovski učenjaki so simpatično pozdravljali to gibanje, vmes so se seveda slišali tudi glasovi nestrpnosti in sumni-eenj. Celo gibanje strogo izključuje politiko, vendar je znano, da je imel cerkveni razkol usodepolne posledice na političnem polju in da bi torej tudi cerkvena sprava vplivala na politiko. Zato je umevno, da so se tudi politični krogi začeli po svoje zanimati za to gibanje. Prvi velehradski shod (leta 1907.) je bi! (kakor se je takoj zvedelo iz verodostojnih virov) pod strogo kontrolo avstrijskega zunanjega ministrstva, ki se je gotovo lahko prepričalo, da shod in celo gibanje nima političnih tendenc in nikakor ni nevarno.
Letos so se začeli za stvar zanimati tudi ruski politični krogi. Prof. Troickij, glavni sotrudnik »Cerkovnyh Vedomo-sti«, uradnega glasila ruske sinode, je v »Stranniku« (april Leta 1909., str. 496-520) napisal obširen članek, ki celo stvar slika kot najnevarnejšo in najbojevitejšo strujo »inkvizitorskega« avstroslavizma; celo zagrebški protisrbski proces je po njegovem mnenju v zvezi s tem gibanjem. Pri letošnjih slavnostih v Bolgariji so ruski govorniki navduševali za »pravoslavno« Ciril-Metodijsko idejo in svarili pred nevarno avstroslavistično Ciril-Metodijsko idejo, kakoršna se širi z Velehrada.
V	letošnjem razburjenju avstrijskih političnih krogov je avstrijska »Politische Korrespondenz« prinesla iz Peterburga dopis, v katerem se vse to gibanje slika kot nevarna panslavistična agitacija, podpirana od ruskih uradnih krogov. Ta dopis so ponatisnili razni časopisi: »Laiba-cher Zeitung« (14. julija), »Neue Freie Presse«, »Berliner Tagblatt«, »Frankfurter Zeitung«. »Neue Freie Presse« je bila toliko pametna, da je črtala nekoliko pre-netimnih sumničenj; da bi bil strogo bogo-slovsko-znanstveni latinski časopis »Sla-vorum lit. theol.« organ panslavistične agitacije, to je res že preneumno!
V	dobi tolikega razburjenja se moramo čuditi treznemu članku, ki ga je prinesel ruski cerkveni tednik »Cerkovnyj Vestnik (22. julija), ki ga izdajejo profesorji duhovne akademije (bogoslovske fakultete) v Peterburgu. Clabek opozarja na drugi velehradski shod in nadaljuje: »Kulturna vzajemnost med Slovani se v Rusiji podpira po raznih shodih in časopisih. Le v bogoslovsko-cerkvenem oziru se Slovani malo poznamo med seboj. Mi, zastopniki vzhodne Cerkve, smo imeli katoliške Slovane za nesamostojne posnetke mogočnejšega zahodnega originala, s katerim edino smo se seznanjali. Sedaj pa oocnokulturna vzajemnost zahteva zbli-zanja aj, vsaj medsebojnega poznavanja
nS; IJCl • n^jflob,ie segajoči in najvažnejši stroki. Od srca želimo uspeha novemu podjetni na tem polju - drugemu ve-lehradskemu shodu - v duhu sv. slovanskih apostolov, s katerih imenom je tesno zvezan velehradski shod. Nehote se nain zbuja zelja, da naj bi bil pred obličjem sv bratov slovanskih apostolov velehradski shod dostojen izraz zgodovinske resnice« Člankar se sicer na podlagi programa boji. da bode shod imel preveč katoliškega misijonarskega značaja v zmislu rim ske propagande. Vendar pravi: »Toda to so Ie naša domnevanja pred shodom Daj Bog, da bi bila na shodu sijajno ovržena'« Bolj objektivne sodbe od pravoslavnega cerkvenega lista ne smemo pričakovati Kakor jc videti, je članek napisal znani protoierej (prost) A. Maljcev, da tako
opraviči svojo udeležbo in se izogne sum-1 ničenju pravoslavnih fanatikov.
Dobro nam je znano, da se za vele-hradske shode o vzhodnem cerkvenem vprašanju živahno zanimajo odločilni cerkveni krogi v Rimu in na drugi strani v Peterburgu, zavedamo se, da smo pod kontrolo avstrijskih in sedaj tudi ruskih vladnih krogov; a vse to zanimanje nam je le v dokaz, da naše gibanje ni brezpomembno, ampak važno in vzvišeno nad vsa politična sumničenja. Želimo le še, da bi se tudi širji krogi katoliškega duhov-skega in svetnega razumništva zanimali za to gibanje, ki je velikega pomena za bodočnost krščanskih, posebno slovanskih narodov.
Štajerska S. K. S. Z. na Brezjah in na Bledu.
Včeraj in danes se mude na Kranjskem mili naši štajerski somišljeniki in soborilci. Izvojevaii so letos krasno zmago proti nasprotnikom krščanskih načel. Svojo zmago zdaj štajersko krščansko ljudstvo dostojno slavi in se zahvaljuje zanjo na Brezjah čudopolni Devici, prosi pa tudi nadaljnje zaščite vsemogočno Devico v bojih krščanskega ljudstva proti tistim temnim silam, ki hočejo izruvati našemu ljudstvu tisto svetinjo, k: jo nežno hrani, a tudi odločno brani proti vsem do mačini in ptujim nasprotnikom, ki bi jo tako radi vplenili našemu poštenemu ljudstvu v svoje mračne namene. »Marija, k Tebi«, je donelo včeraj in danes na Brezjah in v raju kranjske dežele, na Bledu.
Slovensko krščansko štajersko ljudstvo je vodila na Brezje štajerska S. K." S. Z. Med moderno slovensko krščansko izobraževalno organizacijo zavzema štajerska S. K. S. Z. zelo častno, če ne najčast-nejšega mesta. V svojem okrilju druži 104 društva. Ima tudi nastavljenega svojega lastnega tajnika, kar še osobito povzdiguje notranje njeno točno poslovanje in ie glede na to prehitela svoje posestrime »Zveze«, da, prehitela tudi ljubljansko osrednjo S. K. S. Z.
Kak ugled uživa in kako priljubljena je štajerska S. K. S. Z. med krščanskim štajerskim ljudstvom, kaže nam njen letošnji polet na Brezje in na Bled. Nihče ni pričakoval, da polete Štajerci v tako ogromnem številu na Kranjsko, da se poklonijo čudotvorni Mariji Devici in da obenem štajersko ljudstvo izpoznava kranjsko ljudstvo in krasne romantiške gorenjske pokrajine. Čestitati moramo štajerski S. K. S. Z., ker se ji je posrečilo, da je pohitelo toliko ljudstva z zelene Štajerske na Kranjsko.
Pripeljali so se Štajerci s tremi posebnimi vlaki. Na ceijskili dveii posebnih vlakih se je pripeljalo 2400, z brežiškim pa 827 Štajercev. Z zelenimi vejicami so si okrasili Štajerci vozove. V Ljubljani je pozdravil poletnike tajnik osrednje S. K. S. Z., Traven, ob izstopu iz vlaka na Oto-čah pa državni in deželni poslanec Pogačnik. Ljudstvo je nato odhitelo na Brezje, kjer se je ob pol 2. popoldne vršil slovesen vhod. Ob 3.^popoldne je propovedoval zdolski župnik Soba, ob 6. pa državni in deželni poslanec dr. Korošec, nakar je sledil blagoslov in srce pretresajoči izpre-vod z gorečimi svečami romarjev. Bil je to najkrasnejši prizor.
Danes je propovedoval ob 6. zjutraj izboriti organizator štajerske mladine šent-peterski župnik Fr. Gomilšek, ob 8. pa artiški župnik .1. Potovšek.
Pohitelo je danes tudi nad 1800 polet-nikov na Bled, ker so imeli kratko pro-poved in sv. mašo.
Popoldne so se pa odpeljali naši štajerski sorojaki s krasne Gorenjske nazaj v milo svojo domovino.
stranke.
_ »Neue Freie Presse« je v svoji včerajšnji številki priobčila iz peresa poljskega državnega poslanca Jana Stapinskega pod gorenjim naslovom nastopni članek, datiran iz Gradeža od 24. t. m. (kjer se Stapinski sedaj nahaja):
»Odkar je nastala sedanja vlada in večina poslanske zbornice, ki jo podpira, ni poljska ljudska stranka prikrivala svoje nezadovoljnosti. Na sejali poljskega kluba se je o vzrokih te nezadovoljnosti ponovno razpravljalo in pretežna večina kluba je pritrjala našim nazorom in stremljenjem. Različnosti mnenja so obstajale le giede časa in načina zaželjenih sprememb. Pooblaščen od kluba sem tudi na plenarni seji za časa zadnje proračunske debate izjavil, da je sedanja sestava vlade in parlamenta za klub nevzdržljiva. Isto sem ponovno rekel in utemeljeval toliko nasproti ministrskemu predsedniku kolikor tudi nasproti voditeljem nemških strank. Zagotovljenja od one strani, da pride na jesen do spremembe, pojasnjujejo, zakaj smo v tej neznosni vlogi vztrajali do konca zasedanja in zakaj smo tako toplo želeli zaključenje zasedanja-.
Sedanja sestava vlade ima odločne znake, ki so za slovanske narode skeleči. Na nemški strani sede na vladi prononsi-rani nacijonalisti. Temu nasproti nimajo poljski in češki ministri tega značaja. In pri tem je razmerje 9 : 4 naravnost izzivajoče, kajti to je poniževalno.
Gola zagotovljenja vlade, da je nepristranska, so odločno ovržena po njenih dejanjih. Nemški šolski nadzornik za Kranjsko, načelnik deželnega finančnega ravnateljstva v Pragi, odredbe Ruberja glede razpravnega jezika na najvišjem sodišču, izjave Bilinskega v proračunski komisiji glede telefoničnih jezikovnih odredb, agitacije Schreinerja in zgodovina bosanske banke, vse to dokazuje, da ta vlada ni zmožna, da vspešno ščiti najvaž-neje stvari države. Tek zadnje parlamentarne krize je večinoma odseval kakovosti te vlade.
Kar se pa tiče grupiranja strank v poslanski zbornici, je sedanje stanje ne-možno iz sledečih vzrokov: Ako se vse nemške stranke združijo in potisnejo ob stran nasprotstva, ki jih ločijo, ako se baron Morsey pridruži poslancu Wolfu, ako so poslanec Drexel čuti solidarnega s poslancem Stranskem, ako torej na nemški strani odločuje narodnost, tedaj mora priti tudi na slovanski strani do enakega združenja narodnih strank. Ako se nobena nemških strank noče odreči narodni solidarnosti, tedaj ni nam Poljakom dovoljeno, da slabimo potrebno slovansko proti-utežje.
Treba je porazdelitve na temelju trdno določenega programa gospodarskega in socialnega delovanja. Ako bi se to pokazalo nemožno, ako bi se vse nemške stranke vztrajno upirale, da se ugodi naj-pravionejim željam drugih narodnosti, potem ne strpe tega — ne glede na posledice — niti Poljaki niti drugi zastopniki Slovanov. Vsaj kar se tiče poljske ljudske strankfe, moram odločno izjaviti, da ne moreUio pod nobenim pogojem ostati v enem bloku z nemškimi strankami proti slovanskim strankam. Prepričan sem, da mnenje poljske družbe soglaša z našimi nazori in da bo ves poljski klub hodil po tej poti, ker mu sicer preti razpad. Program za jesen: 1. Sestava večine zbornice na podlagi točno določenega delavnega program; 2. primerna preosnova ministrstva. Ako se to ne zgodi, je pričakovati bankerota centralnega parlamenta in vsega centralizma.«
Na shodu agrarcev je poslanec Stanek govoril o obstrukciji in njenem pomenu. Navajamo njegovo izjavo, ker ona pobija vse sofizme, s katerimi Hribar iu Ploj izkušata preprečiti uspehe akcijskih strank. Stanek pravi, da ni istina. da bi se šlo češkim agrarcem samo za gospodarske pridobitve. Šlo se je za to, da se ugled in pomen »Slovanske .lednote« povzdigne, torej za politično stvar. Dano nam je bilo na možnost, da bi dosegli različne gospodarske koncesije za poljedelstvo, ako bi umaknili svoje nujne predloge, a teh vladnih ponudeb nismo sprejeli, ampak smo ostali neomajni na stališču, ki ga je »Slovanska Jednota« sprejela. K temu postopanju smo bili zavezani vsled načelnega klubovega sklepa in pa tudi po celem našem odiiošaju do vladnega zistema, ki ni imel za interese češkega ljudstva čisto nobenega razuma. Nemško nadvlado v Avstriji, reprezentovano po kabinetu Bienerthovem, je bilo treba poučiti, da se pomen češkega naroda ne sme vedno podcenjevati. Glede bodočnosti pravi Stanek, da je po zadnjih sklepih rusinskega kluba in po zadržanju Poljakov »Slovanska Jednota« zagotovljena.
Kar je tu govoril Stanek o Cehih, velja ravno tako in še bolj za Slovence. Zanimivo je to. da je vlada hotela s koncesijami obstrukcijoniste kupiti, a se niso dali. Hribar ie pač odpadel, a kakor smo že dokazali, je z obrtno šolo naredil slabo kupčijo, ki ni vredna, da se je mož politično tako kompromitiral.
Poljski lis ti o Slovencih.
»Gaze ta P o \v s z e c h n a «, glasilo poljske ljudske stranke iu njenega voditelja g. Stapinjskega, stoji odločno na strani »obstrukcijonistov« in brani njene voditelje pred neopravičenimi napadi in sumničenji. O dr. Kreku piše: — Kdor je slišal ali čital kadarkoli kak govor tega plemenitega slovenskega duhovnika, moral je dobiti vtis: to je človek, ki je veliko mislil, čutil in trpel. Človek, ki ne zna lagati in se posluževati zvijače. Izkušnje življenja so pretopile v njem izvir solza v prečiste kristale načel. In radi tega govori Kreka niso veriga obrabljenih besed, ampak studenec misli mlade in tvorne!
Prismuknjeni šmok pobija človeka take višine z dovtipom, da imenuje slovenski narodič »Kulturtrogerja« monarhije. Kakor, da bi maloštevilni narod ne mogel imeti v sebi veliko več civilizacijskih stremljenj, kakor pa veliki narod, iz-mtištran s paragrafi in s policijo.
Najbolj je pa razburila nemčuhe vest o navdušenju, s katerim se je sprejel na zborovanju telegram poslanca Stapinjskega.
Tega še ni bilo.
V »Poljskem kolu«, doslej tako neizmerno ceremonijainim, salonskim, spodobnim, so pričeli zveneti odmevi novih hrepenenj. Postalo je pozorišče nasprotnih si med seboj struj. Podpredsednik jc poslal na nek shod v neki Ljubljani pozdrave in je ž njimi izzval pojave najvišjega navdušenja.
Sever in jug države se družita nad glavami sovražnega nemškega plemena k skupni misli ... na odpor in napad.
Ali ni to za Dunaj vzroka dovoli, da se razburja in . . . boji ?
Odkriti načrt vladnih strank.
Veleugledno glasilo nemškega centra »Kolnische Volkszeitung« objavlja pod za- . glavjem: »Blok vseh slovanskih strank« obširen dopis z Dunaja, ki se peča med drugim tudi z našim ljubljanskim demonstracijskim shodom. Članek je brez vsake dvojbe inspiriran po dunajskih vodilnih krščanskosocialnih krogih, zato je važen, ker odkriva načrte teli krogov, ki stoje
danes v nam nasprotnem politiškem taboru. Članek zabeleži sklepa našega in tržaškega shoda ter Rybarevo izjavo, in žalostno konstatira, da je izjalovljeno upanje, da se radi »Savezovega« oupora zDli-ne jeseni obstrukcija S. L. S. Mtadočeške, realistiške in hrv.. j izjave smatra za platoniške. Clankar je resen politik, zato pa ne veruje izmišljotinam, da vodijo obštrukcijo osebni razlogi. Ono važnost, ki ji gre, prizna Stapinskijevi brzojavki in konstatira, da se gre za ustanovitev slovanskega bloka. Prizna, da se je po nem-ško-poljski-itaiijanski koaliciji oslabila slovanska pozic.ja. Svet naj zna, da so Slovani močni v Habsburški državi. Clankar se slovanskega bloka grozno boji. Priporoča, naj se dela na cenena pogajanja s posameznimi slovanskimi strankami, nego da se čaka na ustanovitev slovanskega bloka. — Mi smo zabeležili člankovo vsebino, da konštatiramo: 1. Po odločnem nastopu Slovanov je prisiljeno tudi inozemstvo, da se a) peča s Slovani in b) celo s Slovenci, ki jih je prej inozemstvo popolnoma preziralo in niti ni znaio, da smo sploh Slovenci na svetu. 2. Pokazati smo hoteli, po kakih slovanskim koristim izdajalskih potih hodijo tisti slovenski politiki. ki so jim malenkostne osebne ntrž-nje in ceneno prigovarjanje vladinovcev več, kakor pa slovanka skupnost, ki se jo vladinovci bolj boje negoli nebodisigatre-ba križa.
»Vaterland« se tudi tolaži, da se ne vresnič; veliki slovanski blok. Upa, da se Poljaki ne pridružijo ostalim Slovanom. Ob enem pa napoveduje, da se po cesarjevem rojstnem dnevu prično pogajanja za zopetno zasedanje češkega deželnega zbora.
Nedeljski shod in demonstracije v Ajdovščini.
(Izvirno poročilo »Slovencu« iz Ajdovščine.)
Včeraj 26. t. m. je minulo osem tednov, kar so pričeli stavkati delavci ajdovske pred! niče. Ves čas so se mirno obnašali in niso odgovarjali na nesramna izzivanja od strani uradništva in ravnateljstva. Vedno so držali in še drž.jo krepko skupa1, uživajo simpatije vseh 'poštenih Slovencev, ki ji'h podpirajo, kjer ie morejo . Da se pa pojasni položaj zadnjih dni, zato je stavkajoči odbor skl.cal minulo nedeljo dobro obiskan
shod.
Med udeleženci smo opazili mnogo tržaških delavcev. Poročal je prvi dr. Mandič, za njim Jaklič. Po teh govorih sta govorila še dva tržaška delavca. Takoj po shodu so se vsuli zborovalci med pevarijem »Hej S.ovani« v tovarno, kjer so priredili velikanske
demonstracije.
'Najprej so šli delavci in delavke k Amannovemu stanovanju. Med potjo je par otrok, ki so spremljali stavkujoče, razbilo par oken cd sklad.šča za štrene. Ne daleč zatem so srečali Amanna in sina, ki sta ,pa kmalu pokazala razsr-jenim delavcem svoje junaške pete. Oddala sta tudi več strelov, ki so pa le slabo zadeli. Bil je samo eden lahko ranjen. To je delavstvo le razkačilo in pričeli so metati v Aman-novo stanovan e kamenje. Ko. so tam vse pobili, so se podali mirno domov. Toda ,med potjo srečajo skrajno osovražljenega Ganza, ki je izzivajoče hodil okoli tovarne z dvema gospodoma. Delavstvo se -je takoj udrlo za njim. Toda, ta se je hitro skril v tovarno, nakar so pričeli razbijati novo poslopje tovarne. Razbiii so vse šipe, raztrgali zagrinjala in nekateri šli skozi okno v tovarno, kjer so polomili nekaj strojev. Raz'bili so tudi hišo poleg tovarne, kjer je imela požarna bramba svojo ,shrambo. Razbijali so čelade, bobnali po ikotlih, ki so i'h dobili, priredili so celo godbo s skledicami, kot jih imajo vojaki za menažo. Nekateri so vdrli v prvo nadstropje, kjer so zmetali stole in mize skozi okno. Tudi cevi od dimnikov niso pustili. Razbili in raztrgali so vse, 'kar jim >je prišlo pod roko. Vse so opravili tekom tri-.četrt ure, dokier ni'so napravili orožniki mir.
Sedaj je vse mirno. Nekateri imajo porezane roke za spomin, kedaj so bili oni gospodarji tovarne.
Dodatno se nam poroča: Streljal je tudi Amannov sin. Pri tem je bil lahko ranjen Alojzij Repič. Ranjen je tudi Furlan Anton. Tudi pri pobijanju je bilo ranjenih več oseb. Škode je nad 1000 K.
IZPREMEMBA SRBSKE DINASTIJE NEIZOGIBNA.
»Berliner Zeitung am Mittag« poroča: Princ Jurij ima v rokah Pašičcvo pismo prejšnjemu ministru Genčiču. ki naglasa, da staroradikalci soglasno sodijo, da je neobhodno potrebno, da se izpre-meni srbska dinastija. Volitev kakega an-
gleškega princa za srbskega kralja bi bila najugodnejša. Kralju Petru naj bi se za odpravnino izplačalo 5.0U0.00U dinarjev.
REORGANIZACIJA GRŠKE ARMADE.
Grški kralj je odobril reformo novega vojnega ministra, po kateri odstopijo kraljev, princi kot poveljniki iz armade in za-dobe vojaška častna mesta. Generalissi-rnus postane inozemski častnik, ki reorganizira grško armado, trije drugi inozemski častniki pa prevzamejo inšpekcijsko službo.
ŠPANSKA PROTI MAROKU.
O zadnji bitki pri Melilii dohajajo podrobna poročila. Podpolkovnik Marin se je zgrudil zadet od dveh krogelj, Špancem prijazni Maročani so iskali in našli zaščito s svojimi ženami in otroci v španskem taborišču. Špance je aiapadlo 16.000 Kabi-lov. Bili so drzno hrabri. Osvojili so en španski top, ki so si ga Španci zopet osvojili. — Španski ministrski svet je sklenil, da odpošlje v Maroko armado 30.000 mož. Poveljeval ji bo najbrže infant Ferdinand. — Maroško poslaništvo je zapustilo Madrid. — V Barceloni se je zaradi vojske proglasila splošna stavka. Proglasili so obsedno stanje. V Labadellu so pa celo stavkujoči delavci prerezali brzojavne žice in tako povzročili, da se ni odpeljal neki vojaški viak.
TOLSTOJ PRED SODIŠČEM.
V Peterburgu se vrši te dni sodna razprava proti Tolstoju zaradi njegovega dela: »Kraljestvo božje je v vas.« Tolstoja bosta zagovarjala dva slavna pcierburška zagovornika.
Dnevne novice.
+ »Narodna zveza«. Dr. Šusteršič še .vedno ni dobil nikakega obvestila o izstopu »Saiveza južnih Slavena« iz »Na-,rodne zveze«. Zdi se nam, da je razbitje .»Narodne zveze« le pobožna Plojeva želja, rda se mu je pa načrt izjalovil v veliko nezadovoljnost barona Bienertha. Moške in resne 'besede dr. Rybara na tržaškem shodu priča o, da bi tako herostratsko početje .ne obrodilo tistega sadu, ki ga pričakujejo Ploj, Bienerth in Schreiner.
+ Bielohlavvek' nad dr. Krekom. Znano je še našim bralcem, kako je dr. Krek v državni zbornici odgovoril Bielohlavv-ku na njegov napad. To pa še sedaj mori tega glasnega veljaka krščansko socialne stranke. V svojem listu »Volkspresse« je na uvodnem mestu v članku, tiskanem z debelimi črkami in med noticami počastil dr. Kreka s tako izbranimi besedami, da dvomimo, da bi bil kedaj na Jude ali na svoje sedanje zaveznike Wo'lfovce tako nastopil. Grozi tudi, če bo dr. Krek govoril pri katoliškem shodu na Dunaju. — Mi sodimo, da je ob takih razmerah res nemogoče, da bi šel dr. Krek ali kdo drugi naših mož iskat takih Bielohla\vkov k dunajskemu katoliškemu shodu.
+ Plojev klub. Cemu mu je klub? gaj so vendar gospodje združeni v »Sa-vezu južnih Slavena«! Zdi se nam, da se je »Savez« medtem razsul, ker mnogi »Sa-vezovi« člani ne odobravajo Plojeve vladne politike. Zato je tudi Ploj zopet udaril na opozicionalno struno, a nihče mu .več ne veruje. Upoštevati morajo tudi vsi jugoslovanski poslanci, da ljudstvo, Slovenci kakor tudi Hrvati v ogromni veČin: simpatizuje z odločno politiko »Slovenskega kluba« im ne more razumeti, zakaj da so v besedah tako radikalni poslanci ,»Saveza južnih Slavena« stali ob strani — in pali še celo slovenskim bo evnikom v .hrbet.
+ Slovenski liberalci zopet narodni.
»Narod« se jc postavil zdaj v vzvišeno narodno pozo, v tako, ki še za v zelnik ni. Seveda je pa združena »Narodova« najnovejša gledališka poza s splošnim sumniče-njem na našo stranko. Nakopičil je ponedeljkov »Narod« zopet celo kopico neštetokrat ovrženih liberalnih laži. Zopet pogreva staro izmišljotino, češ, da so prodali »klerikalci« po uvedbi splošne in enake volivne pravice korošike Slovence. »Narod« naj rajši pove, da so izročili Korošci svoje zahteve Ploju, za katerega se zadnje čase »Narod« tako poteguje, ki pa za koroške Slovence Še ust ni odprl. Naša stranka je narodna. Njeno delo in njena zgodovina to dokazujeta. Kdo se bori na najskrajnejših naših postojankah za na-todni obstoj? Ne-li naši ljudje? Žalostni narodnjaki so tisti liberalci, ki upijejo, kako da so narodni, na drugi strani so se pa vezali leta in leta z Nemci proti, svojim slovenskim rojakom. A kaj se bomo prerekali o narodnosti s tisto kranjsko liberalno stranko, ki jo je celo »Narodni Dnevnik«, najhujši naš načelni nasprotnik, uničevalno obsodil zaradi njene politiške konfuznosti in breznačelnosti.
+ Dve obstrukfciji sta bili v državnem zboru. »Narod« tako piše. In kar »Narod« piše, je vse res, ker le resnico piše glasilo »konfuzne« in »breznačelne«
kranjske liberalne stranke. Resno tako ne moremo več vzeti, kar »Narod« čeblja. Saj ni niti med liberalci na giasu, da je li-beralm časnikarski starček resen list. Zato pa tudi konfuzno izvaja, da sta bili v drž. zboru dve obstrukciji, ena proti italijanski pravni fakulteti, druga pa obstrukcija klerikalcev. O obstrukciji proti laški fakulteti modruje »konfuzno« glasilo kranjskih liberalcev, da so bili tudi liberalci za njo. Mi vzamemo to izjavo na znanje. Vprašamo pa le, zakaj se ni udeležil te po »Narodu« »ta prave« obstrukcije tudi sedanji Generalissimus kranjskih liberalcev hof-rat dr. Ploj, ki je govoril le četrt ure mesto da bi bil imel obštrukcijski govor, kakor je to po »Narodu« soglasno sklenila »Narodna zveza«.
+ »Narod« napada Rybara. »Narod« napada Rybara, češ, da je sam kriv, ker ne zna, da so izstopili tisti jugoslovanski poslanci iz »Narodne zveze«, ki »ne stoje pod Šusteršičevo komando« v seji večine vseh jugoslovanskih poslancev, dasi ie bil brzojavno povabljen na sejo.« Ni lepo, da očita »Narod« Rybaru, ker ni prišel k tisti razdiralni seji. »Narod« naj rajši prime Hribarja, zakaj je zamujal najvažnejše državnozborske seje, tako da smo ga celo mi morali spomniti na njegovo dolžnost.
+ O praškem vseučilišču in o žalostnih razmerah, ki vladajo tam pod vplivom Masarykovih idej je napisala zadn a »Zora« jako upoštevanja vredne besede. — »Cech« je sedaj v češkem prevodu ponatisnil članek Andreja Vebleta in opozarja češke kroge nanj.
+ Prvi Orel na Koroškem je bil ustanovljen včera:, 26. t. m. v Št. Jakobu v Rožu. Na ustanovnem občnem zboru je predaval zastopnik Z. T. ()., brat J. Pod-lesnik. Da bi se mu kmalu pridružilo več bratov po zeleni Koroški! Na zdar!
+ Enketa gfede ponavljavnih šol, ki je bila prvotno določena na 29. t. m., se bo vršila pozneje enkrat, kar se bo pravočasno naznanilo. Toliko v vednost vsem gospodom, ki so bili povabljeni od referenta deželnega odbora.
+ Pogreb č. g. župnika Stankota Pe-harca. Iz Novega mesta smo danes prejeli brzojavko: Kondukt g. župnika Pe-harca bo jutri tukaj ob 4. uri popoldne. Truplo bodo prepeljali v Tržič. Pogreb v Tržiču bo v četrtek ob pol 11. uri dopoldne.
+ Na shodu slovenskih staršev pri Sv. Jakabu v Trstu je vladalo zoper vladne organe, ki na nečuven način zavlačujejo slovensko šolsko vprašanje v Trstu, takšno ogorčenje, da se je bilo bati eksplozije v najhujših oblikah.
+ Vžigalice 'namerava v svojo korist založiti tudi »Narodna delavska organizacija« v Trstu.
+ »Edinost«, »Edinost«! Na dr. Šu-steršičev poziv na sbodu v »Unionu« k »Edinosti« je odgovoril »Slov. Dorn« v uvodniku, v katerem izjavljajo med običajnimi liberalnimi očitanji in osebnimi napa'd'i na načelnika naše stranke, da se »na takšne limanice vsedajo samo kalini«. Vzamemo hladnokrvno na znanje odgovor »Slovenskega Doma«. Sicer itak znamo, da naSim liberalcem ni 'bilo nikdar •nič na slogi Slovencev, ki jim >je dobra le kot puhlica na koncu jezika. Dobro je pa le, da je »Slovenski Dom« to tako odkrito povedal, bo vsaj slovenska in slovanska javnost znala, da so groboikopi jugoslovanske edinosti in sloge slovenski liberalci. S.ovensko ljudstvo bo zato že obračunalo z liberalci, kakor zaslužijo tisti, ki so }i>m več male osebne, kakor pa slovenske in slovanske koristi.
+ Kdo ima na vesti dva mrtveca in nebroj drugih žrtev? V liberalcem neprijetno sršenovo gnjezdo je zopet dregnil »Slovenski Dom«, ki piše med drugim: »da še vedno je v deželi tisti, ki je zakrivil vso nesrečo v septemberskih dne'h, ki ima na vesti dva mrtveca in nebroj drug.'h žrtev«. Načelnik kranjske liberalne stranke za te besede »Slovenskemu Domu« ne bo 'hvaležen. Saj zna ves svet, da je ravno Hrfbar zahteval, naj vlada z vojaki za-straži kazino. Ubogi Hribar! Zdaj ga še »Slovenski Dom« zato napada, aasi ga ne imenuje. Smili se nam revež, ki ga bomo mor^li, kakor vse kaže, še vzeti v zaščito proti napadom »Slovenskega Doma«.
+ »Marš nazaj na Gorenjsko skozi podbrdski predor!« upije v »Soči« goriški Andrej Ga'bršče;k na našega vzorno delavnega poslanca č. g. župnika Pibra. Ti presneti Gabršček, kako je podjarmil Goriško, da ima tako absolutno komando že nad podbrdskim predorom. Upravičeno pa vendar še dvomimo, da bi Drejc imel zapovedovati, kdo sme ali ne sme skozi podbrdski predor v lepo goriško deželo, zato menimo, da bi bilo prav, ako 'bi sedaj pred deželnozborskimi volitvami na Goriške m poslanci S. JL. S. v e čk r a t poleteli na G o r i -Ško in tako našim somišljenikom na Goriškem pomagali dokazati kričavemu Andreju, da nima nič govoriti na Goriškem.
+ Za župnika nove župnije Gora je
prezentiran ondotni župni administrator g. Lorenc L a h.
+ »Glas Puka« se imenuje hrvaški krščansko-socialni tednik, ki je pričel izhajati v Zagrebu namesto »Glas Naroda«.
—	Požar. Iz Št. Lovrenca. 26. juliia: Ko so šli danes skoro vsi ljudje na semenj sv. Jakoba na Veliko Loko, je nastal v Spodnjih Praprečah zraven postaje ogenj v Špančevem kozolcu. Otroci so se igrali iu zažgali. Poldne je odbila ura, ko začne biti plat zvona. Ljudje so bili v groznem strahu. Vsa vas je blizo skupaj, strehe s slamo krite, mož skoro nič doma. Hitro so pritisnili iz bližnjih vasi, ženske so orite-kle s škafi, maia občinska brizgalna je prav dobro delala, nevstrašeni možje so škaf za škafom vlivali na gorišče. Posrečilo se je ogenj omejiti. Kozolec je pogorel popolnoma. V njem pet štaritov žita, vsi vozovi in vse gospodarsko orodje. Zavarovan je bil Ignacij Grmovšek za 200 kron, škode ima nad 1200 K. Mož, ki si je posestvo kupil in v zadnjem času z velikim trudom nekoliko dolg poplačal, je mali posestnik s sedmimi malimi otročiči. Žito in seno, vse mu je zgorelo. Prosi usmiljena srca pomoči. Milodari nai se pošiljajo župnemu uradu v Št. Lorencu.
+ Višenjski potok, ki je izginil v Mia-čevem v podzemsko iamo, in ki so ga na-pelali v stransko strugo, da morejo spodnji mlini mleti, se bo rešil za mlinarje in poljedelce. Po navodilih deželnega stavbenega svetnika Sbrizaja se jama zabe-tonira, a tako, da bo iz betonske struge .segala navpik betonska cev, skozi katero se bo dalo dognati, ali pri povodnjih udari voda iz podzemske jame navzgor. Delo bo v par dneh končano. Treba pa bo misliti na to, da se ves potok od Višnje gore regulira, kar je v ozki zvezi z zboljšanjem travnikov. Deželni odbornik dr. Lampe se je ob tej priliki domenil z nekaterimi domačini, da bi se začelo s poskušnjami za izboljšanje travnikov. Svet je jako ugoden in se bo dalo mnogo doseči. Voda pa, ki se v zgornjem delu brez koristi izgubi, bo po regulaciji prišla v korist spodnjim posestnikom, zlasti mlinom in žagam.
—	Imenovan je c. kr. sanitetni asistent g. dr. Emil Mayr v Logatcu za c. kr. sanitetnega koncipista.
—	Grad Miramar bo za občinstvo od 2. avg. zaprt, ker pride tja nadvojvodinja Marija Jožefa, park pa bo še odprt do na-daljnih odredb.
—	Ustreljen stotnik. V Ratečah na Gorenjskem še vrše strelne vaje 9. bataljona poljskih lovcev. Stotnik Edvard Berger se je upal predaleč iz zavetišča ter je bil ustreljen v vrat. Stotnik se je takoj mrtev zgrudil. Berger bi bil v par mesecih postal major.
—	Smodnik in cigareta. V soboto je kupil Anton Korošec iz Tomišlja pol kilograma smodnika, dejal ga v žep, kadil cigareto, jo vtaknil v žep. Smodnik se je vnel. Korošec je tako nevarno ranjen, da bo težko kaj ž njim.
—	Zopet nesreča s puško. V Strugah pri Ribnici je Anton Bradač po nesreči nevarno ranil s strelom Jožefa Križmana, ki bo težko okreval.
—	Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Št. Vidu pri Vipavi je praznovalo v nedeljo. 25. t. m. svojo desetletnico društvenega obstanka z društveno sveto mašo in popoldanskim zborovanjem.
—	Slovenca v Carigradu. Somišljenika, ki potujeta po Turškem nam pišeta iz Carigrada: Prišedši v pondeljek (19. t. m.) v Carigrad, sva videla na petih krajih po 4—5 vešal, kar na velikih trgih; zjutraj obešajo Staroturke ter jih puste na veša-lih kake dve uri. Idočega mimo »gavg« me je nekaj davilo, in stopil sem hitreje. Imajo jih še kakih 40 zaprtih, ki jih bodo še obesili. — Danes, 23. julija, obletnica ustave, so Otomani kar pijani ustave; slavnostni sprevodi, godbe po mestu; tujci jim čestitajo, kar jih zelo veseli. V mesto so dospele deputacije Bolgarov, Be-duinov, Cerkesov itd., itd.
—	V Ameriki utonil. Iz Taylor Wash. poročajo, da je ondi Alojzij Gaie iz Šent Jurja pri Grosupljem pri kopanju utonil v jezeru.
—	Kranjski vodovod je dovršen. Prva voda po vodovodu je te dni pritekla v Kranj.
—	Umrl je v Tacnu pod Šmarno goro hišni posestnik in sodarski mojster gosp. Janez Medved.
—	Bik ga je poškodoval. Posestnik ■France Vovk iz Ostrožnega Brda je gnal tri 'bike napajat, in sicer proste, ne da bi jih 'bil imel kakor je to običajno, za nosno ,rinko prevezane. V odda H u kak h 30 korakov zagleda starejšti, tri leta stari bik enega vola in 70 let starega pastirja Antona Šuša iz Suhorja. Bik se zaleti naj-prvo v vola, potem pa še v pastirja, kateremu je polomil nekaj kosti in ga sploh tako poškodoval, da je le malo upanja, da bi starec okreval.
—	Umrl je v Trstu dekan mons!gnor Karol Fabris.
k Poslanec VValcher župnik. Državni poslanec koroški W a 1 c h e r 'bo imenovan za župnika v Št. Vidu na Glini.
—	Sleparski igralci ali svarilo lahko. ,vernim. Jožef Jugovic, hišnik in delavca France Nadižar in Lenard Božič, vsi trije j z Trsta, so obče znani kot sleparski igralci. Dne 10. majn.ka je bil v Kranju semenj. Vsi trije so po prejšnjem dogovoru stopili na Opčinah na vlak in se pripeljali v Kranj, ne da bi imeli tam kako opravilo. Ta dan je Valentin Ferlan na sejmu prodal nekaj živine. Kupec Jakob Verhovnik mu je izplačeval kupnino v kolodvorski restavraciji v Kranju. Tu so bili navzoči tudi prej navedeni trije sleparji ter so opazovali Ferlana, 'ki je bil nekoliko vinjen. Kot priprostemu kmetiču, jeli so mu prigovarjati, naj ž njimi igra, kajti osumljenci so že prej navidezno sami med ,seboj igrali igro »kelne«. Ta igra se igra na ta način, da položi igralec, ki ima blagajno, malo, kot šibro veliko krogljlco na jnizo in jo pokrije z malim livnikom, poleg tega ima še dva enaka livni'ka. Igralec prestavlja 'hitro dotične livnike in tisti, Jcateri stavi, mora uganiti pod katerim livnikom se krogljica nahaja. Sprva je b lo to lahko uganiti; ker je Borčič, ki je držal ✓banko, tako prestavljal livnike, da je še Ferlan stavil 5 K in uganil, kje tiči krog-Jjica. Nato so pa obdolženci zahtevali, naj Stavi po 100 K. Res se je dal kmetič zapeljati ter je trikrat stavil po 100 K, a vse-Jei izgubil, kajti Borčič je znal tako sprttno prestavljati livnfke, da je bil Ferlan vsakokrat žrtev optične prevare ter vsakokrat na napačni livnik pokazal. Sleparji go si nato denar med seboj razdelili. Nadižar je svoj delež, stotak, skril pod neki kamen, da ne bi ga dobili pri njem. Borčič ie bil obsojen na šest, Jugovic na pet in Nadižar na dva meseca težke ječe in vsi trije še v primerno denarno kazen.
—	Umrl je v Petrovskem pri Krapini bogoslovec II. letnica Večeslav Za'jec.
—	V tujini ubit. V Diamondvilie, Wyo., je v rudniku ubilo Slovenca Franceta Peruška, doma iz vasi Kumni vrh pri Šmarjeti na Dolenjskem.
—	Umrla je v Dolenjem Logatcu gdč. Ana So r e v 67. letu svoje dobe.
—	Hrvaške trgovske zbornice prirede v mesecu septembru i(zlet svojih članov v Bosno.
—	V Krki je utonil topničar Konrad Rojko.
—	Amerikansko. Ako se kdo v Ameriki z žensko skrega, priobči v listih njeno sliko in svarilo »rojakom«. Tako v »Glasu •Naroda« objavlja Martin Colarich iz Cle-velanda sliko svoie pobegle žene Marije Co.arich roj. Vidrich, doma iz Dračje vasi na Dolenjskem. Pod sliko, ki predstavlja ženo v poročni obleki, -je mož dal tiskati: »Ce kdo to žensko spozna, prosim ga, da jni naznani njen naslov, ne zato, 'da bi jo hotel nazaj imeti, temveč zato, da bi se ji mogel izogniti.
—	Burni prizori v zagrebški veleiz-dajniški razpravi. Na razpravi v soboto je prišlo radi znane afeire Nastiča radi neke menice do burnih, viharnih prizorov. Nastič je izpovedal pod prisego, da neki dolg 500 dinarjev ni njegov dolg. Branitelj dr. Popovič pa je nato glasno prečital
neko pismo Nastičevo, v katerem priznava, da je to njegov dolg. To je povzročilo veliko senzacijo. — Državni pravnik in predsednik sta bila skrajno razburjena in nista hotela, da se govori o tem. Branitelj dr. Popovič: »Nastič je torej pod prisego lagal. (Velikanski hrup v dvorani.) Občinstvo je vzklikalo: »Tako je! Lagal je. Preganjajte ga radi krive prisege!«
—	Ugrabitev mladoletne deklice. Iz Trsta poročajo: Dne 14. minolega marca je vpokojeni redar Jakob Požar dal nalog svoji hčerki Ivanki, rojeni leta 1892., stanujoči v ulici Campanile št. 11, naj spremi v samostan na Voloskem desetletno sestrico Lucijo. V to svrho jej je oče poleg denarja, potrebnega za pot, izročil tudi 24 Kron, ki jih je imela izročiti samostanu. Cez par dni je oče izvedel, da ie bila Lucija izročena v samostan na Voloskem; lcere Ivanke pa ni bilo več nazaj v Trst. Ubogi oce je prestrašen poskusil vsa sredstva, da bi izvedel, kje se nahaja Ivanka. Ali vse poizvedbe so bile zaman. Sele pred par dnevi je neki Denipote, stanujoč v ulici Chiozza št. 15, povedal Požariu, da ie negovo hčer bržkone odvedel neki Gvido Rutter, privatni uradnik, star 30 let, ože-njen in z deco, poprej stanujoč v ulici Ca-vana št. 18. Pobegnila da sta v Benetke. I ožar je to naznanil policiji in se je sam podal v Benetke, kjer je s pomočjo tamoš-nje kvesture našel svojo hčer in jo prive-del nazaj v Trst. Deklica je povedala očetu, da čim je izdala ves denar in zastavila vse dragocenosti, je Rutter, ki se je dajal preživljati od nje, izginil. Predvčerajšnjim pa so ga iztaknili v Trstu, ga aretirali in izročili sodišču.
Štajerske novice.
'š Grozno je toča klestila v soboto ob 5. uri pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah in na Polenšaku. Posebno je pobila kraje: Dragovič, bolje Juršince, Vinšak in naprej čez ves Polenšak. Strahovito je lomila šipe, strehe, drevje, debela kakor oreh in še 'bolje. Na 'drevesih ni lista, da je škoda velika v vinograd/h, v sadonos-nikih itd. je razumno. Potniki pravijo, d a je pri Ormožu moral vlak ustaviti, tako huda u r a -j e b i 1 a. Tudi okolu Ormoža je toča pobila. Odbijala je z dreves celo pest debele veje. Opustošenje je toliko, da bo prebivalstvo na posledicah trpelo več let. Od Ormoža in Sv. Miklavža do Središča in Drave je vse uničeno. Od koruze štrlijo kvišku le gole bilke, nekatere vfsoke samo še en deci-meter; uničena je pšenica, kar še ni bilo požete, oves in detel a je zabita popolnoma v zemljo; tu in tam je celo odnesla zemljo s krompirja, da moli gol iz zemlje. Sadno drevje je skoraj golo; pod njim leži skleščeno listje z letošnjimi in lanskimi mladikami, sadje je skoraj vse pobito; nad en dober decimeter ga je z listjem ped drevesi. Enako je trpelo tudi gozdno drevje. — Mariborska »Straža« pr.občuje o tej strašni katastrofi naslednje poročilo: Lepo so kazali vinogradi po Sio-venski'h goricah in Halozah. Vinogradniki so se že veselili obilne trgatve, a v malo trenutkih jim je naravna sila izpremenila veselje v silno žalost. V soboto popoldne se je po dveh zelo vročih dnevih naenkrat zoblačilo, pričeio je bliskati in grometi in usula se je ploha in — debela toča, ki je razpršila vse nade poljedelcev m vinogradnikov. Toča je pobila v smeri od Zerkovc pri Sv. Petru niže Maribora čez Jerčovo, Metavo, Jablance, Sv. Rupert, Sv. Lenart, Sv. Trojico, ormožki, svetinj-ski in ljutomerski okraj in, kakor čujemo, tudi Halozam ni prizanesla. Toča kakor pesti desetletnega otroka j e p o t r 1 a v s e p r i d e 1 k e , ki so ostali na njivi. Kmetje obupavaio; ne vedo, kako bodo prehranili sebe in živino. Koruza, oves in del pšenice je uničeno, da ubogi kmet ne more dobiti niti enega zrna. Različne živali, kakor zajce, perutnino i. dr. je pobila toča po polju. H i š e , k i so z opeko krite, so vse razkrite, ker vsa opeka je potrta popadala na tla. Sadja ni ostalo niti enega na drevesu. Gorica je za par let uničena; grozdje plava po potoki h. Ta toča se je usipala brez vsakega dežja. Kaj takega tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. — Tudi po Gorenjem štajerskem je toča v par minutah vse pobila Vse je golo. Tudi okna so razbit a. Na stotine rodbin obupuje. — Danes smo dobili še naisledne poročilo: Osebni vlak, ki prihaja iz Budimpešte, je toča dobila pri postaji Ormož. Toča je pobila na vlaku vsa okna. Potniki so se skrivali pod 'klopmi, da jih ni ranilo steklo. Škode je več milijonov. Abiturient Kolenc, ki se je takrat vozil na kolesu, je bil s tako silo zadet od toče, da je nezavesten ipadel s kolesa in se močno ranil. Mesto Ormož je 'ka!kor opustošeno. Vsa opeka na strehah je razbita,drevesa so gola, vse je uničeno. Človeku se zdi, kakor bi tu divjal amerikanski tornado.
š Umrl je v Gradcu g. Fran H r a -š o v e c , sodnik v pokoju, oče gosp. dr. Juro Hrašovca, sodnika v pokoju.
š Veselico priredi »Bralno društvo v Št. Jurju ob Taboru s sodelovanjem Orla v nedeljo, dne 1. avgusta 1909 v sušilnici g. Fr. Krašovca. Na. sporedu ste igri »Pri gospodi« in »Občinski tepček«, petje, telovadba, potem prosta zabava v Krašov-čevi gostilni. Začetek ob 3. uri popoldan. Vstopnina: sedeži I. vrste a 1 K; II. vrste 70 vin., stojišča 40 vin.
š Umrl je v Slivnici pri Celju trgovec A. Eichberger. Pokojnik je bil hud Nemec. — Umrl je v Gradcu posestnik g. Andraž Bedjanič iz Obriža pri Središču.
š Zaroči! se je g. Josip Sever, davčni asistent v Mariboru z gdč. Ano Urbane iz Ptuja.
š Pokopali-so te dni na Vranskem, veleposestnika Jakoba Mešiča.
Ljubljanske novice.
ij Popravila v šolah med počitnicami.
Priporočali smo pred kratkim, da se naj sedaj, ko je vreme ugodno, vrše popravila po šoiah, posebno naj bodo okna noč iu dan odprta, da se poslopje ob tako solnč-nih dnevih prezrači. Toda videti ni, da bi si nierodajni krogi to kaj vzeli k srcu. — Šolska poslopja so zabita, kakor ječe, o kakih popravilih, o kakem snaženju ni ne duha ne sluha. Ganite se vendar šolske oblasti, ker je naravnost škandal, kako imalo se stori za higijeno šolskih prostorov.
Ij Zgradbo obrtne šole bo nadzorovala država po svojem v šolskih stavbah
izkušenem tehniku. Od magistrata je pa določen J. Duffe, ki pa glede teh stavb nima nobene skušnje, a bo vlekel za to »delo« mesečno — 200 kron. G. župan, ali se vam ne smilijo kronce ? !
lj Poškodbe v tivostfem gozdu so zdaj, zlasti v nočnem času, na dnevnem redu. Ondi in po drevoredih se klati raznovrstna svojat, ki poškoduje drevje in klopi. Brez nočnih orožniških in policijskih patrulj ne bo miru in reda! To morajo oblasti odrediti, dokler je še čas!
lj Poročil se je včeraj v cerkvi sv. Jakoba gosp. dr. Adam Ban iz Celja z gdč. Minko J a r č e v o. Poročil ju je č. g. kaplan Ašič. — Poročil se je v Ljub-Jjani g. Ludovik E g y z gdč. Barbaro S e -J i š k a r , hčerko strojevodje državne železnice.
lj Odde:ekf Rusov si je danes dopoldne ogledal deželni muzej.
lj Umrli so: Ivan Cebular, mizar, Hranflnična cesta 6; Marija Lapajne, Tr-,žaška cesta 28, soproga poduradnika; Ev-gen Zalar, Gradišče št. 11, pečar.
lj Umrla je v Como na Laškem gospa Karla Ferrari roj. L u c k m a n n.
Ij Pogrešajo vrtnarskega pomočnika Ignacija Oražma, rodom z Dolenjskega, pristojnega v Mengeš.
lj Pes popadel je v nedeljo popoldne v neki gostilni v Šiški 91etnega Jožefa Zat-lerja ter ga na levi nogi poškodoval. Pes je bil brez nagobčnika .
Ij Konja sta se splašiia v soboto na Dolenjski cesti nekmu posestniku, ker sta se bila ustrašila elktričnega voza in zdir-: jala naravnost preko hidranta, pri kate-j rem so delavci baš škropili cesto. Pri ba-i kreni cevi sta konja napravila mestni občini 70 K škode.
lj Sirovina. Ko je v soboto popoldne na Krakovskem nasipu na vozu spečega 39-letnega Franceta Mohorčiča stražnik zbudil in ga hotel legitimovati, ga je ta začel tako zmerjati, da mu je varnostni organ moral napovedati aretacijo, kateri se je vprl z vso silo in ga je bilo mogoče vkleniti in odvesti šele s pomočjo drugega stražnika. Med aretacijo je Mohorčič, ki je bil nekoli'ko pijan, bil okoli sebe z nogami in je enega stražnika na levem palcu znatno ugriznil. Ker ima doma bolne otroke, so ga spustili na prosto.
ČEŠKI IZLET V POLJSKE ZEMLJE.
Pod vodstvom praškega župana dr. Groša odpotuje te dni večja skupina Cehov ,v bratske poljsfke zemlje. Izletniki pojdejo najprej v Krakov, potem na razstavo v Censtochovu, a potem v rusko Poljsko do Varšave. Poljaki se pripravljajo, da sprejmejo češke brate najprisrčneje, in zlasti, da se oddolže Pražanom ki vsikdar sprejemajo Poljake kakor najbližje svoje brate.
Razne stvari.
Žabji dež. Iz Utica, N. Y. v Ameriki poročajo, da je nedavno v Gouvernerju divjala nevihta, pri kateri je vel jak veter. :Med jakim dežjem je pa padlo na zemljo tudi na tisoče malih žabic, katere so končno pokrile trotoarje v taki množini, da je bilo zelo težavno hoditi po ulicah. Žabice so bile izredno majhne, toda popolnoma razvite. Tudi železniški tiri so bili pokriti ;z žabicami in sicer v taki množini, da vlakom ni 'bilo mogoče voziti, dokler niso delavci relse očistili.
— Mlad samomorilec. V Debrecinu se je v stanovanju svojih roditeljev obesil 14-letni Ludovik Varga. Zapustil je oporoko, v kateri je svoje premoženje — 42 vinarjev — zapustil par svojim prijateljem.
Koliko psov pojedo v Berolinu. Revni ljudje se v Berolinu hranijo s pasjim mesom. Lani so pojedLi v Beroiiinu 3776 psov.
NE V AMERIKO!
Ameriški list »Ave Maria« priobčuje: Na razna vprašanja za svet odgovarjamo rojakom, da po Združenih državah, še ne vladajo dosti boljše in ugodnejše razmere, kakor so. Dela se skoro povsodi, toda le po malem. Zato so zaslužki mali in življenje drago.
Rojakom ne svetujemo sedaj se izseljevati.
Dalje naj opozorimo rojake, da ima naseljeniška oblast namen, strogo ravnati se po naseljeniških postavah. Zato naj bodo rojaki pri izseljevanju zelo pazljivi. Predno odidejo od doma, naj pazijo:
1.	da si preskrbe dober in zanesljiv naslov onega, h kateremu gredo;
2.	da vzamejo seboj toliko denarja, da bodo imeli pri vstopu v Ameriko vsaj 25 dolarjev v žepu;
3.	naj sc gotovo obrnejo na Rafaelovo družbo v Ljubljani za priporočilen listek.
Dalje resno svarimo rojake, da naj nikar ne mislijo, da je Amerika pribeža-
lišče »zlobnežev«, da se more v Ameriko kar tako priti. Ameriška vlada pazi, da piihajajo vanjo samo taki, ki bodo mogli državi in sebi biti v korist, ali vsaj ne v škodo in nesrečo. Kako razočarani so taki, ki pridejo sem, pa se morajo vrniti predno stopijo na ameriška tla. Popolnoma je napačna misel, da je v Ameriki vse dovoljeno in vse prosto. Hudobija je tudi tu hudobija. Iste božje in enake državne postave veljajo tudi tu.
Enako naj ne gre na pot, kdor ni trden za delo, ni pravilno razvit. Ce se doma ne more preživeti, kako se bo preživel v tujini.
Mož, nikar ne hodi sam v Ameriko. Ako gre eden, pojdita oba, ali pa nobeden. Ako gresta iskat sreče, pojdita jo iskat oba. Oba jo bosta preje našla kot eden.
Sploh: predno greš od doma, premisli enkrat, premisli dvakrat, da, tr.krat raje prej premisli, predno se odločiš za ta korak, da ga ne boš bridko obžaloval, ko bo že prepozno.
Družba sv. Rafaela.
Telefonska in brzojavna poročila,
K NESREČI NA TRIGLAVU.
Dunaj, 27. juiija. Učitelj Plaichinger se je danes iz Ljubljane pripeljal na Dunaj. Bratu je brzojavil, da ni ranjen, v resnici ima pa jako nevarne rane na glavi. Tudi več reber si je polomil pri padcu. Ko se je pripeljal na Dunaj, imel je še obveze, ki so mu jih dali v Mojstrani. Zdravnik je odredil, da mora Plaichinger v poste jo in tudi obiskov ne sme sprejemati.
ZDRUŽITEV DJAKOVSKE IN SERA-JEVSKE ŠKOFIJE.
Spljlt, 27. julija. »Naše Jedinstvo« poroča, da nameravajo združiti djakovs ko in serajevsko nadškofijo. Ce se to zgod!, se preseli nadškof dr. Stadier v D ukcv;\ se-rajevski škof pa postane naslovni škof dr. Šarič.
PODČASTNIK ZABODEL PODČASTNIKA.
Šibenik, 27. julija. Minulo soboto so pokopali podčastnika M. z v< jne huje »Nadvojvoda Friderik«. Pcdčastn ku M. je ukazal profoz, naj aretira nekega pijanega podčastnika. Ko je pijani podiast.rk videl, da ga hoče tovariš prijeti, je po-adel bajonet in zabodel podčastnika M. Mori-Jec je v preiskavi.
CARJEVO POPOTOVANJE.
KieU 27. julija. V Hemmelmark. poletno bivališče princa Henrika je odpotovalo 15. mož, ki prevzamejo med carjevim obiskom stražo.
PROTEST PROTI CARJEVEMU OBISKU.
Kiel, 27. julija. Danes se vrši tu soc. dem. zborovanje proti obisku ruskega carja. Poroča! bo Liebknecht.
ODSTAVLJENI ŠAH.
Teheran, 27. julija. Perzije! ponuja o odstavljenemu šahu na leto 5000 funtov šterhngov pod pogojem, da takoj zapusti deželo. Načelnik brigade kazakov Lijakov se poda v Peterburg, da osebno poroča.
POLET S FRANCOSKEGA NA ANGLEŠKO.
London, 27. ulija. Bleriot je rekel v Doveru poročevalcu »Daily Maila«, da je obljubil svoji ženi, da ne bo več ponovil' svojega poleta čez morje s Francoskega na Angleško.
Pariz, 27. julija. Svoj polet je opisal Bleriot nekemu časnikarju sledeče: Sredi svoje vožnje sem bil 10 minut brez krmila. Nisem znal, kje da sem. Ako bi odpovedal stroj, bi bil brezdvomno utonil, ker sem prehitel torpednega rušilca »Escopete«. Veter me je nesel proti vzhodu na dover-ske čeri, kjer sem krmaril proti jugozahodu. Polet je bil najlepši in najmirnejši mojih poletov. Gotovo je. da poletim nazaj v Calais s svoiim aeroplanom.
London, 27. julija. Barron de Forest je razpsal 2000 funtov prvemu Angležu, ki v lastnem aeroplanu noleti z Angleške na Francosko.
Pariz, 27. julija. Francosko časopisje navdušeno hvali Bleriotov polet, ki pome-nja nov zgodovinski oddelek v osvojil-nem zračnem boju.
KOLERA V PETERBURGU.
Peterburg, 27. julija. Včeraj je tu obolelo na koleri 25 oseb.
ŠEST RUDARJEV SE ZADUŠILO.
Vratislav, 27. julija. Pri Javorznu se je zadušilo v rudniku šest rudarjev.
Le oni ne mara testenin, ki ni še „Pekatet" okusil!
TRŽNE CENE.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta 27 julija
Pšenica za oktober......13 43
Pšenica za maj 1910.....—'—
Rž za oktober 1. 1909. .	9 83
Oves za oktober .	7'65
Koruza za julij 1909 ..........7"82
Koruza za maj I. 1910..........7 09
Efektiv:---.
Metenr^gična prsčik.
Višina n. morjem 306'2 m, ciert. zračni tlak 136-0 mm
2080
Išče-se
3-1
C Čia opa- O COVADjn		St«n|« boro-tnetra « mm	Ttmpt- rstura i . po 1 Vetrovi C«l<l|u j		i<!?t>o	.-J .o .si El p i zh o- » *
26	9. zvefi.	734 0	24 0 si. jzah.		jasno	0-0
27	7. zjutr. 2. pop.	36'3 38 1	17 9 26-3	si. vzjvzh. p. m. jvzh.	» del. obl.	
1097
Srednja včerajšnja temp. 24 9', norm 19'9°.
SBLSjHtt1
Specialiteta za kadilce.
3265	Glavna zaloga:	(11)
Lekarna Ub. pl.Trnkozcy v Ljubljani.
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina,
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko dru&tvo
v Vipavi. — lzborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko dru&tvo v Vipavi.



Pr. Iv. Geiger
| jj^ne ordinira do 17. avgusta f. I.
2050 3—1
KOClJAZji
k trem konjem išče graščinsko oskrbništvo Impole. Več se izve v gradu Impole p. Radna, Dolenjsko.
Za štiri leta staro ,
deklico
se išče oskrbovanje. Ponudbe ter zahteve na upravništvo tega lista pod štev. 2078.
2078
2083 1-1
Rodbina Sorre naznanja potrtim srcem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti iskreno ljubljene sestre oziroma tete, gospodične
Rne Sorre
zasebnice
ki jc danes ob pol 7. uri popoldne po kratki in mučni bolezni v 67 letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice bode v sredo dne 28. julija ob pol 7 uri popoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
Nepozabno pokojnico priporočamo v blag somin in molitev.
Dolenji Logatec, 26. julija 1909.
najemnik
gostilne in trgovine v trgu Grebinj pri
Veiikovcu. Najemnik mora biti zmožen slovenskega in nemškega jezika. Tozadevne prošnje se naj pošiljajo na »Hranilnico in posojilnico" v Veli-:----=~ koVCll. =====
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek v lekarni Trnkoozy zrave* rotevia, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.	3257 52—


					
!ii£WAv .i.ii-, ■t,- ..j v\y				V,- i-.;'. v ■ ,]■''■ ;,;■;);.,.-:; .v.	
li	J,
Kemična pni!«
se priporoča za snaženje vsakovrstnih obl«sk itd. Cene primerno nizke. Delo solidno in se tekom tedna izvrši.
Sprejemaiaiea za Ljubljana pri I, MagdfCu,
krojaču, Miklošičeva cesta 10.
680
30-1
Kdor hoče varno, mirno In hitro
m AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c. kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnika	1639 3o
Fr. Seuvvig, LJubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnovejšimi parniki velikani *
Kalserin Auguste Victorla nosi 25.000 ton
Amerika....... 24.000 ,
Presldent Lincoln ... „ 20 000 „ President Grant .... , 20.000 ,
Vožnja Ljubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo 1'/, dneva ter ima potnik pravico poraba brzovlakov po celi črti od avstrijske meje (Eger) naprej.
Prost ogledi
t
Do 1. avgusta t. L prodaja pod ceno. Več vrst platnenega blaga, prtovf prtičev. žepnih robcev, kravat, svi-
Prilika ie zelo
ugodna samo carskih vezil, nogavic in perila.
proti takojšnjemu plačilu.
Anton Šare, Sv. Petra cesta 8
izdelovanje perila in oprem za neveste.
2685 1 -
Antonija Sapla naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Antona, Anice, Jožice, Pavle in Riharda vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da jc njen ljubi in dobri soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
ANTON ŠflPLA
posestnik, trgovee itd.
danes ob 8. uri zjutraj, v 65. letu svoje starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajnika se bode prepeljalo jutri, dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne iz Leonišča v Ljubljani na državni kolodvor v Sp. Šiški, od koder se prepelje na dom v Sturje pri Ajdovščini, kjer bo pogreb s kolodvora dne 28. t. m. ob polu 11. dopoldne uri na domače pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Šturjah.
Ljubljana-Šturje, dne 26. julija 1909.
2084
P. R. Kubinek in Mir. Rodič
kaplana.
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš preljubi, nepozabni sin, ozir. brat in stric, gospod
Stanko Peharc
župnik v Črnomlju
včeraj dne 26. julija po kratki in mučni bolezni v 39. letu svoje starosti, preminil v Gospodu.
Pozemski ostanki predragega pokojnika se prepeljejo v sredo 28. t. m. ob 3. uri popoldne iz Kandije na kolodvor v Rudolfovem in odtam v Tržič, kjer se polože v četrtek 29. t. m. ob pol 11. uri dopoldne k večnemu počitku. Sv. maše za dragega pokojnika se bodo brale v več cerkvah. Pokojnika priporočamo posebno vsem duhovnim sobratom v moliitev in blag spomin.
Venci se hvaležno odklanjajo.
V Tržiču, dne 27. julija 1909.
2082 1 -1
Žalujoči ostali.
Potrtega srca naznanjava vsem preč. duhovnim sobratom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je prečastiti gospod
Stanko Peharc
župnik v Črnomlju
včeraj dne 26. julija po kratki in mučni bolezni, v 39. letu svoje starosti, preminil v Gospodu.
Pozemski ostanki predragega pokojnika se prepeljejo v sredo 28. t. m. ob 3. uri popoldne iz Kandije na kolodvor v Rudolfovem in odtam v Tržič, kjer se polože v četrtek 29. t. m. ob pol 11. uri dopoldne k večnemu počitku.
Sv. maše za dragega pokojnika se bodo brale v raznih cerkvah. Pokojnika priporočava vsem duhovnim sobratom v molitev in blag spomin. Črnomelj, dne 27. julija 1909.
Podružnice
Spl|et, Celovec in Trst
- Delniška glavnica -K 3.000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ouce 2
sprejema vloge na knjižice in na te- ^gk I/ O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih	/2 /O
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev in po dnevnem kurza.
Podružnlee
Splfet, Celovec In Trsi
Rezervni fond K 300.000.
Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitniki
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan Štela