Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32—, polletno Din 16-—, četrtletno Din 9—, Inozemstvo Din 64'—, iPožtno-čekovni račun fitev. 10.603. PODAR Cene Inseratom: Cela stran, Din 2000-—, pol strani Din 1000—, četrt strani Din 500'—, '/• stran» Din 250—, •/>. strani Din 125—« Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—4 Sodelovanf e skomunisti. Ko-iunisti so zadnje dve leti spremenili svojo taktiko. Prej so vodili udarno politiko, da bi zrevolucionirali ljudske množice ter se tako polastili oblasti v državi. Kot vzor naj bi v tem oziru služila boljševiška Rusija. Za ruskim primerom je šla Mehika in potem Španija, kjer pa se je rodoljubno prebivalstvo dvignilo in vrglo raz sebe neznosno komunistično strahovlado. V drugih državah, ako izvzamemo nekaj komunističnih poskusov revolucije v nekaterih južno-ameriških državah, si komunisti ne upajo izvršiti frontalnega (pročelnega) udarca, da bi potom revolucije prišli do oblasti. Njihovo delovanje se vrši pod drugimi firmami: pod prosvetno, gospodarsko, socialno, politično, nacionalno in celo dobrodelno. Geslo, ki ga je izdala Moskva svojim agentom po posameznih državah, se glasi: »Ne nosite svojega rdečega srca vedno na jeziku! Svoje končne cilje skrbno zapirajte v svoji notranjosti, da jih ne opazijo takšni, ki niso brezpogojno naši. Pomešajte se med ljudstvo in vrinite se v vse organizacije ter povsod širite svoja načela, politična, gospodarska in prosvetna. Ljudem sipajte pesek v oči, da ne bodo spregledali vas in vaših smotrov.« Agitacija komunistov se vrši povečini podtalno, tajno. Glavni cilji te akcije so: 1. delo v šoli in kasarni; 2. izkoriščanje gospodarske krize, da se širi med ljudmi nezadovoljstvo ter dela nered, da bi se tako oslabila avtoriteta državne oblasti; 3. organizacija komunističnih celic v fa-brikah, po vaseh, med mladino in tudi med uradniki potom knjižic in osebne propagande; 4. organizacija ljudske fronte, kjer naj se zbirajo pod videzom borbe za demokracijo in parlamentarizem go sposki, obrtniški in kmečki liberalci : marksističnimi delavci in komunističnimi agenti, ki so na tem torišču najbolj delavni, ker se jim ni treba toliko skrivati ko drugod. Vso komunistično akcijo vodi v vsaki državi osrednji odbor (za Jugosla vijo je ta odbor imel prej svoj sedež na Dunaju, zdaj ga ima v Pragi), obstojajo posebni odbori za pokrajine, okrajni odbori in krajevni odbori. Posebna pozornost se obrača delavskim organizacijam, katere se izrabljajo za uprizarjanje štrajkov, ki naj razpalijo in ohranijo bojno razred no razpoloženje med delavstvom. Organi zirane so tudi komunistične celice na vse učiliščih, v višjih razredih strokovnih in višjih šol, da se ruši disciplina po šolah ter se zastrupljajo mlada srca s protiver-skim in brezbožniškim strupom. O nevarnosti komunistične propagande je govoril papež Pij XI. v svojem govoru španskim beguncem 14. septembra. Dogodki, ki jih je ta satanska propaganda povzročila v Španiji, so nauk za ostalo Evropo in ves svet. Naša dolžnost je, tako je poudaril sv. Oče, da opozarjamo, kako zahrbtna, lažnjiva in nesramna je ta propaganda, ki se zadnji čas skuša približati tudi katoličanom. V ta namen delajo ti glasniki podtalnih prevratnih sil razliko med ideologijo (načeli) in prakso (delovanjem), med gospodarskim in moralnim redom. Tako bi radi dosegli, da bi se jim katoličani približali in z njimi sodelovali. Kakor da bi bilo mogoče ločiti gospodarski red od moralnega ter sodelovati na praktičnem polju! To je samo komunistična prevara, preračunjena za to, da se izvrši komunistični program, ki je program sovraštva, revolucije in rušenja vsega. Papeževe besede veljajo za vsako sodelovanje s komunisti. Kdor misli, da je izvzeto sodelovanje s komunisti na političnem polju, to je v obliki ljudske fronte, ta je v veliki zmoti. V tem oziru so zelo poučne besede poljskih škofov. Letos so imeli poljski škofje svojo sinodo v Čen-stohovi (najslavnejšem Marijinem svetišču v Poljski). Ob tej priliki so sestavili poslanico poljskim katoličanom, ki jih svarijo pred nevarnostjo komunizma. V tej poslanici pravijo med drugim: »Komunizem seje med nepoučenimi sloji verski razdor, razpihuje največjo mržnjo zoper vero, cerkev in duhovništvo in širi brezboštvo. Pod imenom «ljudske fronte», ki se baje bori zoper moralno, socialno in politično suženjstvo, hoče vse spraviti pod suženjstvo rdečega terorja, ki je hujše in strašnejše kot vsako drugo suženjstvo. Zato je potrebno, da se vsi verniki zedi-nijo pod zastavo Kristusovo ter da se složno borijo zoper komunizem.« Torej boj zoper komunizem, ne pa trpeti komunistično propagando ter se s komunisti družiti v obliki ljudske fronte, ki samo ojačuje komunizem. Zelo odločne besede je v tem oziru zapisal v pastirskem pismu vernikom grško-katoliški nadškof v Lavovu (na Poljskem) g. Szeptycki. V tem pismu to-le poudarja: »Kdor podpira komuniste in njihovo delovanje, magari samo na političnem polju, je upornik proti cerkvi. Kdor pomaga komunistom pri ustanavljanju tako zvane ljudske fronte, je iz-dajica svojega naroda, izdajica interesov siromakov, preganjancev in trpinov na celem svetu.« — Besede vrhovnega poglavarja katoliške cerkve (rimskega papeža), besede slovanskih (poljskih in ukrajinskih) škofov so tako jasne in hkrati tako odločne, da ne smejo mimo ušes našemu ljudstvu. Komunistom samo boj na vseh črtah, ne pa pogajanja z njimi! Ljudska fronta, ki se ponekod morda skriva pod gospodarsko pretvezo ali za delavsko-kmečko listo, je strupeno zelišče, zasejano iz boljševiške Moskve. Kdor je bil pri občinskih volitvah 25. oktobra v tem oziru prevar jen, naj spregleda in to popravi. Pri volitvah 6. decembra pa naj nikdo ne nasede vabam komunistov in njihovih liberalnih zagovornikov! V NAŠI DRŽAVI. Krog sporazuma s Hrvati. V zadnji številki smo beležili vest, da se je mudil no-trajni minister g. dr. Anton Korošec v Zagrebu, kjer je imel razgovore z banom savske banovine in je obiskal nadškofa dr. Bauerja in Stepinaca. Koj po odhodu dr. Korošca je presenetila javnost vest, da je bil pri knezu namestniku Pavlu na gradu Brdo na Gorenjskem voditelj Hrvatov dr. Maček. Po povratku v Zagreb ni hotel dati dr. Maček radovednežem nobenih pojasnil, o čem sta se razgovarjala s knezom namestnikom. Sigurno obstoji tesna zveza med obiskom g. dr. Korošca v Zagrebu in med Mačkovo avdijenco na Brdu. Bog daj, da bi ti razgovori rodili skorajšnji uspeh sporazuma. Državni proračun za leto 1937-1938 je dogotovljen v finančnem ministrstvu. Proračun bo predložil finančni minister ministrskemu svetu, nakar pride pred narodno skupščino. Pogodba ali konkordat med Vatikanom in našo državo, ki je bil sklenjen lani, pride sedaj pred skupščino v odobrenje. Knez-namestnik Pavle se je mudil v minulem tednu s svojo soprogo v Londonu, kjer je bil prisrčno sprejet in ves čas bivanja na Agleškem gost vojvode in voj-vodinje Kentske. Angleško časopisje je povdarjalo ob priliki tega obiska rodbinske zveze med angleško in jugoslovansko kraljevo družino. Sporazum med voditelji združene opozicije v Srbiji. Po dvoletnih razgovorih je prišlo do nekakega sporazuma med voditelji združene opozicije v Srbiji in sicer med Ljubo Davidovičem, Aco Stanojevi-čem in Jovanom Jovanovičem. Pri podpisu omenjenega sporazuma pa se prav nič ne omenja glavne osebnosti opozicije dr. Mačka, ki s« je razgovarjal med tem z dr. Korošcem in knezom namestnikom Pavlom. Sporaz- im bo sklenila ali vsaj temeljito pripravila sedajna vlada in ne pa nekaka združena opozicija, ki obstoja pravzaprav samo v opozicijonalnih časopisih. Predsednik vlade dr. Stojadinovič je bil '5. t. m. v Skoplju glavni govornik na JRZ taboru. Zbralo se je okrog 30.000 judi, ki so z velikim navdušenjem pritrjevali izvajanjem g. predsednika. Veličastni tabor je pozdravil v imenu najsevernejših krajev najbolj južne kraje nase države minister g. dr. Miha Krek. Zopet ena občina več v okrilju JRZ. — Zadnjo nedeljo so se vršile v Logu pri Brezovici pri Ljubljani občinske volitve. JRZ je dobila 16 odbornikov, opozicija samo 2. »Nova doba« v Celju omenja »gorostas-ae laži in izgovarjanja, ki tako rado prihajajo med ljudi po vsakih volitvah«. Je-nesarski list je pozabil neko izjemo od tega pravila. To so namreč občinske volitve v Sloveniji 1. 1933. Takrat ni bilo treba po volitvah razširjati nobenih goro-stasnih laži, ker so se pred in ob volitvah vršile nečuvene gorostasnosti: nasilnosti, lumparije, goljufije in kraje volilnih glasov. Opozicionelno časopisje ni smelo po volitvah niti z najmanjšo besedico ugotoviti teh gorostasnosti. Pač pa so jenesar-ska glasila po volitvah trosila gorostasne laži, da so bile volitve svobodne ter da je bil izid volitev izraz volje slovenskega ljudstva. V DRUGIH DRŽAVAH. Konferenca držav rimskega bloka: Italije, Avstrije in Madžarske se je vršila sredi minulega tedna na Dunaju. Ob tej priliki so zastopniki držav rimskega bloka potrdili sporazum, katerega je dosegel med Italijo in Nemčijo za svojega biva-njanja v Berlinu in pri Hitlerju v Berch-tesgadenu italijanski zunanji minister grof Ciano. Na Dunaju je priznala Italija Avstriji in Madžarski enakopravnost v oboroževanju. Avstrija in Madžarska sta potrdili Italiji zasedbo Abesinije. Romunska vlada izpopolnjena. Za ministra vojne in mornarice je imenovan Karanfil, dosedanji podtajnik v letalskem ministrstvu. Italijanska vlada je zopet prenosnovana v toliko, da je imenovan za guvernerja Dodekaneških otokov prosvetni minister de Vecchi, za prosvetnega ministra pa dosedanji rimski guverner Jožef Bottai. O popolni preosnovi v Nemčiji razglaša vesti francosko časopisje, ki trdi, da bo prejel vso oblast podkancler general Go-ring. Hitler bo stopil v ozadje, bo bival v Berchtesgadenu na Bavarskem in bo ostal samo še kancler. Goring bo predsednik tričlanskega direktorija, ki bo uravnaval vse v državi. Parlament bo enkrat za vselej ukinjen. Na njegovo mesto pride 200član-ski senat, katerega bo imenoval kancler Hitler. Vsi okrožni poglavarji bodo podrejeni vojaški komandi. Avtonomija podkarpatske Rusije in Slovaške. Čehoslovaška vlada že ima izdelan načrt za podelitev avtonomije Slovaški. Osnutek bo v kratkem predložen parlar .entu. Pogajanja za u.cditev spora med državo in katoliško cerkvijo v Nemčiji. Nem- ški kardinal Faulhaber je bil osebno pri Hitlerju in ga je opozoril na vse dosedanje kršitve konkordata in na posledice takega postopanja ra celo državo. Kardinal je prosil Hitle~j">, naj bi se on sam zavzel za izboljšanje neznosnega sedajnega položaja in za ureditev vseh spornih vprašanj. Na podlagi tega razgovora bo naj-brže vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli obiskal na povratu iz Amerike Berlin, kjer bo sprejet od Hitlerja in bi naj prišlo do tolikanj zaželjenega izmir-jenja med narodnim socijalizmom in kat. Cerkvijo, ki je dosedaj doživljala od vladne strani udarec za udarcem. Poljski zunanji minister Beck se je mudil v preteklem tednu v Londonu, kjer se je razgovarjal z angleškim zunanjim ministrom. Popolna zasedba Abesinije bo končana v 14 dneh. Iz Addis-Abebe, iz Hararja, iz Desija in iz Somalije so bih odposlani na vse strani močni italijanski oddelki, da zasedejo celotno abesinsko ozemlje, ker je sedaj končala deževna doba. S sigurnostjo računajo, da bo popolna zasedba Abesinije končana v 14 dneh. V Rusiji nadaljujejo čiščenje s streljanjem. Sovjetsko Rusijo čistijo komunistov, ki so se tjakaj zatekli iz tujih držav in zlasti iz Poljske, Avstrije, Nemčije in Kardinal Hlond, primas Poljske, je obhajal pred nedavnim desetletnico svojega imenovanja za nadškofa v Poznanju. Rojen je bil leta 1881 v Zgornji Šleziji kot otrok delavske familije. Vstopil je v sa-lezijanski red. Kot salezijanski duhovnik na Dunaju je vzbudil pozornost sedanjega papeža Pija XI., ki je bil takrat apostolski vizitator Gornje šlezije. Kardinal Hlond je zelo inteligenten in delaven dostojanstvenik katoliške cerkve. Nam Slovencem je ostal v neizbrisnem spominu kot papežev legat na jugoslovanskem ev-harističnem kongresu v Ljubljani, kjer je imel slovenski nagovor na udeležence kongresa. Čudovita je njegova delavnost. Področje njegovega dela ni omejeno samo na Poljsko, marveč sega v razne države. Udeležuje se velikih katoliških manifestacij po raznih državah. V letošnjem poletju je bil v Belgiji. V prvi polovici oktobra je bil v Frankfurtu v Nemčiji, kjer je bila 4. mednarodna prireditev Mednarodne družbe za obnovitev katoliške cerkvene glasbe. Pri tej priliki je imel slovesno sv, mašo ter je tudi posegal v razprave, ki so se vršile o tem predmetu. Našemu velikemu prijatelju želimo ob njegovi škofovski desetletnici, naj ga Bog še dolgo ohrani katoliški cerkvi in osobito nam Slovanom! Mučenik cerkvene edinosti. V soboto, 14. nov., je bil praznik sv. Jozafata Kunče-viča, mučenika za edinost Kristusove cerkve. Bil je nadškof v Polocku v poljski državi (1618-23), prej menih - baziljanec, živeč po pravilih sv. Bazilija. Z vso močjo svoje v Bogu živeče duše je delal za ze-dimbo vzhodne pravoslavne cerkve s katoliško cerkvijo. To njegovo plemenito teženje mu je nakopalo smrtno sovraštvo Finske, da bi študirali boljševiški raj na viru in pozneje delali zanj v svoji domovini. Po poročilih iz Moskve je bila v zadnjih dneh aretirana cela vrsta uglednih inozemskih komunistov, ki so vsi osumljeni, da so zapleteni v zaroto trockistov proti sedanjemu režimu v Rusiji. Med prvimi so prijeli znanega poljskega komunista Snoskowskega, ki je bil odločujoča osebnost zloglasne sovjetske čeke ali tajne policije. Aretiranega so obsodili po skrajšanem postopanju na smrt in so ga čez nekaj ur ustrelili. Sovjetske oblasti bodo vse aretirane obtožile zaradi pripra ve prevrata, vohunstva in gospodarskega oškodovanja. Več zaprtih komunistov, ki so nemški in finski izgnanci, je obdolže-nih, da so bili voditelji zelo široko razpredene tajne protisovjetske politične organizacije. Vsi zaprti in veleizdaje obdol-ženi bodo prišli po znanem skrajšanem boljševiškem sodnem postopanju pred — puške. Med Mongolsko in Mandžursko je menda že pride do prave vojne. 30.000 Mon-goLv, oboroženih z najmodernejšim orožjem, je napadlo mandžursko mejo. Japonska poročila pravijo, da so bili Mongoli odbiti, vendar pa je vse prebivalstvo na meji Mandžurije dobilo poziv, da se umakne z meje, ker jim nihče ne more jamčiti za njih varnost. razkolnikov. Dne 12. novembra 1623 se je zgodil v Vitesbu v Beli Rusiji krvav zločin. Nahujskani razkolniki so udrli v stanovanje nadškofa Jozafata ter so ga s palicami, sekirami in s puško usmrtili. Za temi zarotniki je bil kot povzročitelj zločina Melecij Smotrycki, ki so ga razkolniki po: stavili za nadškofa proti katoliškemu nadškofu Jozafatu Kunčeviču. Ko je bil zločin storjen, je Smotrycki uvidel svojo krivdo, se skesal ter vstopil v katoliško cerkev. Mrtvo telo svetnikovo je bilo vrženo v reko, čez šest dni pa so ga potegnili iz vode ter prenesli v Polock, kjer je bilo ob največjih slovesnostih pokopano. Mučeni-ška smrt nadškofa Jozafata, ki je že med svojim življenjem slovel kot mož svetniškega življenja, je povzročila, da so že leto dni po njegovi smrti začeli s pripravami za njegovo proglasitev za blaženega in svetnika. Za blaženega je bil proglašen 1. 1643, za svetnika pa 1. 1867. Drugo leto bo torej preteklo 70 let, odkar je bil ta mučenik za edinost Kristusove cerkve proglašen za svetnika. Posmrtni ostanki sv. Jozafata so imeli čudno usodo, prenašali so jih iz kraja v kraj. Med svetovno vojno (1. 1916) so jih prenesli na Dunaj, kjer se shranjujejo v cerkvi s katoliško cerkvijo združenih Rusinov (Ukrajincev) . Naj bi ta slovanski svetnik, mučenik edinosti Kristusove cerkve, izprosil pri Bogu milost, da bi se vzhodna, od Rima ločena cerkev, v kateri tvorijo Slovani ogromno večino, zopet združila s katoliško cerkvijo. V to svrho je škof A. M. Slomšek, velik gorečnik ideje cerkvene edinosti med grškim Vzhodom in katoliškim Zapadom, vpeljal posebno molitveno bratovščino. Sv. Jozafat in škof Slomšek sta dve plemeniti srci, goreči v ljubezni do Kristusa in njegove edinstvene katoliške cerkve. Boljševiški voditelj — milijonar. Edei} izmed glavnih voditeljev boljševikov L; sodelavcev Lenjinovih je Leonida Kras- PMLUiimU? He, tdhvec žuje bolečine Boljši krvni obtok doseieta z ASPIRIN tabletami, tem neškodljivim vsaka sredstvom proti pre- ^^'¡VnlerT" hlajenju, revmatizmu Bayer-Jev In zobobolu. Krlž^T^ ASPIRIN V. z. »Jugefa« k. d., Zagreb. Oglas je reg. pod S. Br. 12.314 od 25. VI, 1934. Preiskava bo že dognala njegovo krivdo ali nedolžnost, ker nekateri trdijo, da gre za maščevanje. Mladostni tat koles. Žandarji v Rušah so prijeli 131etnega dečka, katerega dol-žijo, da je ukradel šest koles. Prijeti je priznal tatvino. Nakradena kolesa je skril v bližnjem gozdu, kjer so našli še tri. Eden v grob, drugi v zapor. Po Keblju na Pohorju se upravičeno zgražajo ljudje had krvavim zločinom, ki se je odigral med mladima fantoma, ki sta komaj zapustila šolsko klop. Neke obračune izza, ljudskošolskih let sta imela 171etni Janez Ramšak in Franc Obrovnik iz Božjega. Ramšak je pričakal z nožem Obrovnika in mu je zagrozil, da ga zakolje. Ogroženi je tudi odprl svoj nož, zamahnil in je zadel Ramšaka tako v prsa, da mu je pre-rezal rebro'in ga je pogodil naravnost v srce. Zabodeni je še napravil par korakov, nakar se je zgrudil mrtev. Ubijalec se je sam javil orožnikom v Oplotnici, ki so ga odvedli v zapor v Konjice. Žepar sunil kmetu izkupiček za vole. — Na Martinovem sejmu v Laškem je bil V svetovni vojni dobljene rane zahtevale več žrtev kakor pa bitke in spopadi med vojno. Po na Dunaju pred kratkem zbranem gradivu je xfied svetovno vojno za ranami umrlo 8,538.000 Vojakov vseh narodnosti. Med vojno pa je ostalo živih še 19,000.000 ranjencev, ki niso več zapisani v nobenem spisku ranjencev. Toda od teh 19 milijonov, ki so ob koncu vojne bili še živi, jih je po vojni pomrlo že 15 milijonov. Sedaj živi še 4,247.000 rojakov, ki so bili ranjeni v vojni. Ce upoštevamo, da so bili vojaki, ki so se morali udeleževati svetovne vojne, povprečno stari po 30 let, vidijo, da je sedaj po vojni jmrlo največ bivših ra- 25 Povest iz domačih hribov. XIV. 2e tisti dan pred ponesrečeno poroko so popoldne brzojavili iz kaznilnice okrajnemu sodišču, kaj je Silvester povedal. Še isti večer so prijeli Lizo Koren. Ta se je tako prestrašila, da je takoj vse priznala in rekla, da ji je Osojnik dal dve sto za to, ker je pomagala dekle spraviti. Nato je sodišče odredilo, da se mora Osojnik zapreti. Prignali so ga s ciganom in Cencem. Po štirih dneh so našli vso cigansko tolpo in so zaprli še Mirkovo ženo Bistro in tri starejše cigane. Sredi avgusta je bila razprava. Ko je Osojnik videl, da nima kam, se je vdal in je vse priznal. Obsodili so ga na petnajst let ječe. Silvester je dobil k svoji sedanji kazni še pet let, cigan Mirko šest, Bistra tri in Liza Korenka eno leto. Cenca, ki ni bil drugega kriv ko to, da je cigan*a večkrat pri sebi skrival, so držali samo nekaj dni, potem so ga izpustili. Pri razpravi so tudi ugotovili, da je Vanda, ali kakor so jo zdaj klicali: Pavla, zares hčerka Jurija Osojnika, ki so jo cigani ugrabili. Po krstnem listu, ki ga je poslal domači župnik, ji je bilo Julijana prav ime in je bila eno leto mlajša, kakor pa so trdili cigani. Ko se je vse pojasnilo, je sodišče odločilo, da je vsa osojška dediščina njena, vendar pa mora otrokom obsojenega Osojnika plačati dvajset tisov, dinarjev za dosedanje delo na Osojah. Pavla pa jim je dala trideset tisoč dinarjev. Jerca ji je svetovala, naj si poišče kake pridne najemnike za Oso je. Poslušala jo je, zase pa je kupila hišico pri št. Ožboltu; tu sta odslej z Jerco stanovali. Z Ravnjakom sta se videla na sodišču, kjer sta morala oba pričevati. Pozdravila sta se, spregovorila pa nista. Nekaj tednov pozneje sta se slučajno srečala na ce»ti pred št. Ožboltom. Pavla je zardela, povesila glavo in ustavila korak — in tudi Ravnjak je. stopil bolj počasi: eden na drugega sta čakala, toda nobeden ni hotel prvi ziniti, in tako sta šla eden mimo drugega in sta se komaj pozdravila. Ko sta se nekaj časa potem njuni poti zopet križali in je Pavla od daleč zagledala Ravnjaka, se je na mestu obrnila in zavila po stezi, da ji ne bi bilo treba mimo njega. Rada sta se imela ko nekdaj. Toda Pavla je bila užaljena in tudi dostojno se ji ni zdelo in za dekle nič primerno, da bi se bila svojemu nekdanjemu ženinu nastavljala, ko jo je tako hitro pustil in se na. drugo obesit. Ravnjaka, pa je bilo sram T tudi kmet Jernej Deželak, doma iz Stope v občini Marija Gradec. V denarnici je imel 5400 Din, katere je izkupil 4. t. m. v Št. Lenartu za vole. Z izkupičkom je hotel v Laškem kupiti nove vole, pa mu je v gnječi na sejmišču izmaknil žepar listnico z omenjeno svoto. Albumi za razglednice in fotografije so najlepše slikovnice, vezane z vašimi spomini! Ohranite si vse razglednice in fotografije v albumih! Pridite pogledat našo zalogo v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. Izpred sodišča. Obsojen radi tatvine konjskih repov. — Svoj čas smo pisali o 471etnem dninarju Viljemu Spurer, ki je v Mariboru in po okolici v nočeh porezal 24 konjem repe in je žimo dobro prodal. Spurer je bil 13. t. m. od mariborskega sodišča obsojen na šest mesecev strogega zapora. Žalosten slučaj pred sodiščem. Pred celjskim sodiščem se je zagovarjal 13. t. m. Vincenc Stojnšek, 221etni posestniški sin iz Vodul pri Žetalah, ker je ubil svojega očeta in je ozadje žalostnega dejanja tole: Dne 19. oktobra je obdolženec oral s sosedom Rampretom na njivi svojih staršev. Nato je šel v gozd po drva. Ko se je vračal z naloženim vozom mimo domače hiše, ga je začel zmerjati njegov vinjeni oče Anton Stojnšek. Sin, ki je poznal očeta v vinjenosti, je molčal in šel za vozom. Stari je pa pograbil motiko in je ogrožal z njo sina, ki je tekel proti hlevu, pograbil seLiro in je z njo smrtno zadel nasilnega očeta. Na razpravi so priče izpovedale, da je bil pri Stojnšekovih mir, če je bil stari tv :en, v pijanosit pa je moralo vse bežati pred njim. Vincenc Stojnšek je bil obsojen na dve leti ječe. Svilen papir ln vse vrste papirja v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. SlovcitsKa Krajina Požar v Lendavskih goricah. V tihi mir meglenega večera v Lendavi je po petih dnevih zopet zažarelo nebo sredi Lendavskih gori. Ob 10. uri zvečer se je nenadoma vnela zidanica posestnika Raja iz Gomilic 5. novembra. Plat zvona in gasilska tromba lendavskih gasilcev je zvabila ljudi iz hiš, da so hiteli gledat na cesto in dvorišča ognjeni sij. V začetku se je zazdelo, da gori preko državne meje. Toda nenadoma se je dvignil močan ognjeni plamen ter tako opozoril ljudi in gasUce, da gori v drugem vrhu Lendavskih goric. Ljudje so takoj hiteli v gorice, kakor tudi gasilci z brizgalno. Gasilci so z vso vnemo gasili in posebno pozornost so stavili na sosednjo Dugarovo zidanico, ki je tudi krita s slamo. Prihitelo je tudi vojaštvo tuk. posadke in so prav pridno donašali vodo ter tako pomagali gasiti. Res hvalevredna je naša vojska ob državni meji in ljudje so s simpatijami govorili o pridnih vojakih, ki se niso ustrašili ne blata in ne ničesar. Okrog polnoči je bil ogenj sKoro popolnoma pogašen. Ostale so le stene, škoda je precejšnja. Ogenj je nastal radi nepazljivosti. Nekaj oseb je bilo v zadnjem delu zidanice in so kurili prav močno pod kotlom za žganje. Nenadoma pa je zažarela stena vsled močnega kurjenja in ogenj je zajel s slamo krito streho ter je bila vsa zidanica naenkrat v ognju in plamenih. Turniščfl. le na praznik Vseh svetnikov se je večja gruča fantov spoprijela in se precej močno ranila. Dne 8. t. m. pa je bila kolinska zabava v gostilni Ružič. Ker so bili fantje precej razpoloženi in dobre volje, saj je znano, da se okrog Turnišča nahaja vse polno privatnih in eblasti neprijavljenih vinotolev, so se ga nasekali že pred prihodom v gostilno. Tako je nastal prepir že pri belem dnevu. Posestnik Pucko se je vračal od nekod in gnal kravo domov. Ustavil se je v gostilni Ružič, da bi s svojim spremljevalcem popil kozarec vina. Vstopila sta v gostilno in sedla za mizo ter pila naročeno pijačo. Med tem časom so minile večernice ln začel se je ples. Mlad fant je hotel plesati solo, česar pa ni hotel pustiti Pucko. Tako je nastal prepir, v katerem je dobil Pucko težko rano po levi strani lica, da je moral iskati zdravniško pomoč. S tem se je prvi karambol zaključil. V večernih urah pa je nastala med fanti zopet težka nora srboritost. Spoprijeli so se in žrtev je bil tega pretepa Čeh M. iz Nedelice, čigar rane so pa tako težke, da ni upanja, da bi ostal pri življenju. Tako sta ta dva poboja dovolj poučna vzgleda, kam vodi pijančevanje današnje razbrzdane mladine. Treba bo, da oblast prepove vse prireditve te vrste in da kaznuje po< vzročevalce takih, težkih prepirov in poboje* eksemplarično, da bo enkrat konec teh pobojev. Odkod ima mladina denar, ko starši ječe pod pezo krize? Torej je kriza med mladino samo duševnega značaja in temu se lahko odpomore s primernimi sredstvi. Martinovanje v Lendavi. V hotelu »Krona* v Lendavi se je vršilo martinovanje dne 7. nov. zvečer, katerega so se udeležili vsi sloji lendavskega življa. Zanimivo je bilo opazovati, da se je govorilo le v slovenščini in hrvaščini, dočim madžarskega govorjenja sploh ni bilo slišati. Kakor je znano, so lendavske ulice vedno polne madžarskega govorjenja, zato je ta ugotovitev vredna res posebne pozornosti. Tako je bilo lice tega večera res slovensko, za čim se je tudi stremelo; želeti bi pa bilo, da bi se to lice preneslo tudi na ulice, da bi človek v Lendavi videl, da je Lendava res slovenska po 18 letih osvo-bojenja. Nevihta z grmenjem. V nedeljo zvečer 8. nov. se je nenadoma močno zaoblačilo nebo okrog 9. ure. Divje gosi so z glasnim gaganjem letele v zavetja, veter je naenkrat zatulil in vlila se je ploha, da so bili obcestni kanali vsi polni. Nenadoma je začelo tudi močno grmeti in Je grmelo vse do konca nevihte, do 11. ure pred polnočjo. Z začudenjem so drugi dan pripovedovali ljudje o tem grmenju, kar je res izreden pojav v pozni jeseni in se ga bodo ljudje še dolgo spominjali. Kaj takega že dolgo ni bilo v naših krajih. Sploh se letos opaža nekaj neverjetnega v vremenskem oziru, ker kakor hitro se nebo zaoblači, že tudi grmi in to lahko opazujemo zadnje čase prav pogosto. Stanje letošnjega pridelka. Skozi vse leto se čuti prav posebno slab letošnji pridelek. To smo opazovali tako pri žitnem pridelku, prav posebej pa sedaj v jeseni. Letos bo izredno malo ajde radi prezgodnjega snega, kakor tudi zaradi nenavadnega mraza, ko je ajda zorela. Ajda, ki je bila prav zgodnja, bi še nekako odgovarjala in sitno mu je bilo, da bi jo znova snubil, tem bolj, ker se mu je zdelo, da mu noče odpustiti in ga ne mara več. Tako sta minuli dve leti. V tem času se je oglasilo pri Pavli — to ime ji je ostalo in je nihče ni klical za Julko — že kakih deset ženinov; toda vse je odbila. Ravnjak se ni oziral več po kaki nevesti in tudi na ženitev ni mislil. Za župansko čast se je zahvalil in se je vedno bolj ogibal ljudi in živel čisto sam zase. Neko nedeljo je popoldne prišla Kristina, ki je še vedno služila na Ravnah, čevljarjevo Urško obiskati. Tej je potožila: »Pri nas je vse narobe. Ne pri delu ne pri jedi ni pravega reda. Po hiši je nemarno, gospodar nima pravega veselja in je po ves teden gor v planini. Če ne pride gospodinja k hiši, bo šlo vse na kant.« »Zakaj ne vzame Pavle?« je vprašala Urška. »Pavla ga noče več.« »Ali to tako gotovo veš?« »Jerca pravi vedno tako.« »Na Jerčine besede se ne moreš vedno zanašati. Jerca je na moške huda in Pavle noče od sebe pustiti. -.. Kristina, Pavlo bi morala kdaj poprašati; 8aj vidve se večkrat snideta.« »Saj sem ji že rekla, če ne bi spet hotela na Ravne. Pa je postala rdeča ko kuhan rak in je dejala, da gre rajši v samostan ko še kdaj na Ravne.« »Hohoho, hohoho,« se je zakrohotal Cene. »Ako žensko šele tedaj, ko je že čez dvajset let, prime misel na samostan, ji ni zaradi obljub, ampak zaradi nesrečna ljubezni.« »Pa je Ravnjaku tudi videti, da ne mara več za Pavlo.« »Hohoho! Skoraj vsako nedeljo gre k Šent Ožbol-tu v cerkev. Zakaj pa? Zato, da vidi Pavlo. To rečem jaz.« »Kaj pa se potem ne zmenita?« je vprašala Urška. »Pavla ima svojo glavo, Ravnjak pa svojo bučo. To ti je kakor pri onih dveh bučah na nebu: eden za drugim letata sonce in mesec in se ne moreta dobiti... Skup bi ju bilo treba kdaj spraviti, da pošteno tresneta eden v drugega; to bi potem kmalu zamesili pogačo za gostijo.« »Moj Bog, če se skregata, bo še manj upanja, da se najdeta!« »Kristina, tega ti ne razumeš, ampak moja, ta se razume na to. Dva, ki se res rada imata, se morata enkrat na teden skregati. Ljubezen potem bolj trdno drži.« »Cene,« je zavpila Urška, »ali sva se midva kdaj kregala?« »Midva n« — ampak ti si se kreg*la name. jaz njencev v starosti med 30. in 48. letom. Najhujšo zimo beležijo v Evropi 763-61. Tedaj je zamrznilo celo Črno morje. Tej podobne mrzle zime so bile t Evropi še v letih 1303, 1320, 1328, 1399, 1564 in 1599. Leta 1607-07 je trajala zima do junija, ker šele tedaj se je pričel odtajati led. V zimi 1794-95 je zamrznilo pri Texelu holandsko vojno brodovje v ledu tako močno, da ga je napadla 25. jan. omenjenega leta konjenica in se ga je polastila. L. 1739-40 so Imeli tako hudo zimo, da je na Nemakem čisto zamrznila reka Ren. Pri mestu Mainz ob Renl so priredili na zamrznjeni reki tekmovalno streljanje in v Londonu so na' Širite „Slov. gospodarja"! crednjemu prielkn. Proso, zgodnje proso, je dobro obrodilo, dočim je poznejše zapadlo, ker ga je uničil sneg. Koruza je zdaleka pod navadnim pridelkom ob d bri letini. Zlasti malo je letos po Slovenski krajini zelja, ki se ga prav malo vidi. Tudi vinogradi so letos -ekako zaostali, torej splošen zastoj, kar najbolj občuti kmečki gospodar. Gornja Lendava. V nedeljo 22. novembra priredi tukajšnje Prosvetno društvo lepo igro v narodni šoli. Začetek igre bo po večernicah ob pol štirih popoldan. Vsi vabljeni! S to igro stopa naše društvo v novo sezono dela in razvedrila. Letos ima v načrtu razna predavanja o komunizmu in krščanskem socialnem delu, o gospodarstvu, o dobri knjigi in časopisu itd. Potem priredi o Božiču lepo božično igro z božič-ntco, v predpustnem času pa še kake šaljive prizore. Poleg tega se vsi člani društva udeležijo kmetijsko-nadaljevalne šole v Gornji Lendavi. Tudi za knjižnico je preskrbljeno, ravnokar smo dobili 40 novih knjig. To bi bil v kratkem zimski program našega društva. Pridružite se nam vsi delavni in pošteni občani. — Novi župan je prevzel posle. Naš odbor mu je obljubil vsestransko po oč in podporo, tako da lahko upamo, da bo občina nekaj dobila in pridobila pod novim vodstvom. Sv. Sebeščan. Tatovi so že začeli. Imamo v bližini veliko ciganov in upravičen je sum, da nas U nadlegujejo. Pred kratkim so bili v Mo ščancih in eni siroti so predolbli steno in ji odnesli mast in druge življenjske potrebščine. Isto noč so poskušali tudi na drugih mestih, pa so jih pregnali. Nosijo s seboj tudi orožje ter večkrat streljajo. Ljudje se bojijo te ciganske nadloge, posebno v zimskem času, ko še le na veliko začno s svojo tatinsko obrtjo. Sv. Sebeščan. Imamo tak gasilski dom, da je res r;-f"7iota. Niti ciga ' nimajo take ~azdrte bajte. In v ti bajti je tudi zasilna vaška »bolnica«. Tudi je v takem kraju, da je moral biti res malo natrkan, kdor je ta prostor poiskal. V naših hribovitih krajih mora biti gasilski dom na hribu, ne pa v kaki grabi, da preje vse zgori, kot pripeljemo našo brizgalno do kraja požara. Novi gasilski dom potrebujemo, stari je le za drva. Upamo, da bo dala nova občinska uprava primerno podporo, da bo tudi največja vas v občini imela primeren dom, če že največ davka plačujemo, če še ne veste, plačujemo 125% občinskih doklad, v Puconcih pa le samo 40% loparski umor blizu Maribora. Maribor je pod vtisom krvavega zločina, zagrešenega od mladega moškega nad 16 letnim fantom, kateri je bil po umoru izropan. V pondeljek 9. novembra pred-poldne je poslal šef zagrebške oblačilne tvrdke »Aboza« na mariborskem Grajskem trgu s knjižico in 5420 Din 16 letnega vajenca Branka Puschauer na Glavni trg v trgovino I. Preac. Fant je oddal knjižico na naslov, denarja pa ne in se je izgovoril, da ga mora poprej iztirjati od nekih 6trank. Vajenec je zapustil trgovino in Preače-va trgovska nastavljenka Frančiška Dvor-šak je opazila, kako se je zapletel v Lekarniški ulici v pogovor s 23 letnim trgovskim pomočnikom Brunom Govedič. Oba sta se sumljivo obnašala in Dvoršakova je zaupala, kar je opazila, g. Preacu. Ko fanta tudi popoldne ni bilo z denarjem, je bila zadeva javljena policiji. Na podlagi izjav Dvoršakove so izsledili Govediča proti večeru, a je na policiji odločno zanikal, da bi bil s Puschauerjem sploh skupaj, nakar je bil izpuščen. Celi dan 10. t. m. je zaman poizvedovala za izginulim policija in starši, saj je dečko sin sodnijske-ga uradnika. Vedno večji sum je letel na Govediča. V torek opoldne so ga ponovno aretirali in so ga predstavili Dvoršakovi, kateri ni mogel utajiti, da bi ne bil govoril s Puschauerjem v pondeljek. Aretirani se je začel sumljivo obnašati in so ga še preiskali. Odkrili so na njegovem vratu in po rokah praske, o katerih je izjavil policijski zdravnik, da so stare komaj en Odpravite zobni kameni Rešite se skrbi! Vsako jutro — vsak večer dan. Dne 11. t. m. predpoldne, ko je oblast zaman iskala Branka, so Govediču še enkrat izprašali vest. To zasliševanje je končalo s popolnim priznanjem. Pod težo dokazov je Govedič izpovedal, da je on fanta nagovoril, naj denarja ne odda Preacu, da ga bosta skupno zapravila. Zvabil ga je po poneverbi proti Kamilici. Med potjo ga je pri znanem klancu Montebello v grmovju s kamnom ubil in mu je odvzel denar. Govediča je odvedla policija na kraj zločina, kjer je pokazal, kam je skril truplo in ga tako pokril z listjem, da je kukal izpod prikritja samo en del čevlja. Nekaj pojasnil k roparskemu umoru pri Kamnici. K opisu roparskega umora moramo dodati še to, da je storilec Govedič sin mariborskega trgovca s premogom in drva-rai in ga je dobri oče radi ponovnih zablod napodil od hiše, radi česar je stanoval v delavski koloniji pri tujih ljudeh. Kot zamrznjeni reki Themsi pekli vola. Na Sedmo-graškem, ki spada po svetovni vojni pod Ru-munijo, je kazal v zimi 1829-30 toplomer cele tedne —50. Mraz je bil tako neznosen, da se niso mogli ljudje pred njim zavarovati niti v hišah. Dne 24. dec. 1829 je umrlo v mestu Klausen-burg zaradi zime 800 ljudi. Največ se jih je zgrudilo kar na cesti, ker so jim zmrznili udje. Ljudje so umirali med nepopisnimi bolečinami. Leta 1867 je obiskala Holandsko tako pasje ostra zima, da so se ljudje 1. aprila sprehajali po zamrznjenem Zuider-skem morju. Posledice te zime so bile: lakota in razne hude kužne bolezni. pa nate. In ko je burja minula, je sonce še lepše sijalo ko prej.« Urška se je nasmejala in menila: »Če si tak mojster, daj, daj, da bo Ravnjaku in Pavli tudi tako zasijalo!« »Zakaj pa ne? Ko bi ju le skup kdo spravil, da se pomenita!« »To vendar ne bo težko.« »Pa je težko. Ve ženske ste prebrisane — vde-nite mi nit; zašival bom že jaz tako, da se ne utrga nikoli več.« »Nekam bi ju bilo treba zvabiti.« »Da. Ali kako, kdaj in kam?« »Ravnjak je zdaj gori v planini,« se je oglasila Kristina. »V planini? Kaj počne tam?« »Živino ima gori. Sam je pri živini, ker mu je Joža zbolel in domov šel.« »Kako dolgo ostane gori?« »Dva, tri tedne gotovo. Jutri mu moram nesti zabelo, moko, kruh in jajca, da bo imel za kak teden. Rad je v planini.« »Verjamem. Gori ni ljudi in z nikomer mu ni treba govoriti,« se je hehljala Urška. Cene je nasršil obrvi in z ustnico lovil brke v usta; videti je bilo, da misli. Cez nekoliko časa je zinil: »Hm, hm, v planini bi bil pravi kraj, da se najde tak raztrgan par.« »Ko bi bila Pavla gori, da,« je rekla Urška; »alf veter je ne bo nesel gor, sama pa gre ne.« »Toliko pameti imaš v glavi kakor tista Lotova žena v starem testamentu. Dolgi lasje — kratka pamet! — Če ne gre, jo je treba vleči.« »Le vleči, če misliš, da si tako pameten!« »Jaz imam pretrdo roko. Vleči moraš ti.« »Kako neki?« »Prav brez vsake coprnije! Poslušajta! ... še danes se zaobljubiš k sveti Uršuli na Goro. Jutri popoldne ali na večer, ko odrine Jerca v mesto, se spraviš dol k Ožboltu k Pavli in jo povabiš, naj gre s teboj na božjo pot. Gotovo bo voljna, ker ji bo sami dolg čas doma. Pojutrišnjem pojdita s prvim svitom čez Kozjak na Goro. Molita zaradi mene, kolikor hočeta: dolgo ali kratko, glavno je, da si vzameta obilno popotnico s seboj in tudi kaj takega, da teče; to je zaradi korajže potrebno. Dol pa ne hodita čez Kozjak, ampak okoli na Jankovec. Pavli rečeš, da je sicer nekoliko dalje, da pa je pot lepša in po senci. Če imaš količkaj soli v glavi, boš že g Tiskovine za likvidacijo kmets- m kih dolgov. HI Potrdilo (novo), ki ga občine izdaja- g HI jo, je že izšlo. — Obvestilo dolžnikom, ||| ki ga morajo zavodi poslati dolžnikom, = |H uredbo (besedilo), že imamo na za- §H K logi, pravilnik,, ki so splošno potrebni. ¡¡¡| "Naročila sprejema 1= = Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in v = Ptuju. trgovski pomočnik je bil brezposeln in se je preživljal z nabiranjem oglasov za časopise. Dalje ni dokazano, da bi bil trgovski vajenec Puschauer zaupani mu denar res poneveril, kakor je Govedič to pri zaslišanjih trdil. Oče umorjenega, ki je sodni oficijal in bivši orožniški stražmojster, je sam poizvedoval za izginulim sinom. Po njegovih ugotovitvah je sin stopil v trgovino Preac na Glavnem trgu in je hotel denar oddati, kakor mu je bilo naročeno. V tem trenutku se je pojavil pred trgovino Govedič in je poklical vajenca na ulico. Pripovedoval mu je, da mu naroča njegov predstojnik z Grajskega trga po njem, naj denarja ne da Preacu, ampak Križevci pri Ljutomeru. Naše bralno društvo priredi igro iz sedanjega življenja »Podrti križ« v Slomšekovi dvorani v nedeljo dne 22. t. m. Začetek ob treh popoldne. Vsebina igre nam pokaže dobro vzgojo staršev do svojih otrok in vzgojo visoke šole in slabe družbe, nad katero se je božja previdnost maščevala. Farani, domači in sosedni, posetite igro Križevčanov, iz katere boste odnesli najlepše spomine. Med odmori svira tamburaška godba. Vstopnice se dobijo pri blagajni pred igro. Cena vstopnine: 6, 4 in 3 Din. naj poprej še gotove vsote iztirja pri nekaterih strankah. Izročil mu je tudi listič, na katerem so bili zabeleženi naslovi dolžnikov. Na ta način je Govedič izbrano žrtev pregovoril, da mu je sledil proti Kamnici, ne vede, da bo to njegova zadnja pot. Ubiti vajenec je imel krog vratu tanko vrv, iz česar sledi, da ga je morilec s pomočjo motvoza najprej zadavil in potem ubil s kamnom. Zločinec je po lastnem priznanju po opravljenem umoru stekel k Dravi, kjer si je umil okrvavljene roke. Nato je odhi-tel v Maribor. Zatekel se je v svoje stanovanje in se je tamkaj preoblekel. Krvave hlače je oddal v čiščenje. S krvjo omadeževano srajco s 4500 Din je skril v nekem kotu Narodnega doma, kjer je policija tudi našla skrito. Po umoru se je po-mudil Govedič nekaj časa v trafiki na Glavnem trgu in je poravnal najemnino za stanovanje, za kar je izdal 900 Din od odvzetega denarja. Značilno za zločinčevo izprijeno srce je dejstvo, da pri zasliševanju ni kazal ke-sanja in je pripovedoval o strašnem dejanju, kakor bi šlo za nekaj povsem vsakdanjega. Po sestavljenem zapisniku je policija Govediča predala sodišču. Središče. Narodna prosveta v Središču ob Dr. vprizori v nedeljo 22. t. m. zvečer ob 7. uri Cankarjevo dramo »Hlapec Jernej« v 8 slikah. Pretresljiva drama, kako si izmučeni hlapec, ki je 40 let služil enega gospodarja išče svoje pravice. Vstopnina običajna. Vljudno vabljeni od blizu in daleč! Sv. Rupert nad Laškim. V nedeljo 8. t. m. je priredilo tukajšnje Prosvetno društvo prav lepo Slomšekovo slavnost. Novi g. kaplan Kovačič je uvodoma kratko spregovoril o pomenu našega velikega mladinoljuba, šolarji so prednoiali par najlepših Slomšekovih pesmic, udje Prosvetnega društva pa so vprizorili lepi igrokaz: »Blaže in Nežica«, nato pa so vsi, igralci in poslušalci, zapeli ono lepo »Preljubo veselje, o kje si doma«. Tudi za smeh so poskrbeli naši vrli mladi Igralci, ki so vprizorili humoresko: »Gospa Kordula«. Naše Prosvetno društvo se pod spretnim vodstvom g. Turšiča kaj dobro giblje in razvija. Ko bi se le vsa mladina hc--tela tega vzornega društva okleniti! Braslovče. V nedeljo, 29. novembra, obhaja Katoliško prosvetno društvo v Orlivasi svojo desetletnico. Prireditev bo v društveni dvorani v Braslovčah ob 3. uri popoldne. Govori predsednik Prosvetne zveze dr. Josip H o h n j e c, Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj. dopisi n eT Sv. Ana v Slov. goricah. Občinske volitve v Sčavnici so pred durmi. Dne 6. decembra t. 1. bodo naši možje in fantje pokazali, komu zaupajo in kdo naj vodi našo občino, če se spominjamo volitev leta 1933 v občini ščavnici, moramo reči, da je malo takšnih občin v dravski banovini kot ščavnica, ki bi bile doživele od strani JNS tako težke udarce. Prej svoboden kmet in delavec je postal političen suženj. Težki so bili dnevi, ko je v tej občini gospodarila batinaška JNS ob in po volitvah. Po zmagi na papirju so tako gospodarili, da so privedli občino v slab položaj, ki ga bo težko popraviti. Gospodje od neslavne JNS pa se še sedaj upajo gibati in zanikati svoje velike grehe ter se nameravajo spustiti celo v volilno borbo. Sestavljajo neko listo z namenom, da premotijo naše dobre volilce, da bi glasovali za te" »napredne« jenesarske gospodarje. Kdo bi bil tako nespameten, da bi se dal zopet voditi za nos! Volilci, možje in fantje! Dne 6. decembra glasujte vsi za listo JRZ z nosilcem kmetom Jožefom špin-dlerjem, ki je bil in ki ostane še vnaprej naš borec za naše skupne ideje ne samo v naši občini, ampak v Slovenskih goricah sploh. S tem si boste izbrali moža, kakršnega si želijo občani. št. Jaiiž na Dravskem polju. Dne 19. novembra obhaja 251etnico mašništva tukajšnji vele- tako uredila, da srečata Ravnjaka. Če pa imaš precej soli v glavi, boš našla tudi izgovor, da ju sama pustiš in kam izgineš. Če pa nikakor drugače ne pojde, tedaj zažmi vse, kar ti je v možganih, primi ju in jima v nos povej, naj si že posodita pamet in naj spregledata, kar je vsemu svetu jasno: da sta eden drugemu namenjena; vzameta se naj in konec!« To si je Cene presneto dobro namislil. Urška je bila tudi kar navdušena; le to jo je še skrbelo, da bi s Pavlo Ravnjaka zgrešili, kajti planina je bila dolga in široka. Zato je prosila Kristino: »Kristina, ko neseš jutri tiste reči gor, dobro poglej, kje se pase Ravnjakova živina! Pa povej mi, ko se vrneš!« Dekla je obečala, da bo pogledala in, če bo treba, bo Ravnjaka še posebej vprašala, kje bo pojutrišnjem z živino. Tako so bile vse niti vdete. Drugi dan je šla Urška popoldne na pot. Bila je dobre volje in vsa pisana: čevlji so bili rjavi, nogavice sive, krilo zeleno, predpasnik rumen, jopa rdeča, ruta pa bela; v eni roki je držala leskovko, V drugi pa torbo. Na kraju gozda je srečala Kristino, ki ji je povedala, da je ta teden Ravnjak z živino na Tratah, torej prav blizu Gore. Pavli ni bilo treba prigovarjati. Davno že si je želela, da bi poromala kdaj na Goro; zato je bila vesela, ko jo je Urška povabila s seboj. Ta je šla še na vas po opravkih, potem pa k Pavli prenočevat. Zjutraj sta se podali na vse zgodaj na pot. Pavla je bila prav čedna v svoji preprosti sivi obleki in z belim slamnikom na glavi. — Nekaj časa sta na glas molili; ko pa je postala pot strma, sta utihnili in tu pa tam obstali ter se ozrli. »Tu v planini so nebesa veliko višja kakor spodaj v dolu,« je dejala Pavla, ki je imela oko in srce za lepoto božje prirode, »in bolj sinja so. — Glej, tam je naša dolina! Kakor velika, velika cerkev je, polna pisanih preprog.« Ko sta prilezli že takp visoko, da ni bilo več drevja, se jima je odgrnil" ves planinski svet z ne-številnimi vrhovi in grebeni. »Ooo!« se je zavzela Pavla. »Kako velik je svet!« Zopet in zopet je obstala in pasla oči po bližnjih in daljnjih hribih. Sonce je bilo že visoko na nebu in je jelo pripekati, ko sta prispeli do cerkvice. Tiho je bilo v svetišču, mir božji vse naokoli. Pavla se je zatopila v molitev. Tako lahko ie molila in toplo ji je bilo v duši. (Dalje sledi.) . Največje tajno čudo i pokrajin ob južnoameriškem veletoku Amazo-nas hranijo doline med rekama Rio Umini in Rio Teffe. V posebno mokrotnovročih nočeh se dvigajo iz teh dolin snežnobele megle, ki se strnejo skupaj in poplavijo deželo, dokler jim ne zaprejo nadaljnjega prodiranja hribi. Ljudje in živali se jih ogibljejo s pobegom. Kogar zajame taka strupena megla, mu ni več rešitve. Kakor hitro se prikaže jutranje solnce, zginejo t- megle ravr-tpko brez sledi, kakor so se pojavile. Od teh megel zastrupljena človeška in živalska trupla so se raztelesila in so ugotovili kot vzrok smrti za-strupljenje. 11758587575962252157525 Vse vrste štampiljk za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj. zaslužni d. g. župnik in duhovni svetnik Polak Franc. K tej obletnici želimo udani faranl, da ga dobri Bog ohrani nam Čilega in zdravega z željo, da bi Se pri nas zamogel zlato sv. maSo peti. Veržej. Miklavž pripravlja naši občini darilo: hov občinski odbor, ki bo vsem delil občinske dobrote s pametnim in pravičnim gospodarstvom. Nekaterim kar ne gre v glavo, da bi se to moglo zgoditi. A to so le nekateri. Vsa velika večina občine pa je navduSena za listo JRZ, ker smo tudi tukaj sprevideli, da je politika našega narodnega voditelja najbolj zdrava in prinaša narodu pravičnost in blagostanje. Št. Uj pod Turjakom. Dne 9. in 10. novembra smo šentiljski farani dokazali, da še cenimo in spoštujemo svoje duhovnike, ki so izšli iz kmečkih hiš, kakor smo kmetje mi, in zato čutijo z nami in preživljajo z nami vesele in žalostne dni. Našemu g. župniku Davorinu Roškarju, ki je obhajal 10. novembra 701etnico rojstva, smo 9. novembra zvečer priredili svečano bakljado ter podoknico, tamburaši in domača šentiljska godba pa sta z lepimi komadi povzdigovala slovesnost. Po okoliških hribih pa so goreli kresovi. Dne 10. novembra je ob 10. uri imel slavljenec vhod v cerkev s spremstvom osmih duhovnih sobratov, nekaj jih je prišlo še pozneje. Pred cerkvijo so g. slavljenca ob ogromni udeležbi množice vernikov pozdravili g. župan Rozman, g. Jaš, predsednik JRZ za slovenjgraški okraj, ki je bil duša vse prireditve, zastopnik cerkvenih ključarjev, katoliške akcije, fantov, šole, otroci so se posebno korajžno postavili, naposled sam g. šolski vodja Verčkovnik. Vsi so g. slavljencu izražali vdanost in hvalenžost vseh Ribnica na Pohorju. Zopet je posegla smrt s svojo ledeno roko med vrsto naših mater ter nam je iztrgala 19. oktobra iz naše sredine pridno in krščansko Kebrovo mater. Pokojna je bila svoji hiši vzorna gospodinja, svojemu možu devet let zvesta in ljubeča žena, svojim otrokom pa dobra in skrbna mati, ki ni skrbela njim le za vsakdanji kruh, marveč jih je učila tudi vsak dan biti kristjan po navodilih naše svete vere. Sama je dajala najlepši zgled zvestega spolnje-vanja krščanskih dolžnosti in prejemanja svetih zakramentov. Zato ji je Bog podelil milost, da se je podala lepo ž njim spravljena na dolgo pot v večnost. Z njeno smrtjo je ugasnilo družini toplo solnce blagodejne materine ljubezni, kajti mati je samo ena in je nenadomestljiva. Zaplakali so zvonovi nad njenim odprtim grobom, zasolzilo pa se je tudi marsikatero oko njenih sosedov, ker je bila povsod priljubljena In spoštovana. Slovo ji je govoril v prisrčnih besedah domači g. župnik A. Vrhnjak. Rajni materi večni mir in pokoj! Preostalim, zlasti obema sinovoma, naše sožalje! Hoče pri >Iariboru. Pretekli teden smo pokopali učiteljico iz Reke, gospo Antonijo KegI, staro komaj 35 let. Dolga leta je bila prikovana na bolniško postelj. Vso neizmerno trpljenje je faranov z željo, da bi g. župniku bilo dano, še dolgo delovati v lepi šentiljski župniji. žuseni. Sporočiti moramo javnosti, da izjava nosilca kandidatne liste za občinske volitve v občini Zusem, g. Peniča Antona, v »Novi dobi« od 30. oktobra t. 1. ni bila pravilno objavljena. Njegova lista je bila zamišljena res kot »Gospodarska lista«, ne pa kot opozicijonalna lista proti JRZ. Res pa je, da je na tej »gospodarski listi« kandidirala pretežna večina JRZ pristašev. Člana te občinske uprave iz druge liste, Drobne Franc, posestnik iz Dobrine, in Bevc Florijan, posestnik iz Dobrine, pa sta že itak od vsega početka na izrečni JRZ listi kandidirala. Globoko pri Brežicah. Pred par meseci smo poročali, da je na občnem zboru Posojilnice in hranilnice v Globokem, ki posluje v šoli, pri vo-litvi novega načelstva in nadzorstva zmagala lista dosedanjega načelnika g. živič Franceta proti listi bivšega narodnega poslanca g. Ivana Urek. Propadla stranka je vložila proti tem volitvam priziv, ki mu je oblast ugodila. Radi tega se je v nedeljo 8. t. m. ponovno vršil občni zbor in si izvolil listo živič Franceta za načel-stvo in nadzorstvo z nepričakovano lepo večino. Tako je narod ponovno izrekel svojo sodbo. Globoko. V nedeljo 8. t. m. smo imeli ponovne volitve Hranilnice in posojilnice v Globokem, pri katerih so se ponovno pognali v boj sivolasi borci in mladi fantje. Sivolasi borci in njim na čelu znani vodja generalnega štaba JNS so porabili v-a sredstva, da bi dobili posojilnico v svoje roke. Grozili so z vsem, kar jim je prišlo na misel, ter obljubljali nagrado za glasove. Vseeno so z veliko manjšino glasov propadli, če prav so celih 14 dni noč in dan vznemirjali vo-lilce. Ko so sivolasi borci začeli šteti glasove, so si nadejali očale, misleč, da bodo z očali več glasov našteli, pa vseeno jih je bilo veliko premalo. šef generalnega štaba JNS je s povešeno glavo odpeljal z bojišča svojo gardo, vedoč, da je pri posojilnici izgubil za vedno. prenašala s čudovito potrpežljivostjo. Moč ža ta. je črpala v svoji globoki veri. želela si je čimbolj skromen pogreb. Pa se je zbralo okoli njene krste mnogo ljudi. Ob svežem grobu ji je govoril ganljive poslovilne besede g. dekan Al. Sagaj, ki ji je tudi v njeni dolgi in mučni bolezni pogosto prinašal tolažbo sv. zakramentov. Blaga rajnica zapušča svojo mater, potrtega soproga in šest nedoraslih otrok. Naše iskreno sožalje! Sv. Janž na Dravskem polju. Dne 31. oktobra je v mariborski bolnici preminul blag fant Fric Martin, 21 let star. Pokrepčan s sv. zakramenti je mirno v Gospodu zaspal. Bil je uslužben pri tvrdki J., kjer se je pri stroju smrtno ponesrečil. Dne 1. novembra je bil prepeljan domov k žalujoči mamici, bratu in sestram, dne 2. t. m. pa slovesno pokopan ob veliki udeležbi občinstva od blizu ln daleč, ker ga je vse ljubilo in spoštovalo kot dobrega in miroljubnega mladeniča, šentjanški pevski zbor je pod vodstvom g. Col-neriča zapel pretresljive žalostinke na domu, v cerkvi in na pokopališču, žalujoči materi, očimu Martinu, bratu in sestrama naše najglobokejše sožalje! Gornja Radgona - Križevci. Po kratki in hudi srčni bolezni je izdihnil 10. novembra svojo Žepne svetilke izdeluje edino domača tvornica IVAN PASPA I SINOVI Zagreb, Koluraška 69 preblago dušo v starosti 39 let Matija Vrbnjak, posestnik in ključavničarski mcjstei* v Gornji Radgoni. Kako je bil priljubljen po devetletnem bivanju v Gornji Radgoni, je pokazal nad vse veličasten pogreb, neštevilni venci in prisrčne besede poslovilnih govorov. Rajni naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! Teharje. V celjski javni bolnici je tragično preminul 23. oktobra kot žrtev vozne nesreče 801etni posestnik iz Straže pri Teharjih. Pokojnik je bil prava krščanska korenina in splošno priljubljen, kar je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil ob veliki udeležbi pogrebcev 26. oktobra na domače pokopališče k Sv. Lovrencu pod Prežinom. Bil je dolgoletni naročnik »Slovenskega gospodarja«. Mir njegovi duši! Preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje! Planina pri Sevnici. Umrla je 11. novembra, previdena s sv. zakramenti, tržanka, vdova, gospa Ana Mandl, po večtedenski mučni bolezni. Pogreb je bil 13. novembra ob obilni udeležbi tržanov in znancev. Pri odprtem grobu ji je go-"oril v slovo domači g. župnik. Rajna je bila prijazna in dobra gospa. Rada je hodila tudi ob delavnikih k sv. maši. Večkrat je prejemala sv, zakramente. Draga gospa, počivaj mirno v domači zemlji, v materini gomili! Ročne tiskarne manjše in večje, z blazinico z barvo kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. ----- Peler icšclar reSeiari. Politiki se šalijo. Pretekli teden je bil Zagreb poprišče političnih šal. Najprej je prišel v Zagreb notranji minister g. dr. Anton Korošec, ki je povedal, da je Zagreba vesel, ker je lepo vreme in da on ni kakor mesec, ki bi se izpremi-njal nad Zagrebom. Nekaj dni nato je čudežno izpregovoril Maček na vprašanje novinarjev, kaj je novegr. ter jih je vprašal, če znajo molčati. In ko so mu povedali, da znajo, je odgovoril, da on tudi zna. Nihče ni razumel tega, jaz pa razumem, saj sta bila obadva dobre volje, kakor je dobre volje maček v mesečini. In kot tretji sem vesel jaz, ko vidim, da se večkrat zgodi kot pri mojem rešetu, da iz Sale nastane resnica. Miklavževe volitve. Mnogi se zgražajo, zakaj je vlada dovolila, da bodo v gotovih občinah 6. deccmbra volitve, ko je to vendar Miklavžev dan. Jai pa to stvar razumem. V nekaterih občinah bodo izvolili Miklavža, drugod pa parkelj-na. In to razliko med občinami hoče vlada pokazati ljudem, da bodo vedeli se tudi v politiki varovati parkeljna! Kaj se godi v slovenski JNS? Tako se vprašujejo nekateri. Jaz pa Jim povem, da nič, ker slovenske JNS sploh ni! Pa je samo jugoslovanska. No, pa kaj se godi v jugoslovanski JNS? Nastaja slovenska, hrvaSka In srbska JNS. No, in kam spada dr. K ranici ? Dr. Kramer spada ven! Ribnikar ni več v JNS? JNS ne more več t kalnem ribariti ,zato ni več potreben! m. Odprta noi in dan s® groba vrata. Kaj pa Puc? Kramer zastonj kliče: Puc, Puc, Puc? Secijalisti v udruženl. opoziciji. Socijalisti Imajo novo himno: Danes tukaj, jutri tam! Sami ne vedo, kod in kam! Dovolj, da vodje imajo hram! Delavec naj ostane sam! Ej, sociji, ali vas ni sram? Zagovornik ljudske fronte dr. Kukovec se je zopet ojunačil in je napravil korak naprej ter postal odličen zagovornik ljudske fronte. Le naj gre tako naprej, bo daleč prišel! Kaj se bo zgodilo, ko pade Madrid? Na tleh bo. Na lovu. Veliki diplomati, ki hodijo iz države v državo, se povsod udeležujejo lova. Zanimivo je pri tem to, da se doma pobahajo, kako so vjeli drug drugega! Smola z restavracijo. Na Dunaju večkrat poskušajo sezidati neko habsburško restavracijo, pa vedno kdo pride, da jim jo sproti podere. IIIIIIIIIIIIIIIIIIH Vsak naročnik »Slov. gospodarja« naj bo tudi naročnik Slomšekovega lista »Kraljestvo božje«! Pišite po eno številko na ogled, ali pa se zglasite v domačem župnem uradu! Lagcri (faboriSta) smili v so¥(cfshi Rusiji. Čekisti na lovu. Kisselev-Gromov piše: Dokler je bila uprava severnih taborišč za posebne namene na Soloveckih otokih, je prišla vsako jesen iz Moskve kontrolna komisija katera je pregledala vsa taborišča kaznjencev za prisilno delo. Kontrola se je začela z bogato pojedino. Kuhale so in pri mizi stregle najlepše ženske, katere so morale biti visokim gospodom tudi drugače na razpolago. Po štiri ali petdnevnih pojedinah je odšla komisija na lov na otok Ancer. Na otoku je bilo nekaj barak, v katerih so stanovali bolehni kaznjenci. Te so nagnali, da so morali iti v gošo zajce gonit, katere so streljali člani komisije. L. 1929 se je pri takem lovu posrečilo nekemu kaznjencu, da je pod obleko skril ustreljenega zajca. Poveljnik čete je pa to opazil in ga je naznanil. Reve"ž je moral |iti za to za 30 dni v »krikušnik«, poprej pa so ga čekisti, kot je že navada, do nagega slekli in s »poljubi« obdarili. Prodani kot živina. Kisselev-Gromov piše: Ljubim čitate-ljem je že znano, da uprava severnih taborišč prodaja kaznjence velikim podjetjem kot so »Karel-Les« in »Severo-Les«. Kaznjenci so tudi zaposleni pri velikih žagah, nakladajo in prevažajo les. Uprava taborišč (SLON) pa ne prodaja le navadnih delavcev, marveč tudi visoko izobražene špecijaliste, inženjerje in tehnike. Čeka deluje v takih slučajih jako spretno. Da dobi potrebne inženjerje in tehnike, da pač dotične osebe zapreti, obdolži jih enega ali drugega »hudodelstva« in jih pošlje za pet do 10 let na prisilno delo v severna taborišča. Čitatelju je že itak znan sovjetski pregovor: Ce je le človek na razpolago, primeren paragraf kazenskega zakona se bo že našel zanj. En del teh kaznjencev-špecialistov zaposlujejo severna taborišča sama v svojih pod- jetjih, druge pa proda raznim podjetjem v Kareliji, v Murmonsku in guberniji Ar-hangelsk. Inženjer stane od 300 do 800 rubljev mesečno, tehnik pa 100 do 400 rubljev. Toda na roke dobi inženjer mesečno le 9 rubljev in 29 kopejek, drugo spravi vse Čeka v svojo malho. Ti inže-njerji in tehniki delajo zelo dobro in vestno, ker vedo, da jih čaka drugače trdo delo in smrt v gozdovih. (Dalje sledi.) §Uwesfilo lupnim uradom Kartoteka za zapisnik duš je dotiska- na. Cena izvodu je 30 para. Naročite ali si oglejte vzorce! V knjigoveznici vam po naročilu pripravimo primerne škatlje za kartoteko. Praktična večna luč. Svečama Pax je pripravila praktično večno luč, ki ima posebno to prednost, da ustreza cerkvenim predpisom in da gori nepretrgoma 7 dni in noči, ne da bi bilo treba skrbeti za to. To je amerikanski sistem. Izdatek za to napravo je le enkratni ( 60 ali 75 Din), sveče pa po 10 Din. Za nabavo jaslic, ako jih cerkev potrebuje, je prav, če že sedaj sporočite, koliko bi naj iste smele stati, da vam napravimo posebno ponudbo. Cerkvene sveče, zanesljivo dobre, vam nudimo po ugodnih cenah. Sprejemamo tudi odpadke sveč v zameno. Plakat za »Kraljestvo božje«. Te dni vam pošljemo plakat za »Kraljestvo božje«. Prosimo, da ga izvesite na cerkvenih vratih! Uprava »Vzajemnosti« je razposlala položnice. Prosimo za nakazilo zaostale naročnine ! Pomočniki za katoliški tisk. Ker so gg. duhovniki z drugim delom zaposleni, potrebujejo za širjenje katoliškega tiska pomočnike in pomočnice. Prijavite se jim. da bodo lahko vaša imena sporočili v Maribor, Tiskarni sv. Cirila! ^sslcdnic vesti. IZID OBČINSKIH VOLITEV v primorski, savski, drinski banovini in pri nas. Zadnjo nedeljo 15. t. m. so se vršile v primorski banovini občinske volitve v 94 občinah. JRZ je dobila 10 občin «li 10.64%, JNS 1 občino ali 1.26%, bivša HSS 75 občin ali 79.59%, Združena opozicija 4 ,občine ali 4.25% in neopredeljeni 4 občine ali 4.21%. V savski banovini so bile zadnjo nedeljo volitve v 111 občinah, Po dosedaj znanih izidih je dobila JRZ 40 občin, bivša HSS 52, bivša KDK 7, skupina Hodžere 2, bivša SDS 1, JNS 1, neopredeljeni 3. Izid iz petih občin še ni znan. Pri nadomestnih volitvah v drinski banovini je dobila JRZ vseh 6 občin. V Sloveniji sta volili zadnjo nedeljo dve občini, O zmagi JRZ v Logu pri Brezovici poročamo spredaj. V občini Pesnica pri Mariboru je bila samo lista JRZ. Domače novice. Smrtni skok v vodnjak. V špičniku pri Sv. Jurju ob Pesnici se je vrgla v vodnjak 421etna posestnica Alojzija šteflič. Izvlekli s