p v i Naj reč ji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Vejja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i GLAS NARODA List; slovenskih delavcev v Ameriki« f The largest Slovenian Daily m the United States. S Issued every da; except Sundays i I and legal Holidays. 75,0 JO Readers. ^ § TELEFON: 00BTLANDT 387«. Entered at Second Class Matter, September 11, 1903, at the Post Offiee at New York, N. Y, wider the Act of Congress of March S. 1879. TELEFON: COETLANDT 387«. NO. 149. — ŠTEV. 149. NEW YORE; WEDNESDAY, JUNE 25, 1924. — SREDA, 25. JUNIJA, 1924. VOLUME XXXII — LETNIK XXXIL ZJIGETEK DEMOKRATSKE KONVENCIJE Mac Ad oo je zadel na nepričakovane težkoče. — Njegovi nekdanji pristaši so pričeli odpadati. — One, ki so mu ostali zvesti, drži le s težavo skupaj. — Delegati iz North Caroline so se izneverili svojemu poglavarju. — Poslovnik glede dvetretinske večine je neizpremenjen. Molitev kardinala Hayesa. Veliki čas za demokrate je torej napočil. V Madison Square Garden se je zbrala velikanska množica ljudi. Nepregledne vrste državnih delegatov so vkorakale ter zasedle svoja mesta, nad katerimi je bilo zapisano z velikimi črkami ime države, iz katere prihajajo. Ta konvencija se razlikuje od prejšnih v tem, da je navzočih izvanredno veliko število žensk, ki so delegatinje ali zastopnice delegatom Te dame, celo take, ki prihajajo s hribov in gozdov, so si kupile nove in elegantne obleke, čeprav je večina njih že davno prekoračila kanonično starost. A' konvencijski dvorani so pripovedovali včeraj zjutraj, da si MacAdoo na vse mogoče načine prizadeva ohraniti svoje delegate skupaj. Delegat je iz zapadnih in južnih držav, ki so obljubili, da bode glasovali zanj, so po prihodu v New York opazili mogočen tok proti MacAdoo-ju, ki prihaja prav posebno do izraza v newyorskem demokratičnem časopisju, predvsem v listih World in Brooklyn Eagle. Da postanejo pristaši zmagovitega kandidata, so številni kandidati na »krivem uveljavili zveze z voditelji kandidature Smitha in drugih kandidatov. Delegatje iz North Caroline so prav posebno omahljivi v svoji zvestobi do zeta Wood row Wilsona, in prejšnji mornariški tajnik Daniels je moral sklicati posebno sejo ter jih opomniti, da so obvezani glasovati za McAdoo-ja. Kljub teiiVu pa se je glasilo, da je imel pri tem kaj malo uspeha in da bo vsa delegacija po prvih volitvah v taboru governerja Smitha. Iz delegacije države Misouri prihajajo poročila, da niso delegatje več odločno za McAdoo-ja. Tudi ta dele-gacija je imela konferenco, v kateri je deset mož glasovalo proti temu, da se uporabi takozvano "Unit Rule", s katero bi se zavzemali za kandidaturo McAdoo-ja. Včeraj zjutraj je bilo objavljeno, da so pristaši McAdoo-ja opustili svojo prvotno zahtevo, da se izpremeni poslovnik glede dvetretinske večine za nominacijo. Ta odredba je polnomočna že sedemdeset let ter se je dosedaj vedno uspešno upirala vsem izpremembam. Voditelji gi banja za McAdoo-ja so imeli v ponedeljek zvečer zborovanje. na katerem je bilo sklenjeno, da se opusti toadevni poskus. Oficijelni program otvorilne seje na demokratični konvenciji je bil: — — Konvencija se sestane ob dvanajstih opoldne v Madison Square Garden. — Sejo otvori Cordell Hull, predsednik narodnega komiteja. — Molitev kardinala Havesa. — Igranje ameriške himne. Petje Star Spangled Banner. Fotografiranje lavzočih. Otvorilni nagovor predsednika. — Prečitanje seznama začasnih uradnikov, imenovanih od komiteja. — Izvolitev in nagovor začasnega predsednika. ZAKLJUČEK STRAŠNE DRUŽINSKE TRAGEDIJE Mladi Goergen, katerega je ob. strelil oče, je sledil materi v smrt. — Tudi obstreljena sestra najbrž ne bo okrevala. GENERAL PERSHING GOST KRALJA. V Fordham bolnici je umrl v torek zjutraj dva in trideset let stari Evgen Goergen, katerega je obstrelil njegov šestdeset let stari oee, George Goe-rgen v Stanovanju družine na iztočni 209. co-sti v Broniu. Kot že poročano se je završiVa tragedija v ponedeljek, zjutraj, ko je stari Goergen, očividno zmešan, obstrelil svojo ženo, s katero je živel Štirideset let v srečnem zakonu, svojega sina Evgena ter svojo hčerko May, staro 34 let, ki je bila zaposlena kot učiteljica ter hotel nato izvršiti samomori a zgrešil svoj cilj v razburjenju. Njegova »ena je umrla malo pozneje v stanovanju svojega zeta Ackermatma. Ehrgena in May so prevedli v Fordham bolnico, v kateri je Ev-#en umrl. Zdravniki v bolnici izjavljajo, da bo najbrž sledila obe- m London, Anglija, 24. junija. — General Pershing je bil tekom včerajšnjega popoldne gost kralja Jurija in kraljice Marije v družbi danskega kralja in kraljice pri konjskih dirkah. Generala je sprejel zjutraj v St. James palači princ iz Walesa, ki je ravnokar obhajal svoj trideseti rojstni dan. PRAZGODOVINSKE HIŠE NA ŠVEDSKEM. Stockholm, Švedska. 24. junija. Pri Loerby so delavci pod nadzorstvom znanstvenikov prikopali do človeških bivališč, ki so baje stara nad štiri tisoč let. Razkrili so tudi več okostij in starinskega orodja. ZNAČILNA STOLETNICA MACDONALD POZIVA ZDRUZ. ORZAVE Angleški ministrski predsednik je pozval Združene države, naj se udelže zavezniške konference, ki se bo vršila meseca julija. — Z amer. poslanikom Kelloggom se je posvetoval glede najboljšega načina te udeležbe. Razprava o Dawesovih priporočilih. i. , —H" i i Y KCVSTONC VHW CO, NIW tOdek v nikakeju stiku z ameriško-ja- ne pravice ter policijske pravo-! ponskhni odnošaji, in vsled tega moči. Nadzorovanje te milice naj bi bilo poverjeno vojnemu ministrstvu iii aktiven, armadni general naj bi stopil na čelo osramočenih pristašev Mussolinija. Vsled reorganiziranja fašistov-ske milice radi narod ne jra o;;ov-Čenja, ki je sledilo odvedenju m umoril socialističnega poslanca Matteottija, bo odstranjen sedanji poveljnik De Bono kot vod?-telj. De Bono je izjavil, da bo uvedel kazensko postopanje proti vsem listom, ki so namiga vali. da je imel svoje prste vmes pri odvedenju in umoru socialističnega poslanca. Profesor Carlo Bazzi. urednik lista Nuovo Paese. je bil danes nekaj časa zadržan na policiji Pozneje pa je bil izpuščen. Čeprav se je izrekel za Mussolinija in fašiste, je v svopem listu večkrat odločno pograjal gotove člane kabineta v zvezi s petrolejski-mi koncesijami, ki so bile podeljene Sinclairjevim interesom. Čeprav je bilo dosedaj aretiranih več odličnih oseb v italijanski politiki, je ostal urmor Matteotti-j Belfast, Anglija. 24. junija. — ja še vedno taka skrivnost kot je i Takejra tornada, kot se je pojavil se je razburjenje nekoliko poleglo. Vsi japonski listi so priobčili vest o umoru a odličnem mestu. in nacijonalistično časopisje je pričelo takoj ščuvati proti Ameriki. Policija je odredila posebne varnostne odredbe za tu bivajoče Ainerikance. List Jorozu opozarja na nevarnost. ki preti življenju v Združ* nih državah bivajočih -Japoncev ter poživlja vlado, naj ne trosi nobenega nadaljnega časa z dogovori z Ameriko, temveč odr<-di odločne odredbe. Ta list govori o ameriškem iniperijalizmu In egoizmu ter končuje svoja izva janja na naslednji način: — Japonski narod bi si moral sam staviti Aprašanje. koliko časa je šc pripravljen prenašati celo vrsto ameriških demonstracij in zasledovanj. London, Anglija, 24. junija. — Ministrski predsednik 'MaeDonald je včeraj večerjal z ameriškim paslanikom Kellogom, ter se domneva, da sta razpravljala o najboljšem načinu, kako dobiti soudeležbo Amerike pri bodoči medzavezniški konferenci, ki se bo pričela tukaj 16. julija. Nikakega povabila se pa ni še poslalo v Washington. MaeDonald bi rad, da bi zastopal Ameriko general Dawes, ki je načeloval komiteju repa radijskih izvedencev, a ker je bil Dawes nominiran za mesto podpredsednika na republikanskem tiketu, se domneva, da je to nemogoče. Angleški in francoski komunike j, ki sta bila objavljena včeraj po sestanku obeli ministrskih predsednikov, se razlikujeta. Francoski komunikej pa omenja le 4'trajno sodelovanje" ter ne omenja moralnega dogovora. Oba ministrska predsednika sta skušala izogniti se kočljivim točkam. Herriot ni naprimer omenil sankcij, in MaeDonald ni spravljal v osredje vprašanje vojaškega iz-praznenja Nemčije. London, Anglija, 24. junija. — Ministrski predsednik MaeDonald je rekel včeraj v poslanski zbornici, "da bi bilo skrajno zaželjivo, da bi bila zastopana Amerika na medavezniški konferenci, ki se bo pričela 16. julija/' Glede zastopstva Nemčije je rekel MaeDonald, da se je o tem razpravljalo, da pa je povsem jasno, da morajo zavezniki skleniti dogovor glede tega, kaj vse je treba pripraviti, da se izvrši načrt izvedencev. ''Obstaja mnenje," je nadaljeval, 44da so gotove obligacije, naložene Nemčiji v poročilu izvedencev, nekoliko izven okvira versaillske mirovne pogodbe in vsled t ga se je treba dogovoriti z Italijo in Belgijo, kako bilo mogoče napotiti Nemčijo, da postane voljna sou ležniea pri izvedenju teh obveznosti. Natančna oblika še ugotovljena, a se sedaj razmišlja o nji. "Predmet medzavezniške konference bo Dawesov poročilo," je nadljeval MaeDonald. "Kakorhitro bo to poročilo prestavljeno v akc ijo, bomo razpravljali tudi o drugih vprašanjih med nami samimi, predvsem o vprašanju medzAvezniških dolgov." Pariz, Francija, 24. junija. — Uspeh sestanka med ministrskima predsednikoma Herriotom in MacDonaldom je prisilil k molku skoro vse najbolj trpke nasprotnike Ilerriota v Franciji. Pariz je skrajno vzradoščen, ker je bila obnovljena knrdijalna zveza med Anglijo in Francijo, "Temps" je pozval Združene države, naj se udeleže posvetovanj, ki se bodo vršila julija meseca v Londonu. Washington, D. C.,* 24. julija. — Radi odnosajev vlade Združenih držav napram nemškemu reparaeijskemu problemu, ki so bili neofieijelni izza časa, ko ni hotel senat odobriti pod Wilsonom imenovanja opolnomočenega zastopnika Združenih držav pri reparacijski komisiji, je malo vrjetno, da bi bil stric Sam oficijelno zastopan na londonski konferenci, na kateri se bo razpravljalo o uve-ljavljenju Dawesovega poročila. VELIKANSKI TORNADO BELFASTU. bil prvejra dne, j>o odvedenju. LABORITI SO BILI ZOPET PORAŽENI. London, Anprlija. 24. junija. —-Delavska vlada je zopet doživela v poslanski zbornici poraz. 2a predlogo grlede finanemih d'»lo<"h je bilo odanih 175 glasov, proti j predlogi pa 315. včeraj, ne pomnijo tukajšni prebivalci. Tornado je povzročil velikansko škodo. Veliko hiš je uničenih Ln številne osebe so bile poškodovane. Povzročena škoda znaša več stot !soč dolarjev. VALEŠKI PRINC BO ODPOTOVAL V JUŽNO AFRIKO. PLEMENSKI IZGREDI. New Orleans, La.. 24. junija. — En črnec je bil ustreljen, en beli težko ranjen ter več črncev ranjenih tekom streljanja v Lees-ville, L/a., ko so skušali črnci o-prostiti dva zamorska jetnika. Neb. Kmalu nato je odletel ter izjavil, da se najbrž ne bo ustavil v Cheyenne. Kljub temu pa se je tudi tam ustavil, a kmalu odletel naprej. Razdalja iz New Yorka v Cheyenne znaša 7860 milj od tam ne ustavil pri North Platte, do San Francisca 890 milj. Bloemfontain, Južna Afrika, 24. junija. — Iz zanesljivega vira se se je doznalo. da bo prišel prihodnji meseo sem valeški princ. Njegov obisk je bil vsled volitev samo odgoden, ne pa preklican. CUNO NOČE BITI POSLANIK. T Berlin, Nemčija, 24. junija. —-Nekemu zastopniku Ass. Press je rekel bivši nemški kameler Wil-helm Cuno, da so vse govorice, da bo prevzel mesto nemškega poslanika v Washrngtonu neutemeljene. Izjavil je, da mu tega mesta niso ponudili in da bi ga ne sprejel, četudi bi nui ga ponudili. _______ _____ SOVJETSKA TRGOVSKA TrODBA S KANADO. P0- Otawa, Kanada. 24. junija. — Ministrski predsednik King je izjavil danes v poslanski zbornici, da je angleška trgovska pogodba z Rusijo uveljavljena, ter da se pogodbo tiče tudi Kanade. Zatem je dal oficijelno obvestiti rusko trgovinsko delegacijo v Kanad*. da je obnovljena trgovinska zveza meti obeana deželama. DENARNA IZPLAČILA .V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes to naš« cene alede&e; JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $12.80 2000 Din. = $25.40 5000 Din. = $63.00 Pri nakazilih, ki znašajo manj kot m tisoč flnarjer lf centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekom! . ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir .......... $ 9.80 300 lir..........$14.40 500 lir.......... $23.50 1000 lir..........$46.00 Pri naročilih, Id znašajo manj kot 2M lir računano posebej po II center sa poštnino in drnge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in Izplačuj« Jadranska Banka r Trsta« Opatiji ln Zadrn. Za pofiljatre, M presegajo PETTISOČ DINARJEV ali pa DVAU8O0 LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben dopust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat in čakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene računamo po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar r reke. POŠILJAT VE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKU $L-+ Olede izplačil ▼ amer. dolarjih glejte poseben ogla« t tem lfatiL Denar nam Je poslati najbolje pe Domestic Postal Memtf Order ali pa New York Bank Draft. FRANK BAK8ER STATE BANK 12 Cortland* Start, -r New York, H. T. TaL Oortlandt 4687. • .v.- ; " "^Ciik '-'t . ..LaSfeg;, ' • J ■ČŽSEO M -jVWi GLAS NARODA, 25. JTN. 1924. GLAS NARODA" (SLOVENE DAILY) C* Ownid and Published by Blovenic Publishing Company FRANK ftAKSER, Prcaldant (A Corporation) LOUIS BENEDIK, Treaiurer Placo of BusinoM of tho Corporation and Addresses of Above Officers: 92 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City. N. Y. "GLAS NARODA (Voice of the People) leeued Bvery Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja Ust za Ameriko In Kanado .................W.00 Za pol leta ........................»3.00 Za «etrt lota ......................»1.50 Za New York za celo leto Za pol leta ................. Za inozemstvo za celo leto Za pol leta ................. »7.00 .. »3.50 .. »7.00 .. »3.50 Subscription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement _, "OUs Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemil nedelj In praznikov._ Dopisi, brez podpisa ln osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli potikati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfinjl blvaliSCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ I "GLAS NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 3S76 MATTEOTTI Mussolini je premten državnik, manjka mu pa poglavitne lastnosti, namreč, da ne pozna meje do kje lahko stopi. Dosedaj je izvedel še vsako nasilje povsem neovirano. Julijsko Benečijo je skoroda potujčil, laškega kralja je dobesedno odstranil, italijanskemu narodu je sugeri-ral, da je edinole v fašizmu rešitev. Vse to je šlo gladko. Če se je sempatam pojavil kak odporeek, ga je nasilno zatrl. Velesile so poznale njegovo zločinsko početje, pa niso niti z mezincem gibnile, da bi mu napravile konec. Toda to je povest o vrani, ki noče vrani izkljuvati oči. Vsaka stvar ima pa svoj konec, in tudi Mussolinijevi vladi je zaklenkala zadnja ura. Z vednostjo Mussolinijeve vlade je bil odveden in umorjen Giaeomo Matteotti, milijonar, socijalist in član laške poslanske zbornice. Matteotti je dolgo časa zbiral dokaze o nepoštenosti Musolinijeve vlade. Te dokaze je hotel objaviti, pa so mu, j^sti prekrižali račune. [Mussolinijevi pristaši so ga odvedli in ga usmrtili, imente, ki jih je imel pri sebi, so uničili, truplo so pa v vodo. tf iisolini sicer pravi, da ni bil umor izvršen na njego->velje. Isto bi rekel v takem slučaju vsak državnik, toda vsi taki izgovori so sila šepavi. Mussolini zanikuje, da je bil dejanski Udeležen pri umoru. Ne more pa zanikati,f da niso njegovi pristaši morilci. i 'mosrajčniki so se nasilno polastili vlade v Italiji. Člani Mussolinijeve stranke se v podkrepitev svojega prepričanja poslužujejo zločinov. Mussolini je par dni pred umorom Matteottija za-pretil parlamentu, da ga bo razpustil, če se ne bo pokoril njegovim poveljem. Mussolini ima na vesti nebroj zločinov. Kazlika je le ta, da je ena njegovih žrtev ugleden mož, znan v kapitalističnih in socijalističnih krogih. Matteotti je hotel razkrinati koriipnost laške vlade. S tem, da ga je dala laška vlada umoriti, je sama temeljito razkrinkala svojo kompnost. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foralcm Ssi il—. — Jofoalav Bans«.) katera revmatizern prodira v tj;, i o. Med drugimi vzroki revmatiz-ma naj omenimo izpostavljanje telesa mrazu hi vlagi, hipne sprt inembe temperature. zmanjšano življensko silo. zimo in .spomlad, škriatiea in drug nalezljive bo-iezni so dostikrat za vete k revma-tizma in stalnih poškodb srca. Ako znamo, kako nastanejo srčne bolezni, je mogoče ukreniti potrebno, da jih preprečimo. Ta-kozvane "rastoče bolesti" otrok so dostikrat znak lahkega revma-tizma in zahtevajo takojšnje ic-čenje. Itavnotako v slučaju oteklin v grlu treba takoj zdravniške oskrbe. Nervozni otroci so jako podvrženi revmatizmu in radi te-ga srčnim boleznim; treba na nje obračati posebno pozornost. S tem, da obvarujemo otroke pred škrlatico in drugimi nalezljivi-mi boleznimi, odpravimo drug nevaren vzrok srčnih bolezni. Sv. Vida ples je nervozna bolezen. ki se pojavlja med otroki. Našlo se je. da jo ta bolezen v mnogih slučajih predhodnica rev-matizma. Radi tega treba seveda takojšnje zdravniške oskrbe. Večna previdnost je glavna stvar, ako hočemo preprečiti srčne bolezni. Najbolj uspešna borba proti srčnim boleznim je ta. da takoj obračamo svojo pozornost onim raznim bolestim, ki utegnejo imeti za posledico srčno hibo. Mnogo ameriških mest j<* storilo posebne korake za vzgojeva-nje in oskrbo otrok, bolnih na srcu. Druge manj razsvetljene občine naj bi jih posnemale. Za o-troke. katerih srce ni normalno, je treba posebnega šolskega pro-trrama s mnogimi presledki za počitek. Na drugi strani, ni prav. da taki otroci občutijo, da so predmet pomilovanja, posebnega nežnega ozira in preveč poudarjene pozornosti, kajti drugače postanejo vpogledni v same sebe in potrti. Umna oskrba pa je neobhodno potrebna, kajti zanemarjena in neizurjena oskrba ima za posledico mnogo kroničnih invalidov. Srčne klinike za odrasle so dru ga važna potreba v teh dnevih, ko se zavedamo, kaj se vse lahko doseže potom stroko vn jaške ga vodstva in oskrbovanja. Mnogo oseb, ki jih srčna hiba (»d časa do časa onesposobija za delo, delajo in živijo ugodno in koristno, ako se bavijo z delom, ki je primerno za nje. se pametno ravnajo po hi-gijeničnih predpisih in se naha jajo pod nadzorsavom veščega zdravnika. Vsi oni. ki trpijo na srcu. sinejo upati. Ako imajo primerno oskrbo. v začetku bolezni, smejo pričakovati normalno življenje po dolgosti in sposobnosti. V mnogih slučajih se srčna bolezen daje preprečiti: vsak trud v tem pogledu se izpVača. ako pomisli mo na gorje in nesposobnost, ki jo srčna bolezen povzročujc. Kdor pa je bolan, more znatno znižati učinke te bolezni, ako urno sodeluje z veščim zdravnikom. Mnogi "bodo pri 1em vprašali: "Kako naj spoznam zdravstveno stanje svojega srca?" Zdravniški pregled je seveda najboljši od go--vor. Ako srce ni normalno. j»» seveda potrebno znati, v kakem sta nju se nahaja, ako naj se umno leči. Na drugi strani, ako je srce v redu. je zadoščenje doznati od strokovnjaka, da je naše srce sposobno premagati ves napor našega vsakdanjega življenja. Periodični zdravnški pregled je sploh v vsakem pogledu izborilo sredstvo za čuvanje zdravja in ohranitev živ-ljenske sile. SRČNE BOLEZNI. Izmed pojedinih vzrokov smrti v Združenih državah stojijo srčne bolezni na prvem mestu. Tuberkuloza, ki je nekdaj bila največja morilka, je izgubila to nezavidljivo prvenstvo; brezdvom-no je to vzrok odločne vzgojeval-ne propagande proti tuberkulozi. Na isti način mor," splošno zanimanje in umna propaganda povzročiti zmanjšanje tudi srčnih bolezni in njihovih zlih posledic. Kako ogromno vprašanje tvorijo srčne bolezni, si lažje predstavimo, ako pregledamo podatke o številu srčnih bolezni in smrti radi njih. Ti podatki nam kažejo, da smrti radi srčnih bolezni so najbolj številne med osebami, ki so prekoračile starost 40 let. Izmed ljudi v tej starosti so srčne bolezni vzrok za nič m^n j kot 88 odstotkov vseh smrti. Ali tndi pri mlajših ljudeh je &tvna bolezen dokaj nevaren morilec. Med ljudmi pod 25. letom povzročujejo srečne bolezni ravno toliko smrti kot legar. V starosti med 35. in 44. letoan povzro-jo več smrti kot bolezen na rights disease). Po let izkazujejo srčne ti na precejšno važnost srčne bolezni kot vzroka smrti izmed o. trok. Niti ne smemo pregledati, koliko trpljenja, onesposobljenja in* invalidstva povzročujejo srčnt bolezni v. vseh starostih. Koliko ljudi trpi na srčni bolezni, je jako težko povedati. Tekom vojaških naborov za časa svetovne vojne so zdravniki radi srčne bolezni zavrnili nekaj čez tri odstotke mož v starosti od 18 do 25 let. Neka velika zavarovalna družba je tekom štirih let zavrnila iz istega vzroka*2.6 odstotkov izmeti vseh oseb, ki so se hotele zavarovati. V mestu New York so šolski zdravstveni nadzorniki našli, da 1.6 odstotkov izmed vseh otrok trpi na kaki srčni hibi/ kar pomenja da je v New Yorku od 18.000 do 20,000 šolskih i 7 1 otrok ,na srcu bolnih. Srčna bolezen je v znatni meri preprečljiva. Napad revmatizma v detmstvu označuje skoraj vedno začetek oslabljenega srca. Razmeroma malo je znano o vzrokih revmatičega okužen ja. Ali verjetno je, da se strup, ki povzročuje revmatizem, preriva v telo potom oteklih .bezgavk in gobic v grl« morfalketa kot ka. j (tonsilov in adenojdov) in drn-gih prehedov. Okužene zobe tre- fPoneverba državnega denarja v premogovnikn v Zabukovici. Novice iz Slovenije. Josip Podobnik, 27- letni blagajnik v Zabukovcili in Franc Flajs, 26-letni računovodja isto-tam, sta zakrivila malverzacijo z državnim denarjem skoro Istočasno in na isti način kakor v Velenju. Tudi v jZabukovci je ravnateljstvo državnih ruarskib podjetij v Sarajevu dalo pregledati knjigovodstvo ter je komisija u-(škoda še vecja^ gotovila razne nerednosti na občutno škodo države. Izkazalo se je, da sta obtoženca poneverila te>kom zadnjih pet let velike denarne svote, ki sta jih prikrivala zaračunavala na isti način, kakor obtoženci v Velenju. Nepravilno in neupravičeno so bile zaraču-njene rodbinske daklade. nabav ni prispevki diference pri živilih, "šihti" in vrhutega 55-odstotni draginj ski dodatek, ki sta ga zaračunala onim rudarjem, ki niso delali v akordu in jim ta dodatek sploh ni pripadel. Diference seveda niso dobili delavci temveč, sta jo obdolženca pridržala zase. Na krivdi sta soudeležena v popolnoma enaki meri. Flajs je' stopil v službo leta 1917, Podobnik V Italiji je bil umorjen posla nec Matteotti. Ta umor je povzročil velikanski hrup po vsem svetu. Matteotti je bil socijalist in milijonar. Ce bi bil samo socijalist. bi širša javnost najbrže niti ne izvedela, da je bil umorjen. Ker je bil pa obenem tudi milijonar, se je zbal Mussolini za svoj stolček. ★ Iz nekega mesta v Novi Angliji poročajo: Na neki tukajšni farmi se je pripetilo nekaj izvanrednega. Krava je povrgla teleta, ki je čudo vseh čudes. Tele je normalno razvito, toda na sebi nima niti ene dlake. Tele-tova koža je povsem podobna človeški koži. Newyorsko časopitsje je objavilo o tem Čudnem teletu natančne } slike in dolge članke. i Znanstveniki na dolgo in široko razpravljajo o čudni prikazni. To je v vseh ozirih zanimivo in jako pomembno. Toliko hrupa in pisarenja zastran teleta s človeško kožo. Ali bi ne bilo dobro, če bi se časopisi in znanstveniki tudi nekoliko bavili z ljudmi, ki imajo telečje možgane. ★ V Jugoslaviji se je spočela Organizacija Jugoslovaskih Nacijo-nalistov. Ime organizacije sestoji iz prvih dveh črk vsake besede skupnega imena. Organizacija se torej imenuje Or j una. Orjunaši so smrtni nasprotniki vsakogar, ki ne misli z Pašičevi-lni možgani. Pred njimi ni varen življenja nihče, ki obsoja to ali ono izmed neštevilnili vladnih nepravilnosti. V Trbovljah so se za vršil i pred kratkim krvavi dogodki. Orjunaši so razvidi svojo zastavo. Krst je bil krvav, ker je Sugusliromt&ka Ustanovljena L 1898 KatnL Srfciuita inlcorporlransi »• 1WI GLAVNI URAD v KLY, MJNN. « J Slavni otfbornlld: VMi«nlk: EDDOLF riRDAN, »11 M. 1H It. CS^rta««. C*. Podpredsednik: LOUIS BAL, A NT. XS0S K. 32nd St.. Lorain, O. tajnik: J08KPH I18HLRR, Ely. Ulnn. esmjntk: LOITIB CHAMPA, Bo« Ml. Ely. Minn. ■»laik ■elspla£anlh uartola: JOSLN MOY1U, tU M Ulk It«, t>mlntk. Mirna. ____ ____ VrMnl ztfravniki A. FOB. V. GKAH1K, K*f ▲atariStat« Bul •Utk ▲▼«.. PlttafcHTKfc. F*. NHitral »akar i tVTOM BBABNTK, Book Ml BakawaU BMfet 9M. Btraeta, Pittsburgh, Pa_ SOKOB MLADIC. 1314 W. II Btraat. Cklaaco, OL nUNK BKJLABJCC. 4IU W**klnartoa Btraa«. Dnnf, UOlfiSD ILABODNU. Boa 41». »y, KlnL OKBGOR J. PORENTA, 110 Btevenaon Bids-. PayaUa*. 1 VftAKK BO KICK, CUT It. Clair Ara.. Claval&a«, (L Ztfruiavalnl a«kari ▼1L1KTIN PtmC. Tli liOBdoa ML, N. CkTUUli FAtTLINE ERMBNC, US Park Btr.. Mllwankaa. Wla. »OSI P 8TERLK, 404 F. Mesa. Aranne, Puefelo, Oola. ANTON CUL ARC. KIS Marka« Btreat. W»iki * • ■ » Jadnotlno aradna glasila: "OlaJ ▼aa atvan UkajoCa aa aradnlk sad ar kakor till aaaaraa puMJaim aa| aa aoalljajo na »lavneca tajnika. Vaa prltolba saj aa polllja aa Vi aadnlka porotnera odbora. Proftnja aa aprejean botUi Uuot ta kolallka avHCarala. saj a* polllja na vrhorneca cdravnlka. Jaroalovanaka Katollika Jexlnota aa priporoča raaaa Ja®o«ioTa.aoaa aa aMlan pristop, "fdor žoll postati član ta ortranlsarlje. naj aa aclaal tajnika Mltnjnca drultva. J. 8. K. J. Za uat&novltev norih dm It at a* aa obrslM na rt. tajnika. Noto dru«tro a« lahko TSt.inon a I Clanl all eiasiaaml. Jugoslavia irredenta« Kako jc Kobarid praznoval obletnico italijanske vojne napovedi. Tržaški fašistovski "Popolo" poroea i/. Kobarida: 44Obletniča našega vstopa v vojno s«* je letos tudi tu praznovala izredno slovesno. Z vseh hiš j bojniea (seveila italijanska). Ob 1). so se na poziv obrinskrjra komisarja zbrali na ijlavnera tr blast i in velika množica prebivalstva. I"rodil se j»* izpre-vod. ki se je z ilomaro godbo na čelu. svir;«-jočo živahne koračnice in nacijo-nalne himne (seveila 4"(ii«»vinejw z«i" in "\'a Fuori d'ltalia. >tranie-ro'T), pomikal na vojaško pitkn. pališče. da poda »lolžno zahvalo junakom, ki tamkaj počivajo v slavi. Petje "himne na Piave*\ ki že stara slovenska tradicija, da ne!s(» ira prav dobro izvajali šolski sme nobeno žegiianje na Slovenskem miniti brez krvi. Komunisti so se spoprijeli z Orjunaši. Štirje orjunaši so padli. otroci, se j»- trinljivo združevalo > cerkvenim obredom in je na vse navzoče napravilo globi »k vtisk. Po obre«lu se je izprva preko Slovenski listi so jim objavili na mesta vrnil na glavni trir in s« metre dolge posmrtnice. | pod spominsko ploščo Zmage raz- Edinole klerikalni Slovenec je šel", sporočil naslednje: Orjunaši so vjeli nekega komunista, ga pri.sili-li, da je poljubil orjunsko zastavo, nato so ga odvedli v gostilno ter ga nasitili in napojili. Zatem so ga odeljali na J nov, ki so imeli poleg zaslužka v samoten prostor, postavili so ga denarju tudi prosto stanovanje in Proč z domačini! V kobilarni v Prestranku j" bilo pred vojno nameščenih z;; razne posle nad trideset domači- itTS^rir^ ■M ■■■i leta 1919. po svojem prihodu iz Velenja. Podobnik je krivdo na pram revizijski komisiji trdovrat no tajil, tekom sodne periskave pa za oba priznal. Verjetno je, di je zapeljal Flajsa k nepi^šten manipuaeijii Poilobnik. ker je prišel iz Velenja v času, ko so se v tem računovodstvu godile že velike nerednosti. K'>misionelno ugotovljeni pone ver jeni znesek znaša 87.000 Din. v resnici pa je ker revizija ni mogla dognati vseh nereelnih manipulacij. Flajs trdi. da sta morala s Podobnikom večkrat kriti po izplačevanju mezde delavcem, večje primanjkljaje. Vendar pa je komisija izjavila, da je v teh slučajih bila dopustna vsikdar reklamacija. Porotniki so vprašanje glede n-radne poneverbe pri Podobniku potrdili z 8 proti 4 glasovom, prt Flajsu pa s 7 proti 5 glasovom. Porotni sodni dvor je obsodil Podobnika na 1 leto težke ječe. Flajsa pa je oprostil. *OJAH, VAKO&AJTE SB HA atAB HA&QDA'. NAJVEČJI w k veliki skali, vodja oddelka je potegnil revolver ter mu hladnokrvno prestrelil možgane. * Zakon temelji na zvestobi in veri. Žena mora verovati, da ji je mož zvest in mož naj veruje, da žena ne krši zakonske zvestobe. ★ To je kulturna slika kulturnega naroda. Laški fašisti sircer niso posebni J kavalirji, v primeri z jugoslovanskimi orjunaši so pa vseeno nekaki gentlemani. ★ Poroči-la prihajajoča iz Evrope. naznanjajo, da sta se francoski ministrski predsednik in an gleški ministrski predsednik sporazumela. Če se v sedanjem času franco- j ski ministrski predsednik in an gleški ministrski predsednrk spo razumeta, se sporazumeta na račun Nemčije. toliko sveta za obdelovanje, da so si mogli pridelati skoraj ves živež. kolikor so «ra potrebovale njihove družine. Po vojni je poso. stvo prešlo v posest italijanske države in doma»"-i uslužbenci so bili odpuščeni skoraj vsi .|o zadnjega. Seveila pa j«- italijanska uprava postopala pri teh <»dpu« .stili čisjo po italijansko; ljudi je odpustila in jih obenem vrgla tudi i/, stanovanj, ter jim odvzela užitek obdelanih zemljišč, a dala jim ni niti pokojnine niii odpravnine. dasiravno jim j<' bilo Jo pod prejšno vlado zagotovljeno. In naj sk sc obračali ti izgnanci kamorkoli, ni'kjer ni bilo pravice zarije, a ko so Imteli vložiti tožbo, so jih napotili na — repa-racijsko komisijo na liimaju. č»»š. da kobilarna ni i»ila državna last. temveč last cesarske hiše. in da zato italijanska država ni dolžna vzeti nase obvez prejšnega lastnika. Takšna je italijanska pravičnost ! Pograbili so *>ač vse. a ko !>i morali tti< 1 i kaj dati. tedaj je vse zaman. Prej bos po rr in i I na (■••"ti. preden Im>š dobil od ifali-janske državne uprave, kar ti srre po vsej pravici! FRANCOSKA VLADA BO PRIZNALA SOVJETE. Pariz, Francija. i?4. junija. — Politični krogi -so pre]»ričani. da bo Francija v najkrajšem času priznala sovjete. llerr; »t bo stavil Rusom i-oraJ*-ljajo tuje besede, ki jim niso kos. Ženska duša, to je tisto! Žen-tiko dušo je treba razumeti in upoštevati! Ako ženska duša ni upoštevana in potem ji srce ne da miru iu jo žene v bar s komurkoli. O, bar je pribežališče žen stva nerazumnega in razočaranega — dobro, da imamo bar, kam bi se drugače reve zatekale! Ali cenjeni Vaš gospod soprog, tisti verižnik, razume Vašo žei. sko dušo! Včeraj sem ga srečal dopoldne ob desetih in je že jako duhtel. Dejal sem, da se bojim za njegovo zdravje, pa je odgovoril, da itak nič ne pije. Oc res nič nt pije, pa vendar diši po vinu. je to izreden dar, ki ga ljubi Bog Je redkokedaj nakloni posebnim svojim izvoljencem. Sel je z no kim plešastim Italijanom in nt vem, ali bo on ogoljufal Italijana ali bo Italijan njega. Slutim, da Vaš gospod soprog ne razume Vaše ženske duše. Ce bi bila, da bi se dala jt*sti s čebulo, potem bi jo razumel! Takt. pa mislim, tla je ne razume. In mislim, da ste pako razočarani. Ako še niste, pa boste in je to sploh moderno. Jaz razumem žensko dušo! Ženska duša ne zatvarja za sabo vrat, vedno jih malo pušča odprta. In predale takisto in okna in omare in vse. Niti ni dano ženski duši. da bi zaprla knjigo, ko jo je nehala brati, nego jo odprto položi na mizo. na postelj, na stol. na umivalnik, na ongjiščt ali kamorkoli in jo položi odprto s platnicami navzgor. Potem pa si reč premisli in prične brati drugo knjigo, še predno je končala prvo, in lahko leži prva knjiga odprta leto dni, pa lahko leži odprta razen nje tudi še druga knjiga iu tretja. Kajti ženska duša ljubi literaturo, posebno v postelji, toda mo-ra biiti tiskana na dobrem papirju in biti lično vezana in ne smt biti prepoeeni. Gledališko literaturo pa ljubi ženska duša ono, ki ni v njej streljanja. Ure si ne navija nikdar o pravem času in v pismih ne deLa ve jic. Če se pa na cesti ženska du&a ustavi in govori s prijateljico, st ba jjstavila baš na naožjem mestu pla-enika, da ne bo mogel narod no BOJNA LADJA MISSISSIPPI semkaj ne tjakaj in se bo rodilo ogorčenje iz tega in nezadovoljstvo in bosta ogrožena narodno in državno edinstvo in političa linija ! Žensko dušo je treba razumeti! Ženska duša je nežna, tako je nežna, da jo je celo sram, da ima ušesa, in jih skrbno skriva za frizura. Niti popka na trebuhu ne skriva tako skrbno. In govoriti mora.. Ne povedati, samo govoriti! ln nekoga mora imeti, da jo posluša. O, koliko zakonov je nesrečnih le zato. ker mož ne razume žene in ji ne da, da bi govorila in bi jo poslušal. Nego pravi: "Hm!" in gre spat in smrčat. Žena pa je bridko razočarana in se s solznim očesom ozira, kje je kdo i>od milim nebom, ki bi jo razumel in jo poslušal in bi lahko z njim šla v bar! Seveda, t udi moški ni brez duše. Pa je treba razumeti tudi moško dušo in ni, da bi se jo krmi-lo vsak dan s pljuči, če jih nt ljudi. Mislim, da v Vaših salonih milostiva, pljučka itak ne občujejo. In kadar je moški mrk in redkobeseden in ga bole glava, vrat in prsa in desna peta, tača.^ mu je duša sigurno suha in brez denarja. Nezadovoljivo denarno stanje jako neugodno vpliva na moško dušo. Pa mislim, da takega stanja takisto ni pri Vas in ga ne bo in bo že pazil gospod soprog, da se bo o pravem času poravnal s 30 odst., pa bo zopet denarja kakor pečka! Za Vašega .gospoda soproga me ne skrbi, ta ne bo razočaran. In hodi on itak v bar, čeprav ni razočaran. Le za Vas me skrbi in je stvar tem bolj opasna. ker imate toliko časa, dela pa nič. Da bi pletli vsaj žemperje! š<* to Vam naznanjam, da je naša kanarka srečno enega izva lila. Takšen je, kakor brani or,, mislim, da se roditeljima zdi lep. Moja žena jih opazuje in mi je povedala: kadar gre kanarka z gnezda, pa on stopi tja in malega pestuje in ga vzame k prsim. Rekla je, da se kanarčke čisto drugače zaveda svojih očetovskih dolžnosti, kakor mi moški. Pa dobro! Da vsaj ni razočara na še kanarka! Koga bomo prosili za botra, še ne vem. Ce bi Vam to pismo pisal po po št i. bi Vas prosil, da ga ne poka-žete gospodu soprogu, kajti Vaš gospod so pro«; je govedina. Ko pa je pismo natisnjeno, ga gospod soprog tako ne bo bral. Pa z Bogom. Pepea, in se Vam milostiva. globoko klanja Vaš uda ni Fr. Ž. Zanimiva 400 letnica. Pred 400 leti se je vprvič pojavil v Evropi kakao. — V Abesiniji so pili to pijačo že v petnajstem stoletju. — Starost londonskih kavarn. — Slovenci so prišli kasno na vrsto. do v sedmem stoletju pred Kristu-'nekake socialne simbole tedanje som. dobe. Te tri pijače no se približno v Londonske kavarne datirajo iz istem času začele širiti po vsej Ev. leta 1652. Pet let pozneje pa je ropi. Najprej, kakor že povedano, začel neki F ram-oz v Londonu ku-kakao. V Anglijo so vse tri vpe-ihati kakao. Vidimo torej, da ljali okoli srede 17. stoletja. V je na Angleškem zgodovina teli Franciji je bil kakao zelo priljub- dveh pijač malo drugačna nego na Ijen. Pili so ga kralji za zajutrek. j Francoskem. Nemčija in Avstrija Eilen izmed visokih dvorjanov je *ta v glavnem sledili Franciji. Slo_ .lc I venci so teh dobrot št'le pozno po_ imel izredno častno nalogo, da nadzoroval kuho te aromatične pi'*tali deležni. Saj so si kakao in ka-jaee. Drugi je sladkor vanjo po-jvo' izprava mogli privoščili It» go_ i gi^ jz&Kr.mp^mmi-i-. ir KEV»TO«E VIIW CO^ WW.TOWKj Pred kratkim je eksplodiral na ameriškem drednotu Mississippi 14-inčni naboj. Trije častniki in 45 mož je bilo usmrčenili. Nesreča se je pripetila pri San Pedro, Ca'. Te dni bo 400 let, odkar se je kakao prvič pojavil v Evropi. V Loudonu bodo ta dogodek dostoj- no proslavili. Sestala se bo kou-|Iožl1- tretji Ju P™*scl postavil ,spoda. Slovenci pa so bili tlačanje. na mizico pred vladarja itd. Cel;Kava se je pri nas vsenarodno raz- itd. Cel j Kava najbrže'scremon^< Kasneje pa j«' kakao širila šele v 19. stoletju, o čemer na britanski državni razstavi v|dobil hudeffa "»vražnika v kavi. | najdemo žive sledove tudi v litera. Znano je pismo M me de Sevigue. j turi. Seveda pa je pitje kave ob_ ferenea čokoladnih fabrikan-tov. i Konferenca bo zasedala Wemblevu. Po konferenci se s___ gleški čokoladni fabrikanti name-|kjer ta duhovita dama govori oj-tojalo pri Slovencih že poprej. ravajo sestati s tujimi producenti čokolado in ka-jprav gotovo že koncem 17. sto- v s vrh o izmenjave mnenj in po- vo-- Takrilt ie toroi tliv->al 1,0 me.l |letja. seveda le sporadično. zlasti živitve trgovskih odnošajev. ohi>ma l»j»*ama. Zanimivo jo tojpo mestih. Izmed treh pijač, ki so sedaj najbolj popularne na svetu, to so( Ubijajte muhe! V Stoekholmu na Švedskem sc je pripetil čuden slučaj. Carin ski čoln. ki je preganjal butle-garje, se je ponesrečil in tihotapci so prišli ter rešili carinske uradnike, ki bi drugače brez dvoma utonili. V Ameriki bi kaj takega ne bilo mogoče. Naši buMegarji bi carinske uradnike mirno prepustili usodi. Sedaj ubijte muho! En« muha lahko zaredi od spomladi do jeseni 5,598,720,000,000 mnh. Muhe in komarji izpreminjajo vap° kuhinje, obednice in spalnice, delavnice in urade v mučilnice. Muhe z inficiranimi nogami so bolj nevarne kot pa kače. Razširjajo poletno kolero, jetako in drnge nevarne bolezni. BRIZGAJTE TRINERJEV PLIN PROTI MUHAMI Uniči takoj muhe in komarje. Ljudem in živalim ni škodljiv. Ne dela madežev in je brez duha. Pri vaših prodajalcih, — I pint 75^,brizgalka 60f POSEBNA PONUDBA, vrfjtm edin« s ten kuponom. Odrešite te kupon ta gm pefttjtto t fl-M Joseph Trtaer Company, 1333 S. AsWaul An. Cfakmc«. DL. in dobili boste z obratno psSto. pofltnf-m preste 1 pint Trincrjetega plina proti muham ter brizgalko. Vače Ime ...................................................... Sedaj je pravi čas, da se začne uspešna borba proti muham. Muhe ne .spadajo v hišo. Roj muh \ hiši je znak nesnažuosti in kulturne zaostalosti. Radi svojih običajev je muha najbolj odurna žuželka, s katero člove prihaja v do-tiko. Zaraja sc v nesnagi in živi in se redi v nesnagi vse uadalj-ne dni svojega življenja; zapušča jo le, ko vdira v stanovanja, da okuži človeku njegovo hrano in širi bolezni. Hišna muha je vztrajen požeruh, ali njena paša ju precej počasna. Lazi po jedilih in na teh izletih utegne nositi s seboj, zlasti na koeinah svojih nog, klice nalezljivih bolezni, jajčeca parasitov in organično nesnago. Ko mulia poseti vašo mizo. odlaga to nevarno snov na vašo hrano. Ako gre taka okužena hrana v želodec. se utegne razviti kaka nevarna bolezen. Letokrog hišne muke ni obsežen. Morda redkokdaj odletava lalje kf>t polj milje od svojega vališea in običajno ostane dvesto do tristo metrov okoli kraja, kjei se je zarodila. Kjerkoli so muhe, lahko sklepamo, da so se zaredile v najbližji okolici. Kjer se muhe lahko svobodno gibljejo med straniščem in jedilno mizo, utegnejo okužiti vsako vrsto hrane. Zlasti mleko je dosti krat predmet takega okuženja In našlo se je večkrat .da so epidemije tifusa in lega rja imele svoj priček v mlekarnah, ki niso bile preskrbljene s potrebnimi sredstvi za odstranitev odpadkov. Hrana, ki jo kupite v prodajalni, prenapolnjeni muh. utegne tudi biti okužena in ako jo jeste surovo, more direktno povzročiti kako bolezen. Tudi kuhana hrana utegne biti okužena po »kuhanju. V tem tiči velika nevarnost zaz dravje. orej vzlic vsaki paž-nji, ki jo individualno lahko o-bračamo na nevarnost okuženja s strani muh, smo vendarle podvrženi infekciji legarja radi nemarnosti drugih. Radi tega je zatiranje muh zadeva, za katero mo-. ra skrbeti vsa družba in je torej stvar javne higijene. Druga jako navadno infekcija, ki jo muha prenaša, je poletna driska (diarrhea). Ta bolezen s<-bolj poprijema otrok, ali tudi odrasli so ji podvrženi. krite, tako da ni muhe ni druga golezen nima pristopa do smeti. Kopičenje smeti okolo hiše je krivo, da sc muhe za rede. To velja tudi o javnih smetiščih. Ne-omrežena hiša in 'neoJbvarovano stranišče izven hiše ustvarjata nevarnost. ki je nobena družina nt* bi smela prezreti. Mreže na oknih seveda ne zadrže vseh muh. ali večina ne more v hišo in nevarnost bo za toliko manjša. Vsaka soba v hiši bi morala biti omrežena ;ako ni mogoče omrežiti vseh sob — pa vsaj kuhinja m obeti niea naj bo opremljena z mreža mi. V slučaju bolezni treba zlast obvarovati spalnico, kjer bolnik leži, posebno ako gre za kako nalezljivo bolezen. Na kmetih treba zlasti paziti na hlev in mlekarno. Muh ne bi smelo biti v prodajal-nicah, pekarnah in v drugih pro storili, kjer se hrana pripravlja. Kjerkoli je navada postaviti mreže na okna in vrata, naj služijo mreže ne le proti muham, temveC tudi proti komarjem. Od snovi, ki so strupene za muhe, je morda najbolj primeren formalin. Naj se pomeša s štirideset večjo količino vode in pretoči v skledice ki naj so postavijo vse okolo sobe; istočasno naj se odstranijo vso druge tekočine. Ako muhe tekom nekoliko ur nimajo pristopa do drugih tekočin, se napijejo te raz topine in pocrkajo. Prilepljiv mušni papir pomaga zitirati mu lit*, da si n i pravzaprav znak do brega gospodinjstva. Ubijanje batom ne zadostuje za odpravo muh. Navadno se pobijanje muli začne v poznejši sezoni, ko jih je /.r vse polno in more lov na muhe le neznatno znižati njih število. Boljše bi bilo. ako to storimo takoj spomladi, ko je muh razmeroma še malo. Ako bi ljudje uporabljali takoj ob začetku mufe-ne sezone ves oni napor proti mu ham, ki ga rabijo kasneje in bi zlasti pazili na takojšnje uničenje vse nesnage in s-meti tekom vst ga leta. bi muhe večinoma že dav no izginile iz človeških bivališč. da se je kave najprej oprijela bur-zuazije. dvorjani pa so vstrajali namreč kakao. kava iu kakao najprej stekel simpatije Evropejcev. Pred letom 1588. no-j beno evropsko literarno delo še ne omenja čaja. Kavo pa so začeli! ceniti kot pijačo šele v 17. stolet-j ju. Kako dolgo pred odkritjem j Amerike so domačini že pili k ikao. j je težko reči. Cortezovi vojaki, ki so se izkrcali v Ameriki leta ir>1H. so prvi naleteli na kakao in so g;i prinesli na Špansko okoli leta 1524. Kavo so ipili v Abessiniji že v lo. stoletju, kakor poročajo prvi evropski potniki. Kasnejša razisko vanja pa so odkrila, da Abessin<*i poznajo kavo žfl ocj) njegra dni. O čaju pa pripoveduje kitajska legenda. da so ga pili že 3000 leti pred Kristom. Ako pa smatramo da lejgende niso zanesljive, kar se tiče letnic, je gotovo, da je čaj kot pijača eksistiral že za časa dinastije Taug. ki je nastopila vla- ;pri čokoladi. tako da lahko gleda- cai, si je - i i j - i ii .. into na čokolado in kavo kakor ROJAKI, NAROČAJTE B£ HA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK 7 EDRTTŽENTH DRŽAVAH. POZOR ROJAKI! Kmalu bode treba kositi mrvo in obdelovati farme in gotovo bode vsak farmar gledal da si nabavi najboljše poljedelsko orodje. Jaz prodajam najboljše— KRANJSKE KOSE katere sem sam izbral in nakupil ko sem se mudil v stari domovini. Te kose so narejene iz najboljšega jekla, ki se ga more dobit v Avstriji. Imam veliko zalogo in jih prodajam po sledečh cenah -. Kose, (Vulkan) ......$2.75 Osle, (Bergamaške> ... .60 Motike, (kovane) ____$1.75 Rccle in rinke........$1.50 Srpe ................ $1.00 Rinke za kose..........25 Klepec, (kladivo in ambos) ........ $2.00 Nadalje prodajam najfinejše Solvuske britve, avtomatične revolverje, svinčnike z užigalom itd. VSE BLAGO JE GARANTIRANO. Naročilu priložite Draft ali Money Order in pošljite na: — CHARLES REBEK St. B. Superior Oliver, Wisconsin town Najbolj uspešen način zatiranja muh v soseščini je organizirati in nadaljevati kampanjo v to svr-ho. Le potom skupnega prizadevanja veh stanovalcev, in zdrav stvenih oblasti in organizacij Jf mogoča popolna iztrebitev muh. S tem ni rečeno, da je prizadevanje in snaga pojedinca podrejen* vrediosti, marveč le da bi bilo treba smatrati iztrebitev muh za vprašanje, ki se ga moramo lotiti v celoti. Najprej treba uničiti vsa zarejališča muh; brez tega koraka vse drugo nič ne pomaga. Zato moramo paziti na čLstoto. Tre* ba preprečiti kopmevanje odpadkov in smeti in skrbeti za pravilno odpravo istrh. Že mali kupček 6meti utegne služiti ko* zarejali-šče neštevila Tpjufmih ličink; iz tega je razvidna velika važnost snage. Vse hišne smeti moramo spravljati v posode, kamor naj ne f^rfdffft ni zrak ni voda; posode morajo bki topno zaprte ali po-1 - -•■ - Dom Charles Ohaplina so obiskovali prohibicijski agenti ter našli v kleti priprave, ki so se jim zdele sumljive... Charlie pa je izjavil, da jih rabi. da napravi preveč trdo vodo bolj mehko in to je zadostovalo. POZDRAV Pred odhodom v domovino parnikom 4 'President Wilson", pozdravljam vse prijatelje in znance v Chicago. 111., posebno pa tiste, ki so me spremili, ter one, ki so bili pri odhodnici in so mi zapeli v slovo. Prav posebno priporočam rojakom tvrdko Frank Sakser State Bank, ter svetujem rojakom, da se v vsem poslužujejo te poštene in postrežne hiše. Jaz sicer nisem kupil tu voznega lista, pa sem bil vkljub temu prav prijazno sprejet in dobil vso potrebno' postrežbo. Pri tem sem tudi uvidel, koliko se trudi Frank Sakser State Bank. da preskrbi potnikotn v New Yorku vse. kar potrebujejo. Na veselo svidenje! Frank Scbmantz, 9335 Baltimore (Ave. So. Chicago, ; A1 L Sprejeli smo sledeče knjige ter jih prodajamo po znižani ceni. Nova velika arabska sanjska knjiga. — Vsebuje 300 strani.......................... 1-50 Nova velika sanjska knjiga........................ .90 Sanjska knjiga, srednja...........................35 Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod ........................................70 Kako postanemo stari? Vodilo po katerem se doseže najvišja starost............................. .50 Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar.....75 Spretna kuharica. Nova velika kuharska knjiga. Navodila, kako se kuhajo dobra in okusna jedila. Trdo vezana................................. 1.45 Slovensko-angleška slovnica. — Vsebuje slovnico, slovensko-angleški slovar in kako se i>ostane ameriški državljan. Trdo v platno vezana...... 1.50 Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja. —■ 1. in 2. zvezek ..................................•.. 1.—- Na krvavih poljanah- Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka, od 1914 — 1918. ............................. 1.25 Robinson, povest ................................ .65 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman..........80 Rinaldo Rinaldini ......................................... .50 Sveta Genovefa .......................................... .50 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .. .25 Čarovnica starega gradu.................................. .25 Hitri računar ali Praktični računar............— .75 Slovenska kuharica, (Kalinšek). Z mnogimi slikami v besedilu, vsebuje 668 strani, trdo v platno vezano 5.— Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. Trdo v platno vezano................. 3.—- Narodni zaklad za klavir. Zbirka slovenskih narodnih pesmi ...............................................90 Pesmarica Glazbene Matice. Zbori za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših slovenskih pesmi .. 2.50 (K naročilu priložite pokritje v znamkah ali M. O.)" Knjige Vam pošljemo poštnine prosto. Slovenic Publishing Company %2 Cortlandt Street : : : New York, N. T. k - - _____ ..-- ...I ■ m? ■p— GLAS NARODA. 25. JTTN. 1924. Proces proti hajduku Čarugi. •k -' t (Nadaljevanje.) Barič zelo eleganten človek, da , pa spi na podstrešju Rupčičcvf V popoldanskem zasliševanju koče. Razveu tega sem čul, da j* je bil zaslišan priča Stepan Fi-' Barič zaročen z Mando Smolčiee-lipovič, kočijaž umorjenega go- j vo. Poiskal sem rodbino Smolčič stilničarja Schlossbergerja iz1 ki mi je potrdila zaroko njih Bokšiča. Pripovedoval je, da je; hčere z Baričem. Pokazali so mi TUDI MEHIKANCI SE HOČEJO POSTAVITI i stal usodnega dne na dvorišču, ko so nenadoma pristopili trije orožniki. Rekli so, da iščejo komite. Eden je odšel z gospodarjem skozi vse sobe in sta odšla v skladišče, drugi je ostal na cesti, tretji pa je stražil v gostilniški sobi. Nenadoma se je začul iz smeri skladišča s*trcl. Takoj nato je prišel orožnik, ki je odšel z gospodarjem in glasno je rekel: "Gotov je!" Vsi trije so nato odšli. V skladišču je našel nato gospodarja mrtvega. Pri konfrontaciji ni priča spoznal nobenega obtoženca. Priča Emerik Speer je bil zaslišan o zločinu v Tompojevcih. Roparji so ga z naperjenim orožjem v roki pognali v pisarno. Eden mu je rekel: "Vsedi se na klop, če ti je življenje drago!" Na tleh je že ležal težko ranjeni Nemec Antonius. Ko so prišli orožniki, je bil Pirkmaver že mrtev. Priča pri konfrontaciji Oaruge ni spyznal. Priča Ana Siegel je bila zaslišana o istem zločinu. Nahajala se je baš v kuhinji, ko je začula divje streljanje. Videla je Pirk-mayerja, katerega je podil orožnik. Nato je opazila, kako so "orožniki" vlekli blagajno na dvorišče. Caruge tudi ona pri konfrontaciji ni spoznala, izjavila pa je, da je bil napadaleu-ropai-ju sličen. Zanimivo je bilo zasliševanje orožnLškega narednika Dronjaka. ki je Carugo prijel. Izpovedal je sledeče: Dne 23. decembra je prišla k meni patrulja z narednikom Balatincem. Rekel mi da vsi .sledovi vodijo k vojaškemu liferantu Drezgiču. Imel je m sumu Prpiča, Nikolo in Marka Drezgiča in Krmpotiča. Prpič in Nikola Drezgič sta takrat ropaw ski napad v Ivankovem že deloma priznala. Podil sem jih iz kraja v kraj in našel sem pri ženi Marka Drezgiča razne zlate predmete, katere sem ji na zvit način izvabil. Nato sem poklical Pfaffa in ga konfrontiral s Carugo, ki je bil takrat že v mojih rokab, ne da bi vedel, kdo je pravzaprav. Roparji so nato priznali napade v GunjTiri Ivankovem. Poklical sem Nikolo Drezgiča in ga zasliševal o roparskem napadu v Tompojevcih, nakar je priznal, da je bil tam. Priznal je tudi, da je odno-sel tri Pirkmayerjeve puške M?ir-ko Drezgič je končno priznal, da Nikola ni njegov brat, temveč navaden razbojnik, čigar ime si pa ne upa priznati. Tedaj je nastal v meni sum. Poklical sem Nikolo Drezgiča in mu rekel v obra/, da on ni Nikola Drezgič, temveč — Jovo Čaruga!N— Čaruga je presenečen priznal. Nato je izdal tudi svoje tovariše. Med potjo v Vinkovce mi je dalje priznal, da je uniformo orožniškega narednika Tintorja skril v Jankovcu. Priznal je tudi umor Tintorja, napad na Mcrkla in Doležala. Zločin nad Pirkmaverjem sta izvršila Veliki Prpič in Jovo. Čaruga je sedaj nenadoma med pričevanjem Dronjaka poskočil in razjarjen zakričal: "Tu ta (pokazal je Dronjaka) me je tako pretepal, da sem bil popolnoma zlomljen. Ni res, kar govori!" Istotako je začel kričati Prpič: "V Tompojevcih in Vinkovcih me je pretepal!" Obravnava je bila nato končana. R&zprava 6. junija se je pričela kot običajno ob 9. dopoldne Kot priča je bil zaslišan orožniki narednik Stjepan Balatinec, ki je decembra meseca preteklega leta v Vinkovcih Čaru go izsledil in aretiral. Priča je izpovedal sledeče: Dne 22. decembra 1923 sem prišel v Retkovce, kjer sem preiskoval neki požig. Čul sem tedaj, da zahaja k beraču Rupčiču neki vojaški liferant po imenu Mile Barič. Radi tega sem Rupčiča zaslišal tozadevno. Rupoič je pri-znaLda biva B&rič .pri njemu. V meni je nastajal sum, ki se je še la povečal, ko so mi javili, da je &&ŠŠM 4 tudi Baričevo fotografijo in zaročni prstan. Odločil sem se, da poiščem Bariča v Vinkovcih. Na neko tozadevno vprašanje se mi je odgovorilo, da Barič živi pri mesarju Marku Drezgiču. Odšel sem v hišo omenjenega mesarja, kjer sem našel spečega Bariča. (Zbudil sem ga. nakar se mi je legitimiral kot Nikola Drezgič. Odpeljal sem ga nato na orožniško postajo, kjer so bili že zaprti drugi sumljivi individuji. Med temi so se nahajali tudi Krmpotič, Pr pie. Marko Drezgič. Na postaji sem jih ukanil. Skril sem pod posteljo enega mojih ljudi in sem pustil zadnje tri v sobo pripeljati. In tedaj so se izdali. Smol-čieeva mi je tudi povedala, da srta Barič in Drezgič prišla nekega dne popolnoma zamazana in nosila sta težko obložene nahrbtnike. V nahrbtnikih so se nahajale uniforme. Nato sem zasliševal Prpiča. ki mi je priznal roparski napad v Ivanko vem. Po dolgem zasliševanju vseh aretirancev smo končno uvideli, da imamo opravka z dobro organizirano roparsko tolpo. Naš sum, da imamo opraviti s Čarugo, jc bil potrjen, potem ko je Dronjak na zvit način razkrinkal tega. Za Balatincem je bil zaslišan priča Peter Ojkič. ki pa ni izpo veda! nič bistvenega. Radič proti proslavi hrvatske ti-s oči et nice. COFYmaHT UNDERWOOD * UNDCHWOOO, *• V, Olimpijskih iger. ki se bodo vršile v Parizu se bodo udeležil: tudi Mehikanci. Mehikanci upajo zmagati v teku 111 v ostrem streljanju. Čehi so imeli smolo. Čehi, ki so znani kot prvovrstni atleti, se niso kaj posebno obnesli pri Olimpijskih tekmah v Parizu. — Na prvo mesto sploh ne morejo več reflektirati. — Uspeh Švicarjev. Po Špancih, Belgijcih in Madžarih so morali oil celokupnega pariškega tiska, kakor od drugih narodov kot finalisti smatrani Če-hoslovaki, iztofpiti iz boja. Čehi katerih prvorazrednost je znana, so nastopili pod neugodnimi avspici-jami v Olimpijado. Koželuh je odšel na Dunaj, brezdvoma uajmoč-najši napadlec in najnevarnejši strelec. Dvoraček radi blesuie ni mogel sodelovati in Kada je stopil Kretanje parnikov - Shipping News Razmere v ruski vasi. Poročila, ki prihajajo iz Rusije, so večinoma dirigirana v Evropo od sovjetskih oblasti. Seveda pa je nekaj povsem drugega gledati na dogodke v republiki skozi sovjetska očala, kakor pa motriti jih s kritičnim preudarkom. Zato je velezanimivo poročilo "Timesa", čigar dopisnik se je pred kratkim vrnil s potovanja po sovjetski Ukrajini. V kratkem navaj'a sledeča dejstva: Položaj ruskega sela sc izredna razlikuje od položaja v mestu, kjer intelektualec trpi silno po manjkanje. Kulturelno zaostala vas si je polagoma materijajno o-poinogla. Sicer tega ne snidemo davke in pošlje rekrute v rdečo armado. S tem da kmet Moskvi kar je m-oskvinega in osrednja vlada je zadovoljna in ga ne nadleguje več. Tudi v vrstah rdeče armade izgineva vpliv komunistov. Tem bolj pa oživlja tamkaj naeijonalna misel. Kot največja sovraga Rusije se označata Ru-munija in Poljska. Vojakom su-gerirajo, da bo njihova naloga o-svoboditi brate, ki ječe jmkI brutalnim gospoilstvom tujcev. Prepad, zijajoč med mestom in vasjo, se vedno bolj širi. Moskva se zaman trudi, da bi vrgla mosi preko tega prepada.. Kmet prodaja žito le v slučaju, ako mora razumeti v tem zmislu, da si plačati davke. V mestu pa kupu- kmet nakopičil novcev, ne, ampak njegovo bogastvo obstoji v žitnem zrnju. Ker pa žito noče nit- je le to. kar pri najboljši volji nt* more izgotoviti sam. Stoji na stališču: "Brez petroleja ni baš tež- L"tos bi se imele vršiti velike proslave tisočletnice hrvatskega kraljestva. V to svrho so se Zagrebu sestavili posebni odbori, ki jih vodijo v glavnem politiki Hrvatske zajednice. Sedaj pa je v tem vprašanju izbruhnil med Hrvatsko zajednico in Radičem mučen spor. ker se Radič proti vi pro. slavi tisočletnice hrvatskega kra ljestva! Radič zahteva ml Hrvatske zajednice. da se postavi na čisto republikansko stališče in da temu stališču primerno opusti misel ter sodelovanje na proslavi tisočeletnice hrvatskega kraljestva. ker bi Taka proslava škodila hrvatskemu republikanskemu gibanju ter navajala mase k mo narhizmu. Radič zahteva ml Hrvatske za-jedniee, da se točno opredeli. k«-r sicer ne dovoli, da na njegovih kandidacijskih listah nastopijo monarhistični kandidati. njavati za drage industrijske pro- j ko žjvetj ampak delavec ne more dukte, ki mu jih nudi mesto, se. biti brez kruha!" Na vprašanje, rajši oblači v samodelno rase vino . 7akaj- tako nPra«| in tako *lrago ter je in pije iz lesenih ali pa loo- proriaja svoje žit«, odgovarja : čenih posod, ki mu jih izdeluje- j ..R;1 - 'uii- leži saj se mu ne mudi jo domači obrtniki. j v nR.ščanova usta". Razlika med bogatim in vaškim _ proletareem, bajtarjem, se je sko-ro docela zabrisala. Dandanes prevladuje srednjak, na katerega »e je hotel opreti že Stolvpin. ko je izdeloval svojo agrarno reformo. Srednjak pa ni bil komunist in akoravno so mu komunisti ta Zlati zaton življenja. Pred dva tisoč leti so Rimlja ni govorili: "Non est vivere, sed valere vita". To se pravi, da je vredno živeti le zdravo življenje Številni odjemalci Trinerjevega Grenkega Vina so nam pisali, da se sedaj, v sedemdesetem ali osem desetem letu. istotako vesele zla te starosti kot se veseli človek zlatega zatona po veselem dnevu. In pristavljajo, da je to po vzročik> Trmerjevo Grenko Vino In tukaj bodo zapustili zaupanje v to zdravilo kot jako dragoceno dedščino svojim otrokom. "Moj oče je pil to vino, ki mu je od pravilo žefodčne nerede ter ga je visoko cenil", nam piše Mr. Matt Molek iz Silverbow. Motit., in podobna pisma prihajajo večkrat k nam. Zadovoljni odjemalci so po nos Joseph Triner Company, in Trine rje vo Grenko Vino je po 34 letih splošnega slovesa voditelj domačih zdravil v slučajih slabe ga teka, zaprtja, glavobola, ner voznosti in podobnih želod en rti neredov. Imejte ga vedno v svojem dotnu I (Adv.) Kameleon. Kameleon je bil že v najstarejših časih predmet praznovernih izmišljotin. Tako poroča zgodovi- , . „ i-i-i i-i . nar Plinius, ki je umrl pri izbru- korekoc pripomogli, da je dobil! ..... .. ■ | hu Vezuva leta <9. po hr.. v svo- zemljo in besedo v vsa. sovraži in zaničuje komunizem. Ko se je v sovjetski Rusiji začela razdelba zemlje, so potomci nekdanjih tia-čanov imeli velike pred pravice. Priseljenci so poslednji prišli na vrsto. Poprej je kmet imel navado reči: "Zemlja je božja Dandanes pa pravi: "Samo osat raste na božji zemlji: zemlja pa. ki sem jo rosil z mojim potom, je moja, ne pa božja". Komunističnih naukov kmet ne more trpeti. Ko se je opisni k "Timesa" nekoč peljal po stepi, je naenkrat zaslišal interesanten pogovor med kmetom in konjičkom, ki je vie- ; kel tarantas. Kmet mu je namreč; „ __ v... . . - , , ' Mili ion nezaposlenih v Nemčiji. prigovarjal: No. vanjaka, le r hitreje! Ti si pa res komunist, žreš oves. delati pa ne maraš". jem prirodopLsu. da pade kragulj, če slučajno leti nad kameleonom, na tla. češ. da ga potegne kameleon nizdol: kragulj je tako o-mamljen. da ga tudi male ptice lahko razmesarijo. Pripoevduje tudi. da na-stane dež in nevihta, če sežgemo njegovo glavo s hra-stovina vred. Peci levo kameleo-novo nogo z osatom na žareči železni plošči, napravi potem iz tega nekako pašteto. Kdor jo nosi v škatljici s seboj, postane neviden. Verjeli pa niso Plini ju te sa niti njegovi sodobniki. v boj brez vsakega treninga. Za J tehnično mnogo boljše Čehe je bil [ velik handicap, da sta se obe tek-J mi odigrali v stadianu Bergel e, katerega obseg je zelo majhen in tla neravna tako. da je ekzaktno obvladanje žoge nemogoče. V igri sami so bili Čehi konstantno nad-rnočni, vendar so se razhili vsi na" nadi ob trdi obrambi švicarskih branilcev Reymouda in Ramsey-erja. kakor na vratarju Pulver-;.u. Krivda na neuspehu češkega moštva pa leži predvsem na zanr karni igri notranjega tria. Trio so tvorili trije Novaki, ki so bili uprav nemogoči. Bilo je res mučno gledati njih brezplodno kombinacijo in pri strelu n* goal se je zdelo kot bi jim ležal svinec v nogah. Najagilnejši je l>il še v napadu Žižkovee Jelinek (Viktorja). Vsi njegovi krasni centri na so ostali neizrabljeni in so večinoma postali žrtev branilcev. Izvrstno delujoča češka* obramba je pričela proti koncu pešati in tudi v visoki firmi se nahajajoča falo_ faek trojica. KolenatyvKada"Mah-rer je pričela omagovati. Do p+r minut preti zaključkom igre je o. ,pravila krilska vrsta naravnost gigantsko delo. Z Dvoračkom bi Čehi brezdvonino zmagali z viso kim seorom. Kar pa je nudil trio Novakov v podaljšani, odnosn-o po novljeni igri je pokazal toliko ne odločnosti in pomanjkanja ener gije pe brezprimerno. Sodba < Švicarjih je kratka. Tehnično so sicer zaostajali za Čeh i. ali njih boljša telesna, morcfo tudi mor Jli ena kondicija. je odločila silno te žak boj. Zmagali so kot znano 1 : 0. In sedaj so pa najnovejših poročilih prišli celo v finale Uruguavem. Na prvo mesto pač ne smejo reflektirati. .. aa JunlJai Majeatlc, Cherbourg: I.aiajatt«, H»T re: Con t« Rono v G«no». 1. julija: York. Bremen; Colombo. Genoa. t. julija: Paris, Havre: Mauritania, Cherbourg; Fepubllc. Cherbourg, a julija: Tyrrhenla, Cherbourg; Minn»fc«>n Olympic----5. Julija; 2. avq,; 23. avg. Homeric 12. Julija; 9, avg.; 30. ava. American Line WHITE STAR LINE New Tork — Cherbourg — Hamburg Minnekahda S. Jul.: Mongolia 10. Jul. < 3 r;tzrt-d» Pittsburgh 15. Jul: Canopic 29. Jul. Red Star Line N>w Tork — Chfrhours — Antvrpcn Zeeland ........ 26. junija; 2*. Juiija New- York — riymmith — Cherbourg Belgeniand .................. 5. julija Lapland .................... 19. juiija Dobra hrana. Zaprti prostori. Velika javna, zbirališča. Cplasite se pri lokalnem agentu ali pr PASSENGER DEPT No. 1. Broadway New York. COLOMBO "Novi hitri parnik Sredozem. morja." Zapusti NEW YORK 1. JULIJA in Philadelphijo 2. julija. < •»< >J KSTKAXSK A V« »ŽN'J.V od New Yorka do Genove $180. v tretjem razredu. < »btijestranska vožnja v poeit-bnem 3 r.izn-tlu ^lan«- samo $214. Krasne udobne kabine za 2. 4 in fi r»seh Navigazione Generale Ital'ana Italia America Shippinq Corporation 1 State Street New York. N. Y. NAZNANILO. Tukaj se je ponesrečil rojak JOE GREGORIČ, tloina iz Lnža. Delal'je 11a Chip Monk Hali. N. V. Vozil se je ?. avtomobilom 5. maja od Corvtlo-ua. kjer se je pripetila nesreča, ki je zahtevala njegovo življenje. Ranjkega smo pokopali 11a Brad-fordu. Kdor izvedeti kake podrobnosti o njem, naj se oglasi 11a: Joe Pirman, Box 55, Corydon. Pa. (2x) OGLASI naj se Frank Benetič, doma iz Viniee na t>olt*njskem. Pred letom dni se je nahajal v Pitt*-burghu. potem pa neznano kam izginil. O kateri rojakov v»\ kje se nahaja, ali <"»■ tm sani bral ta »►glas. naj mi takoj naznani, ker mil imam poročati zelo važne reči. Gašper Bork oper. 4927 Plimi Way. Pittsburgh, Pa. (L'x Jun. 25. Jul. 2.) MOŠKI! ZaKltlt« mm Proti ul«i* "" ■haiite najboljio ' PREPBE^BA m MOsICE V allies »ob« 35c. Kit (4"») «1 V4*kkanarji ali S«n-Y-Kl» D«"pt: R 82 Pftkmtn St.. New York Piiilr xm nkrotnlrn. nik in Charles Karllnger; Collinwood Math. Slapnik; I^orain. Louis Ralant in J. Kumše; Niles, Frank Kogovšek; Youugstown, Anton Kikelj. Fcnnsy I : Acosta, in okolico, Martin Abram; Ambriripa, Frank Jakshe. Bessenrpr, I.ouis Hribar; Braddock, J. A. Germ: Broughton, Anton Iparec; Bnrdlne. John Demshar; Cdnemaugh, Vid Bo-vanšek in J. Brezovec; Claridge, Anton Kozaglov. Fr. Tushar. A. Jerina : Duiilo. Ant. Tauželj: Exi>ort, Louis SupančiC. Forest City. Math Kamin ; Farreil. Jerry Okorn ; Imperial. Val. Peternel; tireeus-bnrg, Frank Novak; Homer City In okolico, Frank Farenchak; Irwin, Mike I'aushek; Johnstown, John Polanc in Martin Koroshetz; Luzerne; Anton Osolnik; Lloydell, Anton Malovrh. Midway. John Žust; Moon Rnn, Fr- Ma chek in Fr. PodmilSek; Pittsburgh. Z Jakshe, Ig. Magister, Vine. Arh in U Jakobich: Reading, J. Pezdire; Rock wood, A. Hochevar; Steelton, A. Hren; Turtle Creek In okolico, Fr. Schifrer; West Newton, Joseph Jovan; White Valley, Jurij Previch; Willock, J. Pe-terneL West Virginia: Coketon, Frank Kocian. Wiwonnin: Milwaukee. Joseph Tratnik, Racine, in okolico, Frank Jelene; Sheboygan, H. Svetlin. . . Washington : Black Diamond, G. J. Porenta. Wyoming: x Bock Spring«. Louis Tancher. Poleg gorinavedenlh so pooblaščeni pobirati naročnino tudi vsi tajniki I. S. K. J. .1 Barbertoo, A. Okoiah te J. Bartch; Cterdaad, Anten Himfif, Jakob Pozor čitateljio Oposorf te irgoTc« is bilnfki, prt kttorik kupi« jete «]ft naročate i* ste ■ ajik postrežbo mdoTolJA da oglašujejo t lista "Glas Varoda". S Ivnn MCHas laM** Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko, KDOB j® namenjen potovati t stari kraj, Je potrebno, da M natančno poučen o potnih listih, prt« ljagl ln drugih stvareh. Pojasnila, ki vam Jih samoremo dati vsled n«Se dolgoletne IzknSnJe, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno 1« prvovrstne par« nike, ki imajo kabine tudi v III. ra» redu. Glasom nove naselnlške postave, ki pride v veljavo b prvim julijem, bo laliko dobil tudi Isti. ki Se ni ameriški državljan dovoljenje za ostati v domovini eno leto. ter v slučaju ka ke zapreke tudi dalje. Taka izkazila bo izdajal naselniški komisar v Washington-u, D. C., ter se bo z istim vsak lahko povrnil v Združene države brez dovoljenja amerifikega konzula zunaj, kakor je bilo običajno dosedaj- Kako dobiti svojce iz starega. kraja. Kdor Seli dobiti sorodnika ali svbjca ls starega kraja, naj nam prej pISe sa pojasnila. Na dalj ni priseljenci is Jugoalavlje bodo pripuft* čenl sem zopet po L juliju 1924. Prodajamo vozne liste sa vse proge; tudi preko Trsta samorejo Jogoak^ vanU sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New Tork 4 Prav vsakdo— kdor kaj Išče; kdeff ka] ponnja; kdor kaj kupuje) kdor kaj prodaja) prav ▼sakdo prisnaTa, da Imaji iadoTlf mspek — mali oglasi ? " G1 a * Illliftn, 4 4 GLAS NARODA '^ Tffi BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM. v-*?'- ..