Človek, v pogledu na njegovo telo in dušo s kratkim navodom, kakč si ohraniti in utrditi zdravje. (Za šolo in dom sestavil Janko Leban.) (Dalje.) §• 11. Snaga, umivanje in kopanje. Snaga okrepčuje in ohranjuje zdravje, nravnost in dostojnost človekovo. Snaga provzročuje, da je človek vesel, delaven, spodoben ter mu pridobiva spoštovanje drugih ljudij. Nesnažni človek je na slabšem od živalij; kajti največ živalij je prav snažnih. Nesnaga je tudi največkrat vzrok nalezljivim boleznim. Da bomo snažni, treba, da se umivamo in kopljemo. Umivanje in kopanje človeka oveseljuje, krepča ga in varuje tokov, skrnine, garij (svraba) in drugih takih nadlog. Kadar se hočemo kopati v mrzlej vodi, bodimo zeld previdni! Clovek se mora dobro počutiti, ne sme biti razgret ali presit v takih slučajih! Najbolje se je kopati na tešče ali 3 ure po jedi. Najprej si umij glavo in prsi in potem naglo skoči v vodo, v katerej pa ne miruj, nego hodi sim in tja. Ne koplji se predolgo — '/4 — V« ure naj ti zadostuje; stopivši iz vode se takoj osuši, obleci ter na to se malo sprehodi. V mrzli vodi se umivaj zjutraj, po kosilu, zvečer in kolikorkrat so se ti vsled dela onesnažile roke ali obraz. Po jedi si vselej usta izmij! Priporočati je, da si večkrat glavo umijemo ali jo — po letu — pomakamo do cela v skledo vode. Umivanje v mornej (mlačnej) vodi nikakor tako ne okrepčuje kakor v mrzlej vodi. Tudi gorke kopelji — izvzemši zdravilne vrelce — o slučaji boleznij — nijso tako koristne kakor mrzle. Mrzla kopelj je res iz prva za občutljivea malo strašljiva; pa kmalu se je privadiš in občutiš dobrodejne nasledke mrzle vode za svoje telo. §• 12. Čista oblačila. Treba nam je paziti tudi na to, da imamo snažna oblačila. Zdrav človek naj si obleče vsak teden vsaj dve srajci. Posebno dobro je, da itnamo Bponočno srajco", katero oblečemo, idoč zvečer spat, namesto podnevne. Nogavice naj bi se makar vsak dan, ali vsaj dvakrat na teden menjale; druga oblačila pa naj ne bodo uraazana ali prašna. Mokro obleko zameDjaj, čim prej moreš, s suho; isto tako obleko, katero ti je pot premočil. §. 13. Stanovanje. Na stanovanje treba, da obračamo vso svojo pozornost, ako hočemo ostati zdravi. Pred vsem je gledati na to, da stoji prag spodaj pri tleh 3—9%, nad hišnim temeljem. Izbe morajo biti visoke, prostorne, zračne in svetle. Stanovanje naj se vsak dan očisti in vsaj enkrat na leto pobeli. Temno in mokrotno stanovanje je nezdravo. Vsak dan je treba izbe prezračevati; po zimi pa jih lehko ogrevajo s pomočjo zaprtih pečij, katere ne prepuščajo dima; a netiti (kuriti) je treba le ztnerno ! Nezdravo je, ako perilo v izbah sušimo ali v njih celo kuhamo! če ti posamični udje ozebejo, ne hodi takoj v gorko izbo, ker tako lehko dobiš bolečc te ozebke. Ozebli ud vtakni mariveč v mrzlo vodo; voda ti mraz potegne na-se. Kdor ozebel ud pri ognji pogreva, biva v nevarnosti, da ga izgubi. Kožuhe po zimi nosevati, pač je prijetno, na drugo stran pa škodljivo. Najboljši pomoček, da se ogrejemo, je, ako nosimo dve srajci, jedno vrhu druge, dvojne nogavice ali pilni papir ovit okoli nog. Dobrodejno je tudi, ako se umijemo z mrzlo vodo, predno iz gorke sobe idemo na plano. §• 14. Zivež; strupene rastline in strupene gobe. Da človek živi, mora jesti in piti. Da pa ne zboli, naj le toliko je, da se nasiti, a ne tako, da bi si želodec prenabasal. Po jedi naj človek zmerom še tek ima, ali z drugimi besedami povedano: je naj le toliko, da bi po jedi še imel veselje zagriznoti. Prav zdravo je, jesti le enkrat na dan, in sicer ob določenem času. Večkrat in o raznih dobah jesti, slabi želodec. Sladkosnednim biti nij le nezdravo, nego celo nespodobno. Sladkosnednost je imela uže večkrat najžalnejše nasledke, navadno je bila vzrok — otrovanju (zastrupljenju). Ako si bil tako nesrečen, da si se ostrupil po zavžitji kake strupene rastline, potem moraš nemudoma spiti kaj tacega, kar pomaga zoper strup. Najboljše je v takem slučaji piti jesiha ali mlačnega mleka; pa tudi bljevala so velike koristi. Sicer se je bljeval (vomitiv) posluževati lepo zdravnikovem zaukazu! Nikar pokuševati Mi, česar ne poznaš, Ker lehko mnogokrati Po vidu se golj'faš! Že čestokrat je bila Sladčica smrten strup, Ko polen bil zdravila Požirek je gorjup! (Dalje prih.) Iz Čemšenika. (Zahvala.) Slavno društvo »Narodna Šola« blagovolilo je poslati tukajšnji šoli obilo raznovrstnega šolskega blaga. V imenu obdarovane mladine izreka svojo najtoplejšo zahvalo Tomo Petrovec, učitelj. Iz Harij, (Zahvala.) Presrčno se zahvaljujem »Narodni Šoli« za poslano šolsko blagd tukajšnji šoli. Janez Škrjanec, kurat. Iz Selc. (Z a h v a 1 a.) Podpisano šolsko voditeljstvo izreka v imenu uboge šolske mladine slavnemu društvu »Narodna Šola« najtoplejšo zahvalo za obilo poslanega šolskega blaga. M. Bregant, šolski voditelj. lz Slavine. (Zahvala.) V prijetno dolžnost si štejem slavnej »Narodoej Šoli« izreči v svojem in imenu ubožne šolske mladine najtoplejo zahvalo za premnogo šolskega blaga, katerega je ona slavinskej šoli za primerno malo jej poslano svoto denarja letos in še nekaj let poslati blagovolila. M. Hiti, nadučitelj. Iz Hotiča v 20. dan prosinca 1886. 1. V 17. dan t. m. priredili so prijatelji šole v Vrneku veselico s tombolo, petjem in plesom v korist Hotiškej šoli. Ker je Vrnek ravno nasproti Kresniški postaji, došlo je okoli eno popoludne uže nekaj Litijčanov s poštnim vlakom. Pričakovali smo še drugih, a ker je jelo snežiti, bali smo se, da jih ne bode. A okoli tretje ure pripeljejo se še drugi na saneh, pobeljeni se snegom, znamenje — rairu (veselici). Ko so domači fantje dve pesmici odpeli, pričela se je tombola, po katerej je nckaj Litijčanov odšlo. Kmalu na to pričela se je druga tombola, katere se je bolj naše ljudstvo udeležilo. Ko soštejemo denar, bilo je dohodka 48 gold. 86 kr. Ker se je pa uže preje nekaj nabralo in imeli smo še nekaj poplačati, je čistega dobodka 52 gold. 21 kr. Lepa vsota za naše razmerel Za ta lepi uspeh zahvaliti se nam je pa vrlim Litijčanom, ker so nas v tako obilem številu počastili, v prvi vrsti pa obče spoštovanemu okrajnemu glavarju gosp. Grill-u, kateri je bil veselici glavna podpora. Ta gospod je v svojem govoru vnernal ljudstvo s prosto a prepričevalno besedo za šolo in mladeniče spodbujal k petju, ker ono blaži človeško srce. — Tako nam je čas prehitro prešel, akoravno nam je še le ob 72 2 čez polnoč poštni vlak ostale Litijčane odvzel. — Srčna hvala bodi tudi vodji železniškej postaji v Kresnicah, gosp. Petku, kateri se je veliko trudil za dober uspeli veselici. Pri vsem pa ne morem, da nekaj potožim. Bila je veselica v prid šole, in kdo se jo je najbolj ogibal? Učiteljstvo! Žalostno a istina! Samo Litijsko učiteljsko osodbje se je udeležilo veselice, drugi bližnji so se ji pa odtegnili. A to ne velja samo tej veselici, ampak opazoval sem uže večkrat to — malomatnost. Tovariši! ako ne bodemo sami pokazali, da nam je blagor šole in ljudstva pri srcu, ne moremo tudi mi kaj zahtevati. Vrlim Litijčanom in drugim udeležnikom kličemo pa še enkrat: Bog Vam povrni! Na svidenje! Janfco Toman, učitelj. Z Brezovice pri Ljubljani. f V 20. dan jan. t. 1. je tii umrl g. Valentin Telban, star 47 let, posestnik (pri Kopaču na Tržaški cesti). Pokojnik je bil prejšnji čas ljudski učitelj pri sv. Križi na Dolenjskem, potem v Škofji Loki na Gorenjskem, ter je zadnji čas zopet želel vrniti se k učiteljskemu stanu, pa ga je nagloma smrt prehitela. Naj v miru počiva! Iz Ljnbljane. Iz deželnega zbora v Ljubljani. V seji v 13. dan jan. 1.1. poročal je gosp. profesor Šuklje v imenu flnančnega odseka o prošnjah učiteljev za zboljšanje plač, in je predlagal, naj se prenaredi deželna postava z dne 9. marca 1879. 1., št. 13., v tem zmislu, da se dovoli vodjem meščansskib šol funkcijske doklade 200 gld., onim na čvetero- in večrazrednih ljudskih šolah po 100 gold., na trorazrednicah po 75 gold., na enorazrednicah pa po 30 gold. letne doklade. Poslanec baron Schwegel pa pravi, da pri tem nasvetu pač ne gre za funkcijske doklade, nego naj se stvar imenuje le s pravim imenoin, za povišanje plač ljudskim učiteljera. Ne protivi se predlogom v obče, a osvetliti boče njih nasledke. Baron Schwegel zatrjuje, da je velik prijatelj šoli in učiteljem in da uvaža njih slabo materijelno stanje. A dežela storila je za šolstvo mnogo in normalni šolski zaklad narašča ogromno. 254.000 gold. je potrebščine uže danes in za letos bode treba 12.000 gold. več, drugo leto in nadalje pa še več, ker treba bode še veliko novih šol, a tudi pokojnin za učitelje. Treba je tedaj, da se oprezno ravna v tej zadevi. V poročilu flnanenega odseka se navaja, da se funkcijske doklade dado za »pisarna dela«. Se je li s tem mislilo na pisateljsko delovanje ljudskih učiteljev, tedaj on (Schwegel) ne dovoli nič, pač pa kot prijatelj učiteljev in šole, nadejaje se, da učitelji ne bodo v šoli sejali semena razpora. (Občni ugovori narodnih poslancev in v okolici.) Baron Schwegel opomni, naj se kliče »oho«, on da ni mislil vsega učiteljstva, a tiste učitelje, ki sejejo seme razpora v šoli, mora grajati. Glasoval bode za predloge finančnega odseka le s tem pogojem, da okrajni šolski sveti store svojo dolžnost, katere, kakor je poizvedel, zdaj ne store, da bi širili ljubezen do šole mej Ijudstvom, in ako bodo učitelji se bavili le s svojim poklicem. (Nemci mu glasno pritrjavajo.) Poslanec dr. Vošnjak pravi, da ni pričakoval od predgovornika barona Schwegel-na takih opazek o ljudskili učiteljih. V eno mer je trdil, da je velik prijatelj šoli in učiteljev, a po današnjetn njegovem govoru naj mu verjame to, kdor hoče, on ne; kranjski deželni zastop je pri odmerjevanji učiteljskih plač pač prav varčen, in vprašati se mora, kje pa so učiteljske plače še slabeje? V nobeni deželi, v vsi Avstriji niso tako majline, ko na Kranjskem, kajti stiskovalo se je, kar je bilo najbolj mogoče. Ko je narodna večina sklenila šolske zakone, sklenila .je z ozirom na financijalno stanje tako revne plače za učitelje, da v nobeni deželi ni takib. Na Štajerskim so učiteljske plače dvakrat tolike, kakor na Kranjskem, katera potrebuje za ljudsko šolstvo le 254.000 gold., dočim Koroška, ki je manjši od Kranjske, potrebuje 334.000 gold. Res je, da je proračun vsled ustanovitve več novih šol in funkcijskib doklad za učitelje letos za 12.000 gold. narastel, ali vsaj to ne bode vsako leto. Ustanoviti jo še kakih 25 do 30 novih šol in nekatere morajo se razširiti, a to se ne bode zgodilo takoj drugo leto, nego polagoma. Da bi bil deželni zastop pri šolstvu tako splendidno ravnal, ali kakor baron Schwegel trdi: »unbedacht und leichten Herzens« dovoljeval prevelike vsote za normalno-šolski zaklad, pač ni res, kajti plača učiteljev s 400 gold. na leto, je pač dokaz, da je stanje učiteljstva na Kranjskem dosti žalostno in da pomagači pri rokodelstvib, črkostavci v tiskarnicab, knjigovezi i. t. d., katerim ni treba toliko obširne izobražbe kakor učiteljem, več služijo, nego slednji. Da baronu Schwegel-nu kranjsko učiteljstvo ni všeč, no temu se dr. Vošnjak ne čudi. Je pač v ogromni večini narodno in se ne navdušuje za nemški »Schulverein«, ako baron Schwegel pod izrazom »pisarna dela« umeva pisateljska dela, se govornik pač ne more načuditi, da bi baron Schwegel kot roj en Slo venec in bivši slovenski pisatelj, ki ume tudi druge slovanske jezike, tega ne vedel. Ako baron Schwegel trdi, da mu niso po godu oni učitelji, ki se pečajo s pisateljevanjem, mora pa on (dr. Vošnjak) reči, da so mu ravno taki učitelji najbolj po godu. (Dobroklici.) Taki učitelji razširjajo omiko mej narodom in skrbe za napredek slovenskega jezika, kar je vse hvale vredno! (Živahno odobravanje narodnih poslancev.) Da bi ljudski učitelji na Kranjskem trosili seme razpora v šoli, obžaluje govornik, da je slišal tako neosnovano trditev iz ust barona Schwegel-na, in pravi, da isto zavrača z vso odločnostjo v imenu vsega kranjskega učiteljstva, dokler gosp. baron Schwegel le enega posameznega slučaja ne dokaže. (Živahna pobvala in odobravanje.) Slabi flnancijalni položaj kranjskih učiteljev seveda je baronu Schwegel-nu težko uvažati in o njem soditi, kajti kdor ima, kakor baron Schwegel, vsako leto več tisoč na razpolaganje, nego najboljše plačani učitelj na Kranjskem stotakov, ta pač težko umeje, kako naj učitelj izhaja s 400 gld. na leto, kako naj si s tem priskrbuje dostojno obleko, boljšo hrano in še pedagogične liste inknjige. 0 kranjskih učiteljih pač v resnici velja nemškega pesnika Goethe-ja izrek: »Wer nie sein Brot mit Thranen ass, der kennt euch nicht, ilir himmlischen Machte!« Žalostno je tedaj, da baron Schwegel kranjskim učiteljem ne privošči še tega bornega priboljška. (Slavoklici gosp. govorniku.) Potem se oglasi poslanec gosp. K e r s n i k, in pravi, da uarodna stranka danes stoji na stališči, katero je imela prejšnja nemška večina, in da pač ne zasluži graje, ker hoče olajšati, kolikor to dopušča slabo materijalno stanje deželnih financ, res prekerno stanje ljudskih učiteljev. Ljudski učitelj je v prvi vrsti poklican, da razširja omiko v šoli, a tudi zunaj šole. Težka pa je njegova naloga! Kdor drugi ima sveto dolžnost, ljubezen do branja slovenske knjige širiti mej narodom, ko učitelj, in ako to stori, potem je služil le kulturnemu namenu, kajti pospeševal je po razširjenji dobrih slovenskih knjig mej ljudstvom omiko, in to je njegova najblažja dolžnost. Zaradi tega pa se ne sme učiteljem predbacivati, da nosijo seme razpora v šolo. Oni nosijo le seme izobraženosti in omike mej odrasle in cepijo isto v srce nežnih otrok in zato blago in domoljubno delovanje zaslužijo ljudski učitelji na Kranjskem presrčno zahvalo in priznanje deželnega zbora. (Živahna pohvala.) — Govornik pravi, da bode veselo glasoval za predloge finančnega odseka, z ozirom na to, da je učiteljem namen, da pospešujejo omiko in izobražbo. Narodna stranka kranjskega deželnega zbora plačuje danes za menico, katero je ponujala nemška zdanja manjšina ljudskim učiteljem, valute, a za to glasuje govornik kakor vsa narodna stranka z velikim veseljem. (Živahna pohvala.) Poročevalec gosp. prof. Šuklje v daljšem govoru razgovarja nasvete finančnega odseka. Čudi se, da baron Schwegel hoče le pogojno glasovati za nje. Punctum saliens predloženega postavnega načrta je ta, da naj se učiteljem, ki so voditelji ljudskih šol, vender vsaj nekoliko odškoduje mnogo njih delo pri mnogo pisarijah. Isto je nameravala i prejšnja nemška večina uže 1878. 1., samo da tega ni izvršila. To imajo tudi učitelji po vsi Avstriji, razven Gorenje Avstrijske, a v tej deželi učitelji na tako odškodnino kaj lehko pozabijo, kajti tam so itak izvrstno plačani. Konečno priporoča nasvete finančnega odseka , kateri se pri glasovanji vzprejmo tudi v tretjem branji. — Iz seje c. k. deželnega šolskega sveta v 24. dan. dec. preteč. 1. in v 7. dan jan. t. 1. Poroča se na višje mesto o oddaji okrajnega šolskega nadzomištva v Radovljiškem okraji. — Letno poročilo o srednjih šolah za 1884/85. 1. in nasveti o tem predlagajo se slavnemu ministerstvu za bogočastje in uk. — Dovoljuje se poludnevni pouk v II. razredu na čveterorazredni ljudski šoli v Metliki tako doigo, da se sezida novo šolsko poslopje. — Občanom v Predlogu dopušča se, da svoje otroke namesto v Dole pošiljajo pa v Kal v šolo. — Dolcem (pri Savi) dovoljuje se, da bodo tamkajšnjo ljudsko šolo namesto letos še-le drugo šolsko leto razširili. — Reši se več prošenj za nagrade in podpore. — Določi se, da se v Bojancili to pot še ne bode ustanovila ljudska šola, napravila pa se bode tu ekskurendna šola. — Pritožba neke občine zaradi volitve v krajni šolski svet se zavrne. — Graja se ravnanje nekega nadučitelja. — Petecija zarad meščanske šole v Krškem oddaja se deželnemu odboru. — Ravno tako se tudi deželnemu odboru poroča o tem, da bi se ekskurendna šola na Barji (na Karolinini zemlji pri Ljubljani) prestrojila v redno enorazredno ljudsko šolo (s 600 gold. letne plače in s stanovanjem za učitelja). — Razvrstitev dijakov po zasluženji je odpravljena. Naučni minister doposlal je vsem deželnim šolskim oblastvom ukaz, da se v bodoče dijaki po gimnazijah in realkah nemajo več »locirati«, da ima torej v pričevalu odpasti »lokacijsko« število. Ta »iz pedagogičnih razlogov« ukrenena naredba bode profesorje rešila truda, ki so ga imeli pri tehtanji tacega zlata, bolje dijake bo pa užalila, ker svet ne bo takoj v njihovih pričevalih čital, da je še kdo slabši od njih. Popravki. V sestavek »Človek« so se vrinili nekoji tiskovni pogreški, ki jih tu popravljamo. — V 1. listu »Učit. Tov.« čitaj na strani 11.: . . . lehko zvršujejo, potem pravimo, da... Na strani 13. čitaj: . . . tudi na oči, ker kdor (ne kdo) ... — V 2. listu čitaj na str. 29.: nakloni (ne naklone). Pod §. 10.: izogneš (ne: izognješ). . . . poškropi s o b e (ne sobo) z vodo,. . .