Učiteliiščni vestnik. VABILO NA DEŽELO! Dalje če hočeš v hribe, s tem-obšir-; nejšim znanjem se podkuj. Izobrazba, ki ti jo audi učiteljšče. niti z daleka ne zadostuja.za delo med niivodom. Razun teologije, ti je neobhodtio potrebno, da si vsaj površno pnlastišztianje vseh ostalih fakultet. Dokaz! Opravljal boš večkrat službo ranocelnika in manjkalo ne bo prjlike. da pokažeš živinozdravniško prakso. Po tvojih načrtih bodo stav.ili hiše. pa še pogosteje boš stavil parcele; slednje zlasti v slučajih, ko gre za dokaz lastninske pravice pri starih grobljah ob mejah. ., : Ako pokažeš, da ti tudi §§ niso tuji, in če si vsaj Tavčarjevega »Pravdnika« prebrskal. se ti nekaterikrat še rnogoče posreči liudem vtepsti v glavo, »da je bolja kratka sprava, nego dolga pravda.« Seveda, to ne bo v največje veselje požrtvovalnemu odvetniku; pa tudi ne V preveliko žalost sodniku. Če te je narava obdarila z grlom slavca, in imas kaj pojma o orglanju. ti tudi vse prav pfide. Pozabiti ne smeš seveda, ¦seznaniti sc z občinsko upravo. Glej, da se poučiš pri izurjenem občinskem pisaču, »kako se tej reči streže.« Ta služba te morda gmotno še postavi na trdne noge -—50 kronc na leto rii, da bi žametaval. Ha moraš poznati vse panoge kmetijstva Je urrievno. ¦ ¦ Ker zgledi »vlečejo«, navajam v sledečem nekaj primerov iz lastne prakse o delovanju v šoli in izven nje. Bilo je pred 16 leti. Iz učiteljišča fte je zarieslo na sedanje službeno raesto. Kraj leži na zemlji, kot vsi drug'; Udobnosti pa.ki jih: tu uživamo. nai sl v-sak sam predoči iz opisa. -.Prornetn^ sredstva so tu še danes v istem štadiJu lo so biia za Krpanove dobe na Notranjskem. lmanio. hvala bogu — cesto izpeljano, — pa ne do vsakega zel.nika. pač pa leži ta čisto na periferiji šolskega okoliša. Po nji prideš proti zapadu v slahih 2 urah v trg P...; proti vzhodu pa v pripelje v trga K... kras. Pretežna .ečina otrok pa do šolske dobe niti te i jeste ne, pozna. Železnica. reka sta pri ! Šolarjih dva abstraktna pojma, in kon- \ kretno obliko zadobita šele v slučaju, ako : imaš podobe, da jih jim pokažeš. Jezero iti morje; to pač. Po 14-dnevnem deževjii, ki k našemu duševnemu razvedrilu traja večkrat na leto. skačejo otroci pre- i ko obilice malih jezer,. ki se pojavljajo ; v kotanjah razdrapanih kolovozov. Mor- i je — pa ne ravno Jadransko — jim lahko nonazorim na travniku. ki leži kakih 100 m nižje pod šolo in ga pri trajnem acževju voda popolnoma preplavi. Lep učni pripomoček! Toliko v orientaciio kra.evne.ra opisa. V tem kraju sem pričel službeno karijero. Prošnje pa, ki sem jih že vlagal za premcst*tev, so me doslej še vse prepričale, da je želja visokih gospodov, naj hi tu končal — bile so vse »odbite Pričenjam z delovanjem. Bil sem prvi učitelj na novorazširjeni .norazrednrci. Šef mi je odkazal prvi razred. Saj veste, s kakšnimi občutki stopi vsak prvič v razred »molimo!« »Stare hiše« so pričele v zboru; novinci pa — eni topo zroč predse, drugim so se vrtele dave, kakor kolesa na oseh. Tudi smeha, pa še več joka je bilo. Ko sem pričel izpraševati novince, sem misHl, da stoj'm v gluhonemnici. Da je bil uspeh do časa nadzorovanja naravnost sijajen pri takih razmerah, /e povsem naravno; saj sem dobil v pohvalo. črno piko. Čas beži, pa je z njim tudi pika .obledela. Prva štiri leta je bilo moje delovanje omejeno le na šolo. Šef, ki je tu služboval že blizu 20 let, je bil »persona grata«; jaz pa, ker sem jo precej po »iblansko« potegoval, sem veljal le za »ljubIjansko srajco«, čeravno sem platno prodajal precej daleč od Ljubljane. Pa ne saino krajevno, tudi duševno so mi prisvajali zmožnosti »srajčnika«. Če je nanesla prilika, da sem prišel v dotiko z našimi »veleumi«,vseni laliko opazoval na vseh obrazih rr.nen.e o mlekozobem fantičii. (Dalie Drih.)