DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 17 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 21 ST, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Slovenski odvetnik zagovarja mlado morilko Mrs. Judd v Arizoni Phoenix, Arizona, 20. januarja. Pred tukajšnim, sodnikom Speakman se je začela obravna- j vati proti znani mladi morilki Mrs. Ruth Judd, ki je obdolžena, da je umorila dve svoji prijateljici, Miss Leroi in Miss Samuel-sori, nakar je njuna trupla spra-a v kovčke in poslala iz Arizo-1 "G v Los Angeles, California. L's. Judd je soproga znanega j zdravnika dr. Judda. Mrs. Judd ima na razpolago tri odvetnike, in med njimi je tudi poznani slovenski odvetnik Mr. Jos. Zavir-sek, sin poznane Zavirškove družine iz 39. ceste, v Clevelandu, ki si je v glavnem mestu države Arizone, v Phoenixu, pridobil V zadnjih letih obširno in odlično Prakso. Pri obravnavi bo nav-tudi oče obtoženke, Rev. Judd, ki je pastor v pokoju, in Poleg njenega moža tudi" njen ,Jrat.. Objoženka je prišla prvi dan k obravnavi v popolnoma novi obleki, za katero je potrosila $100.00. Dvorana, kjer se obravnava, je zelo majhna jn zagovorniki tvorijo skupino kakih 50 oseb, tako da je mogo- Louis Jer-^ John Markel, John Slapnik, Andrew Lokar, Ciril Blaško, j "°n Mavric, C has. Benevol, Leskovec, Krist Marc, il V enko> Frank Salmič, An-JJn Satkovič, Frank Kocin, J. jviedved^in Anton Drašček. Pri-nodnja seja starega in noyega "jrektorija se vrši v pondeljek, Januarja, ob 7:30 zvečer v Dorn Pr°Storih Slovenskega V bolnico V Mt. Sinai bolnico se je po-aal v SVrho operacije poznani ojak Gregor Rejc, 15622 SXST p,liatelii -kh- Kako je to lepo! Republikanci, ki imajo večino v mestni zbornici, so te dni nenavadno lepo počastili svoje zamorske kolege v mestni zbornici. Tu se nahajajo namreč trije zamorski councilmani, in vsak izmed njih je dobil čast predsednika ali druzega važnih odborov, dočim so popolnoma prezrli 9 demokratov. Tako je councilman Bundy načelnik odseka za javno postrežbo! Councilman George je načelnik odseka za policijske zadeve in councilman Payne je načelnik za javno blagostanje! Pa naj še kdo reče, da republikanci ne plavajo od same ljubezni do zamorskih državljanov! Progresivni klub Jugoslovanski progresivni klub v Euclidu pozivlje svoje članstvo na redno mesečno sejo, ki se vrši v petek, 22. januarja ob 8. uri zvečer v Frank Strumbly dvorani na Bliss 'Rd. Ako ne morete plačati članarine zanaprej, pridite vseeno. Več važnih točk se ima rešiti na tej seji, in odbor pričakuje, da boste gotovo navzoči. Pripeljite tudi kakega novega člana. To leto bo naš klub še bolj aktiven kot kdaj prej. Odhod na večerjo člani od Rainbow Hunting in Fishing kluba so prošeni, da se zberejo v nedeljo ob pol sedmi uri zvečer v S. N. Domu na 80. cesti, nakar se skupno odpeljejo na srnjakovo večerjo Euclid Rifle in Hunting kluba. * Angleži so aretirali v Indiji najmlajšega sina Gandhija. Priporočila vredni slovenski trgovci Tekom zadnjih par tednov so. imeli naši slovenski groceristi, ki so člani Narodnega trgovskega kluba) ob petkih večji oglas v "Ameriški Domovini," potom i katerega so nudili gospodinjam iizvanredno znižane cene na raznem grocerijskem blagu. Kot nam trgovci pripovedujejo, so imeli lep uspeh z oglasi, in se je veliko večje število kupcev oglasilo v njih trgovinah kot navadno. Zlasti vlada veliko zanimanje za nove vrste najfinejše kave, ki je izbrana nalašč za slovenske groceriste, ki so člani Narodnega trgovskega kluba. Ta kava je v posebnih zavojih in jo dobite pod imenom "Krka/' "Sava," "Drava" in "Triglav." Kava je od 19 centov funt naprej. Pa tudi druge potrebščine dobite v teh slovenskih trgovinah, precej ceneje kot če greste v tujo verižno trgovino, kjer vas po-znajo le za denar, dočim vas slovenski trgovec pozna ob vsaki priliki. Rojakom priporočamo, da pazijo na oglase Narodnega trgovskega kluba, ker jim bo to v korist. Vest iz domovine V vasi Podlipa je umrl poznani rojak Anton železnik, star 81 let. Po domače se je pri hiši reklo "pri Koutru." Ranjki zapušča v Ameriki dve hčeri, Mary Šebnik in Barbara Hunter jn sina Frank železnik, v domovini pa hčer Antonijo Mole in sina Antona železnik. Naj bo ranj-kemu ohranjen blag spomin! Miss Frances Samson Med graduiranci Collinwood višje šole se nahaja tudi mlada Slovenka Miss Frances J. Samson, hčerka poznane Samsonove družine v Collinwoodu. Njeno ime je bilo pomotoma izpuščeno iz seznama zadnji pondeljek. Mladi hčerki kot družini prav iskrene čestitke! Trikrat v kratkem je kruta smrt posegla v družino Tekom dveh tednov sta slovenski družini Plut in Tomšič v. Newburgu morali prenesti tri velike udarce, ko je smrt posegla Po njih dragih in jih odpeljala' s seboj v večnost. Najprvo je neizprosna morilka posegla po Matiju Plutu, staremu 54 let, ki je preminul 4. januarja. Komaj je bila zagrebena zemlja nad svežim grobom Pluta, ko se je oglasila bela žena ponovno in zahtevala sestro ranjkega Matije, Katarino Tomšič, ki je umrla zadnji teden. In še predno so mogli otroci v družini Tomšič si obrisati bolestne solze po smrti matere, se je kruta žena ponovno oglasila in je 19. januarja vzela s seboj Louis Ferenčaka, moža hčere Katarine Tomšič, ki je pi-eminul po par dnevni bolezni pljučnici, star komaj 34 let. Ranjki je bil doma iz vasi Cerklje pri Krškem na Dolenjskem, odkoder je prišel sem pred 13. leti. Bil je član društva sv. Jožefa št. 146 K. S. K. J. in član društva Bled št. 20 S. D. Z. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary, | sina Louisa in hčerko Antonijo ter sestro Rosie Lindič, bratranca Mike Sholar, sestrične Katarino Ferenčak in Mary Barbič, v starem kraju pa mater. Pogreb ranjkega se vrši iz hiše žalosti na 3622 E. 80th St., v soboto, 23. januarja pod vodstvom Louis Ferfolia. Silno prizadetim družinam naše globoko sožalje! Samo trije dnevi so za registracijo V soboto bo odprt urad voliv-nega odbora za vse one, ki bi se radi registrirali za županske volitve 16. februarja, ko se bo odločilo, kdo bo županil Clevelandu, ali republikanec Morgan ali pa demokrat Miller. Postava določuje tri dneve za registracijo. Sobota, pondeljek in torek, 23., 24. in 25. januarja so za to odločeni. Registrira se lahko samo v uradu volivnega odbora v City Hall, pritličju, vhod na desni strani. l)rad je odprt od 8. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Ako ste se pa samo preselili iz ene hiše v drugo, iz ulice v drugo ulico, tedaj pa lahko to naznanite v uradu "Ameriške Domovine," kjer se lastnoročno podpišete, drugo pa mi preskrbimo za vas brezplačno. Ponovno apeliramo, da volijo 16. februarja vsi slovenski državljani. To je ena volitev po dolgih letih, katero ne morete zgrešiti, kajti volitev bo izvanredne važnosti za bodočnost nas Slovencev v Clevelandu, ko bo izvoljen Ray T. Miller. Delavci med seboj John McClellan je predsednik unije barvarjev v Clevelandu. Izvoljen je bil tudi od svoje unije, da zastopa kot delegat unijo pri Cleveland Federation of Labor. Predsednik te delavske federacije, McLaughlin, star in zakrknjen republikanec, pa je vzel McClellanu pravico do dele-gatstva pri delavski zvezi, češ, da je McClellan volil za Petra Witta kot županskega kandidata in ne za republikanca Morgana. To je direktno nasilje in kršitev ustavne pravice državljana Mc-Clellana. Unija barvarjev je McClellana ponovno enoglasno izvolila delegatom in sedaj se bo vnel boj med McLaughlinom in McClellanom. * Danes praznujemo praznik sv. Neže. Zdravnik ubit Potniški vlak Nickel Plate železnice je včeraj ubil dr. A. B. Smitha, ko je vozil preko križišča na W. 116th St. Zdravnik je bil na potu k neki ženski, ki je imela porod, ko je lokomotiva zgrabila njegov avto in ga vlekla 50 čevljev naprej, predno se je vlak ustavil. Zdravnika so takoj odpeljali v bolnico, kamor je pa dospel že mrtev. Silen potres v Južni Ameriki je povzročil neprecenljivo škodo Lima, republika Peru, 20. ja-nuarja. Nenavadno močan potres je v glavnem mestu te re- j publike danes povzročil ogromen [strah med prebivalstvom, poru- j | šil mnogo hiš in povzročil popolno temo v mestu. Doslej še ni mogoče dognati, če je potres zahteval tudi kaj človeških žrtev, j toda porušenih je nenavadno ve-' liko število starodavnih in zgodovinskih hiš. Potres je divjal |kot morski valovi in je dvigal in | i zniževal hiše, ki so se tresle kot j j bi, bile delane iz papirja. Ker je i odnehala električna razsvetljava, je bilo mesto vrženo v temo, | kar je še povečalo grozo prebi-jvalstva. Ljudje so se ob času potresa nahajali večinoma pri večerji ali pa v gledališčih, ženske so kričale in padale v omedle-vico. Drugi so zopet začeli mo-| liti. Vozniki avtomobilov niso. mogli kontrolirati slednjih in so divje vozili po cestah, ogrožajoč življenje ljudi. Ljudje so posta-: jali histerični. Predno je nastal potres, se je čulo votlo bobnenje1 i ped zemljo. Mesto Lima je bilo j popolnoma porušeno ob potresu ! leta 1746, in je bilo tedaj znova |zgrajeno. Nova cerkev 1 Kot se nam poroča so dela L umetniškega slikanja v notra-'. Injosti nove cerkve sv. Vida se- 1 daj končana. Naprej se vrši ]1 pckladanje marmornatih plošč \ v svetišču, katero delo gre le po- 1 časi naprej, ker je delo zelo na-tančno. Potem pa pridejo še orgije, klopi in mnogo druge ' opreme. Da bi bilo več denarja na razpolago, bi se nova cer- " kev že otvorila, tako pa mora vodstvo župnije sproti narediti, ' kolikor je pač sredstev na razpolago. Vendar ni več daleč ! dan, ko bo veličastna nova cerkev odprta za župljane sv. Vi- c da, ' I ] Če dijaki volijo j* Dijaki in dijakinje na West- ^ |ern Reserve univerzi v Clevelandu so ^meli včeraj poskusno ' | glasovanje, ki je izpadlo zelo j ugodno za Millerja kot županskega kandidata. Za Millerja je . bilo oddanih 594 glasov, za Morgana 521 in za Witta 22. Pozneje so oni, ki % glasovali za Witta, enoglasno sklenili, da gredo njih c glasovi za Millerja. Splošni sen- i timent po Clevelandu je, da bo 2 Miller izvoljen z veliko večino. r Direktorij S. D. Doma U Delničarji Slov. Del. Doma so l izvolili sinoči sledeče nove di- l rektorje: Jos. žele, Grošel, To- 1 !ar, Perdan in H. Princ, za dve 1 leti. Božič, Lokar ml., Bohinc, i Vadnal in A. Svetek za eno leto. Stari direktorji ostanejo: John Gorjanc, Vinko Grdina, Vinko 1 Cof, John Hrvat in Vid Jančič. ( Natančneje o zborovanju jutri. ; Unijske plače * Unija plumberjev in unija de-: lavcev, ki polagajo marmornate 1 i plošče, je glasovala, da bodo čla-■ ni unije delali zanaprej za $2.00 , manj na dan. Tako so doslej že i skoro vse gradbene unije v Cle-. velandu se zadovoljile z znižano . plačo, v teh dneh, kar pomeni, da ' bo gradnja hiš postala cenejša. Važna seja i V petek, 22. januarja, ob 8. ) uri zvečer se vrši zelo važna se-3 j a Slovenskega Sokola v Collin-i woodu. Seja se vrši v spodnji dvorani Slov. Del. Doma na Wa-t terloo Rd. članstvo je vljudno vabljeno, da se gotovo udeleži. Zedinjene države naj odpravijo visoko colnino za zboljšanje razmer Geneva, 20. januarja. Gospodarski odsek Lige Narodov je nocoj izjavil, da je visoka ednina največja zapreka, da se ne vrnejo normalne razmere in da evropski narodi ne morejo plačevati svojih dolgov Zedinjenim državam. Ako želi Amerika dobiti denar od Evrope, tedaj mora na vsak način znižati colnino. Slednja povzroča, da se svetovne gospodarske razmere ne morejo urediti. Gospodarski odsek Lige Narodov je obenem sporočil vodstvu Lige, češ, da je prišel do prepričanja, da so se gospodarske razmere po vsem svetu od julija meseca lanskega leta precej poslabšale. Ena evropska država za drugo je odredila korake, da prepreči import tuje-zemskega blaga, obenem pa,-da izvaža kolikor mogoče domačega blaga. Državam se sicer posreči preprečiti import, toda glede eksporta so v žalostnem položaju. Tako je prišel gospodarski ;odsek do prepričanja, da le znižanje eolnin more vrniti normalno prosperiteto. Pogreb Mrs. Dohrinič Kot smo že včeraj poročali, je umrla v torek zvečer Mrs. Mary Dobrinič, poprej Mihelčič, roje-l.a Zabukovec, vdova, po ranj-kem John Mihelčiču, s katerim ja prej vodila grocerijsko trgovine v naselbini 22 let. Pred dvema letoma in pol se je poročila z Mr. Math Dobriničem, dobro poznanim med Slovenci. Ranjka je bila stara 51 let, doma iz Loža, kjer zapušča enega brata Franka, IJukaj pa poleg soproga dva brata, Antona in Matija. V Ameriki je bivala 29 let. Tu zapušča tudi sestro Mrs. Joseph Prime, ki stanuje na 1017 E. 71st St. Ranjka je bolehala leto dni. Bila je članica sledečih društev: društva Srca Marije (staro), dr. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in dr. sv. Ana št. 4 SDZ. Pogreb se vrši v soboto iz hiše žalosti na 6511 Bonna Ave., ob 10 uri dopoldne v cerkev sv. Vida pod vodstvom A. Grdina & Sons. Bodi blagi ranjki dodeljen večni mir preostalim sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje! Plesna prireditev V soboto, 23. januarja, priredi ženski odsek Slovenske Delavske Zadružne Zveze ob 7. uri zvečer v prostorih Slov. Del. Doma na Waterloo Rd. plesno prireditev. Igrala bo izborna godba Jack Zore. ženske bodo skrbele, da boste s postrežbo in zabavo popolnoma zadovoljni. Vabljeni ste prijazno na to prireditev. Zadušnica V soboto, 23. januarja, se bo v cerkvi sv. Kristine na E. 222. cesti brala sv. maša za pokojno Ivano Bregar, ob priliki druge obletnice njene smrti. Prijatelji in znanci so prošeni, da se udeležijo. Demokrati 10. varde Vsi demokratski državljani 10. varde, ki se želijo registrirati za volitve 16. februarja, naj se zglasijo v glavnem stanu na 3903 Payne Ave. Urad je odprt vsak dan popoldne, razven ob nedeljah. Igralci Pasijona V četrtek zvečei*, 21. januar-■ ja, naj pridejo igralci Pasijona i v Knausovo dvorano. Pripelje-- jo naj tudi nove igralce s seboj. > Prosi se vse, da se gotovo odzovejo. .. , „ Ce verjamete etP pa ne. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 17, Thu., Jan. 21st, 1932 jo in ji prizna, da se je zmotil ob ! Martinu. 1 V zadnjem dejanju, zadnja ' scena, je "Razvalina življenja":« popolna — kakšna je, pridite in 1 jo boste videli. Režija in vloge i i so v dobrih rokah, zato je priča- < kovati, da bo igra izvajana v : najboljše z a d o voljstvo občinstva. Louis Seme. - Cleveland (Collinwood), O.— Dolgi zimski večeri so tukaj in zraven tudi velike in težke skrbi, posebno za nas žene, katerih | možje ne delajo. Kje bomo vzeli, da se preživimo v tej depresiji? Starina se obrne pa pravi: "Jaz sem delničar Zadruge, in tudi vem, da me v takem slučaju Zadruga ne bo pustila, kot jo jaz nisem pustil v časih, ki so bili boljši kot danes. In to ti povem, stara, glej, da mi naše male vzgojiš v zadružnem duhu, sicer jim bo v enakih slučajih tr-! da predla, kot bi nam, ako ne bi bili prej gledali, kje so interesi delavca." Starina je prav povedal, Sem si mislila. Pa nadaljuje in pra- - j vi: "Pojdi tje na 156. cesto in - vrzi to pismo v poštni nabiral- - nik!" Seve, moža se mora vedno ubogati, posebno še v takih sit- l nih časih, kot jih imamo sedaj. - Gredoč ne 17. štap sem slišala i pogovor dveh rojakov. Prvi pra- - vi: "Hej, Jože, kako se še kaj i imaš?" 1 "Slabo! Kakih 20 stopinj pod - ničlo! Pa ti, Frank?" < "Orka 'štelaža, prav nič bolje, s i j Kam jo boš mahnil pa v soboto ! I večer?" Ij "Slišal sem, da. imajo ženske ! < veselico v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd." I "Katere ženske?" "Kaj ne ves? V koledar po- i |glej, pa boš videl, da ima ženski h iodsek Slov. Del. Zadružne Zveže' imenitno plesno veselico v scibo- ; to." "Tristo zelenih! Saj sem bil res enkrat že na njih veselici in reči moram, da te žene in dekle-jta ti pa znajo." "Ja, ja, znajo pa, znajo! Veš, j one imajo osem bartendarc,-svo-jje kuharice in postrežkinje. Samo povej ^ni izmed tistih punc. ki ima na glavi kapo, na kapi pa znak S. D. Z. Z. kaj želiš za želodec, pa se ti zviška želja izpol ni." 1 "Res?" "Kaj misliš, da te vlečem. Veš kaj, pridi v soboto 23. januarja, letošnjega leta (ko je ravno , prestopno leto), na to veselico. Morda se primeri, da te katera vpraša, če jo hočeš za ženo, ker to je njih leto." "To mi je znano, samo to bi rad vedel, koliko hočejo za ves i ta "good time"." "Eh, kaj boš gonil tisto! Saj si lahko misliš, da je samo 50c, ali po amerikansko: pol copaka. Pa se boš najedel in naplesal, da te bodo noge bolele." "Kršen maček, pa vse to se bo ; dobilo za 50c?" I "Ja, pa menda ja! Veš, jaz | sem vse to zvedel iz zanesjjivega j vira,, zato ti pa vse to pripove- j jdujem, da bpš gotovo šel na yp-iselico." , ..■,..( I "Ju beč j ur žla jf da bom šel, j -.j. čeprav ne delam,že osem mesc-i I cev. Zadruga je naša delavska j j ustanova in če je ne morem dru-1 1 gače podpirati, ker imam hrano ■v restavrantu, jo hočem podpi-j rati vsaj na tak način; doma pa j 'itak ne bom ostal v soboto. Raj- ' ši grem med naše zadružničarje,! kot pa kam drugam, kjer bi se; za vstopnino 50 centov dolgočasil. Tukaj pa plešeš po zvokih fine godbe in zraven tega si pa ; še za večerjo prihraniš, katero dobiš za nameček." "Imaš prav! In oh, kakšno večerjo ti znajo napraviti te naše zadrugarice!" "Torej stavim predlog in ga kar takoj podpiram, da se vidimo 23. januarja, leta 1932 po Kristovem rojstvu, točno ob sedmih zvečer y Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd." To želi tudi slušateljica tega razgovora, ki se podpiše I Rose Hayny, tajnica, j Barberton, O.—Zadnjo nede- j ljo se je povrnil domov naš 1. "Daljnogled" po večmesečni od- n sotnosti. Seboj je pripeljal tudi 1< krasnega srnjaka, ki ga je men-da pobil nekje v Minnesotskih t gozdovih. In ker je naš "Dalj- I nogled" pravi gentleman, ga je podaril našemu lovskemu klubu in posledica tega bo srnjakova večerja v nedeljo večer, 24. janu- ] arja, v prostorih društva Domo- 1 vina. Večerja bo prosta za čla- c ne in povabljene goste. Vsak t član kluba povabi dva, a pred- i Isednik jih povabi pet. c I V nedeljo je imel naš lovski i klub sejo ter volitev uradnikov i za tekoče leto. Predsednik je zo- ] pet Jože, kar je tudi prav, ker se je še vedno izkazal, da je bil ] kos svoji nalogi. Izrazil se je, j da mu je v čast in ponos biti pred- ; sednik lovskega kluba in kmalu po teh besedah'še je pokazal na mizi ohajčan, kar je napravilo !na navzoče jako "dober" utis. ! Urad podpredsednika je dobil Rude Puc. To je naša kraška korenina in dober družabnik. Tajnik je pa Andrew Bombach, doma iz Rakeka, po domače Mal-gov, ki je bil že v starem kraju "raubšic," torej se dobro razume na to stvar. Blagajnik je pa kot vedno naš Jerry, jako ddbra duša, dasi vedno molčeč. Postane pa bolj zgovoren, kadar se • odpre lov na zajce. i ; Dalje imamo tudi enega nadzornika, ki pa ni nadzornik, am-1 ipak je proglašen za kritika. Pod njegovim nadzorstvom bo predsednik. To šaržo je dobil Char-1! lie. Kako bo on vodil ta posel, i je težko reči, pokazala bo pa bo-!1 dočnost. Gotovo bi ta ali oni rad vedel, koliko premoženja ima naš klub. No, pa poglejmo. Denarja 'je - $38.16, dalje imamo moderno i strelišče na lončene golobe, pre-i^cej ohajčana, ki se nahaja v • spodnjih prostorih pri naših pri- Kdo bo zmagal? —,- i. Oba največja angleška dnevnika v Clevelandu, The j. Cleveland Press in The Cleveland Plain Dealer sta se že b izjavila za izvolitev državnega pravdnika Ray T. Millerja v kot za prihodnjega župana v Clevelandu. Oba sta obenem 1< podala' tudi vzroke, zakaj podpirata kandidaturo Ray T. c Millerja. Tozadevno piše The Cleveland Plain Dealer v po- d sebnem uredniškem članku sledeče: t "Kdo naj bo prihodnji župan mesta Clevelanda? Ray d T. Miller ali Daniel Morgan? "The Plain Dealer podpira Millerja. "Zelo važno, da je prvi izvrševalni uradnik našega me-l\ sta pod novim čarterjem, ne samo mož sposobnosti in skuš- \ nje, pač pa da je obkrožen v svojem uradu od vpliva, ki de- i luje za dobro vlado. i "Morgana podpira organizacija Maurice Maschketa i - isti politični stroj, ki podpira Fred Thomasa, in ki bi sko- i ro Herman Finkla izvolili za predsednika večine v mestni ] zbornici, isti politični stroj, ki daje streho Hirstiusu in Bern-steinu, isti politični stroj, ki je bil svoje dni ponosen, da vodi ; stranko Thomas Fleming, isti politični stroj, ki je poslal Schooleya v mestno zbornico, isti politični stroj, ki je kontroliral volivni odbor na tak način ,da je bil državni tajnik | prisiljen pometati uradnike volivnega odbora iz urada radi; nespolnovanja dolžnosti. "Ray T. Miller, je, kot je njegov nasprotnik, širno znan v našem Clevelandu. Podlaga njegovi moči v mestu je tekom j tega kontesta njegov odlični rekord, katerega si je ustvaril kot napreden bojevnik za dostojnost v postavi in javnosti. "Leta prej, predno je prišel Ray T. Miller v urad državnega pravdnika, je bil ta urad kontroliran po Maurice Maschketovi organizaciji. In državni pravdniki, ki so se imeli zahvaliti za svojo nominacijo Maurice Meschketu, niso absolutno ničesar naredili, da bi podrezali v politične aktivnosti, ki so izpodkopavale zgradbo dobre vlade v Clevelandu. "Ko je leta 1928 Maschketova politična organizacija, to je, republikanska stranka, zgubila urad državnega pravdnika, je dobila s tem tak udarec, da ga še danes ni preživela. Maschketov politični stroj je šel do skrajnosti v svojem prizadevanju, da si ohrani ta urad v onem letu, ko je vse drlo za Hooverjem. Toda zgodilo se je nasprotno. Miller'je bil izvoljen in zopet ponovno izvoljen. "Millerjeva tri leta v uradu državnega pravdništva so bila tri leta neprestane vojne napram razmeram, za katere je odgovorna organizacija, ki danes podpira Morgana, in katere razmere je ista stranka mirno trpela. "In isti politični stroj, ki je skušal preprečiti Millerju, da ne bi postal državni pravdnik, isti politični stroj skuša sedaj Millerju preprečiti, da ne bi postal mestni župan. Bistveno so motivi isti, da namreč pošteni Miller ne sme biti župan, kot ne bi smel biti državni pravdnik. "Toda prosekutor Miller jc dal vsemu okraju odličen vzgled, kaj zmore bojevit in pošten javni uradnik. Brez odmora je bil neprestano na delu v boju proti graftu in korupciji v glavnem uradu. Ni ga bilo še.tako mogočnega ali bogatega lumpa v javnosti v Clevelandu, da ga ne bi prijel Miller neustrašeno za vrat in ga pritiral pred sodnji stol. In dostikrat je vrgel Miller svoje pšice tudi v vrste organizacije, ki mu sedaj nasprotuje, da ne bi postal župan. "In Cleveland potrebuje ravno takega borca za poštenost v vseh panogah vlade. Cleveland potrebuje župana, ki ima Millerjevo korajžo, ki ima čisti pogled Mfflerja in Mil-lerjev razum in umevanje onih sil, ki neprestano grozijo porušiti mir in dostojnost v naši sredini. "The Plain Dealer daje brez vsake rezerve svojo pomoč Ray T. Millerju za župana v Clevelandu." Tehtni so vzroki Plain Dealerja, in bodo gotovo pomagali, da bo Ray T. Miller izvoljen s sijajno večino prvim uradnikom mesta Cleveland. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 83 DOPISI Lorain, O.—V nedeljo 31. januarja ob 7:39 zvečer bo dra-j matični klub uprizoril podučno j Finžgarjevo dramo "Razvalina i življenja." Upam, da bo občin-1 stvo s to igro docela zadovoljno, akoravno je res žalostne vsebine, saj je v njej toliko podučne-ga. "Razvalina življenja" je pisatelj zajel iz kmečkega življenja. Nič ni v drami prisiljenega, j vse je tako resnično žalostno, kot se še danes dogaja med pripro-1 stim ljudstvom. Pisatelj nam r predočuje same kmečke karak- > terje, njih mišljenja in nazore, j ki so vsi naravni, nepriučeni, a vendar različni. Poleg vsega tega je pa le srce merodajni faktor, ki zida in ruši. Urh Kante, kmet, ki čestokral Ipovdarja, kako ničvreden je pijanec, a sam se celo življenje ba-!vi z žganjekuho, ima hčerko : Lenčko, ki se je zaljubila v fanta Ferjana, ki pa očetu ni po volji, kajti izbral je sam bogatejšega zeta, soseda Martina. Len-čka ga ne mara, ker ljubi Ferjana. Oče ji pove, da se bo tako omožila, kot on želi in ne drugače. Lenčka pozna očetovo trmo, i se uda in se poroči z Martinom, i Lenčka je bogatega Martina žejna, a srce je ostalo Ferjanu, s ; katerim se še vedno snideta. j Lenčka se zave, da je za njo življenje uničeno, ne more več prenašati gorja, uda se pijači in pije, da v opoju pozabi svojo nesrečo. Oče dozna, da Lenčka pi- sateljih, ('število se ne pove), da-j je pet psic; "Brandy" je pa J noškega spola, ki je že precej v j etih, pa še vedno zvest svojemu ! poklicu. K inventarju se šteje tudi 12 pušk različnga kalibra. Pozdrav! John Garbor. Cleveland (Collinwood), O.— Poročilo od East End Social kluba je zopet tukaj. Da se uspešno j deluje, je dokaz pretečenega le-1 ta. Pomagalo se je revnim dru- ! žinam, kar je bilo največ mogoče in v kolikor so sredstva dopuščala. Razdelile so članice živež in obleko pred božičem, toda če hoče človek živeti, potrebuje živeža vsak dan. Zaslužka ni nikjer in revnih se vedno več priglasi s prošnjami, če jim je mogoče kaj pomagati. Da; pa klub dobi potrebna sredstva v ta namen, priredi vsak mesec po eno card party in vabijo prijatelje, da se udeleže ] v kar največjem številu mogoče. , Tako se pomore vsaj najbolj j bednim, če mogoče vsak teden z < nekoliko živežem. Poročano je bi* ] lo, da so priredile card party ■ Mrs. A. F. Svetek, Mrs. John Videnšek in Mrs. Philip Močil-nikar. Ta mesec pa priredita card party Mrs. Plevnik in Mrs. M. Molk. Prostor bosta dala na razpolago ta večer Mr. in Mrs. Vavpotič, to je 185. cesta in Lake Shore Blvd. Card party se vrši: soboto 23. januarja. Na raz-i polago bodo karte in dober pri- j grizek. Za vsako mizo bo lepo ] darilo. Za zabavo bo igral orke- j ster kluba Ljubljana. Vstopnini) je oOc za osebo' in se dobe vstop-; nice prj članicah. Pridite, da s tem skupno pomagamo lajšati j gorje najbolj prizadetim. ' • I Torej ne pozabite priti v so- [boto 23. januarja na to prijetno • (card party. ! Odbor. Zvedel sem nekaj novega, kar me je močno pograbilo in zatrlo vse veselje do bodočega življenja. Zvedel sem namreč, da so i naši pametni, cenjeni in spošto-i___ žal. ker jih ni bilo mogoče takoj pregledati. Rekel je tudi, da bo treba napraviti nove knjige in upam, da jih v kratkem dobimo. Gl. tajnik se je izrazil, da se mu čudno zdi, da smo mogli po takem sistemu še vse tak^o v redu držati. Torej članstvo društva sv. Jožefa, sedaj pa le na delo, da bomo nove knjige kmalu napolnili. Ker nisem mogla čakati na jz-gotovitvo knjig, sem se poslovila. od prijaznih uradnikov in se odpeljala nazaj v Lemont. Popoldne istega dne sem se pa po- j. slovila iz Lemonta in se poda- j la v spremstvu slovenskih čč. c sester proti Chicagu. Ob sedmih j, zvečer sem bila že v gosteh pri r gostoljubni družini Ožbolt na . 22. Place. J Imela sem namen, da še isti j večer odpotujem proti Milwaukee, Wis., pa mi je Mrs. Ožbolt , ikar ukazala: "'Jutri zjutraj boš -šla ob desetih, zvečer boš prišla pa nazaj!" In tako se je tudi ; ■ ! zgodilo. Izvrstno sem spala ti- ; 'isto noč, drugo jutro me je pa • I Mr. Ožbolt spremil na postajo i ! in mi naročil, da moram biti j ■ | zvečer zopet nazaj pri njih. ? Kaj vsem sem videla po potu, i i ne bom tukaj opisovala, povem , pa le, da sem videla farmerja, _'ki je oral na polju in to je bilo J na 31. decembra. Ob 11:15 sem bila že v Milwaukee in sem vze7 j la taksij. Takoj, ko sem šel vsedla, sem opazila, da na tistem metru, ki kaže koliko moraš pla-;čati, kaže $1.65. Zdelo se mi precej veliko, pa vprašam voz1 nika, koliko kaže voznina. Po-j j ve mi, da 15c. Ko ga opozorim' ! na številko v metru, pa se izgovarja, da se je najbrže pokva-| ril. Pazila sem pa natančno, I koliko milj je prevozil in ko me i je odložil, sem mu plačala 45c. Ako bi bila pa molčala, bi bila morala plačati $2.10. Menda sel j nas*, ki tako vandramo okrog, ta-j Ikoj pozna, cla smo tujci, zato so ;pa takoj pripravljeni, da nas iz-i koristijo, človek mora biti pov-Isod zelo previden. Bila sem na cilju, kampr sem j bila namenjena, namreč obiska- j | ti mojega daljnega sorodnika Jo- j seph Metelna. Razume se, da je bil sprejem zelo prisrčen in iz-j vrstna postrežba. Potem sem | obiskala tudi našega bivšega kaplana, Rev. James Kozaka, kij .je bil obiska zelo vesel. Hvala mu za sprejem in prijaznost. (Dalje prihodnjič) -o- POZABLJIVE ŽENSKE Dokazano je, cla je 70 odstot-| kov vseh predmetov, ki so izgubljeni ali pozabljeni na uličnih j železnicah, na busih in drugod, I pozabljenih od žensk. MOJE BOŽIČNE POČITNICE Piše Mrs. Margareth Kogovšek Pravijo, če človek dlje gre, dlje mu kažejo, ali pa: več ko po-j tuje, več si potovanja želi. Ta- i ko je tudi z menoj. Dasi sem bi- j la na počitnicah julija meseca v > Lemontu, 111., pa sem takrat na veliko jezo mojega soproga prehitro prišla domov. Prepričan je bil, da se me je odkrižal vsaj za par tednov, jaz pa, saj poznate ženske muhe, sem pa mislila, da ga bom veselo presenetila, sem prišla pa že ob tednu s počitnic. Rekel ni sicer nič, niti pozdraviti me ni imel časa. Na tihem je najbrže premšiljal, da se me bo že še odkrižal za kak teden, da bo tako tudi on dobil nekaj počitnic. Videla sem, da nekaj tuhta, pa mi na moje vprašanje ni rekel drugega kot .da mi bo napravil "surprise." V decembru enkrat sem ga pa le toliko spravila v dobro voljo, da mi jc rekel, da lahko zopet grem na počitnice v Lemont za en teden. Pripomnil je, da mi svetuje iti na počitnice sedaj, ko ni vročine, ker se ni bati, da bi me vročina nazaj prignala. Če kdo misli, da se mi je s tem njegovim, prijaznim predlogom zameril, se zelo moti. Seveda, udala se pa tudi nisem, kako grozno rada da grem. Delala sem se, kot da mi je vseeno, vendar sem se strašno bala, Če bi besedo nazaj vzel. Pa sem se kar odpravila na 27. decembra o polnoči in se odpeljala iz Clevelanda. V ponde-Ijek, 28. decembra sem bila že v Chicagu. Najprej sem se oglasila v župnišču, kjer se me ni nihče nadejal. Še Father Odilo so bili presenečeni, da so me tamkaj dobili, ki so ravno prišli iz Detroita na Baragovo zborov vanje. Da pa ne boste mislili, da sem samo okrog hodila, naj povem, da sem šla najprej k sv. maši, nato pa na obisk k prijateljem Mr. in Mrs. Ožbolt. Popoldne se je pričelo zborovanje Baragove zveze v šolski dvorani sv. Štefana. Ogromno je delo, katero vrše naši neustrašeni čestiti gospodje, ki so se zavzeli za to veliko delo, beauti-jfikacijo škofa Barage. Navzoči I je bil tudi Mr. Anton Grdina iz; j Clevelanda. Da sem bila na zborovanju Baragove zveze, se imam j zahvaliti našemu društvu sv. Jožefa št. 169 KSKJ, ki me je pooblastilo, da sem to društvo zastopala. Hvala vam, Jožef ovci in vam želim, da bi dobili najmanj štiri nagrade sedaj ob novem I letu, nagrade za pretečeno leto. i še isti večer, dasi bolj pozno, | sem dospela s pomočjo Rev. Benedikt Hoge in njegovega avto- j mobila v Lemont. Prihodnji dan sem posvetila Lemontu. Lepo je j tam poleti, toda tudi sedaj je i tam prijazno, kajti človek v res-1 niči misli, da je v stari domovini. Kako dobijo dene človeku, ki je vedno v mestu, da se malo navžije svežega zraka v prosti naravi. V mestu nimamo drugega kot hiše, pa zopet hiše, pa ceste in tovarniške dimnike. V sredo, 30. decembra sem se; •podala v Jpliet, kjer je glavni j sedež naše K. S. K. Jednote. ,zj Mr. Zalarjem, gl. tajnikom in drugimi odborniki sem se. bila že prej v Chicagu seznanila,. Glav-, ni vzrok, da šem šla v Joliet, je ■ bilo naše društvo. Kajti pri tako velikem številu članstva je težko delovati, ako se od Časa do ■ časa ne uredi z gl. uradom. 'Zato tudi ni kazalo drugače, da smo pobrali vse reči skupaj in jih nesli tje v Joliet, cla jih tam pre- . gledajo in uredijo tako, kakor mora. biti, da se zamore tako veliko društvo lepo v redu voditi naprej. Mislim, da je bilo sedaj i prvič, da se je neslo društvene : knjige na gl. urad in to na stroške društvenega tajnika. Upam. cla bo šlo seda vse v lepem redu naprej. Naj prvo prav lepa hvala vsem uradnikom in uradnicam v gl uradu za tako prijazen sprejem, in našemu gl. tajniku, Mr. Josip Zalarju. Seveda, on je bil i nemalo žačuden, ko sem mu izro -| čila naše društvene knjige, toda | pokazal je takoj vso vljudnost in dobro voljo in je knjige obdr- Pravilno in zanesljivo Kadar naročate pogreb, si boste izbrali pogrebni zavod, ki je zanesljiv, kjer boste vedeli, da se bo vse izvršilo pravilVio in v najlepšem redu. Ako pokličete Ver folia,tov pogrebni zavod, ste lahko zagotovljeni, da se ho vse izvršilo po vaši želji. Louis L. Ferfolia SLOVENSKI POGREBNIH 3515 East 81st St. Tel. Michigan 7420 Ivani mestni očetje v Euclidu na |zadnji seji sklenili, da bo vsak, i ki bo po svoji krivdi ali po krivdi drugih nažehtan, natreskan, ;nalit, ali po domače povedano: | v rožcah, eksemplarično kaznovan s $50.00 kazni in 30 dni na ričet. To je jako žalostna novica za nas in za ohajčana, ki je s tem dnem izgubil vse moje simpatije in ga bo moral vrag vzet samega dolgočasja in zapušče-nosti. Oh, pa so šle po gobe vse tiste krasne noči in jutra, ko smo se oprijemali lamp na rožniškem klancu! Se reče, saj se je meni nekaj takega sanjalo še po lanskih volitvah, ko smo izvolili "prijatelja" Slovencev in — ohajčana in ga nisem napravil nič. Tisti sodček, ki mi ga je Jerneje šen-kal, pa že sedaj lahko trikrat narobe obrnem pa ne bo toliko ven priteklo, da bi se jezik pregrešil. Da se boste torej vedeli ravnati, dragi prijatelji in mi ga ne boste silili. Ker povem, vam po pravici, da ne bi šel rad za 30 dni drva žagat, posebno ne, odkar sva v jezi in ne govoriva z našim županom Iličem. Mu ne privoščim tistega veselja, da b1 me deval spat na prično in m« pital z ričetom. In ne samo na cesti, tudi doma se ga ne smete naliti. Baje je bila sprejeta predloga, d« vsak državljan in prebivalec našega slavnega mesta, ki se pre- ; greši nad ohajčanom doma, mora takoj obvestiti telefoničnim potom rešilno postajo, da ga pridejo iskat in mu dajo sporni" pridnosti za 30 dni. V spomin mi prihajajo besede pesnika Načeta, ki je zapisa' pred volitvami: "če ne boste volili prav, boste dobili suhaškc kozake v mesto!" Njegove pre-jroške besede so se-izpolnile: vo* 'lili nismo prav in dobili smo ka* j zajce.. jijy naj bo to že tako ali tako-l^no, bi pa le rad vedel: kam na-vj.bMQ.,vfse,.spravili, če. bodo to r»(| stavo dobro in temeljite izpolnO* 1 vali? Pa še to: ali bodo dali po 30 dni na ričet samo navadne, titu-> lar meščane, ali tudi župana i'1 njegove cenjene svetovalce? • "Pa še to: če fantje mislijo, da 1 bodo mene urihtali se motijo! Jj bom hcdil pa po zaverteh domov- V' SPOMIN Naj nam ne bo šteto v zlo, nismo teh vrstic dali prej v jaV' nost, toda prežeti velike bridko? sti, nam je bilo nemogoče dobi' ti dovolj izbranih besed. Ker n^ pa veže dolžnost, naj bo pa cla' nes in na tem mestu objavljen^ da je materi naravi dopadlo, p |čas bolezni pokojnega z nafl1' I sočuvstvovali in nam stali zv^' I sto ob strani. Takih zvestih pi"1' jateljev je dandanes jako maK>' I zato se pa te toliko bolj ceni ^ :spoštuje. Bodite prepričan1' j dragi prijatelji, da vam bom iež in neskončna ravnina in : | okrog sebe je imela otroke in i jim pripovedovala in pripovedo-j: i vala o svoji mladosti, še me-,' I raj se jc tako dobro spominjala i domačega kraja, da ga je mogla ; t,udi njim opisati. Zdaj so hodili v šolo, kjer je bil pouk angleški, nihcve knjige so bile angleške, !njihovo znanje je zrastlo iz ame-. rlške zemlje, če so hoteli šle-j • eliti materi, so morali napravi-, i ti dolgo pot. Ana pa jih je vo- i 'dila v svojih povestih na smučeh j - preko strmih bregov in na dr-j - salkah preko bleščečega zamrz-j - lega fjorda. Spremljali so jo v Vesti iz domovine rn 10 Je jak0 važna izprememba , postav, ki dele zapuščino in vam v korist, ako si zapomnite, , •Ker ne veste, kedaj boste morali c v enakih slučajih odločevati. Se-veda, ta zakon ne prepoveduje j( drugačne razdelitve potom o.io- , če vam ne ugaja ta r^z- , ueiitev po zakonih, potem skr- ( za to> da si naredite dobro . oporoko. Pomembna je tudi postava št. ' 10506-3 O.G.C., ki pravi tako: Noben probatni sodnik ne sme ^voliti da bi kdo drugi repre-g*?ral Uudi v zapuščinah ali I Kdi se tiče zapuščin, kot odvet-1 ' ;'e S0d^e ^žave Ohio." To odTi da nlhČe drugi, razun odvetnika, ^ima pravice zasto. Pati zapuščine ali dediče pred Hobatmm sodiščem. Poleg te-1 ga zahteva postava, da se vpiše! ime odvetnika, ki bo ravnal zapuščino, v sodnijske knjige pri imenu zapuščine. Svetujemo jam, ce imate priliko, da vpiše-lc. slovenskega odvetnika, kate-;:h vam je več na razpolago, in!p vam b°do vse v vašo zadovolj- j »ost opravili in pa pošteno. Vse ž Postave so namenjene, da s yarjejo ljudi pred takimi, ki se k izdajajo kot izkušeni admini- Y stratorji zapuščin, vendar pa k nimajo pravice zastopati vas j P'-ed sodnijo. Pregovorijo vas, ^ dobe zapuščino v svoje roke, j, Potem pa mešetarijo sem in tje j 1» Čez leta imate pa sitnosti, ker i 'V bila stvar pravilno urejena, j, Kadar se pečate s zakoni, je treba človeka, ki razume postave ] 111 to ni nihče drugi kot odvet-!. nik. j, Tretja velika izprememba se 11 računov, ki jih morajo po- j: "'žiti oskrbniki zapuščin na sodišču. Pod novim zakonom je j mogoče glavni račun vložiti po Preteku devetih mesecev, ko je bilo treba poprej čakati celo leto. Videti je iz tega, da se lahko po devetih mesecih izplačajo! dediči in ni treba čakati celo le-: to, kot d o sedaj. Včasih je se-i eda zapuščina tako zapletena, da je nemogoče skončati vsega v devetih mesecih, toda to so izjemni slučaji. Marsikdo čitateljev ima mogoče tir jati od kake zapuščine, če mu je bil umrli dolžan. Zapomnite si, da morate oskrbniku ali administratorju zapuščine predložiti spisan račun, v ka- —Št. Jernej, 27. decembra. Kakor vsako leto, tako je tudi le-1\ tos 76 naših fantov in mož na j j Štefanov dan v slovesnem spre-1 s vodu jezdilo v Staro vas iri ondi jc počastilo spomin tega prvega j 1 mučenika. Na čelo sprevoda je z — kakor običajno — jezdil g. |\ Lampe, še vedno aktivni "gene-!1 ral," ki je sprejemal raporte, ji dajal povelja in sploh skrbel, da I j je bila celotna kavalerija v naj-1 c lepšem redu. Njegov adjutant.: je bil g. šebela, dobrodušni ro- ; jak bratske češke in priznani pobornik ter iniciator vseh jav-ii nih naprav in prireditev. ] Za razvedrilo je skrbela god-! i ba Prosvetnega društva, ki je s . |svojimi veselimi koračnicami:: dajala takt tudi iskrim konjem, ! Ida so, okrašeni s pestrimi perja-1 jnicami in lepim cvetjem, ponosno stopali proti prijazni cerkvici na nizkem griču. Ob prihodu pred cerkev je bilo darovanje. Jezdeci šo jezdili okoli hiše božje, metali svoje prispevke v nabiralnik, ter se tako tudi z darovi poklonili sv. Štefanu, svojemu patronu in zaščitniku. Res, lepi so božični in drugi !običaji našega naroda, polni po-, ežije in simbolov. Skrbimo, da ne bodo izumrli, ampak da se I ohranijo in zopet vpostavijo v I vsej prvotni obliki in miselnosti, saj so last našega naroda, last 'naših prednikov, ki so črpali iz M njih moč in silo, da so zmagali ■ j sovražno silo in ohranili svoj je-1 i zik. —Cirkularka mu odžagala , desno roko. Pretresljiva nesre- , ča se je pripetila v vasi Ortenek pri Ribnici. 27. letni Alojzij Levstik, Žagar iz Orteneka 1. je ; žagal na cirkularki les. Po nesreči je prišel preblizu cirkular- , ke, ki' mu je v hipu odrezal desno roko v sredi med komolcem in lehtjo. —V Žužemberku je umrl g. Anton Žlajpah, hišni posestnik ni bivši usnjar. Poznan je bil po bližnji in daljni okolici kot dober usnjar in dolgoletni staresi-jna usnjarskih "bratov." • —Umrl je na Jesenicah hism posestnik Janez Repe, pristen avtohton Jesničan, kakoršnih je I danes le še prav malo. Bil je i eden izmed soustanoviteljev je-jseniške požarne brambe in njen agilen član do svoje smrti. —Smrtna kosa. V nedeljo je bila v Leskovcu ob veliki udeležbi pokopana znana Neža Košič, ki je "dosegla lepo starost 72 let in je bilo vse njeno življenje po-j i s večen o delu. Kakor njeno živ-j ljcrije, tako jc bila lepa njena i smrt. Bila je še pri polnočni sv. maši. Na Božič je bila tudi še 1 pri večernicah, nato pa je v domači hiši, kjer je gospodinjila celih 37 let, še vestno opravljala hišna dela. Pokojnifca je bila , splošno priljubljena in spoštovana. Njeno dobro srce so po-- znali vsi, ker je vselej imela radodarne roke za trpeče in siro--' make. —Majšperška tovarna ustavila obrat. Kakor smo izvedeli, ^ je tovarna strojil v Majšpergu " s 25. decembrom ustavila svoj 1 cbrat ter odpustila delavstvo. * 140 delavcev je izgubilo s tem zaslužek in to ravno za Božič in v začetku zime. Ustavitev obra- 1 ■ ta je sledila radi splošne krize * in pomanjkanja naročil, tako da j je tovarna, ki je že dalje časa • obratovala samo v omejenem ob- 1 segu, sedaj bila prisiljena delo 1 i sploh ustaviti za nedoločen čas. 1 Z ustavitvijo dela v majšper-jški tovarni je težko prizadet ves j' ptujski okraj. Bilo je to v zad-'njem času še edino podjetje, ki je obratovalo ter nudilo števil- ' nim družinam revnega okoliša 1 zaslužek in življenje. Ljudstvo j je tu v vinorodnem kraju silno revno ter mu je bil vsak zaslužek dobrodošel. Udarec je tem hujši, ker se ne nudijo nikjer možnosti kakega zaslužka. "RANJENA SRCA" NISO VEČ MODERNA Po nedavno priobčeni statistiki, se danes več zarok razdre,j • kot se jih je pa pred svetovno j vojno. Nekateri vidijo v tem lahkomiselnost in premajhno za- r I vest za svetost takih zarok. Dru-. |gi pa pravijo, da je ta sodba ;!krivična in da je veliko boljše, : [če se zaroko pravočasno razdre, i |kot pa skleniti zakon, ki bi mor-- 'da ne bil srečen. Ljudje so dandanes mnogo sentimentalni in razsodba je previdnejša in pa-, metnejša. Ako se je v prejšnih časih jf razdrlo zaroko, je to pomenile ' zlasti za dekle veliko sramoto., i Ljudje so natolcevali, ugibali in obsojali in bivša zaročenca sta |1 imela prav težke čase nekaj ča- i sa. Dekle, ki je zaroko razdrlo,' je še celo prav težko dobilo dru- j. gega fanta. Danes se ne polaga nikake posebne važnosti, ako se zaroka razdre. Ljudje pravijo: zaročenca sta uvidela, da nista ustvarjena eden za drugega in bosta odslej vsak zase iskala i srečo. Nič več se stvar ne odeva j v plašč temne sumnje in jeziki j ! ne brusijo več toliko kot včasih' s o zaročencih, pač pa se raje odo- i • brava korak zaročencev, ki sta; i si stvar dobro premislila, predno sta napravila usodepolni korak, i To je gotovo napredek. In na vsej stvari se tudi ne vidi več take silne nesreče, kot včasih, ker se je svet že navadil, da ne vidi ljubezen več v tistih mavričnih barvah. Kadar se razdre zaroko, se ne govori več o "ranjenih srcih," ker to ni več moderno. Včasih se zgodi, da zaročenka toži, ako je zaročenec bogat, za odškodnino in ako k.H.i debi, je srce popolnoma ozdravelo. Take rane se sploh hitro celijo in stvar pade v po-zabljenje. Ako bi kdo današnjih mladih ljudi rekel, da ima srce ranjeno in ubito, bi se mu 'smejali. planine, kjer je preživela toliko 1 poletij kot planšarica, srečavali i so medveda v gozdu, culi so c pravljico o Huldri, ki hodi v mo- ' drem oblačilu in z zlatimi lasmi po bregovih in izvablja lepe fante v goro. Gora s snežnimi vr- j hovi tam daleč zadaj na nebu, kaj je to? Velikan, ki je sedel ( na zemljo, da bi nekaj časa pre- j mišljeval. Otroci so se stiskali ( k njej in začudeno gledali, niko- j li še niso videli gozda niti gore, ( pripoveduj še, mati! še pripo- ^ veduj! Da, da, sedela je tukaj , v preriji in pač ne bol nikoli več j videla domovine. Njeni otroci j so bili Amerikanci in so jo za- -drževali tukaj. In vendar, po- j tovanje v mislih z njimi domov ^ je bilo praznik zanje vse. čud- . no je bilo Ani, ko je morala sklo- j piti glavo in spoznati, da je . mladost prešla. Sicer so ji še ' kdaj pa kdaj prihajale misli na lepe fante in plesi in veselje, ampak to je prešlo. In vendar ne- j koč v domovini so ljudje govori- < li, da je bila najlepše dekle v fa- < ri. Ali zdaj je bilo to daleč, da leč v preteklosti. In včasih se zgodi, da jo ob-iše Bergitta. Otresa si sneg v veži, vrata se odpro, da, Bergitta je. "Kaj hodiš ob takem vremenu okrog?" — "Ne, hlapec me je pripeljal." Vsako leto skoraj dobi otroka — in za koliko stvari mora skrbeti, zdaj ko se je farma povečala! Da pa je tako bleda in upadla, je temu krivo nekaj drugega in Ana to dobro ve. "Kako se ti zdaj godi?" vpraša sestra. No, da, že gre nekako. Najhuje je, da ne more spati. Tudi letošlnjo jesen je mnogo trpela zaradi teme nad neskončno ravnino, zdaj pozimi pa je še težje. Ko bi se le mogla peljati že jutri domov, ali pa ko bi mogla, imeti neprestano ljudi okrog sebe in plesati in se zabavati. Ampak to je zdaj minilo, starost je prišla. Ne preostane i nič drugega, kakor sesti in se i jokati. (Dalje prihodnjič) DNEVNE VESTI Ulične druhali ponovno pozigajo cerkve Bilbao, španska, 19. januarja. Več političnih izgredov se je začelo v tem mestu. Delavci so požgali znamenito cerkev Santadrice. Nemiri so se začeli, ko je neki vpokojeni stotnik dvakrat z revolverjem ustrelil proti nekemu prostoru, kjer je zborovalo 2000 delavcev. Delav-1 ci so se razšli, toda so se pozneje vrnili in začeli loviti stotnika, ki se je skril v neki hiši. Iz hiše je stotnik ponovno streljal in ranil dva delavca. Zopet drugi so šli po gasolin in polili bliž-|njo cerkev, ki je Začela takoj goreti, štiri osebe so bile ubite v preteklih dneh v splošnjih nemirih na ulicah. 25,000 ljudi se je udeležilo njih pogreba danes. In pred mestnim zaporom se je zjutraj zbralo kakih 500 ; komunistov, ki so zahtevali, da j oblasti spustijo nekaj zaprtih komunistov. Poroča se tudi, da .jso komunisti zažgali cerkve v mestih Manfreda, Patriarca in , i Valencia. Hudi boji med premogar-in milici jo v Kentucky Harlan, Kentucky, 19. januarja. Oblasti države Kentucky so prepovedale članom National Miners unije zbirati se na sestankih. Oblasti so dognale, da i so člani dotične premiogarske unije komunisti. Slednji so grozili, da bodo naredili pohod proti mestu Harlan in napadli sodnijo, toda prišlo ni do nobenih nemirov. Pohod se je izjalovil, najbrž ko so komunisti videli številne oborožene deputy šerife in miličijo. Včeraj je bil aretiran Chai-les Peters, vodja Na-itTciial Miners unije. Zaprli so Iga radi pijanosti. Vse ceste, ki ! vodijo v Harlan, ki je glavno i mesto okraja, sto zastražene i | miličijo iri deputy šerifi, ki imajo s seboj strojne puške. V Har-' lan oki-aju vladajo skrajno ža- -KUPON- Ta kupon in 15 centov da danes vsaki odrasli osebi ! vstop v La Salle gledališče Iz prijaznosti 'AmfcrJške Domovine in La Salle Theatre 1__21—'32 lostne razmere že več mesecev, in napadi in celo umori so na dnevnem redu. 7,000 funtov težak slon častno pokopan Cincinnati, Ohio, 20. januarja. Tu so včerjjj pokopali z vsemi častmi 7,000 funtov težkega cirkuškega slona, starega 120 let. Slon je dolga leta potoval s cirkusom iz kraja v kraj in je bil nenavadno razumen. Menda ga je videla pri raznih prireditvah po Ameriki tekom zadnjih 50 let polovica vseh ljudi v Ameriki. Za slona so! izkopali globoko jamo, in ko so "truplo" položili v zemljo, sta dva druga slona v bližnjem cirkusu sprožila top kot v "zadnji pozdrav tovarišu." Slon je dobil mnogo cvetlic na grob. Kcngresman Sweeney govori za dobro pivo Washington, 20. januar j a. Kcngresman Martin Sweeney, demokrat iz Clevelanda, je imel danes pred senatnim preiskovalnim odborom znamenit govor, v katerem je zahteval, da se vpelje 4 procentno pivo, tako da mladina ne bo uživala žganje kot je sedaj navada. Govor Sweeneya je navzoče senatorje naredil globok vtis, dasi so vajeni vsakovrstnih dobrih govorov. Sweeney je končal svoj govor sledeče: "Pustimo problem zmernosti tam, kamor v resnici spada, v šoli, v cerkvi, na domu. Zrušimo sramotni ovaduški sistem, ki sedaj prevladuje po Ameriki in bodimo vendar toliko razumni, da mislimo, da ni noben greh, ako delavec po končanem delu na svojem domu mirno povžije kozarec dobre pi-1 ve ali vina. Ne bodimo vendar • narod hinavcev!" Španska vlada pripravlja udarec za jezuite Midrid, 20. januarja, špan-, ska vlada pripravlja drastične odredbe, s katerimin Namerava , razpustiti družbo jezuitov na španskem. Baje je predsednik ' [republike, Zame-a, že podpisal dekret, s katerim se razpušča družba jezuitov na španskem in s katerim se vladi daje pravica, da zapleni premoženje samosta-} nov. Računa se, da znaša premoženje jezuitov na španskem _ nekako $30,000,000. Jezuiti ža e dalj časa čakajo kaj enakega in j so že pripravljeni na odhod iz . španske. MALI OGLASI Hiša se odela v najem, šest sob, in garaža na 11373 E. 171 st St. Več se pozvo na 952 E. 207th St. Tel. KEn-more 2068-J. (19) čedna soba j se da v najem za enega poštenega moškega ali žensko. Jako poceni. Vse udobnosti. Vprašajte na 1208 E. 61st St. (17) Odda se v najem družinska hiša z osem j sobami, poleg La Salle gledali-i šča. Tudi garaža na razpola-L go. Oglasite se pri Frank Ve-, sel, 787 E. 185th St. (25) 1 Gotov denar plačamo ža dober rabljen avto-1 mobil, ki je v dobrem stanju, j Pokličite HEnderson 0991. (17) Se proda ali zamenja j Zidana hiša, 9 sob, za eno družino, moderno izdelana, parna gorkota, dve garaži, lot 90x112, poleg Lake Shore b u 1 e v a r d a. Imamo tudi raznovrstne farme | za vaše hiše, ali hiše za farme j ali prodajalne. Oglasite se pri Louis Merhar, Real Estate & Fire Insurance, 18207 Rosecliff Rd., Tel. KEnmore 0590-M. (17) PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOflAR 6521 ST. CLAIR AVE. Če hoCete delo poceni in pošteno, pokličite mene. RAndolph 5188 (Thn. » Lupr., 19;ia, The American Tobacco Co. LUCKIES ne povzročajo draženja grla "Seveda kadim LUCKIES. Kadim jih že izza leta 1917. V teli 14 letih sem poskušal druge vrste, toda LUCKIES so edine, katere ljubim. V mojem poklicu pa moram tudi vpoštevati moje grlo, in LUCKIES ne povzročajo draženja grla." "It's toasted" Zažžlta Vašega Grla-—proti dražljajem—proti kašlju In Mofcrofno-varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svež » NARAVNAJTE NA LUCKY STRIKE—60 minut z najboljšimi plesnimi orkestri na svetu, in Walter Winchell, kojega današnja ttapovr ',oi>an)a postanejo jutrihije novice, vsak torek, četrtek in soboto večer preko A'.B.C. omrežja. Na nekoliko nezaneslivih nogah in težko dihaje je Gypo mahal po hodniku. Nenadoma je zopet trčil ob steno ter se z zaprtimi usti v grlu smejal. Nato je krenil naravnost v sobo, kjer je sedel Podgana Mulligan s svojo stražo. Ko je stopil v to sobo, je Galagher mignil Mul-hollandu. Mulholland je prišel k njemu in oba sta izginila v preiskovalnico. Stražniki so se z revolverji v rokah postavili pred vrata, obrnjeni na hodnik. Prva preiskava se je začela. Gypo se je spustil na stol zraven Podgane Mulligana. Nekaj trenutkov je sedel z rokami na kolenih, bodel v tla pred seboj, dihaje skozi nos in migaje s svojimi rilčastimi obrvmi. Nato je dvignil glavo in se ozrl okrog sebe. Pozorno si je ogledal vsakega posameznega oboroženca ter vsakemu pokimal, ko ga je spoznal. Vsi so mu odkimali, a čemerno. Nato se je ozrl proti Podgani Mulliganu, ki je sedel kakor kup nesreče, ter se je v zadregi nakremžil. Popraskal se je po glavi. Snel si je klobuk ter zmeden z njim potolkel po hlačnici, kakor bi si ga hotel izprašiti. Nato si ga je zopet pokril. Iztegnil je desnico, kot da se hoče dotekniti Mulligano-ve rame, a ko mu je bila roka) za palec oddaljena od Mulliganove rame, jo je nagloma potegnil nazaj. Nato je zaklel, skočil na noge ter se postavil težko sope pred Mulligana. "Mulligan," je zašepetal za-veznjeno, a le krepko. "Hej, Podgana, kaj delaš tukaj? Hej-Mulligan!" Mulligan se dve sekundi sploh ni genii Sedel je na svojem stolu s široko razkrečenimi ploskimi nogami in stisnjenimi koleni ; z glavo je slonel na dlaneh, ki so mu počivale na kolenih Drobno, trhlo telo mu je pokrival težak, črn plašč, ki je ne-zapet visel okrog njega, da so se konci vlekli po tleh. Klobuk je ležal poleg njega na tleh, kamor mu je neopažen padel z glave. Košati črni lasje so mu bili zmršeni in vlažni. Nato je počasi dvignil glavo in pogledal Gypa. Iz rumenega, upadlega obraza so mu zrle velike, otožne, črne oči, usta so mu bila polna dveh strnjenih vrst rumenih zob. Usta so mu bija široko odprta, podplute oči so mu strmele. Vse njegovo telo, razdejano od sušice, je bilo strašno pogledati. Gypu je zastala sapa, ko se je ozrl vanj. Strah mu je prevzel drobne oči. "Podgana," je zašepetal, "kaj te je prineslo sem? človek božji, zakaj nisi v postelji? Oso-rej ni, da bi bolan človek hodil iz. hi'še." Podgana je strmel v Gypa, topo, kakor da ga ni slišal, in kakor da ga ne vidi. Nato mu je glava počasi omahnila na dlani Stresel se je in molče sedel. Gypo se mu je tiho približal. Sklonil se je ter se mu doteknii rame, kot da ga hoče potolažiti ali mu izraziti sočutje. Tpda toliko da se mu je roka dotekni-la Mulligana, se je s kletvijo od-meknil. Pod vtisom tega dotika mu je pijane možgane preplavil spomin iia vse dogo/8ke nocojšnjega večera. Razločno je videl samega sebe v krčmi, ko je označil Galagher ju Mulligana kot tistega moža, ki je ovadil McPhillipa. Nezaupno &e je ozrl na oborožene može. Oči so jim izgubljeno tivale po sobi s tistim naveličanim pogledom, ki je običajen pri ljudeh pod trdo disciplino. Za Gypa ali Podgano Mulligana se niso niti malo zanimali. Gypo je zopet sedel. Glavo si je oklenil z . rokami. Stiskal si je lobanjo z vso močjo, v silnem naporu, da bi zopet dobil oblast nad seboj. Tri minute je tako sedel in zbiral vse moči za napor, da bi .premagal svojo pijanost. Komaj si je bil v sve-sti svojega napora. Nagon ga je svaril pred nevarnostmi, ki so ležale pred njim, nagon, ki mu ga je vzbudil dotik z Mulligano-vim telesom. Neprestano so mti plali po telesu valovi nebrzdanega delirija, se dvigali po telesu iz prsi proti glavi, s samovoljnim gibanjem morskih valov, kipečih po robu strmega prepada. Glava mu je bučala in omahovala. Oči so se mu utrinjale. Jezik se mu je zapletal in hotel govoriti, peti in se smejati. Nerazložljiva radost ga je prešinja-la, radost, ki se ni rodila v njegovem pričujočem jazu, temveč v nekem tujem bitju, ki se je začasno nastanilo v njem. To novo tuje bitje je mogel opaziti z divjim sovraštvom, ko si je stiskal roke ob lobanjo. To bitje je bilo njegov sovražnik. Mora ga premoči. Naposled je začutil, da ga pijanost mineva, polagoma, kakor ponehava ponoči kaka bolečina. Ni mu izginila, a njeni učinki so se izpremenili. Nikar da bi bil predrzen in razigran, se je počutil premetenega, opreznega, mračnega, kljubotnega, brezmejno močnega. Glava se mu je ohladila in pomirila. Bilo je, kakor da je bil nenadoma oklop-ljen z jeklom, tako da je čutil na čelu skoraj telesno bolečino od pritiska lobanje na možgane. Reke si je del s čela in videl, da mu bolečina izginja. Zobje so mu obstali. V obraz mu je stopila kamena brezčutnost, ustnice so mu ohlapnile, oči so mu strmele v prazno. Udje vsega telesa so se mu razrahljali, kakor atletu, ki mirno stoji, a je le pripravljen, da plane kamorkoli kakor puščica. V skladu s to spremembo v njegovi osebnosti je vstal ponosno, premišljeno, gospodovalno. Odhrk-nil se je. Iztegnil je desnico ter izpregovoril. "Poslušajte možje," je rekel, "imel sem ga pod kapo, ko sem prišel sem. Nisem vedel, kaj delam. Prav zdajle sem se spomnil, koga sem nagovoril, in to mi je dalo skoraj po duši. Poglejte ga!" Iztegnil je svoj debeli, kratki, kocinasti kazalec proti Mulliganu. "Ni hotel govoriti z menoj, strah ga je, pogledati me. Vem zakaj. On je i tisti, ki je ovadil Frankija Mc- g Phillipa, in ve, da sem ga vi- r del." 1 "To je laž," je zakričal Mul- 1 ligan, se nenadoma zdrznil ter ^ iztegnil roke in noge navzdol in j navzven, kakor da po kaki dirki upehan počiva. Obraz mu je i bil spačen od straha, osuplosti ^ in togote. "T0 je laž, fantje. \ Laž, vam pravim. Pred mater- < jo božjo in njenim sinom priše- i žem na kolenih, da se nisem da- 1 nes genil iz hiše, razen kar sem i šel v kapelo molit." i "Ha, tiček moj!" je razburje- 1 no kriknil Gypo. "Ali boste res i poslušali njegovo prisego? Ovaduhu je kaj lahko prisegati." "Nikdar — " je začel zopet Mulligan. A besedo sta mu pre-strigla dva oboroženca, ki sta ga prijela za roke, ga potisnila nazaj na sedež in mu z robcem zamašila usta. Isti čas je planil Gallagher s pištolo v roki iz preiskovalnice čez hodnik. Rumenkasti, upadli obraz mu je žarel od jeze. Oči so se mu iskrile kakor ogenj. Za begoten trenutek je pogledal Gypa. To ni bil več mrzli, prezir ni, pokroviteljski pogled, s katerim ga je gledal prej v krčmi. Bil je pogled besnega, neizprosnega sovraštva. Prva preiskava ga je o nečem preverila. Gypo zopet je gledal Gallag-herja prijateljsko in zaupno. "Tukajle je," je dejal in po-kazaj proti Mulliganu, ki se je po vsem životu tresel. "Ve, da je že po njem. Kar zvilo ga je, ko sem mu vrgel to v zobe, kar zvilo." Nato je odprl usta in se debelo zasmejal. Gallagher se je Gypu lahno nasmehnil v oči. V tem smehljaju je tičalo nekaj vražjega. Bil je tako nečloveški nasmeh. "Pojdita z menoj, priči," je rekel ledeno. "Ti, Nolan, in ti, Mulligan. Zdaj sta potrebna pri preiskavi. Pripeljita ju dva od vas." Gypo je bodro korakal čez hodnik z izbočnimi prsi, z vzdignjeno glavo in zibaje se v ramah1. Mulligana so morali voditi. Ves čas je krčevito ih-tel. Stražnikla s potegnjenimi revolverji sta zopet stopila na svoje mesto pri vratih. Vendar sta bila zdaj s hrbtom obrnjena proti hodniku. Stala sta priča- ma nasproti. Priči sta sedeli druga zraven druge na majhni klopi pred večjo 'mizo. , "Oporo ženca, ki sta ju privedla v sobo, sta stala tik za njima. Trije sodniki so sedeli za večjo mizo Gypu in Mulliganu nasproti. Gallagher je sedel za mizo na desni, Mulholland je stal nekoliko za njim ter mu gledal čez ramo v liste, ki jih je oni čital. Sodnikom na desni je sedela Mary McPhillipova sama na svoji klopi. Nekaj trenutkov je vladala smrtna tišina. Slišati je bilo, kako so vodne kaplje v neenakomernih presledkih druga za drugo padale s stropa na kamena tla blizu stene. Nato je spregovoril sodnik v sredi z utrujenim, zateglim glasom. "Zaslišite Petra Mulligana, tovariš' Gallagher," je rekel. Toliko da je Mulligan zaslišal svoje ime, je poskusil skočiti na noge, toda mož, ki je stal za njim, ga je potisnil nazaj,. Hkrati je položil Gypo roko Mulliganu na stegno in groze zgenil glavo. "Ali boš mirna, Podgana!" je zarenčal. ""Peter Mulligan," je rekel Gallagher, "poročaj, kod si hodil od danes opoldne do polnoči ko so te privedli sem." Mulligan je nekaj časa gledal Gallagherja, preden je odgovoril. Očividno je poskušal govoriti. Ustnice so se mu gibale, toda groza mu je pritiskala konec jezika na gornje zobe. Mogel je samo neslišno brbrati. Naposled se mu je jezik razvezal, in besede so se mu izlivale brez zveze, skoraj nerazumljive kakor pasje lajanje. Nato mu je pošla sapa. Prestal je. Ko je nadaljevali, je bila njegGjva govorica pravilna in skoraj mirna. Navdal ga je tisti nesmiselni pogum, ki se pojavi pri nervoznih in bojazljivih ljudeh, kadar se nahajajo v položaju, kjer nič ne koristi, so-li previdni ali se kakorkoli ovladuje-jo. "Kaj naj pomeni tako ravnanje z delavcem?" je vpil. "Pri vas, možje, ki bi Človek pričakoval, da še zavzamete za svobodo delavskega ljudstva. Ali res ne morete najti, koga drugega, da bi ga prijeli' in odpeljali sredi noči, kakor mene,/ki pokoncu umiram od jetike? In ki moram vendar še zmerom delati s svojimi rokami, krojiti in vbadati v prižemi ju, ki je bolj podobno živalskemu brlogu kot pa sobi. i Mene, ki sem — " "Mulligan," g]a je prekinil , Gallagher ostro, "zahteval , sem od tebe izjave, kod si hodil i od danes opoldne do polnoči. Svetujem ti, da jo podaš hitro. \ Ne smemo tratiti časa." s Mahoma je izginilo Mulliga-i nu kratkoživo hrustenje. Gin-i ljivo se je ozrl na vse strani. . Videl je samo trde, brezčutne l obraze. Vzdihnil je in si zako-■ pal roke globoko v žepe od pla-3 šča. Nato si je nategnil žepe - tesno okrog života in zlezel na - stolu v dve gube. Izpregovoril - je z mehkim, plahnim glasom. * "Pa poglejmo," je rekel z oč- - mi, uprtimi v tla. "Danes opoldne, ali recimo, okoli kosila, če vam je vseeno, sem ležal v postelji. Vse; dopoldne sem imel hude bolečine na desni strani od vnetja v pljučih, pa sem moral ostati v postelji. Takole okoli ene mi je dala žena skodelico čaja in eno jajce. Spominjam se, da jajca nisem mogel jesti. No, pa kaj to! Potlej sem moral < vstati zavoljo obleke, ki jo moram narediti Micku Foleyju, ko-čijažu. Do petka mora' biti narejena. Hči se mu ta pondeljek poroči z — " "Pusti Foleyjovo hčer," je hlastnil Gallagher, "kaj ima ona opraviti s tvojimi poti? Govo ri nam o sebi." Mulligan je začel silovito kaš-ljati. Telo se mu je stresalo, da je skoraj padel s klopi. Nato je napad minil. Trepetaje je sedel in ni mogl govoriti. "Daj no, Podgana," je zarenčal Gypo ter ga sunil s komolcem v rebra. "Prav tako lahke prideš s tem na dan zdaj, kakor kedaj drugič. Kar naprej, pa jim povej vse." Mulligan je pogledal Gypa,. Ustnice so mu drhtele. Velike črne oči so se mu zalile s solzami. Strašni, ogromni Gypov obraz s svojo pijansko premetenostjo ga ta trenutek ni navda) s strahom. Iz kakršnegakoli posebnega vzroka se je njegova uboga, uničena duša prav takrat nabrala velikega poguma. Veli obraz mu je sijal od duševne sile. Govoril je mehko, nežno, s sočutjem. "Ni mi, da bi te obsojal," je rekel; "mogoče nisi odgovoren." "Prokleto," je zarentačil Gy-Po ter skočil na noge. "Kaj hoče reči, zapovednik Gallagher, češ da nisem od-odgovoren ? Kaj hoče reči? Rad bi vedel, kan^ meri." "Sedi, Nolan," je zavpil Gallagher. "Sedi pri tej priči ip daj mir. Sedi, pravim." Gypo je ropotaje sedel. Strmel je v Galagherja s tujim, zbeganim pogledom, kakor pes, ki ga je gospodar oštel, in žival ne ve, zakaj. Zdaj je prvič opazil v Galagherjevem glasu hladen, nevaren zvok. Hip, dva je sedel nepremično; niti dihnil ni; premišljal je o sovražnem zvoku, ki ga je čul v Galagherjevem glasu. Nevede si je snel pomečkani, okrogli vehasti klobuček. Ne da bi ga pogledal, ga je stlačil v desni hlačni žep. Mulligan je zopet povzel. "Pa poglejmo," je začel, "kje sem bil. Da, tako. Delal sem nekako do poli štirih, ali nemara do tri četrt na štiri, ko je prišel Charlie Corigan in mi povedal, da je njegov brat Dave pravkar prišel iz zapora, ko je štirinajst dni štrajkal z lakoto. Saj §e spotninjfite, da so ga prijeli; zaradi, agitacije ža predmestno »Mw'bH ' 'Zgoraj je',' je d(-j:il Charlie No, pa sem stopil gcM izgovorili smo pri skodelici'Čsija, takole do šestih. Ko šem odhiajal, je bilo natanko šest, ker sem bil na stopnicah, ko je začelo zvoniti Zdravo Marijo, pa sem se ustavil, da sem se pokrižal. Nato sem stekel domov, si oblekel plašč in odšel v kapelo. Križev pot molim za Prenehal je in zardel . . . "No, pa to nikogar nič ne briga, za kaj ga molim." "že dobro," je hlastnil Gallagher. "Ne ne želimo vedeti, za kaj ga moliš. Mi želimo samo dejstev, ne vraž. V kapelo si prišel ob šestih ali nekoliko pozneje, če hočemo biti natančni. Kako daleč je kapela od tvoje hiše?" "Nemara da je sto korakov, nemara nekaj več. Če greš okrog vogala, pri Kanu, je manj. Če pa mahneš po drugi poti — " "Uh, k vragu pot! Oprostite, Miss McPhillip, Recimo, da je što korakov. Torej si prišel v kapelo nekako tri minute po šestih. Je to pravilno?" "Hm . . to bi bilo prav . . . tako približno." "No, kako dolgo si ostal tam?" "Tam sem ostal takole do poli sedmih. Potle pa sem stal zu-n&j in govoril s fratrom Conre-yem, mogoče deset minut. Hotel je vedeti — " "Ali si govoril s kom drugim razen z duhovnikom, ki si ga omenil?" "Saj to sem hotel povedati, Ko sem se poslovil od fratra Conroya, sem srečal Barnya Kerrigana." "Kje? Blizu kapele?" "Blizu kapele. Moral je biti takole petdeset korakov od nje. Tako bi sodil, čeprav nisva nikoli —; 5; "Samo trenutek. Ali si bil kedaj član naše organizacije?" "Zakaj'me: vprašuješ to? Ali ve kdo drugi bolje od tebe, ali sem bil ali nisem bil?" "Ali si Ml član?" "Seveda sem bil." "To je bolje. Zakaj si izstopil iz nje?" "Izstopil sem, zapovednik Gallagher, iz vzrokov, ki so tebi prav tako znani kakor meni." Glas mu je postal strasten in i vreščeč. "Izstopil sem, ker je edina duša, do katere mi je bi- lo na tem svetu razen moje žene, moja sestra namreč, prišla zavoljo nje v nesrečo. Pa meni ne gre sodba. Meni ne, meni "Dobro, že dobro," ga je prekinil Galagher. "Pustil si organizacijo zaradi osebne zamere. Ali se ta zamera tiče kakšnega posameznega člana organizacije?" (Dalje prihodnjič) DOBER PREMOG! Točna postrežba! The Ilill Coal Co. 1261 MARQUETTE Rl>. Stari Cimperitiaiiovl prostori llEnderson 57»8 FRANK ARKO, zastopnik LOUIS MAYER SLOVENSKA TRGOVINA DOBRIH ČEVLJEV 7508 St. Clair Ave. LIAM O'FLAHERTY nod po izdaji Roman RAZPIS DELNIŠKE SEJE Glasom pravil Slovenske Delavske Zadružne Zveze, se sklicuje za dne 24. januarja, 1932 delniško sejo. ki se vrši ob 1. uri popoldne v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. FRANK SUSTARŠlC, tajnik.