Naj Teč j i slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za Tie leto « • • $6.00 Za pol leta.....S3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA ListislovenskihidelaVcev t Ameriki« TELEFON: 00RTULNDT 2876 The largest Slovenian Daily to' the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTULNBT 2876 NO. 117. — ŠTEV. 117. NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 19, 1926. — SREDA, 19. MAJA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XlliV, KAJ SO ODKRILI NA SEVERNEM TEČAJU Posadka zračne križarke je videla majhne otoke v bližini Severnega tečaja, — pravi Ellsworth. Premajhni so, da bi jih bilo mogoče imenovati kopno zemljo. NOME, Alaska, 18. maja. — Lincoln Ellsworth, član Amudsen-Ellsworth polarne ekspe-dicije, je sporočil tukajšnjemu zastopniku Associated Press, da je videl mnogo vode na Severnem tečaju, ko je dospel tjakaj s svojimi sedemnajsti mi tovariši v torek ponoči v vodljivi zračni križar-ki Norge. Trditev Ellswortha je bila odgovor na vprašanje, katero si si stavljali zemljepisci in raziskovalci, in ki ni bilo popolnoma pojasnjeno tekom obiskov admirala Pearyja in poročnika Byrda. Ellsworth je rekel, da je videla posadka zračne križarke skalnate otoke v bližini Severnega tečaja, da pa jih je komaj smatrati za kopnino. Raziskovalec je spustil na Severni tečaj ameriško zastavo. Prvo ameriško zastavo je zasadil na Severni tečaj admiral Peary. Poročnik Byrd je izjavil, da ni spustil na tla nobene zastave, ker se je nahajala ta mže zastava admirala. Dva aeroplana, obložena s filmi, sta odletela včeraj v Fairbanks. Tam bodo spravili filme na vlak, namenjen v Seward, odkoder jih bodo poslali s parnikom v Seattle. Polkovnik Umberto Nobile, je nad zoroval včeraj demontiranje zračne ladije. Dva nadaljna člana ekspedicije čakata tukaj na parnik, ki jih bo odvedel v Združene države. To sta kapitan Wist-ing in poročnik Omdahi. RIM, Italija, I 8. maja. — Sprevodi, v katerih je bilo videti ameriške, norveške in italijanske zastave so se vili včeraj skozi ulice mesta, ko je obnovil Rim proslavo uspešnega poleta Norge na Severni tečaj. t 4 < Velike ljudske množice so se zbrale pod okni uradnega stanovanja Mussolinija ter prepevale domoljubne pesmi. Kot v vsakem slučaju, se je Mussolini poslužil prilike uspeha svojega rojaka za to, da je skušal povečati svojo lastno slavo. V oficijelnem poročilu, katero je poslal Nobile iz Alaske, se glasi: — Prvi del poleta je bil završen brez težkoč, a tekom drugega dela, na poletu s Severnega tečaja proti Point Barrow, Alaska, so se stvorile na kovi-nastih delih zračne ladije nevarne formacije ledu, ki so poškodovale zrakoplov. Poškodbe pa na srečo niso bile tako velike, da bi ovirale nadaljevanje potovanja. — Od Point Barrow do semkaj je bilo potovanje skrajno težavno radi močnih vetrov in goste megle, ki nas je zavedla v Beringovo ožino. Tekom zadnjih par ur je bila navigacija skrajno mučna. — Le s tem, da je veter ponehal za par minut, se nam je posrečilo pristati. Ce bi bile atmosferične razmere normalne in če bi ne prenehal poslovati radijski aparat, bi lahko pluli še tisoč kilometrov, ker je bilo na krovu še vedno zadosti kuriva. — 1 ako je bil završen polet iz Rima, preko Severnega tečaja do Alaske, na razdaljo 1 3,000 kilometrov ali 8,077 milj v I 72 urah, s čemur je bil prekoračen program, določen vnaprej. — Zračna ladja je pokazala svojo zmožnost, da ostane v zraku, neglede na vremenske razmere. Glasi se, da bo dobil polkovnik Nobile zlato svetinjo za junaštvo, najvišje vojaško odlikovanje Italije in da bo imenovan generalnim poveljnikom skupine italijanskih vodljivih zrakoplovov. V aeronavtičnih krogih se glasi, da bo poveljeval vodljivemu zrakoplovu N-3 na potovanju na Japonsko. MILAN, Italija, 18. maja. — Definitivno opazovanje neraziskanega ozemlja med Severnim tečajem in Alasko je bilo onemogočeno vsled goste m<-gle, ki je ležala nad to pokrajino, kot se glasi v posebnih sporočilih, naslovljenih na "Corriere Senatorski boj v Pennsylvania* Pepper, Vare i n Pin-chot pričakujejo zmage tekom primarnih volitev. — Vsaki teh treh je prepričan, da bo no-m i ni ran na mesto senatorja z veliko večino. PHILADELPHIA, Pa., 18. mn-ja. — Najbolj burno -primarno volitvo v številnih letih so bodo završile danes v Peimsyflvaiiiji Hitra kampanja, ki jo trajala šost tednov, jo bila znfldjueena v so bo to. Tiijo .lean-did aft i so nastopili 0.000 glasov, d on" i m so izjavili pristaši Vare-a in Peipperja, da se bodo Poljska prestolica Dr. Marx je novi se je pomirila. Pilsudski hoče v resnici postati diktator. — Postaviti ga hočejo na to mesto, da prepreči na-daljne "nerede", č e-prav se je zavzel za Ra-taja kot predsednika. nemški kancler« t VARŠAVA, Poljska. 18. maja. Marx, član centruma ali nemške klerikalne stranke, je postal zopet nemški kancler. — Člani Luthrovega kabineta bodo ostali na svojih mestih, vsaj začasno. BERLIN, Nemčija. 17. maja. — Varšava se je vrnila k normalne-. T)*'. Wilhehn Marx, justični mi-■jmi življenju. Vise tramvajske £rJ ni>tfer v zadnjem LirtJirovem kale 7o'Pi"«\iema Dawesovega načrta, vo. uveljavljena. Vsi vlaki vozijo red- ( dja katoliškega centruma ali nem no. Razveljavili so tudi polieij-ko klerikalne stranke, je obve- povelje, da morajo biti vse kavarne in goktilne zaprte ob desetih zvečer. So vedno prevladuje dvom glede vprašanja, če bo maršal Pil-snilsiki ixv>ta.l diktator ali predsednik republike. Njegov prvotini namen je bil baje strmoglaviti brez prelivanja krvi prejšnijo vlado ter rapzpisati nove volitve. Sedaj pa je v večji meri pripravljen sprejeti civilne odgovornosti. • Socijalista ga hočejo za .predsednika 7a njegov kandidat je prdesedntk (Zbornice, Rataj. Številni ljudje so zavKemajo za 1o da prevzame Pi'lsudski mesto predsednika republike, a maršal je ponovno izjavil, da je skrajno "potlačen"'. Vrjetno je, da go bodo prisilili dogodki, da postane ali diktator ali pa predsednik. BERLIN, Nemčija, 13. maja. — Poročila posebnih nemških poročevalcev iz Varšave, ki docela včeraj zvečer, opisujejo tamoš-nji položaj kot jvopolnoma mireji. Puč ni bil baje posledica vnaiprej započetega načrta, temveč izra-z prodre ljudske volje, v ka.tero je -til včeraj izvečer državnega predsednika Hindcn/burga, da je ipri-pravljen prevzeti itt-rad državnega kanclerja. ('lane prejšnjega Luthrovega kabineta bo obdržal na do edanjih mestih. Dr. Johamnes Bell, tudi član centruma, bo po«itaJ just »č ni mrini-ster. Na seji cOtrisitrične -stranke se je razpravljajo tna dolgo in široko o vprašanju, če naj prevzame dr. Marx urad. Pozneje se je vršila skupna seja nemške ljaidske stranke.ter centruma. Po dalj-šem posvetovanju -so se dogovorili voditelji obeh .stran, da je takojšnja ustanovitev nove vlade nujna potreba, vwled česar se čutita obe stranki obvezanim vsrto-piti v novi kabinet, ki bo lahko računal z večino v nemškem državnem zl>oru. Po zaključku sej je bil dr. Marx n;pprošen. naj prevzame urad kanclerja. I)r. Marx Ne je nato ta'koj napotil v palačo prekteedn?-ka. kjer ga je Hhidenburg formalno imenoval kanclerjem. čudili, če bo dobil .">0.000 glasov. I PO^gel tudi maršal Pilsudski. V Politiki pričakujejo, da bo oddani!; v državi do 1.500.000 glasov, dočim jih je skoro dva milijona in štiristo tisoč upravičenih «lo glasovanja. Tri glavna vprašanja so prišla vpoštev tekom kampanje. Pristaši senatorja Pepperja so trdili, da je boljše ohraniti na dosedanjem mestu preizkušenega in kom patentnega senatorja, mesto neizkušenega in mogoče nekom/petentne-ira moža. Kongresnik Vare pa se je .zavzel za lahka vina in pivo ter proti sedaj obstoječim subaškim postavam. Garemer Pinehot je napadel vlado sang ter se proglasil obenem odločnim suhačem. Mlada Židovka v katoL samostanu. Nuna, ki je bila preje Zi-dovka, je zatrdila rabin-cu, da je šla prostovoljno v katoliški samostan. — Nikdar več se ne bom vrnila v zunanji .sevrt, — je odvrnila včeraj Rose Goldstein ali pravzaprav Mary Agnes v samostanu dominikank v Newarku. N. -T. ra-bineu Rabdnovieu, ki jo je obiskal tam na prigovarjam je njenega o-četa. da se prepriča o njenem duševnem stanju. Oče je čakal zunaj v dežju, v upanju, da bo lahko odvedel h.vojo hčerko domov. Sewfanek pravovernega rabin-ca z nuno je nudil kaj čuden pribor. Na eni strani miv5e je efaal rabinec v dnuabi policista, na dru-jri strani pa belo oblečena ausmi-Jjenka v družbi opatinje. Na vprašanje Tafoinca je smtra Marv Apne.s odločno KanrkaJa. da jo drže v .samostanu proti njeni volji in kaocem pogovore je izjavila nadaljnih poročilih pa se glasi, da korakajo nadaljne čete iz Poznanja proti Varšavi v namenu, da se bore proti Pilsfndskemu in -.njegovi vladi. Poveljuje jim baje general! Haller. DUNAJ, Avstrija, 18. maja. — Poročila iz Varšave (pravijo, da je zahteval maršal Pifcradski poln o-moe, da odgodi narodni Sejm za dobo enega leta. Zahteval je nadalje, da se pred vojno sodišče vse člane prejšnjega kabineta. Centralni komitej socijali-stične stranke je zahteval, naj se kaznuje vse 4'korupcijoniste'' Vi-toševe vlade. VRATISLAVA. Pruska Šlftzija, 18. maja. — Neprestano koncentriranje poljskih čet na poljs-ko-nemški meji vznemirja prebival stvo n?inške S lezi je. Tekom zadnjih par dni so opa zi!i na nemški meji razne vojaške oddelke. Spopad med Indijci in mohamedanci. Koliko je veljala angleška stavka. Generalna 'stavka je veljala Anglijo nekako štiri milijone dolarjev. Churchill j e povedal poslanski zbornici, da ne bo treba nikalcega novega obdačenja. CALCUTA, Indija, 18. maja. — V Karasrupm co izbruhnili vroči spopadi med Indijci in Mohamedanci. Pet oseb je bilo usmivenih, 21 pa ran/jenih. Policija je le s težavo uveljavila mir. opat inja, da se bo ustavljala vsakemu posirasu, da preiščejo dsu-ševno il v poseben oddelek ženska policije Na .sliki vidite skupino poli-|Srbov jp pf>stnl njih najhujSi na. čistk, ko obhaja jo v .-lužbo DopUi brer podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poailjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ______ •U L A S N A R O D A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2376- NOVI KANCLER MARX Nem>ka vladna kriza je tola zaeawto rešena, ko je prevzel urad lH-iiidržavnega kanclerja voditelj centruma ali klerikalne .lianke, .< jjli število dvanajstih milijonov in pol in ki no pod-i»iiab -"inimiMtčno-^vocijali^tični predlog, da se enostavno in brez «><-aTiNkih politikov. Nad vse radi ibi se pre-p -ali da ni mogoče -dobiti večine za splošno ljudsko glasova/nje v.n«j.ir pa -»o moiali priu do prepričanja. da noče nemški narod \ vojiii mahali im-tNir vedeti o prejšnji vladarski in knežji navlaki. K.,:»in«t Marx.i hoče sedaj vprizorrti preizkušnjo. Kot svoje pivo 411 adno dejanje je določil termin »za splošno Ijmlsko glasovanj« na dan 20. junija, nakar bo kabinet po tem prvem ljudskem glaso \anjii v nemški republiki preosnovan. Iiotedaj se bo viavojih rokah. Obe vladni .stranki, centrum in ■ a . ka stranka, namreč odločni nasprotnici razpose stv«\anj« prejšnjih vladarjev. <>be stojita, tirajno ali odkrito, na tleh nmmarhistične vladne oblike. Obe skušata brez dvoma upora '•i i upavni vladni stroj v interesu llohenzodlerncev ter drugih vla-dai -k h pa 1;;» tov. Kaj lahko store vladni organi glede uplivanja , 1 v0 jH»kazaii težki izgredi oblasti. posebno v deželnih okrajih t« kom dni zbiranja {»odpisov za splošno Ljudsko glasovanje. Še v v« iko veeji meri in bolj -plošno ]>a bo Ofpaziti to uplivanje od >l:ani vlade pr»*«l L'0. ji mi je m ter na ta iiih glasov z«i nemški narod in proti kueinjim parazitom, l>i poNt^i ■a vlada -Marsa in Str«*semaiuia prav t;»ko nemogoča ikot je po-rtala vlada Lutiira in Str<*%emaiana. \ slm-aju sprejema predloga potom poštenih republikanskih v«»hle,»v Nemčije bi mogla. dejajLski priti vpodštev le \1ada, ki bi iz-v.dla iut celem i*n|ju «ln« vne politike namene povzročiteljev .sj)Još nrga rej'erciida za raepo*es.tv<»vanje prejšnjih nemškili vladarjev, namree delavka vlada. Pa tudi če bi kaj takega ne bilo mogoče \ j.rieo |»osebne strankarske 'konštelacije v Nemčiji, bi raoraTe pra' •jutovc hiti ivdo.Vne vse o%ebIja Marx. Po sprejemu refere^>«lo Ji lede lastnine prejišnjih vladarjev bi mogla priti v najslabšem slu. čaju v-Hida.. ki i»i ob.^tajskla iz demokratov ter mož levega ;krila cen truiua, jmkI vi vethio ž<4e koalieij. Taka repišilika^ko-meščanska v*a. pa hi nikakor ne smela iilna logična rešitev. IV pa *ie Jx> posreeilo spraviti na noge -zadostno repu Mika n_ Ničih in prcJetar>kih g>.w>v. je nem ško-nae i jon al na vla;ui «l»ajset<^ga junija bo kritičen dan prvega reda za Nemčijo. ker se bo odločilo bodočo usodo iimškoga narmla. Novice iz Slovenije. Smrtna kosa. | 1 '' a in - doslava R^izlaga. .znatnega našu-zie. fia narodnega prvoboo-itHja. — lTmri je v Ljmbljani trgovec in po-e-tnik Iliikko Staneer. — V Novem Vodinatn pi-e-miut Ivam Stor. železniški nad-okoju in gostiliu-čar. — Po dolgem bolehanju jr Umrli v Ljubljani. Frančiška Škrjane. žena snažil-a. L'tl let. Marija Dimnik, žena železsitške ga premikača. 34 let. danez Luk.aaie, zidar-ki pomoč-nmrl v Ljubljani Frane Kristan. ! nik, 47 let. poslni pnduradjnik v ]>okoju. I Marija Adarnle, zaselmiea. 7*J — Umrla je Ivana Pattermann.! let. •ojena Kopae. ! SeNtra Kandida Marija Dermo- — V L.^ul)tlja»ni je umrla Ana j ta. u-mil jenka, 42 let. D opis. Pittsburgh, Pa. Priloženo vam pošilj&m s^.OO za vaš 1W am prizna, da je najboljši Ust za na.s v Ameriki. Prosim, da oi daJi v žalostno novico, da n&s je zarpnKtil za vedno |>i ijate.1 j Jowf Tehmwtik. Fmrl j«* za *■ j^jnčnico. BiJ je doma od Medvod £a Gorenjskem. Star bi! 45 l«t. Zapušča v sta mi kraju a br&te ia 2 •estri. Po. kopali «ino ga po kato1i«*kpm liredu. Vsa hvala Mr. Frankm Poklaju in Mrs. PekJaj. ker je bil pri njih na stanu. V imemi njegovih bratov se zahvalim vsem, ki so ga prinli obiskat k mrtvaškemu odru. Lepa hvala za rože Franku Magistra. Tebi Jože. bodi lahka ameriška gruda! Sj>avaj mirno, da Ke snidemo nad eveizdami! Tvoj prijatelj L. SusterSč. j. k: ^afsinžfi; > Rugftlj. roj. Triler. zasebnica. — V zdravili5e.u na Golniku je preminul Oton Fasiin. mafatrant U. drž. realne gimnaccije. v Ljubljani. — ^lari.bont je umrl Anton Iva neti/1, okrajni tajnilc v pokoju. — V Sevnici je umrl tvan Bur-rer, posestmik'in bivši župan. Slo ver ka na mednarodni umetniški razstavi v Kairu. "Društvo prijateljev miietnoslT Kairu", ustanovljeno leta 19'J-» n -tojeee )>od pokrovitelj>tvoin kraOjevim. .f<» atvorilo mediuirod-•10 umetniško ra^tavo. Iz krasne^ aa kataloga v francoskem in arai» •kem jeizlku |«vsnomamo, da sr> •az«4ave udeležujejo slikarji, ki-' arji in obrtmi umetniki maVvnf vseh narodnosti, zlasti iz T ure i-"e. Egipta, Rudije. Anglije. Ar_ 'nMiije. Frane i je. Italija. Avšt ri •e. Belgije. O»ei.ie X<'nieije. Po-•nunije. Švice. Palestine. (VI10-lovaošl^e, Sirije in dr. Slovenijo za.^topa gdč. Anica Martelaneeva. ki je razstavila petero uinetno-obrtnih del. V razstavnem odboru so princi, ^a.se. generali, senatorji jjn poslaniki ter pi-inee«se in sopr^>gf 'km iu bojev. Raizxttava obsega o-koli 550 del. Poskusen samomor. Pred cerkvijo laizaristov na Taboru so našli mimoidoei mlad«' '.e-nsko. zvijajkih Študijah je »Iu3bo-val najprej v pisarnih dr. Domin- obeinski ubog, 7-1 zasebnica. > 11 o j - Marko Zore let. Frančiška Jeroršek let. Franc Carman, tiskarski nik v prtkmju. fil let. Frane i ska Anžie. posestnika žena. 43 let. Marija Vidie. zasebnica. 80 let. 80 let. Neža Kurent, žena vpokojenegn rudarja. f»8 let. Požar na Prag^rskem. Tik pred postajo Prager-ko se je vnela bajt^i posestnika S;tein. klanberja. Nevarnost je bila velika. da se vname tudi sklaidlšee na kolodvoru, vendar se je ga-il-cem kmalu po>r»vilo ogenj onie jiti i.11 tako preprečiti večjo n«--sreeo Skrivnosten uboj ali umor. Oh Betnavski ee-*ti pri Mariboru blizu 'kraja, kjer so našli hi-ni uniorjeneg;i čevljarja Mikla. je na tal to dni zjutraj .kmalu po polnoči mod dvema družbama pretep, med katerim je obležal nn tleh s smrtno nevarno ramo 28-let_ ni ključavničar h. žehtznii-ke ku- skega državnega prava ter je vi- J bra 1904 Stejuin Radie in njegov del v Slovencih, Srbih, Hrvatih brat Ante. V mladi jugoslovenski in Bolgarih ne ve«" štiri veje iste- državi je Radičeva stranka naga naroda, marveč štiri razne na_ glo rastla. Okoli njega so se zbira-Londonu osnovan jrode Iz odnševljenega prijatelja }li ne samo hrvatski seljaki, marveč sploh množiee nezadovoljne- sprotnik, ki je leta 1014 v ollo-ilnih mobilizacijskih dnevih mnogo prispeval k razpaljenju vojnega navdušenja med Hrvati. jvatski seljaki, politieno naivni in Po 1. 1018 je postal Radič vnet . neprosvetljeni, za Radiea v ogenj pacifist in se je boril proti stalni j in vodo. Tako Radie ne zna za vojski, toda leta 1025 slavi isti meje, temveč se vedno mlaja svo-Radie vojsko kot faktor miru. V novi j ugoslo venski državi je naj-preje razvil zastavo republikanske misli, toda marac meseca 1025. jo je mirno spravil v žep in se poklonil dinastiji Karagjorgjevieev. Dokler je besnel v opoziciji, je zev proti Beogra lu. Tragika Ra dičeve stranke in Radieeve osebnosti same je v tem, da gredo hr- jemu tempersirp^ntu in mase ga nadvladujejo. Čeprav na odgovornem mestu, se ni mogel otresti svoje viljemske bolezni, zgovornosti. Grmel je pre.l celo javnost jo na svoje ministrske kolege, pso- vsak dan zlival nad glavo starega j val je nebo in zemljo. To mu jf Pašiča umazano kavo, a pozneje je tudi spodkopalo tla v vladi. Peter Zgaga Novice iz Jugoslavije Grozna tramvajska nesreča v Beo. uprava tovarne ni hotela več pri. gradu. [znati niti delavskih zastoj>uikov Na Topčidoru pri Beogradu so niti delavske organizacije. Poleg se vi šili e konjske dirke. V sled te- te?a .i^ obvestila delavstvo, da bo ga s0 .bili prenapolnjeni vsi tram- morali od sedaj naprej sami vaji. ki vozijo na Topeider: >jn- j plačevati svoj delež pri socijal-dje so stali na stopnjieah in na zavarovanju kakor tudi tri- deski ob vozu. Na nekem tram-! odstotni davek na svoj zaslužek, vaju je s^tal šoferski pomočnfk j katera bremena je do sedaj to-M ili-lav Al eksie zadaj na siiojki., varna sama mwla. DeHavei so na \* trenotku se je bil preveč n;. 1o obvestilo odgovorili tavko. »nil. tako da je v. glavo lularil ob električni drog. Padel je pod vox. Zadeva dunajskega okrevališča na Rabu. Dunajska občina je nakupila leta 1000 na otoku Rabu preeej- Kole-'a so mm odrezala glavo Žalostna svatba. \ Arbanasih pri >Zadnu se je t<- . . _________, , . ... . „ ... " **nje zemujtsee. na katerem ie ho- dni poroerl šofer Ante MaJflovie rz šplita. Svatba se je vršila v Arbanasih na nevestinem domu. Po poroki so se svat je v dveh avtomobilih peljali na sprebrnl; pr-_ ivega je vozil lastnik, drugega se vračaii. je Vladovičev avto za~ drl ol) ees.tni kamen ter se prevrnil v prepad. Vladovič je dobil \eč smrtnih poškodb ter Je na kraju nesreče izdihnil. Ž njim str. se vozila tudi njegov tast in tašča. ki csia bila oba težko poškodovana. Ko so domačo hišo. truplo pripeljali v se je Vladovičeva rilniee Franc Zorene. V go t.iini mati onesvestita nn teižko obolela. "Pri igozdoem Tnrieku*' na Bet- Tragična usoda posrečenea je iz-navslci cesti sta bili ponoči dveUvala med ljudstvom globoko so_ 'iružbi. IH,ulla je med dnugim 1?.- žal je. ■ tela setzidati okrevališče za mest-\ 110 niiradništvo. Aprila 1014 sklenil mestni svet dunajski gra čeli še meseca aprila 1014. Do vojne napovedi It a W je v majai 1016 je tbi's .stavba ipod streho, p -tem pa so morali nadaljna dela u taviti zaradi vojnimi operacij. Tudi po vojni je orna točka med .Tugo-ilavijo in Ttalito. Ko je končno dobila Jugoslavija V listih čitam naslednje poročilo ; Atlantic Citv, N. J., 18. maja. Ena ženska, ki nosi šalne sr"visoki-mi francoskimi j>etami, napra\"i vee šuma in ropota kot deset mo-."■kih. ;ki nosijo gumijaste .i>ete. To je bilo danes trnka j oficijel-?io objavljeno. Poročih» je v gotovih ozirih resnično. Jaz bi le še to dostavil: S francoskimi -pefcami napravi ena ženska več »ropota kot. deset moških. Toda ko začne z jeizikom ropotati, ji $*to mo51cih ni ko«. * V kratkem se ibo izačela obravnava proti bivšemu državnemu pravd nek u Zdraiženih držav Mr. Daughertyju. Baje je kriv težkih pregreškov in če bo šlo vse po sreči mu ne odide par let ječe. Pri obravnavi se bo pojavilo tudi jako zanimivo vprašanje: AH je Daughertv tekom svojega vi-radnega delovanja tspravll v ječo več nedolžnih ljudi ali več 7.I0-čieieev na \pro-ato ] O tem bi se dalo dosti razpravljati in tudi dosti dokazati. * Down t owi 1 Jk i rojak je ztlihoval iu tožil: 1 — Presneto, na svetn je pa res d rasno -ke skoro najbolj rodovitne na svetu. V sle d tega hoče Mussolini priklopni Italiji nova ozemlja, da se bo itat^anski narod lahko razvijal ter imel dovolj jesti. Na Primorskem in na Krasu so se /e Lahi ipreobjedli. Primorski Slovenci bi se prav 11 • č ne pritoževali, če hi jih Lahi preko nori zapustili ter odšli kam v Afriko ali Ma:lo Atzijo. * Te dni je minilo petdeset 'let. odkar je bil rojen najslavnejši slovenski pisatelj Ivan Cankar. Bil je plodovi t delavec in velik mi-lee. Vča-ah je bila njegova beseda tako trda in tako grozno resnična. čina dima.jvka delavcev in vse delo v tovarni po- prodati gradbo jugoslovanskemu čiva. Delavci iso stopili v stavko, državljanu Franju Kuki dk'u na ker je uprava tovarne zahtevala Raibu. Te dni pride predlog glede Mož in žena skupno na mrtvaškem odru. V Smrhchi pri Novem mc^tii so ♦^c dni pokopali cc^tarja Martin.** Tjinžarja in njegovo žono. ki sta ■»ko,na j ležala na mrtva'kem oedo iz zaničevanja proč me-taK. ■ fe jggaOfea i: - s ff ,..4.lii- i'.', rs i f olnikov tse mu prikazovali taki, kakor jih vidimo na anatomskih ribali: mirni, sioič-tii, za bolečine neoltčutljivi iu vpraševal se je. ali sploh more v človeško diMo toliko poguma. — ZlaMi mu je -iilil pred oči mali ki-turg z H9. strani, ki je bil čisto «"*rno bl«-čen in ki je imel žametni ovratnik na suknjiču. To fantastično bilje z okroglo, precej debelo glavo in z resnim obrazom je z veliko gorečnostjo žagalo ko^r na ž'vi nogi. — PosiaKt ! — j** za\ipil notar. T »-i i tr enote k so je pa že prikazala pri vratih živa pošast in najavili so mu go-poda Bemiera. Notar je odvkočil v najtemneje kot x>be in izbuljil o«"i pa iztegni! roke. kakor l»i hotH pehniti sovražnika od sebe. Izvila se mu je plaha beseda : — On! On! On! —- Go*q*>d. — se je bpravčeva! doktor. — žal tni je. da ste me morali čakati. Prosim, pmniirit^ «e! Vem, kaj o nič. Strah je beseda, ki francoskim oni ne zveni preveč pri jot no. Go-'kxI notar se jc zdrznit se pomaknil naravnost pred doktorja in mu re>ke4 z zamolklim, nervoznim. nenaravnim .nasmehom : — Za božjo voljo, doktor, kaj pa mislite o meni T Ali se vam res zdi. da se bojim f bi bil strahopetec, bi se bil davi ne bil dal tako či*toto razdejal i. A ko se«m vok čaka!, scon li*r*v živo gravirati. Ali prosim vas. čemu ne sedete? Notar se jc aekolilqo pomiril, potem pa mu je -z&čeJ pripovedovati, kaj se imu je ta dan vse zgtt-dihn, ne, da bi izpustil epizodico z inaoko, za ran I i katere hc — prav lalbko reT-rmi — Izgubi! nos »e drugikrat. — Huda reč je to, — je dejal kirurg; — no. pa v enem mesecu w da to popraviti. Zdaj. ko iroa-1e nitfln Rinjrue*iovo kinjipo, že poznale nekoliko kirurgijo? G o-pod notar je priznaj, da ni pr«el do tega poglavja. — Nič ne de, — je rekel kirurg — ga vam pa jaz na kratko povem. RjnoplaMika je umetno«*, ki tiči v tem. da napravi zdravili* nov no« twteraii, ki je bil tako neumen, da ga jp izgubil. — Torej je le res, doktor! . . . Torej se t&k čudež lahko agodi! Ali je kinorgija res našla metodo, po kateri. ^ . f — Se celo tri. Samo da francoske ne omenjam, ker ae pri vas ne da uporabiti. Če bi se ne bilo izgubilo toliko tvarine, bi lahko i^podrezal kožo okoli rane. jo oči vil, izvlekel in spojil konec, kakor bi se pač date. Toda na to nama — Meni je prav po volji, da. ne. je odvraiil ncrtiar. Ne morete si misliti, doktor, kako so mi besc- ko- as. pro-Jcusiva s kaikim boij usrniije-n Lin tsrecLstivom! — Kirurgi raivnajo le malokdaj usmiljeno. Izbirate pa lahko med indijansko in italijansko metodo Po prvi bi bflo treba za režat i v kpžo na vaišem čelu tri kot, ki b imel \"rh .spodaj, o~»novnico pa zgoraj. To bi bila tvarina za novi nos. Ta krpa bi se Izrezala in odločila vsa. razen spodnjega |rc-celjrka. ki bi se moral še draetr Potem bi jo bilo treba zasukati tako, da bi ootepuh .me operiral: za nekaj časa imam opn. racij dovolj, ("e se le malo spona tUti obr-utek. me kar^. ...... 2679. OBLETNICA RIMA JUNDCawOOO A UHDIKWOOB. H. V. Dne 21. aprila je poteklo 2679 let izza ustanovitve Rima. To obletn ieo so praznovali z največjimi slavuoKtmi, katerih se je mdeležil tudi ilu^solini. Svojo lopo je imel .postavljeno pred starim rimskhn KoHizejem. ki ga vidite na sliki. ob tej neumni nično-ri? Bogast-I v o, veda. suhi be.sedi! Gospod Beruicr mu je oilgovo-ril zdaj pa zdaj z ravnodušno mirnostjo: — Dajte, da vam iz rež mi na roki kosč.-k, pa vam naredim nor no«. Že je notar odločil. Slnkel je auknj Pred razkolom v fašizmu. in nemogoč, eta se v taki ! formi fašizem absolutno ne more vzdržati, ako noče, da se stranka RIM, 25. parila. Kdor je sledil razvoju fašizma po umoru Matteottija, je moral priti do prepričanja, da je ves se- , . . . _ stav fašistovske stranke tako ne_ kazalo, sle>kel je suknjič m i __. minjam na ti>ti ob.-utek, me kar______, , . ,. , zavrhal vajene rokave. Ah ko v? mraz pr^tre-»«. .Saj s«»rn ooguannn „ > , , ', ^ , , . , . , . ' zagledal odiwto zdravnikovo to:-i . „ , , , Kakor v-vaik svetnjak: imam pa tu- i ^ i , . J razcepi. Kazeep v strankali drugih ... ..... . 1 , uo. ko se je pred njegovimi očmi , . 'h zivee. Ne bojim se smrti: trn-' , , , , ... • urzav ,. . .. 1 zabliskalo gladko jeklo tridesetih1 Ijenja me je groza. I bnte me. e« - ^ . , . mueilnih lnstrumontov. mu le kar me hor«-ie, sanno rezati me nikar- , , , ' l^qie amaaijikalo in sesedel se je j bled in kakor nezavesfen na stoi. Nekaj kapljic s kW>ni pomešane votle mu je vrnilo zavest, ali odločnosti ne. — Ne Ik> -nič, — je dejal in se spet oblekel. — Naša generacij-a je na vs<» načine [>ogiunna. pred bolečino pa omaga. Zakrivili so ,. . ... , , .. to pač naši starši, ki so nas pomeh- mi na indijansko operacijo. Indi- Nekaj minut pozneje je ta mladi mož, ki je bil podn verskih na-«"el. preklinjal lx»žjo previdnost. — Svet je res lep cirkus. — je kričal, — in Stvarniku kar čestitam zanj! Dvesto tisoč frankov obr est i dobivam. f>a l>oin imel tum-pa-t nos kaJco-r mrtvaška glava, moj po.*tir. iki nima prihranjenih niti dc^set. srebrnjakov. pa Tio i-inel nos kakor A polo na Belvede-ru! Modrost, ki je videla tako daleč predse, ni mislila na to. tla mi Turek oo homeojiata ! — Ne šalite se z mano! Veste, da se nisem mogel brzdati ob misli na indijansko operacijo. Indijanci «,o divjaki, njih kirurgija jih je vredna. Ali nivte govorili tudi 0 italijanski metodi? V politiki Italijanov ^ieer ne maram. To hvaležno IjiuKtvo *e je veti 1 o silno grdo n ipram snoj/m zakonitim | gospodarjem; kar se znanosti tiče. pa o teh tičih ne mislim tako slabo. / — Prav! Pa se odločite za ita- 1 i j«: M-^ko metovek kdaj obr-util mi 'loto železa, ki -nc zaje v živo nn -o. ima ves svoj živ dan zadosti. dragi doktor; nikdar več si ne žrti kaj taikega. — Ce je tako. gospod, potem sva midva opravila, pa ostanite rajši brez nosu. Po tej obsodbi je bil ubogi no-tar ves prepaden. Pulil .si j«e svoje lepe plaive lar* in letal kaikor blazen po -sobi. — Spačen! — je zatulil. — za vse večne č|se spačeu! Nič me ne more ubraniti te usode! Oh. če bi se dala dobiti kaika drogva, kako zunanje zdravilo, čigar moč bi vr-nHa nosove tistim, ki so jih izgubili. kupil bi ga. pa če 'bi bilo ac tako drago. Na konec sveta ibi poslal ponj. NajeJ bi ladjo, če bi ne bilo drugače. Pa vse zaman. Kaj mi i joto »ga bogastvo? Kaj vam pomaga, ce *te slaven praktični zdravnik, ko se pa vsa vaša «pret-no*t & vse moje žrtve raobijicjajo mov bretoiwve krvi s srednjo privoilnieo na glavi! Poskus je pa plačal njegov zvesti služabnik. — Moja, lepa teta je dala, ko je bila še lepa. iz ru vat i svoji najzaljši sobarici zob. s katerim je dala nadomestiti svojega, ki ji je izpadel. Sadika se je dobro prijela in ni veljala več kdt tri zlatnike. Rekli ste mi. doktor, da bi mi bili lahko prisili moj nos še čisto gora'k nazaj na obraiz. če bi nama mačka n^ bila napravila tiste neumnosti. Sr<- mi rekli ali mi niste rekli? — Seseda sem rekel in še rečem. — C'e bi torej kupil nos kake druge uboge reve. bi mi ga menda prav labko vcepi,li v obraz. — Lahko bi ga! — Izvrstno! — Pa ga ne bom. kakor bi ga tudi noben mojih tovarišev ne. (Dalje prihodnjič.) Napravite doma hladilen čokoladni mlečni mesanec. — Hi trn. lahko, okusno. Vprašajte svte jega prodajak-a za Wilbur (§i£ je vse nekaj druzega kot v Italiji. Drugod je stranka enostavno izraz političnega prepričanja dela prebivalstva samega, v Italiji pa fašist ov.ska stranka ne predstavlja več političnega prepričanja. ampak državno oblast ^atno in kar je še važnejše — tudi oboroženo silo. Vsak količkaj važnejši >,por v fašizmu je v Italiji skrajno nevaren, kajti vsak spor se mora nujno razčistiti edino-le s silo. ker nufT fašizmom trenutno ni moči, ki bi mogla v spornih slučajih posredovati uspešno. Kot nekak protiutež proti sličnim pojavom je ustvaril Mussolini milico. Toda tudi ta institucija, a-koravno dobro organizirana, ima svoje slabe stran, ker je.predvsem st rankar.^kega iznačaja. Njena prisega kralju nc spreminja na stvari ničesar. Poleg tega je pMRtovoljna in miličniki dobivajo po 18 lir na dan, častniki pa toliko več. Dokler vlada mir. je služba miličnika jako prijetna in malo naporna. Marsikateri si je priskrbel pri milici ugodno mestece. Stvar pa postaja vsa drugačna v slučaju resnih konfliktov. Veliko vprašanje je, ako se izplača tvegati za 18 lir dnevno svoje življenje za stranko, do katere vežejo edino-le osebni interesi. Izven dvoma je, da bi si v tem slučaju velika večina miličnikov poiskala drugega varnejšega in dobička-nosnejšega pasla, kot podajati se v nevarnost za borih 18 lir dnevno. Že davno se pojavljajo v fašist ovski stranki velika nasprotja. Na eni strani so zmerni ^fašisti, katerim načeljujejo Federzoni, Turati in drugi, na drugi straai pa Farinacci ta 'enfant terrible', ki je s svojim nepremišljenim govorjenjem prijavil fašizmu marsikatero neprijetnost. Mož je predstavnik najintransi-gentnejšega fašizma in pristaš ta-kozvanega skadrizma, ki je Istoveten s predobro znani "kazenskimi pohodi" proti vsem, ki niso odločno fašistovskega prepričanja. Farinacci je slab politik in naiven človek ter ni preveč podkovan v slovnici italijanskega jezika. Na račun njegovih jezikovnih napak se zbije v Italiji masi-katera šala. Toda gospod Farinacci je, kakor se pravi v Italiji, "uomo d i fegato", to je človek, pripravljen na vse in za vse in to svojstvo je ravno ob priliki umora poslanca Mateottija potisnilo Fa nnaceija v ospredje notranje italijanske politike. Treba pa je priznati, da je tedaj napravil Farinacci fašizmu veliko uslugo. Prevzel jp nase ves odij Matteottije-ve afere in s tem rešil fašizem velike nevarnosti. Postal je naenkrat slaven mož. Ko pa je Farinacci, po lastni SAMOMOR MILIJONARKE "razinatteottil" Italijo in je proces v Chietiju tako "uspešno" končal, je smatral svojo vlogo za končano ter je ocistopil kot glavni tajnik fašistovske stranke. To mesto pač ni bilo več primerno za tako velikega moža Zato je Farinacci sklenil, da se posveti kazenskemu zagovorni-ništvu, saj je izpit napravil ravnokar v Matteottijevem procesu in siccr z "briljantnim uspehom" Za vzor si je vzel grškega govornika Demostena! Farinacci pravi, da jc prostovoljno odšel, ker smatra svojo na logo za končano. To pa ni resni čno. Splošno .je znano, da je imel Farinacci v Mussoliniju, še bol pa v notranjem ministru Feder zoniju nevarnega nasprotnika, ka teremu se je končno posrečilo, da je Farinaecija izpodrinil. V tem dejstvu leži ravno tragična siran cele zadeve. Vse to potrjujejo zadnji resni dogodki, ki .so se vršili v Trstu, kjer so se morali celo karabinjer-ji umakniti pred silo Farinaccije-vili JprLstašev. Gospod Farinacci se čuti kruto prevaranega in u-žaljenega ter je radi tega tudi izkoristil priliko Mussolinijevega odhoda v Tripolis in pričel po gornji Italiji besno propagando za intransigents fašizem. Stvar je resna toliko, koliko je ob tej priliki resno izbruhnil spor med mladimi fašisti, ki so Farinaeci-jevi pristaši in starimi fašisti Mussolinija in Turantija, sedanjega glavnega tajnika fašistovske stranke. Kako se bo ta spor razvil in s kakimi posledicami, Itr^ni/tno še ni mogoče prorokovati, dasiravno se že z vso gotovostjo zatrjuje, da namerava Mussolini uporabiti proti Farinacciju njegove lastne metode. Od razvoja tega spora pa je odvisna tudi nadaljna usoda slovanske i n nemške narodne manjšne v Italiji, ki je sedaj popolnoma izročena na milost in nemilost fašistovski oblasti. V budnnpeštanskih trgovskih krogih je vzbudila veliko senzaei-jo vest. da so v bližini Budimpešte potegnili iz Donave truplo devoj-ke iz najuglednejše rodbine. V samomorilki je veletrgovee Steiner poznal svojo hčerko Lili. Lili Steinerjeva je jeseni odpotovala v Kairo, da preživi zimo pod toplini egiptovskim podnebjem. V njeni druščini se je naha_ lo par prijateljic, vse hčerke najbogatejših budimpeštanskih trgovcev. Devojke so se imenitno zabavale. Sanjavo razpoložejna Lili se je zaljubila v lepega, a na pljučih bolnega Ilolandea. Zaljubljenca sta sklenila, da se poročita, čim se vrneta v Evropo. X predpustu sta se vrnila, fant Haag, Lili v Budimpešto. Ta je zaman čakala na ženinov prihod Sprva ji je pisal par razglednic, pozneje še teh ne več. Pred par dnevi pa je dobila od njega pismo, da se ne moreta poročiti, ker se njegova bolezen ni nič zholjšala, ampak tuberkuloza vedno bolj napreduje. Noče onesre-čiti turli nje, zato naj ga pozabi. Rahločutna madžarska deklica zloma svojih sanj ni mogla preboleti. Zapustila je svoj udobni dom in se pognala v umazane valove brezsrčne Donave. SKALA GA JE UBILA V bližini Lcskovca. kjer se nahaja velik kamenolom. se je v utrgala velika skala, ki je zadela delavca Cvetka Vukašinoviča ter ga popolnoma zmečkala. Ostal je na mestu mrtev. VABILO NA KONCERT S PLESOM, ki ga priredi Slov: Lzobr. Društvo •4Bled'' v Conemaugh, Pa., v soboto. dne 2P maja, t. 1. v Slov. Dei. Domu Conemaugh. Sodelovala bodo sledeča pevska društva in godbe: Slov. 'peško dr. Jugoslavija iz Moxhani. Mladinski tam-buraški zbor iz Moxham, Slov. orkester Lz Conemaugh. in Slov. kvartet "Cotiemangli". Začetek točno ob pol 8. uri izve-čer. Vstopnina tza moške 75e. ženske oOc. Otroci brez spremstva nimajo vstopa. Program: — 1. Pozdravni govor — predsednik Bleda. 2. Over-t.urc-Chevstlier Breton. — orkester. 2. Tjetega ptiča tožba; Dobro jutro; s spremijevanjem glaso v i rja — mešani Kbor Bleda. 4. Opomin k petju; The Old Refrain — mešani zbor Jugoslavija. 5. Slovenske mladenke — dvospev. C). Na planince, overtuna; Slov. narodne pesmi — Tambnraški *or. 7. Na morji — Ženski oktet. 8. Vojaei na potu; Socijalističina koračuica — Moški zbor "Bled'. 9. Pri zibelki: Rabita čaša — Kvartet "Conemaugh". 10. Overture Crown of Cold — Orkester. Po programu i ples in prosta zabava. Cenjeno občinstvo je vabljeno »na večer zabave iz, vseh bližnjih naselbin v okolici Johnstwvm m Conemaugh. Pa. — Za ples igra slovenski orkester. POSESTVA V CHICAGO. ILL. H-J4 S. soth Ave. Zidana hiša s sobami. Hrastov les. jhm". eementira-na klet. tile p««! v kopnlniei. Cestui improvements (phteatih $7.800.00. 1S2G S. 5(J Or. Zidan bungalow, pet snli. peč. jako moderno. lastnik odpotuje v Californijo. To je doher dom tor si pa je vredno ogledati. Po-eeni za hitro prodajo. $8950.00. Maharadža pred bankerotom. Po poročilu angleških list i v se nahaja Mir Ali Na vaz Kan. maharadža Kajrpura f*mri>ankerotoin. Maharadža je star 41 let in je za sedel prestol svojega očeta leta 1921. Od tega da za tja in nazaj stane le $102.—, za II. razred $214.— ter vojni davek. Nedržavljani plačajo tudi bead tax nazajurede. DRUGO SKUPNO POTOVANJE s parnikom Presidente Wilson dne 6. JULIJA, 1926. Kdor je namenjen potovati, naj se čimpreje priglasi ter piše za,' pojasnila na: Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street. New York 1 I Po široki cesti, življenja ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "Glas Naroda" priredil O. P. 20 Nadaljevanje.) Vera je vrgla pomemben pogled na svojo se^trično. — Le pomiri *■«•. — j«* rekla » trdim giaswin. — 'nič :se ni pri-I>e-;j!o, kar bi zaslužilo tvojo jezo in posredovanja med Lorencom in menoj nisem s«» r.ikdai polreboval*. Vslekl tega mima svet niti najmanjšega vzr< ca. : .i zv< /a. Tako pni na trpkosti je bila v tem ttenutiui. da je komaj riila poslovilne besede Hifrle ter ni videla. ■ » -« i i ti d^idice. i|.oln skrbi, na njenem othrazu. Šele ,ko y - ; n Emi! lin »kot t«*r prieel govoriti ž njo s svojim mir- t »i. irla "m. - • \ -;ij in koliko umaknila i«»ža iz njenega srea. — i.or in- j.- /'v \ vo/u i:i bojim -e. Vera, da je bolj bolan kot smo domiiev.ili. Ali hoe»*š. da s,, peljem z vama ter ga popolnoma pomirim T V skibeb ~«'tii zate. e \ :n.j in v steni 'renutku s<» ji j>otekle resnične solze iz o< i. — KaK. r «U'ier -i. Emil. Hvala ii. a jaz se ničesar ne bojim. io',;.i-ni «..m ^ ii -«• 11 >lu.'aj, /a katerega ni bilo niti najmanjšega povoda, "-'dnj pojdi le noter tukaj zunaj je mraz. — -i Ts /. u >. - - i ]«• mislil državni svetnik, Until ]»a 4' ki a j'o 'iiri-einm. I >elo in rep reze nt a c i jsk e dokžnosrti so mu • -i \ '•'!:.< i ■ .• : e/a ve in \ ivKiiiei --i je želel, da bi mogel v j)« ' i !_ o. ,0 (ii>o; -iin;i Išinalu napravila vsemu konec.' — i je mislil. Ni in.. I ; -^uina. da bi ii radi ^iiuega sobe skrajšal le pol ure zabav.- in videl jo j« . kako ,:e stala, v živahnem poiuenku. ob klavirju, v družbi princa. I« " V. 'j»s;i n; i»i o nikjer. ker >c je neojpaženo otLstranil. Bilo je ze pozno, ko s«, zadnji »ostje odšli. Deveto poglavje. Ne da i ; i/ ^o\oi M Im-mmIh-o «.<• je odpeljal Konrid s svojo ž«no domov. \ era «• .i»- temu e idi;a, a smatraJa 1o za prav blagoslov, čeprav jo je /,- t. lesna b ižina moža navdajala s studom in onegav-lM» ' I' kaN-i-jra j«- vprizoril. \'se. .kar je drugače klicala na p m.'.-, usmiljenje z njegovo boleznijo Ln hvaležnost, jo je sedaj pustilo na cedilti. Ni:i za en ni mo;>la izpn-meniti resničnega položaja. Ter * ' .i •' I iij.-niini duše\miini očmi in njegov dond.i ji. naprej ler oerla v obraz svojega moža. On je '•d n j i - •; ■» edino vnistvo v življenju, edina seč. dvigajoča se med .11 vi. Ji ni. Oprijeti »a je hotela z Vso svojo silo, ničesar več i-aJi ali \.(b:i ter misliti izključno le na doJžnost. Navj.le/no je -'.al Komaj je dihal ter lež;il stisnjen v svojem kot uu Kojii'eno sta dospela »lomov. iiaj mi ka-pljiee. — je r« kel Konrid čemerno, kot vedno. 1''| I.'i '• s'.'« kaj Ijiee ill Konrid jo je pri tem opazoval. No- . ida. če . <• njogova žena mešala moškim glave, kajti biki je pa. ČK.Iovito l"t«a. On ,;e imel vedno dober okus! Ta slikar je seveda kot norec zaljubljen valijo, iter mora biti. če ima le oči. Vmo. katerega ze doJgo ni za v ž. i l v todiki meri, je pričelo delovati v Pjem m por«čab »e je ifvnžtro, katero je instinktivno čnitil napram Wfcp.ii. Lotila ^e ga je pekk nska želja, da prisili žensko, ki j' iin>si';i n,M'irovo ime in ki e bila vsaj pred svetom njegova, da ga poljulmje, ter da fle nežna ž njim. Dvignil s.- je n^lišno ter >e splazil za njo. Ona ga ni zapazila. Naeikk-;.' N, j. '»j.l ki-»g pa -u. z vv.klikom groze je iapnistila v rteni easu zkeo in steklenico ter m- obrnila -proti njemu. — Ka.j hočeš.' — jt- vzkliknila. — Poljubiti te, kar je moja pravica. ^kiisakt >e je oprostiti, a njegov oprije.ni je bil močan in razven tega jo ovirala tudi nnuitilja. — Izpili me, — je rekla s ipreteeini pogledom, a tako mirno kot je le mogla. » — .Mi niti ne pa le v giavo. Ali n't>i moja žena? — Za I i bog. — je rekla ."kozi st i.snjeni,ustnici. Iu če t«- hoeem j»oljiibiti. -e moraš {»okoa-iti. — Rajše umrem. I al i z. dr go n.ko jo ... obj..] in njegove oči so bile v tem trenil Igu Velike. Nič ni pomagal njen oilpor in pritisnil je -poljub na njwia cvetoča usta. /a Ilealil je. kot da jo i;do timvi. kajti streslo jo je od nog do BODOČI ŠVEDSKI VLADAR Pierre je pričakoval, da se bo tudi njegova žena razveselila, videč, kako spretno sta bila prevarana. Na njegovo veliko iznenadenje pa mu je rekla zelo prijazno: "Ne vem, kaj je smešnega na tem! Ti se.sme ješ vsemu kot pravi bebec! To ni niti najmanj smešno!" Pet minut pozneje pa je naenkrat pobledela. Hipoma se je sključila, se prijela za pleča in tožno zaječala: "Ojoj. ojoj, ojoj!. .. Že zopet me zbada !... Hretanje parni kov - Shipping Ne*< MORILEC OPROŠČEN OxtftRWOOD A UNDCRWOCO- M. V. V kratkem bo do.spei v Ameriko š\*edski prestolonaslednik princ i»u>iav s Mvo.io ženo, ki je bila pred vojno angleška baronica .Monibatten. Prepotovati nameravata vse Združene države Vera je bila v«-ela. da ga je našla takega, a >trah pred zopetnim napadom, jo je tako vznemirjal, da si je komaj drznila prildižati se svojemu možu. Z vsakim dneiii pa je po-itajal položaj za n jo bolj neiznosen. Tudi Emil Herskot je imel naslednjega dne dosti opravkov. I videl je. da ne bo mogel govoriti še> istega dne z dr. Šratom in v "led tega je oklenil preložiti konferenco na kak drugi dan. Raz-veutega pa se je Georgina norčevala iz 'njegovega strahu ter rekla, da je Konrid pieveč razvajen in da ttudi Vera ni brez krivde. Hilda. ki je šla krog poldne k Konridovim je prinesla najboljše novice. Na ta način s., je potolažil državni svetnik in v par dneh je popolnoma pozabil na zapuščeno ženo svojega sorodnika. (Dalje prihodnjič.) MAX in ALEX FISCHER; Ok uzena. Pojdi, — je rekel porogljivo. — Danes hočem biti dvorJjiv '«•>- ne-ri pov i šii i k za teboj, kar bi broz dvoma tudi storil tvoj galantni . tik oa seboj sopihanje svojega moža IU n. ,.ol II. ZJU, lila je <^Iprla vrata svoje toaletne .sob<-. porinila aui ah tri omahnila na tfla. 1'ogumiia. iM^.^na iu mivJa Vera. kot so jo v splošnem naziva-ljudje, /Ha s straiiom na kljuko pri vratih. Nise upaia premaknili od rrahu, da uul» wojo navzočnost. Konečno je vstala, aebraz z oiiema rokama. Kako glolrtVko nesrečna je bila. kljul. vsej lepoti, bogastvu, zdravju in razkošju, ki jo jo obdaja 'o! \ cunj.* davita beraeiea na cesti se ji je zdela zavidanja vnsln., s pnn.en z njo samo. kajti bila je prosta. Kaj pa je bila ona ? Bedna ki je zanikala poljul, onemu .ki jo je kupil ter ♦ lein ki>tla sklenjeno kmpčij-ko pogodbo. Iskrila si je z rokama oči. le^la na zofo ter pričela stokati': Moj Ilog! me skušnjave. Naslednjega dne je ibila mirnejša in divje misJi p^jinjega dne «o zamrle v njej. Ko bo rap* src'-ala Ter Velp^a. mi, bo rekla da >e Hiu nikdar ne bo i »osrečilo omajati njene zvestobe. On. mlad. lop ni slavijea bo tnicM v*> ničevost .svojih prizadevanj ter se obrnil x jcao o,l nje. Tako je lkač n« svetu. Moral, *e je zado^ljiti s tem, čeprav jo je luilelo. Rajše rm kot pa nositi skriven očitek. Pr. dno je sla k svojemu možu je poklicala »vojo aluauibnico ter jo vzela * s, >oj. Pi**da jo je a- srednji sobi ter »topila nato v sobo Lorenca. Slednji je sedel skrčen na svojem *t<*iu ter je oči videno jOpol-«wma poeaijil dogodke prejinjetfa >-©ceriL Tožil je, da ga boli glava S*r ne^«^ na u«>, k^ je pričakoval obkka :«ira4ika. Ko sta se vračala .s i no." i okrog šr.ste ure domov, je rekla -Jeanne .svojemu možu : "Saj poznaš mojo prijateljico Luizo Pirouette. . . Včeraj sem bila pri njej... nevarno bolna je. Ze precej časa je čutila bolečine v hrbtu. Pa se reva ni brigala za lo. Včeraj zjutraj pa je takoj, ko se je prebudila, jela bruhati kri- .. V pr-ih jo tišči... liog ve. kako je prišlo tako daleč!... Bržčas se je okužila. . . Vse kaže, da je njena bolezen nalezljiva 1" Pierre .se spočetka ni zmenil za poudarek, ki ga je položila žena na besede: Da. da... vse kaže. da je bolezen zelo nalezljiva 1 Okrog sedme ure je zopet spregovoril z Jeanno par besed o zdra vili L nize Pironette. Ko sta zopet umolknila, se je Jeanna nenadoma zganila in se prijela za ledja. "Kaj pa ti je?*' jo je vprašal. "Nič. nič" je za mrmrala ravnodušno. Nekoliko se motim. . toda zdi se mi. da me nekaj bode v hrbtu. . . Bržčas ne bo nič hudega.. . Od .sedme do osme ure ni bilo več govora o zdravju Luizo Pironette. Ob osmih in pet minut pa -e je Jeanne hipoma zvila, zgrabila z roko za pleča in vzkliknila: "Ojoj!" "Pierre jo je vprašal ves v skrbeh : "Ali ti ni dobro, draga moja? Z obupnim glasom, kakor bi hotela reči: ".Moji dnevi so šteti, neizbežna volja usode naj se izpolni" nlu je odgovorila: "Tisto zbada nje v prsih me muči!" Pierre je spoznal, da ne sme več oklevati. Jeanna je rekla odločno, "takoj jutri poj deva k zdravniku." * Zjutraj je Pierre odprl, veliko knjigo pariških naslovov, obrnil nekaj listov, in obstal pri rubriki: '' dokt or j i-zd ra vn i ki? Na košček^ papirja je napisal ime voje moža : "Ali nama je bilo treba hoditi k temu bebcu.' Dvajset frankov sva vrgla proč! Saj sem ti vendar rekla, da mi ni nič. Prepričana sem bila, da mi ni nič, prav nič. Res jc sicer, da so pljučne bolezni j zelo nalezljive. Torla te bolezni vendar ne moreš dobiti, kadar gle-; daš kako mnhe letajo!... Kako hitro vendar izgubiš glavo! V.sa-krih deset minut si me vprašal, kaj ini je! Katera druga na mojem mestu bi bila ii tvojih pomilovalnih besed že sklepala, da je izgubljena ! * Po večerji sta odšla Jeanna in Pierre v mali salon. Jeanna je pletla. Pierre je či_ tal večerne časopise. Neka novica v "Temps-u" je vzbudila njegovo pozornost. Na-slav je bil "Lažnjivi doktor". Ko je preeital, je vzkliknil: "Izvrstno, res izvrstno!" In ker je hotel presenetiti tudi Jeanno. ji je dal prečitaii novico: "Lažnjivi doktor- Po povratku s kratkega potovanja, ki je traja-; lo 48 ur. je znani zdravnik dr. Bergson. Boulevard Osman 180 izročil policiji svojega slugo. Ta se je poslužil zdravnikove odsotnosti, se dva dni izdajal za svojega gosiioilarja ter sprejel in preiskal nekaj novih .klientov. Sevefia je spravil v svoj žep tudi honorarje, ki jrh je — "zaslužil". — Doktor Bergson je. cisto slučajno odkril to prevtoo." - • Zadnje dni aprila se je vršil v Milanu pred tamkajšnjo poroto proces proti Dimitriju Štefanovo, članu organizacije makedonstvu-juščih, ki je dne 23. decembra 1. 1924. v nekem malem baru v Mi-i lanu s petimi streli iz revolverja [ustrelil Petra Čtfvljeva, enega vo_ Ulilnih članov makedonskega komi-j teta. i Ta umor je bil neposredno v 'zvezi s krvavimi boji, ki so bili nastali mod makedonstvujuščini •samimi, med posameznimi frakcijami. ki so se razlikovale med seboj po svoji takitiki. po razmerju do boljševikov itd. Umor Petra Ca vi jeva jc bil neposredno posledica umora Todora Aleksandrova, vodje cele makedonske akcije: kot enega poglavitnih povzročiteljev njegove smrti so smatrali Petra Cavljeva in ga obsodili na smrt, dasi je bil on do zadnjega eden najagilnejših komitskih vodij in je vodil osobito vpade iz Albanije v Jugoslavijo in Grčijo. Med umorom in procesom je j preteklo štirinajst mesecev. Štefanov se je ta čas v ječi popolnoma naučil italijanski, tako da je atentator mogel pred porotniki nastopiti z govorom v italijanskem jeziku. Od strani makedonstvujuščih so se na proces pripravili z največjo skrbnostjo, ali ne morda toliko iz brige za življenje in usodo morilčevo, kot v s vrh o propagande. Slični procesi v i nožem-stn služijo komiteju makedonstvu-jočih kot dobrodošla prilika, da se pred vnanjim svetom opozori na makedonski "problem" in dokaže nevzdržnost današnjega političnega stanja. Zato so na primer v Milanu sodišču predložili obilen makedonski propagandistični materijah postavili na scene veliko število prič in političnih pristašev sploh. Vrh tega so že poprej s časopisnimi noticami opozarjali na proces in ga skušali predstaviti v luči političnega mučenoštva. Da bi bil politični značaj procesa še bolj poudarjen, so razglasili Dimitrija Štefanova za izobraženca, ki govori več jezikov, bolgarski, srbski, italijanski in turški. Potem se je pojavila domala v vseh italijanskih listih vest, da je Štefanov — j ugoslo venski novinar in to poročilo se je z izredno trdo-vratnostjo pojavljalo v tisku, tako da jc n. pr. italijansko časopisje prinašalo poročila o procesu pod velikim naslovom: "Jugoslovenski novinar pred milansko poroto." Morilec je res 'iz Jugoslavije, in sicer je rojen v selu Maričino v srezu Kratovu. Izgubil je zgodaj starše in živel ves čas v Štipu, kjer ga je neki delavec posinovil. Ko bi imel L 1921. iti k vojakom, je zbežal v Bolgarijo ter stopil v komitsko četo. Po umoru Todora Aleksandrova je bil izžreban, da umori Petra Črfvljeva, ki je bil pobegnil v Italijo. V Milanu je v decembru L 1921. z.ires izvršil svojo nalogo. Po obširni razpravi je porotno sodišče v Milanu dne 29. aprila t. 1- Dimitrija Štefanova oprostilo. Oprostilna razsodba se utemeljuje s tem, da italijanski zakon predvideva oprostitev obtoženca, ako je izvršil umor, da bi osvobodil sebe ali druge od hude nevarnosti, ki se more dokazati. Odveč bi bilo komentirati še posebej ta proces in njegova frapan -tni zaključek. 22. maja: PARIS, HAVRE; SKUPNI IZLET. 25. maja: Leviathan, Cherbosir^, Bremen. Bremen. 26. maja: Leviathan, Cherbourg. 26. maja: Aqultanla, Cherbourg: America, Cherbourg. Bremen. 27. maja: Stuttgart, Cherbourg, Bremen; Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 29. maja: Olympic, Cherbourg. 1. junija: Resolute, Cherbourg, Hamburg: Berlin, Cherbourg, Bremen. 2. junija: Berengaria. Cherbourg; Pros. Harding, Cherbourg, Bremen. 3. junija: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 4. junija: Republic, Cherbourg, Bremen 5. junija: Majestic, Cherbourg: France, Havre; Z »-eland, Cherbourg, Antwerp. 8. junija: Muenchcn. Cherbourg, Bremen. 9. junija: Mauritania, Cherbourg: George Washington, Cherbourg, Bremen. 10. junija: Hamburg, Cherbourg. Hamburg; Columbus, Cherebourg, Bremen. 12. junija: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Lapland, Cherbourg, Antwerp. 15. JtiniJa: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 16. junija: Aquitania, Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen. 17. Junija: Westphalia, Hamburg. 19. junija: Olympic, Cherbourg: Pennland, Cherbourg, Antwerp; Sierra Wntana. Cherbourg, Bremen. 22. Junija: MARTHA WASHINGTON, TP.ST. SKUPNI IZLET. 23. junija: Majestic, Cherbourg; Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg; Stuttgart, Ciierbourg. Bremen. 26. Junija: France, Havre; IlHgenland, Chrr-hourg, Antwi-rp. 29. junija: Itesolute, Cherbourg, Hamburg, Thuringia, Hamburg; Bremen, Cherbourg. Bremen. 30. junija: Mauretanla. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 6. Julija: 1'RESIDEN'TE WILSON, TRST; DRUGI SKUPNI IZLET. V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nov« ZNIŽANE cens za tja In nazaj v tretjem razredu oo Zagreba od $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 de $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "največji parnlk na svetu". Oiympic. Homeric, Beloen-land, Lap!and, Pennland (prej Pittsburgh), Zeeland, Arabic, itd. Vi lahko obiščete domovino ter so vrnetfi v Združene države z ameriškim vladnim dovoljenjem. Vura-Su]te pooblaščen« p.gente al! WHITE 8 TAB LINI RED STAB LINE 1 BROADWAY NEW YORK pozor Rojaki ! Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski Soli št v. G2 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo. SAMO 6 DNI PREKO » ogromnimi parniki na olj* PARIS — 22. maja FRANCE 5. junija. Havre — Pariško pristanišče. Kabine tretjega rasreda * umivalniki ln tekočo voda za t. < ali 6 oseb. Francoska kuliinju In pijača. cfreneh J&ie It 8TATE ST.. NEW YORK all lokalni agentj«. Himen. Poročil se je Alojzij Bohinc, posestnik in trgovec iz Dot)rave pri Kropi 2 Marijo Česen k Smart-nega pri Knmjo, SLOVENSKO -AMERIKANSKI KOLEDAR za leto 1926 Cena 50c g poštnino vred. z naročilom pošljite znamke ali money order na: "Glas Naroda" 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "G las Naroda". Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kilor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebo, da je ni»-tanfno i»ou"cn o potnih listib. prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki Vn m Jih zamoremo dati vsled naJ«? dolgoletne izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi v III. razredu. CJlasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1024, zamorejo tudi nedržavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini ono leto in ako potrebno tudi delj; tozadevna dovoljenja izdaja generalni na^elni.ški komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se laliko napravi tudi v New Torku pred odpotovanjem, ter se pošlje prosilru v stari kraj glasom najnovejše odredbe. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike, ali svojce iz starega kraja, naj nam prej piše za jiojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po C71 priseljencev. Ameriški državljani pa zamorejo dobiti snm žene in otroke do 18. lefn brez. da hi blU šteti v kvoto. Sta riši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa imajo prednost v kvotL Pišite jk> pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse proge ; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. FRANK SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Pozor rojaki! \r —i .v zuogi imamo SVETO PISMO - (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 89 fartlftntft Strut Kaw York, ft. Y.