Slev. 164. Posamezna številka stane 1 Din. V I,Milani, v lorel dne 24. inil 1523. Leto LH za državo SHS: do preklica: •) po pošti mesečno Din 14 b, dostavljena na dom mesečne .... „ 12 za inozemstvo: mesečno ....... Bi« 23 » Sobotna izdaja: t Jugoslaviji , ... Din 20 T inozemstvi! ..... 40 --Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi štev. 6/m. Kosoplsl se ne vračajo; nelrsnklrana pisma se ne sprejemajo. Uredil, telet štv. 50, apravn. štv. 328, a Cene taseratomm Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din. 1*50 In Din. 3 —. veliki oglasi nad 45 mm vt šine po Din. 2 50, poslana UA po Din. 4'—. Pri večjem naročilu popust. Izhaja vsak dan lzvzem$ ponedeljka ln dneva po praa nlku ob 5. uri zjutraj. Političen lisi za slovenski narod. Oprava je v Kopitarjevi ul. 6. — Bacon poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino in št. 349 za oglase, sagreb 39.011, sarajev. 7563, praške ln dunaj. 24.797. Dr. Korošec: Konferenca v Sinaji. Dne 28. t. m. se sestanejo na romunskem Semmeringu, v 800 m nad morjem ležečem letovišču Sinaji, zunanji ministri male antante na konferenco o svojih skupnih zadevah. Že samaposebi zasluzi ta konferenca naše zanimanje, a bo tem važnejša, ker ji nameravajo prisostvovati tudi zastopniki poljskega in grškega kabineta. Glavna predmeta konference bosta zadržanje male antante in prijateljskih držav napram Avstriji in Mažarski ter orientacija v balkanskih vprašanjih. Vsi ministri male antante in prijateljev pridejo v Sinajo z aktivnimi bilancami, razen ministra naše države. Čehoslovaška prinese s seboj, razven zopet povečanega prestiža zunanjega ministra dr. Benesa i vsled njegove uloge v francosko-angleškem S sporu, v Londonu in Parizu dogovorjene in ^odobrene direktive za zunanjo politiko na-\ pram Mažarski. Romunija in Poljska pri-\deta z novo defenzivno zvezo, ki sta jo predkratkim zaključili, Grška z ugodnim lozanskim mirovnim sklepom, le naš zunanji minister prinese s seboj pasiva, poslabšane odnošaje z Bolgarijo, napete razmere z Italijo, zmanjšani upliv v Albaniji in nejasno razmerje z Mažarsko. V središču razgovorov v Sinaji bo pač stal razgovor o naši skupni politiki glede Mažarske. Na njej smo interesirani mi, Češkoslovaška, Romunija in tudi Poljaka. Dr. Beneš je v Londonu razgovarjal tudi o politiki male antante napram Mažarski. Vsled I spretne zunanje agitacije od strani Mažarov je Anglija zadnji čas poverila svoje simpatije v odlični meri naši sosedi Mažarski. V Budimpešti je Anglija zato trenotno vplivnejša nego Francija. Zato je London na dr. Beneša uplival, da mala antanta spremeni svoje stališče v vprašanju zunanjega ma-žarskega posojila, ki je bilo, kakor znano, meseca maja v reparacijski komisiji vsled zadržanja Francije in male antatne odbito. Dr. Beneš se je londonskim uplivem uklonil, seveda pod gotovimi pogoji, kojih glavna sta, da Mažarska tudi v posojilnem protokolu zajamči integriteto nasledstvenih držav in da se razoroži, kakor se je s pod-oisom zavezala v mirovni pogodbi. Dr. Beneševa politika stremi za tem, da si ohrani prijateljstvo cele velike antante, a da pride tudi v prijateljske razmere z vsemi svojimi sosednjimi državami. To bi moral biti glavni cilj tudi naše zunanje politike. A baš glede Mažarske tega ne moremo trditi, čeprav radi priznavamo, da Mažarska nosi večji del krivde, ako med nami ne more priti do normalnih, korektnih od-nošajev. Mi Mažarski lahko nudimo dobro sosedstvo, jo podpiramo pri njeni gospodarski obnovi in vrhutega ji še lahko damo, česar ji nobena druga država ne more dati, prost izhod na morje. A kot protiuslu-go terjamo, in v tem oziru zahtevamo podporo naših zaveznikov v mali antanti, da se Mažarska lojalno odreče aspiracijam na Baranjo, Bačko in Banat ter da se ne angažira za nobeno zvezo, ki bi bila direktno ali indirektno naperjena proti nam. Tudi z novo Bolgarijo moramo priti do drugega razmerja kakor smo danes in to čim prej* da ne bo prepozno. Sedaj še Bolgarija potrebuje našega prijateljstva in prosi za njega skoro vsak dan. Prijateljstvo se torej da doseči! Zakaj ne primemo za roko, ki se nam ponuja? Mi moramo imeti hrbet dobro zavarovan, kajti glavni naš neprijatelj je in ostane 11 a 1 i j a s svojo ekspanzivno politiko. ki jo razteza tudi na Balkan. In kot močnejša država odloča o medsebojnem razmerju Italija, a ne mi, ki si, kakor vse kaže, še zastonj želimo korektnih, če že ne prijateljskih odnošajev tudi z Italijo. Balkanska zveza, v katero naj M vstopili mi, Bolgarska, Romunija, Grčija in kakor si želi tudi Albanija, nam mora biti dobrodošla ideja, seveda z glavno vsebino, da si med seboj garantiramo integriteto svoje sedanje posesa ter gojimo prijateljsko sosedstvo, nikakor pa ne" bi smeli privoliti, da bi taka balkanska zveza gojila kake agresivne namere. Agitacija Romunije, da spravi r o-. munskega princa na albanski prestol, nam ne sme biti ljuba, in v Sinaji je treba to Romuniji tudi odkrito povedati. Simpatije Romunije do Italije so tradicionalne in mi v Albaniji ne potrebujemo eksponenta te politike. Tuje dinastije se na Balkanu nikjer ne obnesejo in če že Albanija res želi postati monarhija, bo imela gotovo med svojimi veljaki dovolj pretendentov. Romunska dinastija, ki kljub svojemu političnemu uplivu drži svojo zem- ljo v reakcionarstvu, kakor mu ga v Evropi ni para, tudi ne zasluži, da se njena upHvnost na Balkanu še poveča. Želji Albanije, da se sprejme v prijateljski krog balkanskih držav, pa je treba iti z ustvar-jaječo iniciativo na roko. Znano je, da je centralna želja našega ; zunanjega ministra dr. Ninčiča, ohra-j niti svoji zemlji mir, zato tudi ne dvo-i mimo, da bi se naši nazori glede zunanje I politike v bistvenih točkah križali. JUGOSLOVANSKI KLUB PREPREČIL ZVIŠANJE POSLANSKIH DIJET. - MINISTER LAZA MARKOVIČ OBDOLŽEN, DA SE JE OKORISTIL Z DRŽAVNIM DENARJEM! - TUDI DRUGI MINISTRI OSUMLJENI i>PLJAČKANJA« DRŽAVNE BLAGAJNE. — VPRAŠANJE RADIČA. Belgrad, 22. julija. (Izv.) Današnja seja radikalnega kluba, ki je z daljšim odmorom trajala od jutra do 10. ure ponoči, je bila jako zanimiva in jako burna. Najprej se je razpravljalo o predlogu poslanca Popoviča, ki ga je podpisalo 80 radikalnih in demokratskih poslancev, naj se povišajo poslancem dnevnice na 300 dinarjev. Ta predlog je propadel zato, ker ga niti en poslanec Jugoslovanskega kluba n> hotel podpisati. Jugoslovanski klub je dal radikalom razumeti, da bi zvišanje poslanskih dnevnic v času, ko" je večina naložila ljudstvu težka davčna bremena ter je pustila uradništvo v njegovi bedi, pomenilo prosto ropanje državne blagajne in najgrši zločin nad narodom. Radikali so vsled tega t)ili primorani to vprašanje, ki jim je tako pri srcu, odložiti z dnevnega reda, kar so storili z veliko žalostjo. Zbali so se pa tudi slabega vtisa, ki bi ga tako zvišanje napravilo na srbsko ljudstvo, ki gre 19. avgusta ob občinskih volitvah v Srbiji k volivnim skrinjicam. Na popoldanski seji je več poslancev vehementno nastopilo proti upravi nekate- | rih ministrov, zlasti pa proti ministru pravde Lazi Markoviču, katerega so ob-dolževali, da sedi vsako noč po barih in zapravlja horendne vsote, pri čemer se je treba spraševati, odkod jemlje denar. Predložili so dokaze, da se je minister okoristil od državnih sekvestrov kakor tudi, da si je zgradil svoje hiše v Belgradu s pomočjo državnega osobja, katerega ni plačal. Zahtevali so, da demisijonira, da se ne bi radikalni stranki očitalo, da drži na najvišjih upravnih mestih osebe, ki zlorabljajo svoj položaj, da na račun države obogatijo. Pa tudi raznim drugim ministrom so se očitale razne nečedne afere. Nato se je razpravljalo o Radiču. Niko-la Pašic je podal zgodovino Markovega protokola in skušal odvrniti od sebe očitek, da je pri tej stvari zagrešil prosto grdo prevaro. Trdil je, da sta hotela Radič in Korošec izigrati radikalno stranko, da bi se odrekla vidovdanski ustavi. Kar se tiče Radiča, se bo odslej proti njemu postopalo strogo po zakonu in se ne bo z njim imelo več nobenega obzira. Večina je soglašala z mnenjem Nikola Pašiča. BREZUSPEŠNO STIK AN JE ZA VELEIZDAJNIKI. - NESRAMNE IZMIŠLJOTINE - PAŠIČ DOBIL OD UPLIVNE STRANI MIG, DA IMA RADIČA PUSTITI PRI MIRU. Belgrad, 23. julija (Izv.) Vesti režimskih listov, da so Radič, oziroma hrvatske opozicionalne stranke zapletene v veleiz-dajniško afero, so nesramna izmišljotina. Tozadevna preiskava belgrajskih policajev v Zagrebu ni imela absolutno nobenega rezultata. Vse tozadevne senzacije so bile nalašč naročene, da bi vlada imela pred zunanjim svetom povod, da Radiča zapre. Izjava Pašiča na današnji seji radikalne stranke, češ, da se bo odslej proti Radiču postopalo »strogo po zakonu«, se smatra kot olepšanje umika, ki se kaže zlasti v tem, da vlada ni postavila na dnevni red narodno skupščine vprašanja o izročitvi Radiča sodišču. Sploh je nastopil v tem vprašanju čisto nov položaj in sicer zato, ker je vlada dobila od zunaj mig, da se ogne vsakemu nepremišljenemu koraka v tem oziru. Kdo je tisti faktor, ki je vlado posvaril, ni znano, umevno pa je, da se o tem čujejo v političnih krogih najrazno-vrstnejše kombinacije. Značilno je, da so se za izročitev Radiča sodišču najbolj zavzemali demokrati, ki upajo, da s tem utrdijo (!)svoje pozicije na Hrvatskem. štajerski Heinoi zahtevaj parcelacijo Slovenije. PARCELACIJA DALMACIJE. DELEGACIJA ŠTAJERSKIH RADIKALOV V BELGRADU. Belgrad, 23. julija. (Izv.) Notranje ministrstvo je z ozirom na sklep ministrskega sveta poslalo pokrajinski upravi v Dalmaciji in velikima županoma v Splitu in Dubrovniku akt, v katerem jim naroča, da se morajo ustanoviti oblasti v Dalmaciji in tako končno likvidirati pokrajinska uprava Dalmacije. V tem aktu 6e v glavnem odreja delokrog velikih županov. Ta akt je bil že poslan pokrajinski upravi v Dalmaciji; zanimivo pa je, da kljub tej likvidaciji dosedanji pokrajinski namestnik g. Me-tličič ni niti vpokojen niti stavljen na razpoloženje. Še bolj zanimivo pa je, da se je pričelo s parcelacijo države na oblasti najprej v Dalmaciji. Splošno se misli, da je to izvršeno zato, ker iz Dalmacije ni niti enega opozicionalnega poslanca v parlamentu, razun enega demokrata, ki pa tudi topot ne bo ničesar napravil, in pa dr. Drinkoviča, ki prihaja v Belgrad samo po dnevnice. Večina dalmatinskih poslancev so radičevci, ki pa so doma. Če bi bili ti v Belgradu, bi se to gotovo ne izvršilo. Ob tej priliki se je vaš dopisnik informiral, kako ie a parcelacijo Slovenije. V tem oziru ni ministrstvo napravilo nobenih novih korakov, čeprav vsak dan dobiva resolucije in dopise, naj se Slovenija razdeli v dve oblasti in naj se v najkrajšem času izvrše volitve v oblastne skupščine. Zanimivo je, kdo so ti ljudje, ki tako hrepene po dveh oblastvih. Predvsem so to Nemci iz Štajerske, ki so potom nemškega kluba v tem oziru večkrat intervenirali v notranjem ministrstvu, ker je bil to eden izmed pogojev za sodelovanje Nemcev z radikali. Nemci upajo, da bodo z razdelitvijo Slovenije na dve oblasti ojačili svoje pozicije v mariborski oblasti. Nemške poslance podpira v tem vodstvo radikalne stranke v Mariboru. Ravno danes je v Belgradu skoro ves štajerski odbor radikalne stranke. V tej deputaclji so med drugimi: bivši komunist in sedanji trboveljski ge-rent Koren, bivši vodja socialistov in sedanji kapitalist S1 a n o v e c, industri-jec in izvozničar Janko Tavčar, tajnik radikalne stranke Trošt in bivši komunistični agitator iz Trbovelj Bole. Ni treba povdarjatl, da jo njih glavni cilj denar. To so uDali doseči naiorei na ta način, da i so v notranjem ministrstvu in pri vodstvu j radikalne stranke zahtevali, naj se čimpre-je izvrše volitve v oblastno skupščino. V trt namen pa je seveda treba iznova napolnit?, volivni fond. Zahtevajo dalje imenovanje novega velikega župana za Maribor in nH« »ivntn amr> m. L-ium« • . , " - — ~ o-----— - ■ — ■, >i v, skrbno ovili vrv in jo potegnili preko ramen, da ni zdrsnila. Bilo je nevarno in težavno početje; komaj je bilo pričakovati, da na ta način mogle priti narodne manjšine do veljave. Fašistovski poslanci so temu predlogu burno ugovarjali, češ, da zakon pozna samo italijanske državljane. Pri glasovanju je Wilfanov predlog samoposebi umevno propadel. Nato je bila volivna reforma s 100 glasovi večine sprejeta. ITALIJANSKO DRŽAVNO GOSPODARSTVO. Rim, 23, julija. (Izv.) Prihranki v vseh ministrstvih znašajo dosiej nad pol milijarde. Temu nasproti pa znašajo stroški za obnovo Benečije skoro ravno toliko. KAPITULACIJA LIBERALCEV PRED FAŠISTI. Rim, 23. julija. (Izv.) Na seji italijanskih liberalcev je izjavil bivši ministrski predsednik Salandra, da so cilji laškega liberalizma in fašizma isti, vsled česar morajo liberalci fašiste podpirati. NOVA DEVIZNA NAREDBA V AVSTRIJI. Dunaj, 23. julija. (Izv.) Danes je izšla nova devizna naredba, ki dovoljuje v prometu z devizami znatne olajšave. RICCIOTTI GARIBALDI FAŠIST. Rim, 23, julija. (Izv.) Mussolini je danes sprejel v avdijenc' generala Ricciotti Garibaldija, ki ga je prosil, da tudi njega vpiše v fašistovske liste. DEMANTI AMERIŠKE VLADE. Pariz, 23. julija. (Izv.) Iz Washingtona poročajo, da vlada dementira vesti, kakor da bi bila vlada sklenila zavzeti se za Che-sterjevo koncesijo. Ameriška vlada jc tudi glede Turčije vedno zastopala politiko odprtih vrat. * Med Reko in Italijo. Avtonomistično glasilo >La Difesac piše, da preživlja reško vprašanje svojo kritično dobo. Italija je še enkrat napela vse svoje moči, da se polasti Reke pod pretvezo, da hoče reško prebivalstvo samo pod Italijo in drugič, da hoče Italija Reki zagotoviti življenje. Dejstvo pa je, pravi list, da imajo danes Rečani svet strah pred Italijo in jo iskreno prosijo le enega, da jih prepusti sebi samim, da se na Reki popolnoma desinte-resira. Vse italijansko pokroviteljstvo nad Reko se je izkazalo doslej kot istovetno s plenjenjem, propadom in bedo. Italija se je polastila reške Inke in železnic ter njihove uprave iri jih vodila na škodo Reke, da bi koristila Trstu ;ltalija je uničila vse gospodarske vrednote Reke in z brutalno silo zatrla vsako gospodarsko gibanje Rečanov; ona je na nezakoniti način zasedla Reko z vojaštvom ter daje hrbtenico terorizmu doseljenih življev nad domačim prebivalstvom. Potem nadaljuje list: >Na srečo so danes gospodarski in politični interesi Reke istovetni z interesi Jugoslavije in belgrajska vlada je imela energijo, da je uve ljavila lastno pravico in spoštovanje njenih interesov. In storila ,je to z duševno eleganco, ki je morala biti za gospode v palači Chigi nemalo grenka, kajti Jugoslavija je izjavila, da je pripravljena opustiti zahtevo po neodvisnosti Reke, ako ji Italija v zameno odstopi Zader, Lastovo, Lošinj, Kras, Volosko, Opatijo in Lovran z Učko!« List zaključuje, da so se morali sedaj pač tudi v Rimu prepričati, da je tudi v najlastnejšem interesu ftalije, da se reško vprašanje brez nadaljnega odlašanja reši in dOgovori z Jugoslavijo točno izvrše. * Gospodarica morja. Angleška zbornica se je pečala te dni s predlogom vlade, da se v Singapuru zgradi veliko vojnobrodovno opi-rališče. Lord Curzon, minister za zunanje ža- bo kaj prida najti v kajiti. Potapljač pa jo moral v vodi kreniti na desno in nato 10 do 12 čevljev daleč prodirati skozi ozek hodnik do shrambe in se vrniti, ne da bi zadihal. Vse je bilo pripravljeno; Peters je lezel v kajito, dokler mu ni voda segala do brade. Nato se je spustil v vodo z glavo naprej ter se obrnil proti desni, da bi prišel k shrambi. Prvič pa mu je popolnoma spodletelo. Čez manj kot minuto je šiloma prijel za vrv in takoj smo ga potegnili, kakor je bilo dogovorjeno, na krov, žal tako neprevidno, da se je močno udaril ob stopnjice. Ničesar ni prinesel sabo. Prodrl je tudi le nedaleč v hodniku, ker se je moral ogibati krova. Bil je docela brez moči in je moral 15 minut počivati, preden se je nanovo odpravil na potapljanje. Drugi poizkus se je še bolj izjalovil. Peters je ostal pod vodo toliko časa, ne da bi bil dal znak, da smo ga kar na svojo roko potegnili z vode, ker smo se bali zanj. Skoro se je že zadušil. Pripovedoval je, da je opetovano potegnil vrv in da mi tega nismo čutili. Gotovo se je vrv oprijela držaja pri stopnicah. Držaj je sploh tako oviral vse prodiranje, da smo ga morali takoj odstraniti. Stopili smo vsi štirje kakor globoko mogoče v vodo in z združenimi močmi odtrgali baluslrado. Tretji poizkus je spodletel kot prejšnja dva. Zdaj nam je bilo jasno, da na ta način ne bomo nič opravili. Treba bo, da si po- Ioni InX notrn-zo nfnvi Vi rra hnrln r\ r»r»n 1» tupijuv uu » vuv Utv»JAj «• * wuiiv/ u j. /iU 11 Ud kajitinem podu. Slednjič smo po dolgotrajnem brezuspešnem iskanju odkrili z največjim veseliem, da io bila ena prednjih deve, je ta predlog branil s tem, da je poudarjal, kako velikanske važnosti je brodovna baza v Singapuru. Gre za sigurnost Avstralije, Nove Zelandije in Indijo. V slučaju vojske more angleško brodovje iz Singapura kontrolirati v es promet po Tihem in Indijskem oceanu. Poslanec Banbury je vladni predlog podpiral, rekoč, da bo eventualna vojska na vzhodu pomenila dolgotrajno trgovinsko vojsko, v kateri more Anglija zmagati le, če obvlada Pa cifiško in Indijsko morje. Od kopne strani se pa more Anglija zasigurati le, če sklene tesno »vezo z Rusijo. Predlog vlade je bil naposled sprejet z 217 glasovi večine. Proti je bila delavska stranka. Ustanovitev hrodovnega opi-rališča v Singapuru vznemirja najbolj Japonsko, kateri Avstralci pripisujejo namero, da se ob ugodni priliki polasti Avstralije. ♦ Moskovski velesejm, ki se v kratkem otvori, bo baje aranžiran v velikem stilu. Politični pcr.ien te prireditve leži v tem, da na njem razstavi največ nemška industrija in sicer električne aparate, poljedelske stroje, kemične produkte in zdravila. Veliko pa razstavila tudi Poljska in Češkoslovaška ter po vsej priliki tudi Francija. Jugoslov, Orli v Parizu. Preostaja še, gosp. urednik, da Vam prav nakratko opišem našo nadaljno vožnjo iz Milana do Pariza in naš prihod v Pariz. V sredo ob 7. uri zjutraj smo se odpeljali proti Tu-rinu, kamor smo dospeli ob pol 11. Po dveur-liem zadržku v Turinu smo hiteli dalje do ita-živik Ob 18.45 nas je vlak odpeljal iz Modane kjer so nas francoske oblasti ob 16. uri prav prijazno sprejele. Zlasti policijski komisar je bil nadvse ljubezniv ter nam je zaklical: »Bog živi k Ob 10-45 nas je vlak odpeljal iz Modane do Chambery kamor smo prispeli ob 22. uri. Tukaj je bilo treba zadnjič prestopiti v eks-presni vlak, ki nas je vozil nepretrgoma 12 ur do Pariza. V Pariz smo dospeli v četrtek ob 10. uri. Na kolodvoru so nas prisrčno pozdravili zastopniki »Federacije« in zastopniki tukaj v Parizu živečih rojakov-Sloveneev. Po prijaznem in prijateljskem sprejemu smo vstopili v avtomobile, katerih je bilo pripravljenih deset, ter se odpeljali po naravnost nepopisno živih« pariških ulicah v zavod sv. Stanislava, kjer imamo prav lepa in udobna stanovanja. Hvala Bogu, v Pariz smo dospeli vsi zdravi in brez vsake najmanjše nezgode, pač pa nekoliko utrujeni od dolge vožnje. Vreme je prav ugodno. Vročina, ki je pred tedni gospodarila tukaj, je vsled deževja ponehala, dočim smo do Turina morali prenašati neznosno vročino, je od Turina naprej proti Modani in skozi po Francoskem vladal prijeten hlad. Solnce se vedno skriva za oblake in le tupatam pokaže svoje medlo lice. Ze včeraj popoldne so zastopniki odpo-' slanstva JOZ napravili pri nekaterih mero-dajnih krogih obiske, ostale napravijo tekom današnjega in jutrišnjega dneva. Med telovadci vlada prav dobro razpoloženje. Ko so danes v eni izmed največjih in najmodernejših telovadnic »Federacije« trenirali za tekme predpisane vaje, se jim navzoči francoski telovadci niso mogli dovolj načuditi in so jim neprenehoma ploskali. Upamo, da tudi jutrišnji dan tekem za JOZ ne bo minul brez uspehov. Danes dopoldne ob 10. uri so dospeli bratje Čehoslovaki. Na kolodvoru so jih med drugim pričakovali in pozdravili tudi trije naši zastopniki. V povorki, ki so jo razvili od kolodvora do pripravljenih velikih avtoomni-busov, je korakala njihova godba, več narodnih noš, pet praporov, dve tretjini Orlov in verig tako rahlo pritrjena, da smo jo brez težave odtrgali. Peter jo je previdno naev-zal na noge in se spustil četrtič v vodo. To pot se mu je posrečilo prodreti do vrat ste-vvard-kabine. Na neskončno žalost pa je bila zaklenjena in moral se je vrniti, ne da bi kaj opravil, kajti z največjim naporom je mogel zdržati še eno minuto pod vodo. Slabo je izgledalo za nas. Augustus in jaz nisva zadrževala grenkih solz, ko sva pomislila, kakšen roj težav nas obdaja in kako majhna je bila verjetnost končne rešitve. Vendar pa slabost ni dolgo trajala. Pokleknili smo in prosili Boga pomoči v stiskah, ki nam prete. Nato smo se dvignili z obnovljeno nado in okrepčanim srcem ter premišljevali, kaj se še da storiti za odrešitev. Deseto poglavje. Kmalu nato se je dogodilo nekaj, kar vsebuje globokejše razburjenje, večjo mero skrajne radosti in najhujše strahote zame, kot vseh tisoč slučajnosti, ki sem jih doživel v naslednjih devetih letih. V tej dobi let so se najpresenetljivejse, najbolj nezaslišane in najnepojmljivejše dogodivščine naravnost podile. Ležali smo blizu kajitinih" stopnjic na krovu in pretuhtavali vse možnosti, kako priti do shrambe, ko sem se ozrl na Augusta, ki mi je sedel nasproti. Bil je bled kot smrt in ustnice so se mu tresle nekam čudno in nerazumljivo. Globoko vznemirjen sem ga nagovoril. Odgovora nisem dobil in že sem mislil, da je naenkrat zbolel, ko sem opazil njegove oči, ki so očividno štrlele na predmet za moiira hrbtom. Obrnil sem se. Sfer, 181 Orlic v kroju in ena tretjina civilistov z znaki, skupno okrog 5100 gostov. Na ogromno i navzočo francosko množico so napravili bratje Čehoslovaki najlepši in najboljši vtis. Drugi narodi so večinoma že vsi tukaj, nekaj jih prispe še tekom današnjega dne. Vbo francosko časopisje z malenkostnimi izjemami prinaša o prireditvi podrobne informacije. Brez dvoma bo ta prireditev izmed vseh, kar se jih je dosedaj vršilo v Parizu, ena največjih. Tudi notice, ki smo jih čitali danes v listih o našem prihodu, so prav tople in prisrčne. PollflEne vesti. 4- Veleizdajniška orlovska organizacija. Včerajšnji »Narod« poroča (tiskano z debelimi črkami), da »Preporod«, glasilo jugoslovanske nacionalistične omla-dine, posveča dogodkom v Zagrebu največjo pažnjo (slovensko: pozornost, op, ur.) in priobčuje naravnost «senzacionelna« odkritja. Med drugim je v zadnjih števil-kah navajal tudi, kako je bila akcija za odcepitev od države organizirana v — Sloveniji. »Preporod« ugotavlja, da je bila dobro pripravljena separatistična akcija potom orlovskih organizacij v Sloveniji.* — Tako «Narod«. Sedaj pa poglejmo, kaj stoji v «Preporodu«. Pribičevičev »Preporod« je pričel svojo akcijo a la Friedjung v petek, dne 20. t. m. Na uvodnem mest« pripoveduje, da je cela «veleizdajniška akcija obsegala tri odseke: politični odsek, vojni odsek in socialni odsek. Delovanju »političnega odseka« je posvetil ^Preporod« poseben odstavek, kjer stoji dobesedno v originalu: «Javni predstav-nik političkog odseka je Hrvatska Seljač-ka Republikanska Sloga. — Ona je prvi predstavnik defetista. — Stranka je podeljena na sekciji: 1. Muška sekcija (stranka), 2, Ženska sekcija (Hrvatska Žei na), 3. Devojačka sekcija (agitacija p< žurovima i špijunaža preko posluge). 4 Dečja sekcija (učitelji, učite' ljice, »Hrvatski Orao« — pesme Franje Josifa po osnovnim školama).« —j Mi smo natanko prečitali tudi sobotni m nedeljski »Preporod«, pa nikjer nismo našli več besede «orel« kakor na tem me. stu, o kaki orlovski separatistični akciji v Sloveniji pa ni nikjer v »Preporodu« niti besede! Kdor pa pozna razmere ali bi jih moral poznati, če piše o njih, ta ve tudi, da v tem slučaju ne gre niti za hrvatskega »Orla«, ker se naše sorodno društvo na I Hrvatskem sploh ne imenuje -»Hrvatski j orel«, ampak samo »Orel«, kakor v Slo- j volj. Da gre v danem shtčaju res za «HrJ vatski Sokol«, da se razlikuje odi «Jugoslav. Sokola«, pri «Orlih« pa ni I treba pridevka «hrvatski«, ker jih loči odi nasprotnih organizacij že ime samo dovolj. Da gre v danes slučaju res za »Hrvatskega Sokola«, sledi iz tega, ker hrvatski učitelji in učiteljice ne širijo «Orla«, ampak agitirajo za «Sokole«, bodisi za «jugoslav.« ali pa za »hrvatske«, drugič pa potrjuje naš sklep tudi belgrajsko »Vreme« z dne 21. t. m., ki poroča dobesedno: »Pokrajinska uprava u Zagrebu dobila je od ministra Unutrašnjih Dela naredbu za prinienjivanje Obznane, Rešeno je, ali još nije izvršeno, da se ponovo raspuste H r -vatski Soko, udruženje Hrvatska Žena i još neka udruženja.« — Mi smo citirali »Preporod« in »Vreme« doslovno v originalu, javnost naj pa. sama presodi, ali je potvarjanje originalnih besedil lopovstvo in denuncijantstvo Nikoli ne pozabim blaženosti, ki je pretresla vsako delce v meni, ko sem zagledal veliko ladjo, oddaljeno le nekaj morskih milj, ki je jadrala proti nam. Skočil sem pokoncu, kot da bi bil zadet v srce. Stegnil sem roko v ladjini smeri in stal nepremično, ne da bi zamogel zajedati vsaj en zlog. Peters in Parker sta bila tudi gi-njena, le vsak drugače. Prvi je skakal kot nor po krovu in kričal neumnosti, rjovel in klel obenem. Drugemu pa so se ulile solz? in jokal je delj časa kakor dete. Velika ladja je bila napol brig, zidana na nizozemski način. Bila je črno pobarvana in imela je bahaški ozlačen prednji del. Prenesla je pač mnogo zlih neurij in za nas usodni vihar je tudi njo gotovo tako zdelal, kajti manjkal ji je prednji jadrnik in na desnem boku je bila močno poškodovana. Rekel sem že, da je bila oddaljena približno dve milji, ko smo jo ugledali; jadrala je % vetrom proti nam. Sapa je bila rahla in čudili smo se, da so napeli le malo jader. Seveda so se bližali le počasi in naša nestrpnost se je stopnjevala v mrzlico. Vzlic razburjenosti vendar nismo spregledali neokretnega vožarenja tuje ladje. Vse je kazalo, da nas niso opazili. Nato pa smo spet mislili, da so naš brig opazili, da pa niso videli žive duše na krovu in da so obračajo proti vetru ter krenejo v drugo smer. Zato smo kričali na vse grlo, nakar je tujec oči; vidno spremenil namero in krenil proti nam. To se je ponovilo dva ali trikrat, taka da si nismo mogli drugače razlaeati, kot da je krmar pijan. (Dalje sledi.) 5fev. T64. aH ne. Poročevalcu «Preporoda« Ivaniču ne zamerimo, da kot belgrajski Srb meša vsevprek, ker »prečanskih« razmer ne pozna, čeprav bi se kot vesten poročevalec tudi lahko nekoliko potrudil za pravilnost, toda pri «Narodu« je stvar druga. On ne poroča nehote napačno, ampak hote in vede, in sicer p o t v a r j a originalno poročilo z namenom d e n u n -c i j a c i j e. «Slov, Narod« opravlja to svoje sramotno delo samo, da bi se prikupil radikalom, da sprejmejo politično falitno družbo okoli «Slov. Naroda« v svoje okrilje., da jo rešijo politične pozab-Ijenosti. Prizadevanja in moledovanja g, Ivana Hribarja potrjujejo to. Mogoče je tudi 'Samouprava« objavila članek dr. Ravniharja v «Near Eastu«, da mu pripravi pot do imenovanja za bodočega ve-Ukčga župana v Sloveniji. -f Vrednost »Prcporodovih« informacij in senzacij. V sobotni številki objavlja »Preporod« »senzacijonelno« odkritje, da je bil vsak član HRSS primoran biti naročnik Radičevega glasila »Slobodni Dom«, da je moral vsak član stranke plačati mesečno .1 dinar strankinega prispevka in da so bogatejši člani plačevali v volivni fond tudi večje zneske. — In to, kar delajo vse politične stranke po celem svetu, imenuje »Preporod« — veleizdajo! Slaba bo pela tistemu državnemu pravdniku, ki bo moral zastopati obtožbo v bodočem »veleizdaj-niškem« procesu, če bo sploh do tega prišlo. 4- Povsod sama »veleizdaja«. V Za-fciebu se vrše aretacije. V Sarajevu aretacije. V Skoplju tretacije. Da bi tudi Ljubljana doživela svoje aretacije, za to se trudi prav pošteno »Slov. Narod«. + Nepoboljšljiv lažnivec je »Slov. Narod«. Včeraj se je zlagal, da je bivšega tajnika JSZ g. Komljanca preganjala »klika v SLS«, da je moral zapustiti to mesto in da je zahtevala, ko je postal g. Komljanec predsednik delavskega konsumnega društva, da se mora odstraniti, češ ker so mu bile znane vse čednosti in nečednosti izvr-ševalnega odbora SLS, katerega član je postal kot tajnik JSZ. Zakaj si je »Slov. Narod« zmislil ta zlobni napad? Pravimo izmislil, ker g. Kopiljanec nikdar ni bil ne član izvrševalnega odbora SLS in ne predsednik konzuma in je splošno znano, da je g. Komljanec, požrtvovalen in delaven mož, začel bolehati in so se pri njem pokazali znaki umobolja, vsledčesar je odstopil kot /SLOVENEC, dne 24. julij« !m tajnik JSZ. »Slov. Narod« si je te svoje trditve izmislil in zlorabil bolezen pomilovanja vrednega g. Komljanca, da bi mogel hujskati zoper katoliški shod. Zato je svoji notici dal naslov »donesek h katoliškemu shodu«. + K. k. Republik ali: Dr. Novačan je zadovoljen. Po belgrajskem »Balkanu« pri-občuje včerajšnji «Narod« vsebino razgovora, ki ga je imel dr. Novačan z nekim urednikom »Balkana«. V tem razgovoru je dr. Novačan najprej nagnal Radiča z »izdajalcem«, nato pa obljubil, da bo začel v Sloveniji »široko akcijo za narodno edin-stvo in za državo«. — »Vreme« pa poroča, da se je pritoževal dr. Novačan v Belgradu nad oblastmi v Sloveniji, ki «giedo na roko Radičevcem in klerikalcem«. S seboj je dr. Novačan — po »Vremenu« — prinesel tudi sklep glavnega odbora »svoje« stranke, s katerim se «slo-venska republikanska stranka« o d-reka svojemu r e p u b 1 i k a n s t v u (to je stranka!!) in hoče podpirati stranko, ki bi osvobodila s «pametno politiko« Slovence srbofobstva in klerikalizma, ker je iklerikalizem absolutno zlo«. — Podpore za svoj boj proti klerikalcem je iskal dr. Novačan pri radikalih, kar pove dovolj, kaj mu je glavna stvar. — Tako bomo doživeli v srečni Jugoslaviji tudi še kuri-jozum, da kraljevska vlada podpira in finansira slovensko republikansko Novačanovo stranko. Vprašanje pa je, kaj bo rekel na vse te politične manevre dr. Novačana «stari« radikal g. Šte-fanovič ali pa kočevski Sajovic. Da, v Belgradu vedo, zakaj ne dado finančnega ministrstva iz rok . .. Cela Novačanijada nas pa spominja na revolucijo 1. 1848. v slavnem tirolskem mestecu Imst. Ko so namreč častiti prebivalci tega mesteca nekega dne zvedeli, da je «revolucija«, so jo udrli naravno najprej pred davčni urad, sneli napisano tablo, premagali obsovra-ženo besedo »Steueramt« in jo nadomestili z besedo »Republik« in se niso nič čudili, da so se tujci nekoliko smehljali, ko so brali izpremenjeni napis «K. k. Republik Imst«. Dolgo ta slava seveda ni trpela in ko je ranjki Franc Jožef ob priliki sprejema neke deputacije iz Imsta gospode opozoril na njihovo «republiko«, so užaljeno - ponosno potrdili svoj patriotizem z besedami v pristno tirolskem izgovoru: Imscht bleibt Imscht — in Novačan je in ostane Novačan ... 'Stran 3. 25.-28. avgusta 1923. Iz nekaterih krajev so došla direktno naročila za izkaznice in prenočišča na glavni pripravljalni odbor v Ljubljani ali la-vantinski odbor v Mariboru. Vse to smo vrnili, oziroma sprejeli denar na račun prihodnjega naročila. Vse se mora torej do 5. avgusta nar^evati pri krajevnih pripravljalnih odborih, oziroma župnih uradih. Tudi vse organizacije morajo tam dobiti vse, kar potrebujejo za shod. Le telovadci dobe pri Orlovski podzvezi izkaznice, podobice pa kupijo istotako pri krajevnih oripravljalnih odborih. Vsak, ki se še ni odločil, naj to stori do 5. avgusta. Do tega termina morajo krajevni pripravljalni odbori skleniti svojo izvidnico za priglaševanje ter jo poslati z denarjem vred na naše ljubljanske naslove, ki so naznanjeni na tiskovinah. Lavantin-skemu pripravljalnemu odboru v Mariboru naj se ne pošilja več nikako naročilo, ker vse prevzamejo krajevni pripravljalni odbori. Glavni pripravljalni odbor. — Toča na Dolenjskem. Dobili smo še rtaslednja poročila: Kostanjevica. V četrtek, 19. julija je Kostanjevico obiskala huda nevihta s točo. Krog pol treh popoldne se je nebo zatemnilo, zatulil je vihar, vsul se dež in med njim gosta, kot orehi, deloma kot jabolka debela toča. V nekaj minutah je bila zdrobljena večina poljskih pridelkov: pšenica, oves, koruza, fižol, pesa. Sadnega drevja je mnogo polomljenega, sadje večinoma po tleh, kar ga je ostalo na drevju, je otolčeno. Nekaj kozolcev prevr-njenih, streh razdrtih, mnogo ši ppobitih. Kar je v mestu prostih oken na severo-za-padni strani, skoro nobeno ni celo. — Najhujše so trpeli vinogradi. Trte so bile letos izredno gosto obložene. Sedaj so polomljene, okleščene, grozdje večina po tleh, in kar ga je ostalo na trtah, je ranjeno, tako da bo v jeseni malokdo kaj trgal. Toča je lako občutno zadela z majhno izjemo celo občino. Škoda se ceni krog 15 milijonov kron. Občine v okolici so čutile mnogo man j. Tukaj navadno toče ni bilo. Najstarejši ljudje tudi približno take ne pomnijo. Š m a r j e t a. Dne 19. t. m. ob pol dveh je prihrumela toča od Trebelnega čez Šmar-jeto in šla čez Belo Cerkev, Skocjan, Št. •Jernej, Kostanjevico, sv. Križ. Ljudstvo je i bupano. Pomoč nujna. — Trebelno. Zadnji četrtek je zadela našo župnijo strašna nesreča. Toča, debela kot jajce, se je Vsula, v večini vasi nonolnoma uničila vse poljske pridelke, drugim pa povzročila velikansko škodo. Ljudje so obupani in s strahom gledajo v bodočnost. Danes, v soboto, so še celi kupi toče pod kapmi. — Strokovna zveza rudarjev v Trbovljah kot zastopnica krščansko mislečega rudarskega delavstva se tem potom obrača na vso krščanskomislečo javnost da spričo mezdnega gibanja rudarjev, ki se borijo za boljši košček kruha, podpira z denarnimi ali drugimi darovi omenjeno zvezo, katera se nahaja v takem položaju, da nc bi mogla zadostno podpirati, svojih članov in njihovih svojcev. Darovi naj se pošiljajo na >Tajništvo Jug- strok, zveze rudarjev, Trbovlje II. — K odkritju spominske plošče f Antona Kržiča. Kakor je bilo že objavljeno, se bo vršilo slavnostno odkritje dne 5. avgusta tega leta. Ker se obeta precejšnja udeležba, zato je potrebno, da vsak udeleženec prijavi radi kosila svojo udeležbo na naslov: Gostilna pri Logarju, Rakitna, pošta Borovnica. — Direkciji drž. železnic. Iz Škofje Loke se nam poroča: Ni je skoraj na celi gorenjski progi postaje, ki bi imela tako močno zaledje kot postaja Škofja Loka. Dve veliki dolini: poljanska in selška se stekata tu. Obe dolini sta v velikem stalnem prometu z Goriško. Zato se pa res čudimo, da na tako važni; visoko prometni postaji brzovlak št. 901, ki odhaja z Jesenic ob 8 -8, ne obstoji. Upamo, da bo si. ravnateljstvo navedeno dejstvo upoštevalo in Se letos imenovanemu brzovlaku v Škofji Loki določilo vsaj enorainuten postanek. — Krekova mladina priredi izlet in sicer skupen za člane in članice dne 5. avgusta t. 1. na Turjak. Izlet bo celodneven in so vabljeni tudi prijatelji Krekove mladine. Prijave sprejema tajnik vsak dan od 7. do n.. ure zvečer na Starem trgu 2/1. Zadnji dan za prijave je 29. t. m. — Pojasnilo g. Drenove«. Prejeli smo: Z ozirom na dopis iz Sarajeva, priobčen v Vašem cenj. "listu dne 21. t. m., Vas tem potoni najuljudneje prosim, da resnici na ljubo, priobčite sledeče pojasnilo: Na poslovilnem večeru kongresa >Udru2enja gled. igralcev-- v Splitu, kjer so bili zastopani poleg vseh kolegov delegatov, navzoče tudi druge osebnost!, sem med drugim izpregovorll nekoliko besedi o našem bodočem dolu in dolžnostih med nnrodom in to s stolišča naše stanovske organizacije, >Udrnženjn' kulturnih pionirjev. Govoril som na željo srbskih in hrvatskih kolegov slovensko, naglašal in pozval vse na Iskreno Jn pošteno medsebojno spoznavanje v prepričanju, da more le to roditi pravo bratsko ljubezen itd. Da bi obsojal kakor pravi g. dopisnik na podlogi neresničnega in tendcnci-oznegr* poročila v »Preporodu«, delo posameznih voditeljev pol. strank n? resnica „in to Iz razloeov. ker se ml zdi, da za take stvari nisem kompetenten, ker imam mnogo koristnejšega dela in ker prepuščam radevo-lje kritike in večno neokusno zabavljanje drugim. Zahvaljujem se Vam, velesp. gosp. urednik za naklonjenost, ter sprejmite ob tej priliki izraz mojega spoštovanja. — L. Drenovec, predsednik »Udruženja gled. igralcev« v Ljubljani. — Nemška gimnazija v Novem Sadu. — »Deutsches Volksblatt« poroča, da otvori nemška državna gimnazija v Novem Sadu z bodočim šolskim letom III. razred. List poziva nemške starše, naj gotovo vpišejo svoje sinove na nemški zavod, ker bo le tako mogoče ohraniti njegov obstoj. Isti nemški list je zadnjič opozarjal ministra Ninčiča, da dobe Slovenci na koroškem slovensko ljudsko šolo — dostavljamo: prvo in edino, ki jo bodo morali sami vzdrževati — in ga pozval, naj sedaj malo primerja pravice, ki jih v Avstriji vži-vajo na šolskem polju Slovenci in tiste, ki jih vživajo v Jugoslaviji Nemci. Primera se zares izplača. — Jesenice. Ljudski oder v Ljubljani gostuje v nedeljo, dne 29. julija v katoliškem delavskem domu na Jesenicah. Uprizori se naj-priljubnejša Grillparzerjeva žaloigra »Prababica«. Začetek ob 8. zvečer. Jeseničani, pose-tite vsi naš Ljudski oder! — Vevče. Obratna kriza v Združenih papirnicah še traja. Stalno odpuščenih je 20 delavk, drugo delavstvo pa je zaposleno samo dva dni v tednu. — Nagla smrt. Pred par dnevi je zadet od kapi umrl v Babni gorici 48 letni oženjeni mizar Mihael Korenčič. Mož je bil zadnja leta uniobolen. Pokopan je bil 17. julija v Rudniku. — Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Velike Lašče. Interesenti sc opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. — Vlomi in tatvine. Na Brezjah pri Brezovici je bilo ukradenih 9000 kron. — Antonu No-selu v Toplicah je bilo ukradene zlatnine in sre-brnine v rednosti 3488 kron. š Trbovlje. V soboto zjutraj se je vršil shod rudarjev. Na shodu je bilo približno 3000 delavcev. Zastopniki delavstva so na tem shodu poročali o poteku pogajanj. Delavstvo je odločno odklonilo 3-dinarski po-višek in sklenilo, da se stavka nadaljuje, dokler trboveljska družba ne ugodi njihovim zahtevam vsaj v taki razmeri, da se more delavec primemo preživljati kakor tudi njegova družina. — Postavile se bodo varnostne službe, drugače vlada povsod red in mir. š Gorooljka. 29. julija je na Gorooljki dobriška lepa nedelja in se nudi izletnikom lepa prilika biti pri sv. maši. Zrak je v tem času brezdimeu in se lahko vidi 72 cerkva. Posebni užitek pa bodo imeli izletniki popoldne, ko bo cerkveni koncert. š Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru sporoča svojim rednim in podpornim članom, da se vrši v torek dne 24. julija 1923 ob 6. uri zvečer v restavraciji pri stari pivovarni (Halbwidl) v Mariboru v Jurčičevi ulici skupščina. Pristop imajo le redni in podporni člani. Glasovalno pravico imajo redni člani, posvetovalni glas pa podporni člani. — Odbor. IZ PTUJA. Grajska klet je odprla svoje vinske zaklade in toči pod vejo liter po 24, 28 in 32 K. Kakor drugi vinogradniki ima gotovo tudi graščina pravico, da proda svoje vino, ker država ne skrbi za izvoz vina, Vinotoči so upravičeni le vsled slabih gospodarskih razmer. Če pa se oblasti drže pravila, da mora vinogradnik prodati viuo pod vejo tam, kjer ga pridela, ta vinotoč ni upravičen. Zato upajo tudi vinogradniki, ki imajo vinograde drugod, da bodo tudi dobili dovoljenje za točenje vina v Ptuju ali ptujski okolici. Če se to ne bi zgodilo, bi bilo to ravnanje oblasti po receptu: »Ja, Bauer, das ist was atideres«. Pogorelo je gospodarsko poslopje na posestvu g. Stroka ua Mestnem vrhu. G. Strok ima v Ptuju trgovino in barvarno. Trgovina se imenuje »nova štacuna pri starem farbar-ju«. — Sumijo, da je zažgal popoten človek, ki mu niso dali prenočišča na senu. Minister Vujičič je odgovoril na interpelacijo nemškega poslanca Moserja radi napada na poslanca Schauerja. Med drugim je poslanec Moser tudi trdil, da takratni okrajni glavar dr. Vodopivec ni poskrbel za zadostno varstvo udeležencev nemške pevske slavnosti. Kolikor smo poučeni, to ne odgovarja resnici. Bilo je dosti orožništva. A stvar je bila drugačna. Dr. Šalamun, kot vodja ptujske Orju-ne, je dal g. vladnemu svetniku dr. Vodopivcu častno besedo, da se nobenemu udeležencu pevske slavnosti ne bo nič zalega storilo in da so vsi popolnoma varni. Prevzel je vso odgovornost nase. Dr. Vodopivec je bil mnenja, da se sme dani častni besedi verjeti, častno besedo pa je Orjuna požrla in priletel je kamen na poslanca Schauerja, ki ga je ranil, če je nameravala Orjuna napad s kamenjem, vrženim iz zasede, tudi 500 orožnikov tega ne bi bilo mogoče zabraniti. Sedaj vsaj vemo, koliko je vredna častna beseda demokratov v Ptuju in koliko se sme verjeti, če kak demokrat izjavi, da prevzame vso odgovornost nase. Tako počenjajo je — recimo — otročie. Koroške novice. k Proslava sv. Cirila in Metoda v Kofu. Na predvečer sv. Cirila in Metoda je gorelo po hribih v Rožu nešteto kresov. V Bilčovst! so pokali tudi topiči. k Umrl je v Mlinčah Jernej Anko, ki s« je bil kot častniški sluga udeležil vseh osvobodilnih bojev v letih 1918 in 1919. N. p. v m J k Stanovanjsko vprašanje kmetskega delavstva. V zadnji seji koroškega deželnega kulturnega sveta je msgr. Podgorc predlagal,, naj s skupnimi močmi priskoči na pomoč delavcem in kmetskim poslom, da si zgrade svoje lastne hišice po zgledu čuvajnic ob želez, nicah. Vsakemu naj se dodeli po par oralov zemlje. V to svrho naj se razdeli v 50- dO 100-letni najem zemlja, ki spada pod agrarno reformo. Predsednik kulturnega sveta Šumy je obljubil, da se bo ta stvar v kratkem vzela v temeljit pretres. Gospodarstvo. g Žitni trg. Na novosadski produktni boiv zi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 410 Din, ječmen 295 Din, oves, 315 Din, koruza 295— 300 Din, pšenična moka št. 0 650 Din, št 2 615 Din, št. 5 540 Din, št. 6 470 Din, št. i 470 Din. — Tendenca nestalna. g Stanje papirnatega denarja v .lugosla-viji. Po izkazu Narodne banke z dne 15. julija je bilo za 5.598.560.000 Din papirnatega deuarja v prometu. V enem tednu se je stanje papirnatega denarja zmanjšalo za 45.800 milijonov dinarjev Din. g Polom fažistovske italijanske banke. —<■ Tudi italijanski fašisti so že doživeli svo| bančni polom. Fašistovska banka »Nuovo Ban-co Mercantilec v Milanu, koje naloga je bila voditi na milanskem trgu fašisiovsko finančno politiko, je ustavila izplačila- Glavni krivec bančnega poloma fašistovski ravnatelj eav. Uleri je pobegnil v inozemstvo. g Zunanja trgovina Češkoslovaške v prvi polovici 1923. V prvi polovici 1923 je izvozila Češkoslovaška 53.382.951 met stotov blaga v skupni vrednosti 5.612.354.854 čsl. K. g Velesejm za lesne izdelke v Lyonu. V Lyonu se bo vršil od 5. do 21. oktobra 1923 sejm za les in lesne izdelke. Pismene prijavo sprejema najdalje do 15. avgusta: >Foire de Lyon, H6tel de Ville, Lyon (France)«. Vzorci morajo biti v Lyonu najdalje do 20. septembra 1923. Cena za stand znaša 1000 frankov, izven standa se plača 20 frankov ?a kvadratni meter. Podrobnejše podatke daje poslaništvo v Parizu in naša trgovinska agencija v Lyonu — Agence Commerciale du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes, Lyon, Rue Sala 27. g Mednarodni sejm v Lvovu. Posetnikom mednarodnega vzorčnega sejma, ki se bo vršil od 5. do 17. septembra 1923 v Lvovu, je do j volilo ministrstvo saobračaja vožnjo za polovično ceno in sicer za pot tja in nazaj brez prekiujenja. Posetniki se morajo izkazati s predpisano legitimacijo, ki jo dobe od urada velesejma v Lvovu. Polovična cena velja za osebne in brze vlake. Za predmete, ki se bodo pošiljali na velesejm, je dovolilo ministrstvo 50 odstotno znižanje normalne tarife za prevoz do naše meje in obratno pod pogoji, ki jih predpisuje tarifa. g Velesejm v Lvovu. Za III. nednaordnl vzhodni velesejem v Lvovu, ki se bo vršil />d 5. do 17. septembra 1923, je prospekt s pogoji za razstavitev interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. BORZA. Zagreb, 23. Julija. Predborza. Devize: Berlin 0.0265—0.0280. Italija 4.10-4.125. London 434— 435. Newyork 94-94.50. Pariz 5.50—5.60. Praga 2.83 —2.8375. Dunaj 0.1320—0.1330. Curih 16.725 —16.80. — Valute: dolar 93-93.25. Cnrili, 23. julija. Predborza. Devize: Pešta 0.0550. Berlin 0.0016. Italija 24.50. London 25.82. Newyork 561. Pariz 33.27. Praga 16.90. Danaj 0.007975. Sofija 5.60. Belgrad 6. VarSava 0.0037. — Valute: n. a. K 0.008026. Dunaj, 23. julija. Sklep. Devize: Pešta 5.4B. Belin 0.1675. Italija 3044. London 325000. Newyork Berlin 0.1675. Italija 3044. London 325000. Newyork ja 693. Belgrad 746. VarSava 0.46. Ljubljanske novice. lj Slovenska krščanska ženska zveza ima danes ob 6. zvečer sejo v posvetovalnici KTD, Jugoslovanska tiskarna, I. nad. Radi važnosti seje udeležba obvezna. Članice zelo dobrodošle. — Tajnica. lj Jubilej dela. G. Jernej Lotrič je praznoval 22. julija 30 letnico, odkar zvesto in marljivo opravlja težavno službo strojnika pri Stavbni družbi d. d. Čestitamo jubilantu kakor tudi tvrdki, ki ima v svoji službi tako vrlega moža v pričakovanju, da se družba brezdvom-no tudi drugače spomni svojega dolgoletnega sotrudnika! Na mnoga letal lj Poroka. V Ljubljani 6e je poročil g. Ivan Mulaček, učitelj jezikov, z gdč. Roziko Bizjakovo, učiteljico iz Kaplje. lj Umrli so t Ljubljani: Katarina Ažbe, kuharica, 66 let. — Pavel Habič, delavčev ain, 3 dni. — Marija Kolar, hiralka, 05 let — Fran Ribnikar, posestnik, 22 let. — Apolonija Zaman, posestnikova žena, 40 let lj Zreia bivših sale«. gojencev organizira v prid Mladinskemu domn veliko tombolo. lj Slov. zidarsko In tesarsko društvo v Ljubljani proslavi 25 letni jubilej svoje društvene zastave dne 5. ave. lj Konj padel v Gruberjev prekop. Včeraj (Topoldne sta se peljala vajenec in pomočnik mesarja g. Javornika z Domobranske ceste za vojašnico proti klavnici. Naenkrat se je konj spodtaknil in nato skočil v stran ter z vozom vred zdrknil po strmem nabrežju v vodo. Vajenec in pomočnik sta pravočasuo skočila z vo-«i in se rešila. Konja, ki se je k sreči le malo poškodoval, in voz so s pomočjo vojakov z veliko težavo izvlekli po strmem bregu na suho. Skrajni čas je, da mestni magistrat napravi ob obrežju prepotrebno ograjo — ali pa zapre pot, ki je posebno ponoči, ker ni nič razsvetljena, in pa ob deževnem vremenu skrajno nevarna. lj »Ajmo, mi Sokoli k Prebivalci Hrenove in Rožne ulice imamo dannadan, zlasti pa ob sobotah in nedeljah redki užitek, poslušati vse noči kruljenje sokolske himne in drugih junaških pesmi, in ko se zjutraj izmučeni in neprespani odpravljajo k svojemu po- klicu, se še vedno razlega z >vrta< in »notranjih prostorov« znamenitega »Prešernovega hrama« čudovito ubrano, dušo in živce pre-tresujoče rjovenje po šentjakobskem okraju. Da ti v bližini te 5restavracije« ni mogoče, pa če si še tako izmučon, zatisniti oči, se razume eamoobsebi. Upamo, da bo policija storila svojo dolžuost — Šentjakobčan. lj Policijska kronika. Iz kabine Robežniko-vega kopališča je bila ukradena Jožefu Jeklenu <100 kron vredna' denarnica, v kateri je imel 400 kron denarja. — Neznani vlomilci so vlomili v Mlekarsko zvezo v Šolskem drevoredu in odnesli 1 kg sira. — 400 kron vreden dežnik je bil ukraden Barbari Štebcrnik, Angeli Rojšck pa rdeč škaf. — Dne 21. t. m. je neznana ženska izvabila 7 letno Silvo Protrinarjevo v neko hišo, v kateri ji je uropala 2 zlata uhana z velikim, belim ka-menoin. Ropafica je stara 16—19 let! — V bližini glavnega kolodvora je bila okradena delavka Alojzija Juvan, katera je za 600 K oškodovana. —a—a——i Ij Dražb* psa. Pri osrednjem poveljstvu kr. varnostne straže v Ljubljani šubičeva ul. 5/II se bo vršila dne 28. t m. ob 9. uri dop. ustna dražba o prodaji policijskega psa ovčarske pasme, kateri se bo oddal najboljšemu ponudniku. Kupno vsoto je položiti na licu mesta. — Osrednje poveljstvo kr. varnostne straže v Ljubljani. Vestnik S. K. S7Ž. Telovadišče za V. katol. shod grade ob Dunajski cesti nasproti topničarski vojašnici. Ker ]ia je čas do 25. 8. kratek, kopanja in prevažanja peska za telovadni nastop pa še zelo veliko treba, prosimo društvenike v Ljubljani in okolici, da hite pomagat z osebnim prostovoljnim delom. Kako in kdaj — to lahko izvedo od delovodje na gradbenem prostoru. Končno dograjen bo stadion šele čez par let, do kat. shoda pa je treba izkopati dosti veliko ravno ploskev, kolikor mogoče dosti prostora za stojišča ob straneh in nekaj vrst sedežev. Da to omogočimo, zmanjšamo stro- ške in pokažemo svojo zavedno požrtvoval-nost za potrebe naših organizacij, primimo v prostem času tudi društveniki za lopato, kramp in samokolnico! — Tajništvo SKSZ, Vestnik SKSZ št. 7. smo odposlali 15. t m.. Če ga kje niste prejeli, reklamirajte! Orlovski vestnik. T Izredni občni zbor Šentjakobskega Orla st vrši danes ob 8. uri zvečer v prostorih Prosvete, Sv. Florijana ulica 15. Udeležba za vse člane obvezna. Poizvedovanja. Izgubljeno. V nedeljo od 11.—12. ure je bila izgubljena svilena, popolnoma nova nenošena ruta (za na glavo) po poti iz vasi Rupe preko Kranja do Stražišča. Najditelj se naproša, da jo odda pri župnem uradu v Šmartnem pri Kranju. Veliko pisavo (za drž. in odvet. pisarne) ima »Stoewer«. Zastop Ljublj„ Šelenb. nI. 6-1, Kovaškega učenca (trepkega. SPREJME MATIJA TER-LEP, LJUBLJANA 7. 4443 zopet ordinira. ČIVII IA se priporoča ZA DELO, 9l¥ll_tJH ven ali na dom. - Na-; slov pri upravi lista pod Stev. 4445. | IŠČE za časa počit- i nic primerne službe. Ponudbe pod: »ABITURIJENT« na j upravništvo »Slovenca«. Kot kompanjen felim vstopiti v dobro vpeljano trgovino na prometnem kraju z osebnim sodelovanjem in večjim kapitalom. Cenj. ponudbe prorim na upravo »Slovenca« pod šifro: .VZAJEMNO DELO 4433«. Sprejmem takoj krepkega in pridnega fanta v pouk nje v hiši. — IVAN KAPUS, kovaški mojster, Jesenice na Gorenjskem. 4404 sprej- 4370 Palma Na kakovost morate paziti, a ne na ceno kadar kupujete gumi potpctnike. Zahtevajte od Vašega črevljar[a izrečno samo prave Palma kaučuk potpetnike in kaučuk potplate in odklonite vsako po-narejenosL ta kuhinjska in domača opravila me IVAN DEKLEVA, Trbovlje. IR5B8IHHiSHt?8B?l!Siovencav, Odgovorni uredniki Mihael Mofckerc v Liublja* POZOR TRGOVCI! Z razpečavanjem pri sedanji draginji vsaki družini NEOBHODNO POTREBNEGA KONSUMNEGA PREDMETA dosežete STALNI in OBILEN ZASLUŽEK. — Pismena pojasnila se dobe pri w MUSIS - Ljubljana, Seienburpva mIN Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.