Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za en inesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nelrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniškik ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeraši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. Št ey. V Ljubljani, v soboto 13. avgusta 1887. Letnik XY. Naše ..Tiskovno društvo". Časi so resnobni. Sicer je glasilo naše dobe: svoboda, omika, napredek; zares dragocene svetinje za slehernega in za človeško družbo sploh. Pa kako pogosto se napačno razumevajo in zlorabijo, ter so nevarno orožje ali celo strup nepremišljenim ali zapeljanim: svoboda postane včasih razuzdanost, omika le videzna, vnanja, ki pokriva notranjo spridenost; napredek napačen vodi v propad 1 Kdo ne vidi in ne čuti, kako peša in zamira dandanes prava sreča in zadovoljnost, blagostan iu varnost, pravica in ljubezen, sploh vera in nravnost! Rastejo pa in se šopirijo nasprotne napake in strasti: sebičnost in nepokorščina, pohlepnost po blagu in vživanji, prepir in sovraštvo med posameznimi in narodi! Ta različna in mnogotera zla so večinoma povzročili slabi listi in knjižure, ktere se v naši dobi širijo in množč, kakor po dežji gobe, in podkopu-jejo vso veljavo cerkveno in svetno, grdijo in zasmehujejo čednost in poštenost — zvito in lažnjivo pa obetajo: „Odprle sevam bodo oči, bodete kakor bogovi, vedoč dobro in hudo". Res se odpirajo oči oblastnikom in narodom ter z grozo in strahom spoznavajo napačno pot in brezno, v ktero jih tirajo taki ljudje s svojimi malopridnimi listi, ter iščejo zdravila in rešitve iz te splošnje nevarnosti. Gotovo so poprijeli pravo sredstvo v raznih krajih oni, kteri rabijo zoper malovredne spise — dobre, zoper laž — resnico, zoper sleparstvo in goljuiijo — pravico in čednost. Tako nasprotnike zavračujejo, dobro reč pa širijo in zagovarjajo. To sredstvo so sv. oče pri vsaki priložnosti priporočevali in po-vdarjali, da naj se narodom odkrije laž in sleparstvo nasprotnikov, pokaže naj se jim pa v vsi svetlobi in lepoti resnica in čednost! Res so vrli možje ustanovili pri vseh omikanih narodih zoper slabo tiskarstvo dobre časnike na krščanski podlagi, da tako varujejo in rešijo še nepokvarjene vernike ter tudi že zmotence zopet pripravijo na pravo pot. Ker so se že tudi v našem časopisji nektere stvari vgnjezdile, ki se ne vjemajo s zdravimi krščanskimi resnicami, ustanovili smo političen list na krščanski podlagi, ki je s časoma postal dnevnik. Vendar je bilo vse bolj zasebno podjetje in odvisno od posameznih oseb. Da bi pa katoliška literatura med nami imela stalno in javno podlago, osnovalo se je poslednji čas dolgo zaželjeno „ Tiskovno društvo" v Ljubljani, čegar namen je izdavauje in razširjanje časopisov, vredovanih v versko-narodnem in avstrijsko-patrijotičnem duhu. (Glej § 2. pravil.) Vsi omikani verni Slovenci so živo čutili potrebo tacega društva, in so že dolgo želeli njega ustanovitev, da bi se v njem našlo vse konservativno razumništvo, duhovno in svetno, ki naj bi po tej družbi blagodejno vplivalo na mili naš narod. Po novo ustanovljenem društvu naj bi se branile drage svetinje vere in narodnosti zoper vsakterega, bodisi vnanjega ali domačega sovražnika. Zato navdušeno pozdravljamo to potrebno in nadepolno društvo, in srčno želimo, da bi se čvrsto vkoreninilo, daleč razprostiralo svoje košate veje in obilno sadu rodilo v verskem in narodnem oziru, ter s tem koristilo ne le sedanjemu rodu, temuč blagodejno vplivalo tudi na pozne potomce. Da pa temu svojemu namenu more zadostovati novo društvo, je pred vsem treba, da se močno razširi po raznih krajih in stanovih, kajti le potem bo imelo duševno in gmotno moč v svoj blagi namen. Naj toraj prav obilno pristopajo duhovniki, starejši in mlajši, domači in drugi, kajti oni so po svojem poklicu in izobraženji pred vsem sposobni, biti društvu trdni stebri, močna debla, ktera nosijo vse drugo ter se ustavljajo vsakemu viharju. Naj pristopajo k novemu društvu gg. učitelji, kterim je poklic: vzajemno z duhovnimi pastirji se truditi za poduk in omiko naše mladine na krščanski podlagi; pa tudi s svojim vzgledom in z dobrimi knjigami blagodejno vplivati na odraščene. — Pristopilo naj bi tudi drugo slovensko razumništvo po naših mestih iu trgih ter tudi veljavni možje z dežele, da s svojim vzgledom in ravnanjem drugim koristijo. V tej zadevi bi veliko vtegnili koristiti srenjski župani in svetovalci, modri gostilničarji in trgovci po deželi. Vendar s samo gmotno podporo še ni v.>žej bo moglo zadostovati svojemu vzvišenemu, a težavnemu namenu, ter plodonosno delovati na krščanski podlagi za pravo omiko in vsestranski pošten napredek! Dobrotljivi Bog pa naj blagoslovi in podpira vse društveuike in posebno odbornike, da vsi vztrajno delujejo v Njegovo slavo, pa tudi v korist vsemu narodu; kajti „ne ta, ki sadi, je kaj, tudi ne on, ki priliva, temveč On, ki da rasti". —k. LISTEK. v Nekoliko misli z Lurdskega potovanja. VIII. 17. avgusta 1886. Predragi, premili prijatelj! Kako veličastno, kako navdušeno proslavlja apo-stelj Pavel moč sv. vere! Po veri so svetniki zmagovali kraljestva, delali pravico, dobivali obljube, levom žrelo mašili, ognja moč gasili, meča osti ubežavali, od bolezni ozdraveli, junaki v vojski postajali, napade tujcev odbijali . . . Drugi so bili mučeni in niso sprejemali oproščenja, da zadobe boljše vstajenje . . . Bili so kamenjani, razrezani, izkušeni, umrli so v smrti z mečem.*) Te vzvišene besede nahajamo v listu do tistih Hebrejcev, ki so, akoravno že pokristijanjeni, vendar še vsi goreli za staro Mojzesovo postavo; ponašali so se z obrezo in s postavnimi deli, iu tem pripisovali opravičenje pred Bogom; oslepljenim od narodnostnega ponosa jim je prero- jevalna moč Kristusove vere in milosti ostala skrita: kaj jo križ, kaj zatajevanje, kaj ponižnost in krot-kost, sploh ono skrivnostno življenje iz vere, ki je navidezno polna prekoslovij, vsega tega niso mogli zapopasti. Pač pa pričakovali so vse kaj druzega: Kristus kot prerokovani kralj iz hiše Davidove, bode Židom podvrgel Rimljane in ostale narode ter priboril jim vladarstvo vesoljnega sveta. Ko so toraj od dne do dne bolje sprevidevali, da se tako goreče gojene nade ne spolnijo, a mestu tega kristijani po vzgledu Jezusovem druzega deleža nimajo, kakor trpljenje in preganjanje, ko je celo nov vihar nad Jeruzalemsko cerkev prihrul, tedaj so začeli omahovati in prišli že blizo do tega, da bi Kristusu se odpovedali. Skrivnostna je vere moč, in Bog je ne razodene, kakor le tistemu, ki se ponižno in svest si svoje pregrešnosti podvrže božji besedi. Vera zadeva človeka uajplemenitejšo vzmožnost, namreč razum, ker tirja od njega, naj za res ima, česar ne razume. To je, kar piše apostelj, da kot oznauovalec Kristusove vere razdeva naklepe in vsako visokost, ktera se vzdiguje proti poznanja božjemu in zavjema vsako pamet na poslušnost Kristusu. Vsaka človeška visokost je veri sovražna. In kakor se tedaj židovska oholost ni hotela vpokoriti nauku križanega Boga, tako je tudi posvetni modrosti vseh vekov vera naj-veča neumnost. Kar z očmi vidimo in z rokami tipamo, kar znanstveno dokažemo, le-to smatramo za resnično, vero pa prepustimo nevedni druhali — tako govori; mož vere jim je mračnjak, verovati je nič vedeti. „Glauben heisst nichts \vissen!" tako ponavlja, tako se usti dandanes brezverska inteli-gencija. Take in enake misli, predragi prijatelj, so me obhajale, ko sem se davi vračal od Lurdske votline, da bi se malo sprehodil po prijetni zeleni okolici. In take misli kaj bi moglo bolj buditi, kakor bi-vauje v Franciji, tej klasični deželi novodobnega ne-verstva? Ne misli pa, da ti bom morda govoril o glasovitih materijalistih francoskih ali o Littoree-u njegovem pozitivizmu, tudi ne o enciklopedistih ali druzih apostolih moderne prosvete, ne, ker dasi so i ti katoliški cerkvi veliko zlega prizadeli, vendar zdravi vkus, ki se vedno še nahaja v ogromni večini naroda, takim naukom ne dii nikdar obstoja, akoravno mimogrede predramijo iu podkurijo ljudsko strasti. NatanČniše opazovanje francoskega naroda napeljalo me je ua nekaj druzega. Vse hvalevredna js Kdo ruje? (Konec.) Dalje očitajo slovenskim duhovnikom narodno rovanje. — „Narodnost" se res kaže svetu kakor neko strašilo, toda kdor narodnost presoja z verskega stališča, kdor je naroden, kolikor to dovoljuje krščanska morala, tak uvidi, da v tem tudi za duhovna nič nevarnega in napačnega ni; posebno še ne za slovenskega duhovnika, ki je do zadnjih časov skoro edin ohranil slovensko narodnost svojemu ljudstvu. — Tako sodimo slovenski duhovniki o narodnosti in tako narodni smo vedno bili in ostanemo. S tem pa ue potrjujemo one paganske naroduosti, ki je sama sebi namen, ki je marsikterim narodnim sanjačem pri vseh narodih malik, kteremu se vklanja vse drugo. Ali uiso zato slovenski duhovniki po svojem glasilu vedno obsojali narodnih preuapetežev nemških in slovanskih, kterim je narodnost vse in bi po njej v protislovji s tisočletno zgodovino radi premenili Evropi geografsko lice? Ali ni ravno naš dnevnik pred nedavnim časom odločno obsodil v tem smislu spisane blodnje prenapetega Slovenca? če je tako ravnanje slov. duhovnikov narodno rovanje, potem seveda ta greh sprejmemo nase. Mi slovenski duhovniki vemo, kaj je narodnost, kako blagodejno vpliva ua uarodov razvoj, ako se goji po pameti in v pravih mejah; kako pogubonosna za narod pa postane, ako prekorači določeno mejo; vera naša, večno resnična, nam tudi v tem oziru daje varno in stalno vodilo. Tako dela v narodnem oziru niža duhovščina slovenska, tako pa dela tudi viša in uajviša duhovščina, tako dela sv. Oče sam. — Kdo ni nedavno občudoval papeževega pisma do tajnika Rarapollija, kardinala? Kdo ni zapazil, kako je papež, opravičujoč svoje zahteve po svetni samostojnosti, govoril Italijanom, kako se je skliceval na njih narodni ponos, kako povdarja. da je bil zvest Italijan, da ljubi svoj dom, da mu je na srcu domovine sreča in slava, da naj bodo Italijani hvaležni, da je previdnost božja ravno v Italiji odbrala papežu svoje bivališče. Tako vporablja v korist dobri stvari sv. Oče sam narodnost. In če je slovenski duhovnik te vere, da bi se s pomočjo domačega jezika največ storilo za narod — potem ga za rovarja razglašajo svetu! Pa ue čudimo se temu! Tako je bilo, odkar stoji svet. To so duhovnikom, to so vernim očitali i:.; pagauski Rimljani, ktere ojstro zavrača Tertulijan (Ad nationes 1. 17.) rekoč: „Vi nas imenujete sovražnike cesarjeve, ker uečemo prisegati pri njegovi božji veljavi, in vi, ki brez vesti po krivem prisegate pri cesarjevem božanstvu!" Na drugem kraji pa: „Kdo nas črni, da smo sovražniki cesarjevi? Tisti Kasiji, Nigri, Albini, ki darujejo za blagor vladarjev, ki prisegajo pri njegovem geniju, ua skrivnem pa se že vadijo v boju, da bi ga gotovo s prvim sunljejem zadeli v tilnik; ljudje ki pozdravljajo novoizvoljenca z besedami: „.Jupiter, vzemi od naših let in prideui jih tvojim, med tem pa že gledajo okrog sebe po veljakih, kteri med njimi bi jim več dal, ako umore novoizvoljenega slavljenca." (Apolog. 35. 37.) Vera je podlaga vsemu, toraj tudi javnemu življenju; brez vere ui pravega doma iu državo- ljubja, zakaj kdor Bogu ni zvest, po čemu bi bil tudi cesarju ali domovini, če mu ue kaže? Tem nazorom zvest bo kakor do sedaj tako tudi v prihodnje Vez strahu, prepričan o svoji dobri stvari, delal za srečo svojega naroda duhovnik slovenski pod častitljivo, sveto zastavo: Vse za vero, dom, cesarja! —u. Knez Koburžan. Princ Ferdiuand Koburški je de facto knez Bolgarski. Dolgo je upal in se bal, konečno je strahu slovo dal, in se napotil v svojo novo domovino. To je dogodek, ki bo bolgarsko vprašanje spravil zopet na površje evropske politike, če sodimo po sedanjih razmerah, moramo imenovati njegovo pot nevarno pustolovstvo. Ko se je razgovarjal v Ebenthalu z bolgarsko deputacijo, izjavil se je, da se bo oziral na pogodbe in le tedaj zašel bolgarski prestol, ako ga potrdi Turčija in prizuajo druge signatarne države. To pa se ni zgodilo. Turčija ga ni potrdila, in druge države — izvzemši Rusijo — odgovarjajo: knez ta ali oni, da se le reši bolgarska zadeva. Rusija pa odločno trdi, da volitev ui bila postavna, ker se ni vršila na podlagi postave. Koburžan je moral nastopiti uevarno pot, ali pa se odreči bolgarskemu prestolu. Storil je prvo, ker upa, da Evropa potrdi „fait accompli". V Trnovem bo prisegel na ustavo ter kot knez slovesno zašel bolgarski prestol v Soliji. Od danes do jutri bo njegova oblast, lovil se bo v valovih strankarskega življenja, živel ob milosti bolgarskih prvakov in armade. Vsi listi, ki pišejo o potovanji princa Kobur-škega, enoglasno imenujejo njegov korak nevarno pustolovstvo. Za nas je važno, kako sodi o tem naše vnanje ministerstvo. Njegovo glasilo „Fremden-blatt" piše: Države so bile zadovoljne z besedami, ktere je princ govoril v Ebenthalu bolgarski depu-taciji. Po tedanjem postopauji izvoljenega kneza nismo pričakovali neuadnih korakov. Ker pa se je Koburžan vdal silovitemu vabilu bolgarske vlade in naroda ter odpotoval v Bolgarijo, storil je korak proti nasvetu svojih prijateljev na lastno roko in odgovornost. Poslušal ja glas svojega srca in željo naroda, da doseže dober namen; vendar ne more upati, da velike težave premaga z lahkim trudom. Pravi prijatelj Koburžanu ne more potrditi njegovega koraka. To sinemo že danes trditi, da novi knez ue bo rešil bolgarskega vprašanja. Princ Ferdinand se je sam odločil, države ga niso nagovarjale, niti ga je potrdila Turčija. Njegovo potovanje se ne vjema z Berolinsko pogodbo. Na to resnico mora misliti, ko bo iskal sreče na Balkanu. Mogoče, da jo najde in si vtrdi vladarstvo v Bolgariji. Danes moremo imenovati njegovo potovanje le zanimivo pustolovstvo. Berolinski listi ne pišejo proprijazno o Korbu-žanu. „Natioual-Zeituug" vpraša: „Na koga se naslanja princ Ferdinand?" Na to vprašanje list ne odgovori, temveč pristavi, da si morda pridobi naklonjenost Rusije. „Kreuzzeitung" izraža bojazen, vzgledua pobožnost tega ljudstva. Edino, o čemer se tujec nekako spotika, je narodnostni ponos, ki se pri Francozih v govoru in vedenji izraža. Velika, slavna Francija se vedno in povsod povdarja; seveda, tudi tukaj se na-njo ne zabi; čuj le, kako goreče, kako giuljivo ti množica od ranega jutra do poznega večera Mariji prepeva, pri vsaki kitici ponavljaje: Sauvez, gauvois la Franco, Ne I' abiindonnbr pas! Lepa misel, sveta dolžnost je moliti za ljubo domovino. Nikar ne misli, da jim kaj takega očitam. Vendar pa. kakor sem že rekel, ravno to me je nehote napeljalo na narodnostno vprašanje. Kst modus in rebus . . . Srečna Francija, da moliš k Mariji za domovino; in tej Franciji, Bog me varuj, kaj očitati. A ta je, preljubi moj, ona Francija, ki je bila nedavno pred svetom ponižana. Glej, naučila se je vsled tega moliti. S tem vsaj priznava, da je Bog delivec sreče in vladar človeške osode. Vera, molitev, kako ona oplemeni ljubezen do domovine, iu ako hočemo, tudi narodnostni čut in ponos. Toda Francija ni bila vedno taka. Ona ni vedno molila, ni se klanjala Bogu in Mariji; in v tistih časih bil ji je malik narodnost. La grande nation — bil je edini dogma, la gloire — edina svrha vseh teženj francoske politike. V Franciji se je ideja narodnosti, ki dandanes Evropo preoblikuje, spočela iu vzgojila, od tod po svetu zažarila. Narodnostni ponos Francozov je že v srednjem veku hlepel po načelstvu v cerkvi, povdarjal veduo svoje predpravice, ter tirjal za-se odlikovalno mesto. Res sicer, da je francoski narod v 16. stoletji zvest ostal katoliški veri, a prirojena oholost ni mu dala mirovati, kljuboval je neprenehoma rimskemu papežu. Ta nekatoliški, narodno-paganski čut našel je slednjič v janzenizmu sebi pristojno obliko, v ktero se je zvrgel ter v nji nekako odrevenel. Vplivan in gojen od janzenizma je narodnostni ponos počasi popolnoma zgubil katoliški čut ter Francijo čedalje bolj odtujil rimskemu katoličanstvu. V oni meri pa, kakor je ginevala občutljivost katoliška, košalil se je s zunanjim leskom ; za Ljude-vita XIV. dosegla je francoska „gloire" svoj vrhunec, a duhovitemu opazovalcu je razodevala že tedaj vso notranjo puhlost. Janzenizem zamoril je v omikancih in meščanih katoliško čulstvo in prevrgel se v uacijoualizem in ateizem, ki se je vpodobil v enciklopedijskem slovstvu; po tem bili so stebri pravne monarhije v kratkem spodjedeni, ki je resnično v veliki revoluciji sramotno da v bolgarski armadi ne vladajo čiste simpatije za princa iu se vtegne pričeti vojaška revolucija. Glasilo Bismarkovo, „Nord. Allg. Žtg." molči o dogodku. Angleški listi razno sodijo o princu. „Stfljjdard" misli, da je princ tako dolgo omahoval, ker ni čjtil trdnih tal pod nogami. Povpraševal je v Peterbnrgu. Kak odgovor je dobil, pokazali bodo njegovi čini. Ako hoče ostati v Soliji, storiti piora to z dovoljenjem Rusije. Ako ta ne dovoli, zgodilo se bo ž njim, kakor z Bateuberžanom. „ Times" hvali njego7 korak in pristavi, da ni njegova krivda, ako še zahteve Rusije ne strinjajo z nezavisuostjo Bolgarije. Sicer pa v Soliji ne bo počival na cvetlicah in pričakovati ima hudo opozicijo. Ruski listi soglasno pišejo, da princa Rusija ue potrdi, in svetujejo vladi, naj se drži dosedanje politike. Prihodnost Bolgarije je v prvi vrsti odvisna od bolgarskega naroda in daljnega postopanja novega kneza; ti so kovači svoje lastne sreče. Politični pregled. V Ljubljani, 13. avgusta. Notranje dežel«. Klub Čeških poslancev je imel te dni sejo in se jo posvetoval o razmerah čeških srednjih šol. Povod temu je znana naredba naučnega miuistra. Sklenili so, da ua merodajnem mestu govore resno besedo. — Češki listi še veduo presojajo ministrovo naredbo. Nekteri zahtevajo, da morajo poslanci v državnem zboru tirjati pojasnila, da se zvedo razmere med desnico iu vlado. Dvornega svetnika IAenbaclierja obdelujejo tudi nemški konservativni listi. „Salzburger Ohronik" mu očita, da se je izneveril programu nemških konservativcev. Po tem programu bi se moral potegovati za avtonomijo deželnih zborov, a dela ravno nasprotno. Lienbacherjevo politiko jo obsodil tudi nadškof v Solnogradu. Kdo more odobravati stranske skoke Lienbacherjeve, vpraša „Vaterland"? Gotovo le isti, ki se veseli prepira v konservativnem taboru Vsak konservativec, akoravno ima v posameznih, točkah svoje misli, mora obžalovati Lienbacherjevo početje. Volilci naj sodijo o njegovi novejši politiki, in ti mu bodo gotovo ohladili glavo. Hrvatski vladni list je objavil, da se sabor snide 1. septembra. Slovaška; razstava v Turčanskem St. Martinu je razburila kri ogerskim časnikarjem. Razglasili so razstavo kot novo prikazen panslavizma. „Nar. Noviny" jim odgovarjajo: „Mi smo Slovaki, torej Ogri, vendar ne Madjari. Kot Ogri moramo imeti enake pravice, kakor Madjari. Naš slovaški jezik je ogerski deželni jezik. Če tudi priznamo madjarščino kot ogerski državni jezik, vendar mora naš jezik imeti iste pravice, kakor vsak drugi v deželi. Odločno zavračamo očitanje, da nismo dobri ogerski rodoljubi". Vnanje države. Srbska finančna komisija v kratkem konča, svojo delo. Kakor se poroča iz Belegagrada, hoče komisija nasvetovati, da se tožijo vsi prejšnji ministri, ki so sodelovali pri linaučni upravi, in ti so: (Dalje v prilogi.) pokopana bila. A ravno po revoluciji se je francoski duh po vsi Evropi bliskoma razširil, zdelo se je, kakor bi bil ta narod poklican, da Evropo duševno iu politično vlada! Revolucija je narodnostni ponos Francozov le povzdignila. Napoleon 1. poveličal jo francosko ime tudi s zunanjim bleskom. Nosua od prekucijskih idej, omamljena od činov slavno pro-šlosti, se Francija nikdar ni mogla strezniti; kakor nečimerna deva, ktero vso snubi in zavida, je tudi ona z ustavami, z vladarji, s politiko, sploh s celim svetom so norčevala. A ob enem hotela je tudi cerkev služno si storiti, in žalibog, da se je dala večina katoliškega razumništva, in celo duhovščina iu cerkveni dostojanstveniki od velikonarodnostne domišljavosti omamiti ... Za Napoleona 111. je zvestoba francoskih katoličanov še veduo omahovala iu bila zelo dvomljiva za edinost cerkve; manjkalo je le sijajno zmage nad Nemčijo iu Bog ve, ali bi o določbi papeževe nezmotuosti ne bilo ločeujo od Rima dovršeno! Toda leta 1870. bila je ohola Francija tepena, na tla poteptana. Koj po hudem vdarci trkala jo ua prsi: moj dolg! Priznala je v tem šibo božjo. A tudi streznila so jo dokaj; od onih sedmih duhov visoko-narodnostne oholosti izgnani so bili vsaj trije. to robo na posodo dobila, jo šel zopet ves na 47, če tudi zadela niti pasje kocine ni! Možu je bilo poslednjo nedeljo, 7. t. m., nekoliko dolgčas. Da bi se pokratkočasil, pravi: „Pojdem pa zimsko obleko presušat". Joj, kako je debelo gledal iu si oči mel, ko mu je prazua omara nasproti zazijala, kjer je poprej njegova obleka visela. Vpraša ženo, kje je njegova obleka. Žena mu pove, kako in kaj. Možu se jame pred očmi mračuo delati, toliko je pa le še videl, kje da njegova palica stoji. Korak in že jo ima v rokah, in zopet korak in že jo čuti žena — kje — ne vem; menda je bilo dobro, kamor je padlo, kajti razljuteni mož jo je tako zmlatil v svoji jezi, da so jo morali v bolnišnico odnesti. Tako je že prvi teden meseca avgusta prinesel dve nesreči, obe iz loterije in številke 47 izvirajoči. Slovenci, vzemite si ji za svarilen izgled ter svoje krajcarje namesto v loterijo, rajše na pošto v hranilnico nosite! Ondi bodete enkrat izvestuo zadeli še nekaj več, kakor bodete tjekaj zuesli, v loteriji pa ni gotovo. Domače novice. (Darila zlatomašuiku.) Krasni kelih, kojega so pri g. Tratniku v Ljubljani naročili za zlatomaš-nika msgr. Andr. Einspielerja koroški Slovenci, iu prelepi misal, kterega so v isti uamen kupili nekteri duhovniki v Ljubljani, zlatomašnikovi častilci, si sleherni more ogledati danes in še prihodnji torek v „Katoliški Bukvami" v Ljubljani. (Einspielerjeva slavnost.) Ker se čas nagiba že proti koncu ter stoji 21. avgust skoro pred durmi, vljudno prosimo vsa ona društva, deputacije in druge vdeležence, ki nameravajo priti k slavnosti v Sveče iu se do danes niso še prijavili, da blagovolijo to nemudoma storiti ter g. župniku Jan. Wieserju v Oelovci naznaniti število, da se more vse potrebno pravočasno naročiti. — Ker si bode tudi krčmar v Svečah moral poskrbeti večino stvari iz oddaljenega mesta, je nujno potrebno, da se oglašanje ne odlaga ua zadnje dni. — Vse one čč. gg. duhovnike, ki se bodo vdeležili slavnosti iz daljnih krajev, prosimo, naj izvolijo priti v svoji navadni opravi, da si ne delajo težkoč. Talarja in koroka posluževali se bodo le duhovniki iz bližnje okolice, ako jih bode to storiti volja, in oni, ki bodo pri cerkvenem obredu stregli. Toliko v pojasnilo ua mnogostranska vprašanja. Vodstvo ju/ne železnice je slavnostnemu odboru naznanilo, da ni mogoče bilo vozuiue znižati Take rešitve smo se sicer že naprej nadejali, kar pa ni tolika nesreča, da bi se slavnost v Svečah zaradi tega ne mogla vršiti. Nasproti temu pa je vodstvo državne železnice blagovolilo slavnostnim vdeležnikom voznino za tretjino (polovico karte II. razreda za vožnjo v III. razredu, iu cela karta III. razreda za vožnjo v II. razredu) znižati, iu sicer bode veljavno za čas od IS. do vštetega 24. avgusta t. 1. za one, ki hočejo čez „Kočuo" in se vozijo do Jesenic, kakor za one, ki se vozijo iz Ljubljane in Pontabla čez Glaudorf v Celovec iu nazaj. Legitimacije za znižano voznino dobivalo se bodo od 16. t. m. naprej v ,,Katoliški Bukvami" in v tobakarni čitalnice v Ljubljani, ali pa pri tajniku slavnostnega odbora g. župniku J. \Vieserju v Oelovci, do kterega se je za iste pismeno obračati. Slavnost vršila se bode vseskozi sijajno in bode častna za onega moža, kteremu v slavo je namenjena. Oglasili so se med drugimi tudi že zastopniki češkega in hrvatskega naroda in nadejamo se, da i kranjski, štajarski in primorski Slovenci ne bodo zaostajali, marveč v velikem številu prihiteli pozdravljat svoje zatirane brate koroške Slovence iu njih voditelja slavnega Andreja Einspielerja. — Z a toraj, dragi bratje, na svidenje v Svečah. Slavnostni o d b o r. (Vabilo k slavnostni zlati maši) slavnega ro dol j uba in velezaslužnega duhovnika prečastitega gospoda profesorja Andreja Einspielerja in z njo združeni mirodni slavnosti v Svečah v Rožni dolini v nedeljo dne 21. avgusta 18S7. — Spored slavnosti v nedeljo dne 21. avgusta 1887. leta v Svečah. Sprejem in pozdrav došlih gostov po občinskem zastopu in požarni hrambi Svečah. — I. Cerkvena slavnost. (Pri ugodnem vremenu pod milim nebom, v slučaji ne ugodnega vremena v cerkvi.) 1. Slavnostna pridiga ob 7aDX uri zjutraj, govori preč. g. o. Oto Eiuspieler, frančiškan Goriškega samostana, potem 2. peta zlata sv. maša. (Pri sv. maši pojo iz prijaznosti čč. gg. pevci Ljubljanske čitalnice.) — II. Slavnostni oddelek. 1. Bratsky; „Oče naš", moški zbor. 2. Slavnostni govor, govori gosp. Julij pl. Kleinmayr, c. kr. profesor v Gorici. 3. Jenko: „Molitev", moški zbor. (Odhod z godbo v gostilno k Žavuiku.) „Naprej zastave slave", koračnica. 2. Poklon raznih deputacij in zastopnikov preč. gosp. zlato-mašniku. 3. Petje. 4. Slavnostni bauket. 5. Nagovor gosp. predsednika iu pozdrav gostov. G. Petje. 7. Prolog, sestavil S. Gregorčič, govori gospodičina Josipina Vernikova. 8. Petje. 9. Virk: „Slava Slovencem", deklamuje sedemletna deklica. 10. „Pri-sega Rožanke", deklamuje kmetska deklica Lenka Pak. 11. „Razni potje", deklamuje kmestki deček Jožef Škof. 12. Petje iu godba. Prosta zabava — Dri slavnosti sodeluje iz posebue prijaznosti oddelek slavnega pevskega zbora Ljubljanske čitalnice. Med posameznimi točkami sporeda svira domača godba iz Sveč. Slavnostni odbor. (Častnim občanom) je izvolil zastop občine Št. Vidske nad Ljubljano v seji duč 7. avgusta č. g. Janeza Zana. (Romarji ua sv. AlSarje) odpeljali so se danes dopoludne po sv. maši, ki so je ob 3/410 v stolni cerkvi opravila za božjepotnike, v dveh dolgih vlakih po Gorenjski železuici. Na večer dospejo na Višarje, kjer bo kratek nagovor do ljudstva in litanije. Po opravljeni pobožnosti in končani slovesni božji službi se odpeljejo v nedeljo naši romarji v dveh vlakih proti domu. Eden vlakov pripelje že jutri zvečer božjepotnike, kterim se domu mudi, v Ljubljano nazaj. Drugi vlak se pa ustavi v Lescah, od koder idejo romarji na Brezje, iu ko Velikega Šmarna praznik ua tem slovečem božjem potu pobožnost opravijo, pridejo v pouedeljek z večernim vlakom v Ljubljano nazaj. (Osebne vesti.) Nadgozdarski svetovalec g. L. Dimitz je odlikovan z redom železne krone tretje vrste. — Vladni koncipist g. V. Parma je pre-moščen s Krškega v Kranj. (Razpisana) je služba finančnega koncipista v področji c. kr. finančne direkcije za Kranjsko. Prošnje do 24. avgusta. (Odbor političnega društva „Edinost" v Trstu) je imel zadnjo nedeljo sejo. Na dnevnem redu je bila 1. resolucija ua visoko ministerstvo pravosodja radi jezika v zemljiških knjigah; 2. predlog o založnici za Trst iu okolico; 3. rekurz proti odloku Tržaškega magistrata in c. kr. namestništva glede slovenskih šol v Trstu. Kar se tiče prve točke, bila je resolucija jednoglasno sprejeta. O drugi točki se bo poseben odbor posvetoval 21. t. m. Vsi govorniki so naglašali potrebo denarnega zavoda, da se ljudstvo, kolikor moči, oprosti tujega kapitala. Konečno je odbor sprejel rekurz na ministerstvo glede slovenskih šol. (Nekaj za častnike.) Tudi letos pošlje c. kr. vojno ministerstvo dva častnika v Pariz iz namena, da se popolnoma izurita v francoščini. Taki častniki nastavili se bodo potem za učitelje francoskega jezika po avstrijskih vojaških akademijah, realkah in kadetskih šolah. Kdor želi iti, naj se oglasi pri svojem višjem zapovedništvu. Znati mora že sedaj precej francoski brati in pisati ter govoriti. Kandidatje delali bodo pred strokovujaško komisijo izpit in tista dva, ki ga bodeta najbolje napravila, pojdeta v Pariz. 300 gld. odštelo so bo vsakemu na roko, da si kupi civilno opravo. Dobila bodeta tudi svojo navadno plačo in pa vsak mesec še povrhu 120 gld. doklade. Za pot bo dobil vsak 150 gld. za sem in tje. Oas bivanja v Parizu odločen je na 10 mesecev. (O koleri) na Laškem je vedno več in čedalje h ti j i h novic. Koroška deželna vlada jo že tudi nekoliko poskrbela, da so ji ne bo moglo očitati, da ni ničesa storila, če bi so morda kolera iz Laške na Koroško zanesla. Vsak, kdor prihaja iz Laškega na Koroško, ne smo poprej v deželo, kakor, kedar jo prestal t r i d u e v n o zdravniško o p a z o-vauje ob meji. Huda jo taka določba za popotne, toda vsekako opravičena. Dokler je čas, treba je gledati, kako in kaj. Kadar je hiša že v ognji, ne sprejme nobena banka več zavarovalnine. Telegrami. Št. Peter, ir>. avgusta. Sprejem bratov (Vliov sijajen. Iskreno jih pozdravil vpričo mnogobrojnega ljudstva i/. Pivske. Košanske in Bistriške doline duhovnik Podboj. Ljubeznivost Cehov vso ganila. Navdušenost velikanska. Živela vzajemnost češkoslovenska! Ruščuk, 13. avg. Koburžan je prišel včeraj ob 10. uri v bogato okrašeno mesto. Mnogobrojna množica ga pozdravi z burnimi „hura"-klici, sprejmo ga oblasti in duhovščina. Vdeležil se jo banketa, prirejenega od županstva; na napitnice je odgovarjal bolgarski Zjutraj se je odpeljal v Svištov in Trnovo, kjer bo v nedeljo prisegel. Skoraj gotovo bo vlada odstopila in Stambulov sestavil nov kabinet. Koburžan je brzojavno prosil sultana dovoljenja, da konča provizorij. V okrožnici, ktero je Koburžan poslal državam, trdi, da nobena država ne nasprotuje njegovi osebi. Razne misli so le o postavnosti sobranja, kar pa je čisto notranje bolgarsko vprašanje. Poslušal je obupno klice bolgarskega naroda, ki hoče, da se vtrdi rod in zagotovi mir, iu se zanaša na svoje čiste iu lojalne namene. Pariz, 12. avg. V tukajšnjem minister-stvu vnanjih zadev je nocoj ponoči ukradena velika svota denarja in važni papirji. VrcmeiiNko sporočilo. ^ /N o 4. o. g Cas b t a n j e - * g --Veter Vreme is^S •, zrakomera toplomera JE* opazovanja v m ,,„ coUiju «3 g ~ ?TTi. zjut.l 733 8!) +13 6 si. jvzli. jasno 12.2. u. pop. 733-94 +22 2 si. vzh. <1. oblačno 0-00 9. u. zveo. 734-14 +19 0 /i|iiiii(j nu i^i.i, \:vii muh ni i. jamiu, ..»irvii 111 rwniw Srednja temperatura 183" C., za 15° pod normalom. (Telegratično poročilo, i 13. avgusta. i oblačno. Papirna renta 5% i>c. ]'JO gi (s .1(5% davka) 81 gl. 00 kr. Sreberna . 5% "., 100 .. is 16% davka) 82 .. 90 „ 4$ iivatr. ilata renta, .iasK* prosr-i 112 ,90 „ Papirna renta, davka prost« 96 50 „ Akcije avstr.-ogerske banke 884 . — „ Kreditne akcije 282 „ — „ London.......125 „ 95 „ Srebro.......— „ — „ Francoski napoleond......9 „ 98 „ Ces. cekini.......5 „ 99 „ Nemške marko . 61 „ 621/, „ Tržne cene dne 13. avgusta t. I. -I kr -I kr. Pšenica, hktl. ... 5 85 Špeli povojen, kgr. . — 04 Rež. „ ... 4 06 Surovo maslo, „ . - 00 Ječmen, „ . . . ! 3 25 Jajce, jedno „ . — 2 Oves, „ ... 2 60 Mleko, liter .... — 8 Ajda, „ ... 4 06 Goveje ' meso, kgr. . — 64 I Proso, „ ... 4 22 Telečje „ ., . — 50 ! Koruza, „ ... 5 20 Svinjsko „ „ . — 60 Krompir, ... 2 14 Koštrunovo „ „ . — 36 Leča, „ ... 12 — Pišaftec.....— 50 Grali, „ ... 13 — Golob .....- 20 I Fižol, „ ... 11 — Seno, 100 kgr. . . I 78 J Maslo, kgr. . 1 - Slama, „ „ . . 1 69 j Mast, „ . — 66 Drva trda, 4 □ mtr. 0 50 Špeli svež, „ • — 60 „ mehka, „ .. 4| 15| I. izkaz: darov, došlih za praznovanje zlate maše sv. Očeta papeža Leona XIII.: Precast. gospod dr. A. Cobnsck.....5 gl. — kr. „ „ dr. A. Jaru.......5 „ — „ „ „ mons. L. Jeran.....f> „ — „ Kari Polak....... 5 „ — „ „ „ Alfred Ledenik.....5 „ — „ „ ,, Frane Povšo...... 5 „ — „ Med. dr. Martin Dolničnr . . 10 „ — „ O. g. prof. J. Marn.........3 „ — „ Gospa Ana liofbauer.........2 „ — „ Nabirok ..Zgodnjo Danice".......1J> ,. — „ in 4 tolarje. Skupno . 60 „ — „ in 4 tolarje. Za to darove zahvaljuje so O dbor z a p razno v a n j o z lato mašo sv. Očeta papeža Loona XIII. (O Išče se stanovanje in hrana za desetletnega nepokvarjenega dečka i/, dobre hiše in sicer v kaki pošteni in krščanski hiši v Ljubljani. —- Kedor bi ga bolel sprejeti, naznani naj pogoje in svoj naslov gospodu dabr. Jcfor.sc/.-H na Vrhniki. To zdravilo napravljeno jo po navodil, kojega je priobčil o. k. vladni sovetnik in deželno-zdravstveni poročevalce za Kranjsko, g. dr. Emil vitez Sttfckl. Izvrstnost esonr-o potrjujejo zelo učeni zdravniki in tisočero ljudi, ki so jo rabili; ozdravlja želodčevo in telesne bolezni, posobno pa zaprtje, vranične in jetrne obolelosti, kakor tudi hemoroide ali zlato žilo, želodečno in pre-hajalno mrzlico in je najboljšo sredstvo zoper glisto pri otrocih. lzdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 stekleni« za 1 gld. 38 kr. po postnem povzetji. 1'oštnino trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 10 kr. samo v Piecoll-Jevi lekarni „pri angolju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Hi zzioli-jevi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na v Primorji, Tirolih, Trstu, (6) Štajarskem, Koroškem lstriji in Dalmaciji. Kdor-koli postavlja ali zida kakošno poslopje in potrebuje železja, obrne naj se na Franc-a Terček-a, trgovca z železjein na Valvasorjevem trgu št. 5, v hiši c. k. okrajnega glavarstva. Tii se dobe po nizkih cenah v obilnem izboru: Vezi za zidovje, opore (traverze) in stare železniške šine za oboke, Portland in Roman cement, stokador in alabaster gips, štorje za štokadoranje, asfalt za tlak, sklejni papir (Dachpappe), štedilna ognjišča (šparherdi) in posamezni deli za zidanje istih; okovi za okna in vrata in druge pri stavbah potrebne stvari. Za obilna naročila se vljudno priporoča (-21) gori podpisani. r Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča sledeče knjige: Andrec, Allgemeiner Hand-Atlas in 120 Karten-seiten mit v o 11 s t ii n d i g e m Namenver-zeichniss. 2. Auflage. 12 zvezkov a gld. 1.24 Caussette. Manresa fiir Priester. Ausfiihrliche Exercitienvortriige. 2 zvezka . gld. 4.03 Dcliarbcs Katholischer Katechismus fiir Kinder in katechetischer Lehrvveise er- klart.........gld. 3.35 Hartmann, Repertorium Rituum.Uebersichtliehe Zusammenstellung der vvichtigsten Ritual-vorschriften fiir die priesterlichen Functionen. 5. Antlage.......gld. 7.44 Lchmkuhl, Compentlium theologiae moralis. Editio altera.......gld. 4.34 Sclicpcrs, Alfons M. von Liguori in seiuer Mission als Heiliger, Ordensstifter u. Kirchen lehrer gld. —.62 Schott, Die Wunder von Lourdes. 18 zvezkov k gld. 9 K -.iZit) Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane. V Novomesto vsak dan ob 6 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora jo za pet ljudi. V Lukovco preko Domžal vsak dan ob '/,7 zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/,7 zjutraj. V Kamnik vsak dan ob ','»5 popoludne poleti, ob 3 pozimi. V Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob '/a5 popoludne poleti, ob 2 pozimi. Na lg ob '/,5 popoludne poleti, ob 3 pozimi. Prlliod v Ljubljano. Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne. Iz Lukovce vsak dan ob 4. uri 15 min. popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob G. uri 20 min. popoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne. Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob t), uri 15 min. dopoludne. Tuj c i. 11. avgusta. Pri Malitus L. Guttmann, potovalec, z Dunaja. — P. Kol-lcilani, poslovodja, iz Trsta. — J. Kodernatz, zasebnica, iz Trsta. — Dr. J. Jolusig, odvetnik, iz Trsta. — F. Pozder, uradnik, iz Peke. — A. Jakobi, nadporočnik, iz Gorice. Pri Slonu: T. Miikler, potovalec, z Dunaja. — F. Kasik, tovarnar, iz Prage. — G. Ster-nagl, trgovec, iz IJolcana. — N. Zitz, vojaški župnik, iz Gradca. — pl. Lindenheim, zasebnik, z družino, iz Gradca. — J. Kahler, podpolkovnik, z Štajarskega. — vitez Kopp, nadporočnik, iz Štajarskega. — VValmann, zasebnik, iz Trsta. — K. Piskatczek, podpolkovnik, iz Gorice. Vsem, ki zidajo ali popravljajo kako poslopje, ali sploh potrebujejo priporoča svojo zalogo železja iu v to stroko spadajočih stvari (4) A mir. Dri poprej Jakob Nekrep nn mestnem trgu št. lO, kjer se dobivajo v velikem izboru in po prav nizki ceni: okovi za okna in vrata, štorje za štokadoranje, (lrat in žeblji, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, Portland-in Ronian-eemeiit, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in posamezni deli. Posebno po nizki ceni dobivajo se stroji in orodja za poljedelstvo, kakor mlatilnice, same ali z vlačil-nihom (Gopel), slamoreznice, čistilnice za žito (Trieur), brane in lepo in močno narejena drevesa za oranje. avstro-ogerska družba za zavarovanje j avstro-ogerska družba za zavarovanje proti življenja in rent. | elementarnim škodam in nezgodam. BnvnateUntvo: Ui mm HUMJlIIf) I®t> šiw® IBi 1 >rn>r;l>ji, zavaruje človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem; zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. a) proti škodam, ktero napravijo požar ali strela, parne ali plinovo eksplozije, ali se naredi z gašenjem, podiranjem in izpraznenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; f>) proti škodam, ktere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih; c) proti škodam, ki jo napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhem. Zavarovanje proti telesnim nezgodam so šo ni pričelo, a so bodo pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične. ZiiNtopstvn družbo. V Budimpešti, Wienergasse 3 in SehilTgasse 2 ; v Gradci, Albrechtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Kotel „Goldenes Schiff"; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., Hohenstaufcngasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogorsko monarhijo nahajajo se glavne in krajno agenture, ki rado dajo pojasnila in dajo ponudbene pdlo ter prospekto zastonj in vsprejemajo zavarovanja. CJluvni zaHtop v Ljubljani, ^elenbiirg<»vc ulice štev. pri •I OSI PIT 1»KOS i:\4 -ii. (7) Lekarna Trnk<)czy, zraven rotovža v Ljubljani lin, voliltoni moNtuom trjjn, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkoczyjovih firm so: Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Štajarskem) ena pa v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu jo na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kaplice za želodec, kterim se ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boieznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper :mankanje slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdi, krč t želodcu, bitje srca, z ubit-sanje, gliste, bole/.ui na vranici, na jetrih in zoper /.lato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istluite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkdczj-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. MARIteZELLER TKGPFEN > NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH t STUCKzo. Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper p rutin ter revmatizem, trganje po udili. bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazujo obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr., tucat 4 ti. 50 kr. če ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrniti. za odrasle in o:roke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. 56 kr., 1 tueat 5 II. Samo la sirop za 5(5 kr. je pravi. Kričistilne krogljice, ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jedon zavoj s C škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj. Zdravila za živino. &tu|>a xa živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in praSičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevlh, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bo-lezuij, Kusljii, pluč-liih in vratnih bo-leznij tor odpravlja vso gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle iu iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotok z labilnim navodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet kii konje. Najboljšo mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrp-iienji v boku,v križi itd. otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščim jI od sedlu in opravo, pri sušlolitd.skratka pri vseli vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani /.raven rotovžu in so vsak dan s pošto razpošiljajo. (17) „A2IENDA",