Leto XIV. štev. 148 TELEPON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25-67 tn 28-67 POSLOVALNICA CELJE, Prešernova 3. tel. 280 TELEPON LJUBLJANA: 46-91 Maribor, 4. julija 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali po pošti 14 din. Dostavljen na dom 16 din, tuiina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN: 11.409 din 1.— Angleži zasegli francosko brodovie Včeraj je angleška mornarica zasegla vso francosko bojno in trgovsko brodovje, ki je bilo zasidrano v angleških imperialnih lukah ali v pristaniščih francoskih kolonij — Po* nekod so se Francozi upirali in so se razvili krvavi spopadi LONDON, 4. julija. Reuter. Ministrstvo za Informacije }e davi objavilo sledeči važni uradni komunike: »Vlada Nj. Vel. kralja je bila obveščena, da je francoska vlada v Bordeauxu, zaupajoč zatrdilom nemške in italijanske vlade, da ne bosta uporabljali francoskega brodovia proti bivšemu zavezniku francoske vla-de’ sklenila, da stori odločilne korake za izročitev francoskega brodovja Nemčiji in Italiji. Vlada Nj. Vel. kralja je s svoje strani z ozirom na to, zlasti pa ker je cilj angleškega vojevanja upostaviti tudisvobodo Francije in ker je zgubila vero v nemška zatrdila, storila primerne korake, da to namero francoske vlade prepreči, preden bi bilo prepozno. Zato je ob zori dne 3. julija t. 1. ukrenila vse potrebno, da stavi francosko brodovje v vseh britanskih pristaniščih In posestih pod svoje poveljstvo. Te operacije so bile povsod Izvršene v najpopolnejšem redu, razven v nekem primeru, ko je obžalovanja vredni nesporazum zahteval dve žrtvi. Enake ukrepe je angleška vlada storila tudi v severno-afrišklh pristaniščih s popolnim uspehom. Le poveljujoči odmiral v luki Oran je, na veliko ob- žalovanje angleške vlade, pokazal napram angleškim ukrepom popolno nerazume vanje ter je bila angleške vlada primorana seči zato po primernih protiukrepih. Te operacije še trajajo. O vseh teh akcijah bo podal ministrski predsednik Churchill tekom današnjega dneva v parlamentu zadevno poročilo.« Zadnje poročilo LONDON, 4. julija. Reuter Znani ameriški novinar Knickerboker je poslal ponoči sledečo depešo v USA, ki so jo objavili davi vsi ameriški listi: Angleško brodovje se Je polastilo vseh edlnic fran ccske vojne mornarice, ki so bile v angleških pristaniščih in je preprečilo, da bi se ostalo francosko brodovje predalo Angleži v boju z Nemci in Italijani l«tal» dalje napadajo Anglijo in angleška Nemčijo - Večja aktivnost nemških podmornic — V Afriki se bijejo letalske in kopnene bitke — Nemška pod-mormca potopila angleško ladjo, ki je vozila nemške fn italijanske ujetnike v Kanado NEMŠKO POROČILO bil deloma poškodovan, vendar je nada- ljeval pot- Strojevodja je bil ubit, od potnikov ni bil nihče ranjen. BERLIN, 4. julija. DNB. Vrhovno voj no poveljstvo poroča iz vodjevega glavnega stana. Poročnik bojne ladje Su-hardt je potopil s svojo podmornico 24.000 ton sovražnih trgovskih ladij, med njimi tudi neki angleški !900tonskl parnik. Neka druga podmornica je v vodah severnega Kanala torpedirala neki 11.500 tonski oboroženi angleški parnik. Naša zvldna letala so izvršila napad na neki “£nyoj ter potopila neko 12.000 in neko “000-tonsko ladjo, obenem pa nevarno oškodovala neki 8000-tonski parnik. Na »balah Škotske so nemška letala metala nombe na objekte angleške Industrije za oboroževanje, zlasti v New Costleu. Ob PMnkl bombardiranja pristaniških naprav D® lužnem Angleškem so nastali mnogo-*®vljni požari in slišale so se močne eks-!bh Trl angleška tetala s° skušala le-0__.nad Holandijo, a so bila pravočasno teka*!** 1“ sta b5u dve zbiti. Angleška le-mHe Hm« 81 n<^* metala bombe na oze-Ste rwdii0- ^verno ter zahodne Nem pad,e večinoma na polje rin CloveAvu.*9”*0 neznatno tvarno ško-ie izginilo. ®v 0,1 Eno na^® angle&ro poročilo SeLr2i!2i?aN’nemšft' Reuter- vewaJ 80 w pojavila nemška leta|a prvič nad An- sHjo pri polni dnevu) svetlobi Nekai bombnikov je izvršijo naoade^ekoin do- K?^Mnekaa! aX ^ntoov pa v »eku popidneva. Alarm }« bl, dan ve. živilu grofij In l6 Wlo Izvršetlih 1°, 8top!« protile-ra«k| topovi ter lovef, ki «, k0ofin0 Pregnali Pri teh napadih tekom včSraT- 8Ž£a dneva nad AnSft Ie bik> sestrelili 6 nemških bombnikov. Ubitih ie J k> 6 oseb 78 pa rmdettlh. Predsinoč-jjm so pozivali zvočniki ob vs«; }ujnj tleški obali v vseh morskih kopališčih za« in kopalce, naj obalo nemudoma Mia ste' tako da Je danes vsa obala, ki je * VrJlruKa *°ta ob tem času preplavljena sta i ki iz cele Anglije, popolnoma pu-dosikj PTazna- VsI zidarji, ki še nls0 bt]I obali b^ksojoni k utrjevalnim delom ob Včer-iM pozvani na delo pri utrdbah, minici J? orišel ta dela nadzorovat sam i Predsednik Churchill in je še l nPjjiožll nokaj opek v obrambni zid. »mh i? -N’ 4- Juliia- Reu1er- Neki nemški naPadeI vlak, ki vozi med a mestoma v južni Angliji, .Vlak je boi ANGLEŠKI NAPADI LONDON, 4. julija. Reuter. Angleško letalsko ministrstvo je objavilo v svojem komunikeju, da so bila letala RAF včeraj nad Dansko, Belgijo In Nemčijo ter da so nadaljevala svoje delo, ki traja že 15 dni. Pravtako so angleški bombniki bombardirali italijanske vojne objekte na meji Kenije in A*jesJnije. Letalsko poveljstvo Srednjega vzhoda javlja, da je bilo v prvih 20 dneh vojne z Italijo sestreljenih 60 italijanskih letal, 28 pa težko poškodovanih, da jih je mogoče šteti med izgubljene. LONDON, 4. julija. Reuter. Letalsko ministrstvo je objavilo, da so bila angleška letala včeraj v Belgiji, kjer so poškodovala pristanišče v Zeebrugge, v Porurju v VVestfaliji trn* da so bombardirala tudi letališča na Holandskem v Sekstenu fn Neutenu. »RANDOLPH STAR« POTOPLJEN LONDON, 4. julija. Reuter. Sinoči je bik> objavljeno, da je bila potopljena 15.000tonska transportna ladja »Randolph Star«, na kateri jje bilo 1500 italijanskih in nemških ujetnikov, id so jih vodili v vojno ujetništvo v Kanado. Doslej je bilo rešenih 1000 teh ljudi. Na ladji je nastala panika, v teku katere so se nemški ujetniki polastili vseh rešilnih čolnov ter z njih pregnali italijanske ujetnike, ki so se bili čolnov prvi polastili. Sele britanska eskorta je z uporabo orožja napravita med obema borečima se slkupinama ujetnikov red. Podmornica, ki je izstrelila torpedo, je bila nemška. ZAPLENJENE LADJE LONDON, 4. julija. Reuter. Odkar je vstopila Italija v vojno, so angleške vojne ladje na Sredozemskem morju zaplenile nad 50.000 ton blaga, namenjenega v italijanska pristanišča. BOJI V AFRIKI KAHIRA, 4. julija. Reuter. Angleški kamelsld zbor se je včeraj zapletel v boje z Italijani ob somalski meji. Potisnil je sovražnika z obmejnih utrdb. Kamelski zbor sestavljajo ne le kamele, ampak tudi lahki tanki. Angleški bombniki so napadli v Eritreji oporišče Makako. Pri tem so sestrelili 2 italijanska lovca. Italijanska letala, ki so priletela nad Malto, so bila pregnana od angleških lovcev. ITALIJANSKO POROČILO RIM, 4. julija. Stefani. Iz glavnega stana italijanske vojske poročajo: V vzhodni Afriki so močne angleške sile izvršile napad na naše položaje pri Matemahu, toda po odločnem našem protinapadu je bil sovražnik odbit in je pustil na bojišču okoli 70 ranjenih ter mnogo strojnic in munlclje. Izgube so na italijanski strani neznatne. Pri poskušenih letalskih napadih, ki so ostali brez učinka, so naše protiletalske baterije uničile dve sovražni letali. Italijansko letalstvo pa je izvršilo ponovno uspešen napad na angleško letalsko in pomorsko oporišče v Adenu. Nova orientacija na Balkanu Rim, 4. julija. Stefani. Dopisniki italijanskih listov poročajo iz Beograda, da je z rešitvijo sovjetsko-romunskega spora in z odmevom, ki ga je ta rešitev povzro čila na Balkanu, verjetno definitivno določeno staHšče posameznih balkanskih držav nasproti politiki na tem področju zainteresiranih velesil. Sodi se z vso gotovostjo, da so bo revizija sedanjega stanja hi nova ureditev Balkana In Podonavja izvršila s splošnim mirom, ki ga bosta dali državi osi Evropi. Zaradi tega bodo Izključene tudi vse Iniciative in posamezne akeje in se tako tolmači tudi stati šče čakanja, ki sta ga zavzeli Mad- žarska in Bolgarija, očlto na nasvet Nem čije in Italije. Žrtve, ki Jih je doprinesla Romunija, se smatrajo kot primer za ostale balkansko-podonavske države glede dokončne ureditve njihovih medsebojnih odnošajev. Do sklenitve splošnega miru in ove ureditve Evrope bo sodelovanje na ohranitvi miru na področju Balkana In Podonavja zainteresiranih velesil popolno in stalno. Balkanske države pa zapuščajo politiko, pi so jo vodile na temeljih verzajskega miru ter sprejemajo novo orientacijo novega položaja in na novih temeljih. Nemcem. Pričela se je akcija tako: Včeraj zgodaj zjutraj je vrhovno poveljstvo britanskega brodovja skušalo na vse načine prpričati francosko mamariško vrhovno poveljstvo, naj bj ladja v severnoafriških pristaniščih na miren način izročilo Angliji. Poveljnik v Oranu je vse te predloge odkloni fn odredil, da francosko brodovje ob treh pop. izpljuje proti Franciji ter se tam preda Nemčiji in Italiji. Nato je angleško vrhovno poveljstvo fran cosketnu izročilo ultimat s potekom ob treh popoldne. Rok je brezuspešno potekel in obe brodovji sta trčila drugo ob drugo, nakar se je vnela pomorska bitka, ki še traja. Borba gre na življenje in 3mrt, kajti Vel. Britanija je odločena, da ne pusti niti ene ladje v nemške roke. Vzrok, da se je večina francoskih oficirjev odločila za predajo, leži v zagrozitvl iz nemške strani, da bodo vse njihove družine odvedene v koncentracijska taborišča v Nemčijo. Dan za vstopom admirala Darlana v vlado Je bil sestavljen šifriran brzojav vsem poveljnikom francoskih ladij, ki se je glasil: »To je moj zadnji ukaz. Ne izvršite nobenih mojih odredb. Nisem več svoboden človek. Ne izročite niti ene vojne ladje!« Tn brzojav je francoska vlada zasegla in ga uničila. Rezultat je pomorska bitka pri Oranu. HoSandski vrhovni poveljnik aretiran AMSTERDAM, 4. julija. Ass. Press. Vrhovni poveljnik holandske vojske, o katerem menijo Nemci da je kriv, da dogovor o premirju ni bil izveden tako, kakor je bilo določeno, je bil prijet in prepeljan kot vojni ujetnik v Berlin. Z nemške strani pojasnjujejo to kot potrebo izpolnitve dogovora brez motenj. WfeYGAND V SIRIJI ALEPPO, 34, jul. Stefani. Francoski ge neralisim Weygand je sprispei z letalom včeraj semkaj ter se je takoj sestal z ge. nearlnim guvernerjem Sirije. Puotom in s francoskim poslanikom v Ankari Massi-glijem. ROMUNSKI UKREPI PROTI RU-SOM Bukarešta, 4, julija. Ass. Press. V sredo zvečer je vojaški poveljnik Bukarešte odredil drastične ukrepe proti možnosti daljnjega prodiranja sovjetskih čet. Radio je pozval ljudi, naj pazijo in takoj sproti javijo najbližji vojaški oblasti, če bi opazili kakšne padalce. Splošno se v Bukarešti boje, da bi se sovjetske čete ne držale demarkacijskih črt in da jih ne bi prekoračile. Ti pozivi so bili izdani v času, ko so narastli izgledi, da se najde rnrna rešitev obmejnih vprašanj z Madžarsko in Bolgarsko. NOVA EGIPTOVSKA VLADA NA STRANI ANGLIJE KAHIRA, 4. julija. Reuter, Egiptski par iament je včeraj izglasoval zaupnico novi vladi, katere ministrski predsednik Husein Sabri paša je izrazil popolno zaupanje in vdanost angleški vladi Romunija išče novo orientacijo SVlir na romunsko-madžarski meji — Kralj Karol za zaščito velesil osi Rim-Berlin — Vprašanje dobav Nemčiji — Sovjetski protest v Bukarešti ROMUNIJA IŠČE NOVO ORIENTACIJO BUKAREŠTA, 4. julija. Ass. Press. Tako Romunija kakor Madžarska sta že umaknili svoje čete neposredno z meje, tako da se novi incidenti ne bodo mogli več dogajati. Pričakuje se, da ne. bo v dogledni bodočnosti na tem področju nobenih novih komplikacij. BUKAREŠTA, 4. julija. United Press. Tu so se razširile vesti, da je kralj Karol poslal pismo Hitlerju in Mussoliniju, v katerem izjavlja, da se spostavlja Romunija popolnoma pod zaščito osnih velesil in prosi za pomoč proti vsem nadaljnjim nameram proti Romuniji. Vesti ni bilo mogoče kontrolirati. BERLIN, 4. julija. Ass. Press poroča, da v Berlinu odločno zanikajo vesti, da bi bila Nemčija poslala Romuniji te dni kaka vojna letala. Prav tako zanikajo tudi vse vesti, po katerih naj bi pripravljala kake akcije proti politiki Sovjetske unije. BUKAREŠTA, 4. julija. Reuter. Nemška vlada je odklonila prošnjo romunske vlade, da bi ji Nemčija nudila vojaško pomoč. BUDIMPEŠTA, 4. julija. »Pester Lloyd« poroča, da je neki romunski petrolejski rov zajel požar. List razpravlja tudi o vprašanju preskrbe Nemčije z romunskimi poljedelskimi pridelki in petrolejem in pravi, da je Nemčija trdno odločena zagotoviti si ta dovoz za vsako ceno. BUDIMPEŠTA, 4. julija. Ass. Press. Ministrski predsednik grof Teleki je izjavil, da je Madžarska pripravljena dati Transilvaniji avtonomijo, ako bi bila priključena Madžarski. BUKAREŠTA, 4. julija. United Press poroča, da je sovjetska vlada poslala romunski protest zaradi govora romunskega zunanjega ministra Argetoiana, posebno pa zaradi onega odstavka, v ka-trenf je dejal, da je Besarabija bila, je in bo ostala Romunska. BUKAREŠTA, 4. julija._ Rador. Bivši zunanji minister Giugurta je imenovan za načelnika štaba »Stranke nacije«. Urdari-anu, dosedanji načelnik štaba, je dobi! nove naloge. Arhiv francoskega gen. štaba BERLIN, 4. jul. DNB. Nemške čete so v mestu La Charite ob Loiri našle v nekem napol uničenem francoskem vlaku tajni arhiv francoskega glavnea generalnega štaba, v katerem so beli dokumenti, ki pomenijo veliko senzacijo. Ti dokumen ti bodo objavljeni v posebni knjig«, ven. dar je treba že sedaj naglasiti, da gre za akte, ki dokazujejo, kako so si zavezniki zamišljali premaganje Nemčije s pomočjo drugih narodov, katere naj bi bili potegnili v vojno, da bi se vojskovali namesto njih. Po teh načrtih naj bi se bila pognala v vojno proti Nemčiji vsa Skandinavija, a prav tako naj bi bil deležen enake uso. de tudi evropski jugovzhod. Zmaga nemškega orožja je te namere prepričtla. BERLIN, 4. jul. DNB. Nemški tisk piše o odkritju dokumentov francoskega gene ralnega štaba in poudarja posebno vlogo, ki jo je imel v Ankari francoski poslanik Masšglia. »Francoska diplomacija je hotela potegniti vso Evropo v vojno. Nem. čiji in Italiji gre zasluga, da so bili gotovi deli Evrope obvarovani vojne. Turški narod se po objavi francoskih tajnih listin lahko zaveda, v kakšni nevarnosti je bil. Ves Bližnji vzhod bi imel postati en sam vojni plamen.« RIM, 4. jul. Stefani. Italijanski tisk pod velikimi naslovi prinaša komentarje k taj nim dokumentom francoskega generalnega štaba. Listi pravijo, da »so hotele zahodne demokracije razširiti vojno na vso Evropo. Načrti francoskega generalnega štaba, ki jih najdene listine jasno očrta-vajo, se pa k sreči niso maii izvesti.« Razmerje industrijskega potenciala LONDON, 4. julija. Reuter. Znani socialistični' poslanec Noel Baker je izjavil v daljšem govoru, ki ga je imel včeraj, da predstavlja industrijski potencial Nemčije in vseh 8 držav, kar jih je doslej zasedla, komaj 23% svetovne produkcije, dočim predstavljajo velikobritanskl imperij in vse države, ki ga v njegovih vojnih napo- rih podpirajo, 60% svetovne produkcije. Treba pa je upoštevati, da so to podatki oib začetku vojne in da so se industrije teh držav preusmerile na produkcijo pretežno vojnega materiala in d!a bo zgornja številka 60% v kratkem daleč prekoračena. ESTONIJA — SOVJETSKA UNIJA MOSKVA, 4. jul. Tass. „Novo estonski ministrski predsednik je izjavil, da bo Estonska napram Sovjetski uniji vodila prijateljsko politiko v interesu estonskega delavnega ljudstva. BOLGARSKI DELAVCI ZA NEMČIJO SOFIJA, 4. julija. Reuter. Snoči je odpotovalo v Nemčijo 905 delavcev. Dne 11. julija bo poslan v Nemčijo drugi trans port bolgarskih delavcev. LITVANSKA MILICA MOSKVA, 4. jul. Tass. Litvanska vlada je začela z organizacijo nove narodne milice, ki bo imela tudi politične oddelke. Vojaki bodo imeli pravico na javnih skup ščinah izražati svoje mnenje in svoja stališča. BASTIANINI V RIMU RIM, 4. jul. Stefani. Italijanski poslanik Bastianini z osebjem in 650 državljani Ita lije, ki so bivali v Londonu, je dospel sem. Prirejen jim je bil prisrčen sprejem. Ogromno oboroževanje Amerike WASHINGTON, 4. julija. Reuter. Dodatno k včerajšnjemu naročilu 45 vojnih lajlfj je bilo oddano včeraj novo naročilo ameriškim ladjedelnicam v višini V* milijarde funtov za izgraditev 90 novih vojnih ladj, med njimi 3 nosilce letal ter 2 linijski ladji po 45.000 ton. Za moderno oborožitev USA-armade, pa je bil odobren kredit 1 milijarde funtov. Ameriška vojska bo prejela kompletno najmodernejšo opremo za oklopne divizije. Senator Edvard Burg je vložil zakonski predlog za uvedbo splošne vojaške dolžnosti za vse moške med 18—65 letom. irsfci obrambna ukrepi DUBLIN, 4. julija. Reuter. Vlada južne Irske je stavila vsa glavna irska pristanišča, zlasti Dublin in Cork, pod vojaški režim. Izdani so bili vsi obrambni ukrepi prot poskusom eventualnega izkrcanja tu jih čet. ANGLEŠKO POSOJILO LONDON, 4. julija. Reuter. Včeraj je na radiu spregovoril guverner Angleške banke Monlague Norman, ki je plediral za pospešeno vpisovanje posojilnih obveznic. Dejal je, da vojna terja stražne stroške. Ako narod ne želi inflacije, ki oškoduje vsakogar, se bo raje odločil za podpisovanje obligacij za vojno posojilo. Doslej je bilo vpisanih že nad 60 milijonov funtov. ZADNJI ODPOR V MAGINOTOVI ČRTI' LONDON, 4. julija. Reuter, Iz dnevnega povelja generala Weyganda izhaja, da so se številne trdnjave v Maginotovi črti ; 20 tisoč vojaki borile dalje še 5 dni po lem, ko je t>Ho premirje že podpisano. KONEC BALTSKEGA SPORAZUMA RIGA, 4. julija. DNB. Letonski predsed nik države je dal v službenem listu ob javiti, da je dokončno razveljavljen sporazum a sodelovanju treh baltskih držav, ki je bil sklenjen 1034 v Ženevi. PANAMERŠKA KONFERENCA WASHINGTON, 4. jul. DNB. Paname-riška konferenca se bo začela 20. t. m. v Havannl. NOVI KOMISARJI V RUSIJI MOSKVA, 4. julija. TASS. Namesto do sedanjega komisarja za petrolejsko industrijo, Lazarja Kaganoviča, je imenovan novi komisar Sedin. Za komisarja ri-barske industrije je imenovan Iskov. INDIJA IŠČE TR2IŠCA KALKUTTA, 4. jul. Reuter. Vlada Indije dela na tem, da si za svoje izdelke pri dobi nova tržišča, ki jih je izgubila z nem ško zasedbo v Evropi. Pri tem prideta v poštev zlasti južna ter severna AmeMka. POMOČ HAJDERABADA LONDON, 4. jul. Reuter. Nizam mesta Hajderabad je pozval prebivalstvo, da pri speva čim več za nabavo letal angleški vladi. POTOVANJE WINDSORSKIH MADRID, 4. jul. Stefani. Windsorski vojvodski par je odpotoval v Lisbano. FRANCOSKI PARNIK ZADEL NA MINO LONDON, 4. julija. Reuter. Francoska prekooceanska družba „Cic Gle transallan tiquc“ javlja, du je njen prekooceanski parnik „Champlaiu“ včeraj zadel na mino in se potopil. Parnik je imel 28.000 ton. Vsi potniki so bili rešeni. Spomenica z bolgarskimi aspiracijami SOFIJA, 4. jul. United Press. Delegacija, v kateri so bila zastopana vsa bolgarska patriotična društva, je obiskala nemškega in italijanskega poslanika v So fiji m jima izročila nikako se glaseči spomenici z vsemi teritorialnim zahtevami Bolgarije nasproti svojim sosedom. ANGLIJA BO PODPIRALA FRANCOZE LONDON, 4. julija. Reuter. V spodnji zbronici je poda! včeraj minister Attlee izjavo, da bo Velika Britanija podpirala po svojih močeh vse one francoske pokrajine in čete, ki se bodo hotele dalje vojskovati. Dalton je pa izjavil, da je naloga blokade Francije preprečiti, da bi preko francoskih pristanišč prihajalo blago za sovražnike. Prej je pa treba še počakat« na dokončno stališče francoskih kolonij. MEHIKA SPREJME BEGUNCE NVASIflNGTON, 4. julija. Reuter. Odbor za preskrbo beguncev javlja, da je mehiška vlada dovolila prihod onih španskih beguncev v Mehiko, ki so se po državljanski vojni v Španiji zatekli na francoska tla. NOV ROMUNSKI POSLANIK V ANKARI ANKARA, 4. julija. Stefani. Predsednik turške vlade, Refik Sejdam, je sprejel novega romunskega poslanika. PREZIDENT ORTIZ OBOLEL BUENOS AIRES, 4. julija. Oboleli predsednik republike Ortiz je izročil začasno vodstvo države podpredsedniku Castiliju. Ortiz je fizično izčrpan in mu je irotreben daljši odmor. USA USTAVILE DOBAVO OROŽJA SVOJE VOJSKE NEVV YORK, 4. julija. Reuter. Preza-dent Rosevelt je podpisal zakon, po katerem se prepoveduje vsaka nadaljnja do bava orožja ameriške vojske Veliki Britaniji. Šele kadar bo imela ameriška vojska dovolj orožja in municijc, bo mogla odstopiti stare zaloge Angliji. (Ta prepoved se ne nanaša na dobave iz naročil Anglije v ameriški oboroževalni industriji. Op. ur.) FRANCOKOS NARODNO PREDSTAVNIŠTVO V1CHY, 4. julija. Francoski senat in skupščina bosta izglasovala resolucijo o skupnih sejali obeh predstavniških domov, na kateri se bo sklepalo o izpremem bi ustave. Vladi bodo dana pooblastila o obnovi države. Današnji seji vlade je predsedoval maršal Petain. NOVA KALEDONIJA SE NE VDA SYDNEY, 4. jul. Reuter. Mestni svet v Numei je sklenil, da bo Nova Kaledonija nadaljevala vojno na strai Velike Britanije. To francosko otočje leži vzhodno od Avstralije. AMERIKA PRIZNA PETAINA WASHlNGTON, 4. jul. DNB. Zunanji minister Cordell Hull je izjavil, da je ame riški poslanik Bullitt dobil nalog, da odide v novo središče francoske clade. To pomeni, da ameriška vlada pri nava vlado maršala Petaina. ANGLIJA BREZ ZVEZE S ŠVICO CURIH, 4. julija. Aos. Press. V nekem uradnem poročilu angleške državne banke je bila obveščena švicarska državna banka, da ni več mogoče sprejemati švicarske bankovce, ker ni možnosti, da bi jih pošiljala v Švico. Denarni promet po kablu sc pa še dalje razvija. Pisemski promet je že tri tedne prekinjen. GROZILNA PISMA FORDU NEW YORK, 3. jul. DNB. »Journal American« poroča, da je prejel tovarnar Ford mnoga grozilna pisma, ker je odklonil izdelovanje letal za Anglijo. V Souitfiamptonu, kjer bo Henry Ford prisostvoval poroki svojega nečaka, so izvedli večje varnostne ukrepe za zaščito industrialca. BILBAO, 4. postavljenega znaka na železniški postaji Miranda de Ebro sta trčila dva vlaka!. SOVJETSKO NOTRANJE POSOJILO MOSKVA, 4. jul. TASS. Vpisovanje 8-miiijardnega notranjega posojila napredu »je tako hitro, da bo že v par dneh vpisano, pa tudi prepisano. PROMET MED USA IN KITAJSKO ČUNGK1NG, 4. jul. Reuter. Med Cjing kingpm in USA je' uveden reden zračni promet dvakrat mesečno v obe smeri. ŽELEZNIŠKA NESREČA V ŠPANIJI julija. DNB. Zaradi napačno znaka na železniški noslaii . , , ,. . . dva ---- Brzi vlak, ki vozi iz Saragossc v Bilbao! je trčil na postaji v tovorni vlak, ki je bil močno poškodovan. Pet oseb je težje ranjenih. VEČJE ANGLEŠKE IZGUBE NA MORJU LONDON, 4. julija. Reuter. Z odpadom sodelovanja francoskega brodovja z angleškim se je zadnji teden občutilo močnejše delovanje nemških podmornic. V zadnjem tednu je bilo potopljenega 88.000 ton britanskega ladjevja ter 70.000 zavezniškega. Je to zelo visoka številka, vendar pa niti pol toliko, kolikor so znašale povprečne tedenske angleške izgube v zadnji svetovni vojni, še vedno je bila iz konvojev torpedirana le 1 ladja izmed 712. Britansko trgovinsko brodovje pa je daleč močnejše, kakor ob začetku vojne. , Izgube so nadomestile novogradnje, za-| plenjene tule ladje in prenosi zavezniških jiadji pod britansko zastavo. Mariborska napoved. Močnejša poobla-čitev in postopno poslabšanje vremena. Temperatura se ne bo mnogo dvignila. Včeraj je bila uajvišja temperatura 27.0, danes najnižja 13.(5, opoldne 27.2. Curih, 4. julija. Devize: Beograd 10, London 16.87Newyork 441 'A, Milano 22.35, Berlin 177, ofSia 3, Budimpešta 79, Bukarešta 2.30. PRODOREN USPEH PEVCEV »JADRAN-NANOSA« v LAŠKEM Preteklo soboto so gostovali pevci »Jadran-Nanosa« v Laškem. V tamoš-njem Sokolskem domu so priredili koncert narodne in umetne pesmi. Prenovljen in osvežen pevski zbor je številno občinstvo s svojim preciznim in umetniškim podajanjem naravnost presenetil. Odobravanje in navdušenje se je od točke do točke stopnjevalo ter so morali pevci približno polovico programa na splošno zahtevo ponavljati. Solista gig. Jože D o v j a k in Lojze G a b r i} a n sta žela še posebno odobravanje. Po koncertu je bil družabni večer. Za lep moralni uspeh in dostojno afirmacijo pevske kulture našega mesta je treba pevskemu zboru »Jadran-Nanosa« izreči vse priznanje. fVOViCe Ne izkoriščajte obmejnega prebivalstva Jugoslavijo lahko z veseljem prištevamo k onim državam, ki so bogate na gozdovih, saj so, razen v kraškem svetu, vsi hriboviti predeli naše države poraščeni z mogočnimi gozdovi. Od naše celokupne površine, ki meri 24,866.500 ha, odpade na gozdno površino 7 milijonov 779.776 ha, kar znaša skoraj tretjino — 31.28% — celokupne državne površine. Vse to je znak, da je les eden izmed najvažnejših predmetov v naši industriji, saj zaposluje gozdna industrija' pri nas okoli 180.000 stalnih odn. sezonskih delavcev. Naši gozdovi pome-njajo tudi veliko pozitivno postavko v notranji in zunanji trgovini. V prejšnji dobi je od celokupnega izvoza odpadlo na lesni izvoz okrog 25%,danes pa je ta postavka visoko skočila, saj gredo dnevno celi vlaki okroglega lesa v inozemstvo. Lesna trgovina danes močno cvete in Se razvija. Glavni dobiček pri tej izvozni lesni trgovini imajo predvsem raz prodajo s ca. 80% dobička, zato pa je tudi neobhodno potrebna državna kontrola lesne trgovine. Lastniki gozdov v hribovitih gozdnih predelih bi vsekakor morali biti poučeni o načinih preračunavanja lesa, da bi se s tem onemogočile zlorabe. Najuspešnejša rešitev malih lastnikov gozdov bi bila v lastnih izvoznih lesnih zadrugah ter zadružnih žagah. Na ta način bi ostal dobiček lesne trgovine v rokah onih, ki prodajajo svoj les in ne kot danes, ko gre ves dobiček lesne izvozne trgovine v žepe raznih posrednikov, ki znajo malega posestnika gozdov spraviti v financ no odvisnost, bodisi da mu kot trgovci dajejo na kredit razne življenjske potreb ščine, bodisi da mu posojajo v stiski denar. Ta problem nam lepo osvetljuje pisatelj Ingolič v svojem romanu »Splavarji«. Dolžnost merodajnih činiteljev je, da ni posredniki, ki kupujejo les poceni in j posvetijo problemu lesne trgovine in doga nato brez truda, pogosto na licu mesta' bička, ki ga ista daje, vso potrebno po- zornost ter da onemogočajo izkoriščanje in zlorabljanje malih gozdnih lastnikov, kajti kar se dogaja pogosto ob prekupčevanju lesa kar vpije po državni kontroli in vestnem nadzorstvu. Nikdar In nikomur ne smemo pod nobenim pogojem dovoliti, da izkorišča naše obmejno prebivalstvo ter mu na nezakonit način jemlje ves dobiček in koristi, ki mu jih daje njegovo gozd kot glavni prehranjevalni in življenjski činltelj. Dobiček lesne industrije naj ostane med našim obmejnim prebivalstvom, da bo lahko dvignilo ter izboljšalo svoj položaj v gospodarskem, kulturnem m zdravstvenem oziru. Dolžnost narodnoobrambnih društev je, da osnujejo posebne odseke strokovnjakov, ki naj vodijo točno številčno kontrolo o lesni trgovini v obmejnem gozdnatem predelu ter naj nato na podlagi konkretnih dejstev opozarjajo oblasti in slovensko javnost na vse nepravilnosti in krivice, ki se dogajajo v lesni trgovini našim malim obmejnim ljudem. gu. Velik telovadni nastop v Rušah Marljivo Sokolsko društvo v Rušah pripravlja za nedeljo, 7. t. m., velik telovadni nastop, ki bo ob 15. uri na letnem telovadišču. Telovadni nastop bo združen z izročitvijo posebnega traku Sokolu Maribor-Matica kot priznanje za bratsko in iskreno sodelovanje v zadnjih dveh desetletjih. Ruški Sokoli bodo ob tej priliki na viden način manifestirali svojo sokolsko hvaležnost za bratsko podporo in sodelovanje. Celje Dve smrtni nesreči V torek popoldne se je zgodila v rudniku »Bohemija« v Osenoi pri Celju težka nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. V rovu je delal 30 letni rudar Friderik Zupanc. Vsula se je nanj plast premoga -jalovca in ga zasula. Zdrobila mu je prsni Ko so ga odkopali, je bil že mrtev. Zapušča ženo in tri otroke, ki živijo v Loki pri Žusumi. Njegovo truplo so prepeljali v Loko. — 51 letna dninarica Ana Marinšek dninarica v Prelogah pri Konjicah je pri obiranju češenj padla z drevesa 7 metrov globoko in dobila težke notranje poškodbe. Po prevozb v celjsko bolnišnico je kmalu umrla. c Pevski zbor društva „Jadran-Nanos“ jz 'Maribora bo priredil v nedeljo, 7. t. m., ob pol 11. dopoldne v mestnem parku v Celju koncert slovanskih, narodnih in umetnih pesmi. Zbor ima 36 pevcev, ki so bil iv novi zbor pritegnjeni izmed najboljših moči prejšnjih dveh zborov, ki sta lani z velikim uspehom nastopila v Celju. Zbor širi s svojim delovanjem v veliki meri narodno misel na naši severni meji in zasluži, da sc udeležijo Celjani njegovega koncerta v čimveejem številu. Zbor bo v nedeljo zvečer koncertiral tu-1 v zdraviliški dvorani na Dobrni, c Strelska družina ima nagradno slc-Ijanje ob četrtkih zvečer v Celjskem domu, ob nedeljah popoldne pa na strelišču v Pečovniku. c Odlikovani so bili za vestno službo celjski orožniki narednik-vodnik Rehar Franc ter narednika Alojz Letig hi Jakob Žitnik. .c Požar. Pred dnevi se je vnela viničarja Antona Golavška v Seščah pri št. Pavlu pri Preboldu. V kletnih prostorih je stanoval delavec Franc Užir. Ker Užirja ob izbruhu požara ni bilo doma, so efeenj prepozno opazili jn je viničnrija zgorela do tal. Vzrok požara ni znan. c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri, na praznik sv. Cirila in Metoda, zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti. c Tatvina v mlinu. Mlinar Ivan Volk v Doberlešivasi pri št. Petru v Sav. dol. je z° nekaj časa opazoval, da mu nekdo krade moko in žilo iz mlina. Pred dnevi mu je zopet izginila vreča bele moke, 40 kg koruzne moke in 80 kg koruze. Slednjič je ugotovil, da je storilec njegov mlinarski pomočnik, ki ga je sam zasačil. Pomočnika so izročili sodišču v Celju. c Napad. 42 letnega natakarja Antona Prevca iz Celja jc na Bregu pri Celju, ko se je vračal domov, napadel neki moški in ga z nožem zabodel v levo roko. Iskal je pomoči v bolnišnici. c Nesreča. 31 letni hlapec Jakob Lovrec iz Trnovelj pri Celju je na travniku nalagal seno. Padel je z voza in si močno poškodoval levo nogo in križ. c Pes je popadel 2 letnega sina posestnika Petra Dvorjaka iz Vitanja. Razmesaril mu jc spodnjo ustnico, nos in brado. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. * Koncert v parku. V nedeljo, 7. t. m., predpoldne bodo peli v našem parku pevci društva „Jadran-Nanos“ iz Maribora. Vsi oni, Id so lani imeli priliko poslušati izvajanja te odlične_ pevske družine, se gotovo še spominjajo zavidljivega uspeha, ki so ga pri poslušalstvu dosegli. Zato se bo javnost brezdvonino tudi letos v lepem številu odzvala vabilu na la koncert, ki bo prav gotovo znova potrdil sloves tega jievskega zbora. * Koncert v Dobrni. V nedeljo, 7. t. m., 'I* *?ev,sJki zl,)or društva „Jadran-Na- nos iz Maribora koncert v zdraviliški dvorani Letoviščarje in domačine opozarjamo na to prireditev, ki nam ho prav gotovo nudila posebeu umetniški užitek. Renomirana gostilna v glavni ulici sredi mesta Celja s stanovanjem se odda za 1. avgust. Naslov v upravi Celja. ljubitana Rožama katastrofa pri Domžalah STRELA JE UDARILA V SKLADIŠČA BONAČEVE PAPIRNICE, KI SO POGORELA DO TAL iz ljubljanske okolice ter iz mesta samega. Z nadčloveškimi napori se je posrečilo gasilcem rešiti tovarno, ki je ostala nepoškodovana, dočim so postala skladišča žrtev silovitega ognja. 16 črpalk je bruhalo od petih popoldne pa jx>zno v noč vodene curke v plamen. Okoli 20. zvečer so glavni požar poprasili, gorelo pa je pomalem še vso noč. škoda je več milijonska, vendar pa bo tovarna še naprej obratovala. Skladišča z blagom so bila zavarovana. Včeraj popoldne je divjala nad ljubljansko okolico strahovita nevihta. Strela udarila na več krajih. Pravo katastrofo pa je povzročila strela v Količevem pri Domžalah. Udarila je v velikanska skladišča Bonačeve tovarne papirja. ^ nekaj minutah sta bili dve ogromni skladišči v plamenih in ognjeni zublji so sikali 40 m visoko proti nebu. Zgorelo je okoli 2 milijona kg surovin za izdelavo Papirja. Takoj so prihiteli tovarniški gasilci, delavci in številna gasilska društva a Slovesna blagoslovitev Žal bo v nc- , Ijo. Ob tej priliki bodo vozili tramvaji Jh* Zale po znižani ceni in sicer tja in Pazaj za 2 din. a Pospravljena podstrešja. V smislu predpisov o zaščiti pred letalskimi napadi so komisije mestnega zaščitnega urada pregledale 1.196 podstrešij in ugotovile, da so hišui posestniki ponajveč ustregli predpisom. Tako so danes z malimi izjemami vsa podstrešja pospravljena ter že s tem precej zavarovana proti ognju. Da pa ne bodo v kratkem spet zanemarjena in zašarjena, opozarja mestni zaščitni urad hišne posestnike, da bo podstrešja stalno nadziral. a Z zvezanimi rokami pod vlakom. Na železniškem prehodu pri viškem pokopališču je progovni nadzornik na&l razmesarjeno truplo neznanega moškega, ki so mu kolesa odrezala glavo. Mrtvec je imel zvezane roke na hrbtu. Oblasti so uvedle preiskavo, ki naj ugotovi, ali gre za samomor ali zločin. a Smrtna nesreča v tovarni. V tovarni cementnih izdelkov na Celovški cesti je včeraj transmisija ubila 16 letnega delavca Franca Kavčnika iz Plešivice pri Brezovici. a 60.000 din je nabral samo- v Ljubljani Rdeči križ za opremo naših bolnišnic. Čistoča ust obvaruje zobe pred boleznimi. Vsakodnevna nega zob Je torej zapoved zdravja. Chlorodont TEKMA KOSCEV-ŠKRICEV NA PRAGERSKEM Sinoči je bila na travniku g. Vezjaka na Pragerskem doslej najzanimivejša prireditev — tekma koscev. Tekmovali so med drugimi zdravnik dr. Klasinc, restavrator g. Jurman, šef postaje g. Šegula, upravnik pošte g. Fludernik in mnogi drugi. Častno prvo mesto je odnesel g. Jurman. o. Dravograd. Sokolsko društvo Dravo-grad-Meža priredi v soboto, 6. t. m., v svoji dvorani pester večer pod naslovom »Vsakomur nekaj«. Sodelujejo: gg. Jos. Povhe, znani slov. komik in bivši režiser ljublj. ih marib. gledališča, Boris Gerbec, koncertni bariton. Na sporedu so lahke operne arije, aperetni spevi, slov. narod, in umetne pesmi in humoristični prizori s petjem. Komur je do lepega petja in zdravega humorja, bo pohitel v Sokolski dom. Spored je odličen in zelo pester. Začetek ob 20. in četrt. o Obiskali so Soboto in rakičansko kmetijsko šolo učenci vinarske šole iz Mojp-bora. Vodil jih je prekmurski rojak pm!. Emerik Šiftar. o Sokolska loterija v Poljčanah, določena za 7. julij, je zaradi nepredvidenih zadržkov preložena na 11. avgust. o Nov gasilski dom ic bil blagoslovlje* v nedeljo v Breznovcin. Zgradili so ga domači gasilci z denarno podporo vaščanov. Ob otvoritvi sta govorila za župno upravo podstarešina Ludvik Bac in župan občine Bodonci Hodošček. n. Dalmatinski ribiči imajo letos zaradi vremenskih neprilik izredno veliko škodo. Dosedanji uspehi lovov se niti malo ne dado primerjati z lanskimi v istem času. Zaključek šolskega leta na soboški gimnazl)! Z letošnjim šolskim letom se je zaključila za soboško gimnazijo dolga doba ne-izvestnosti, ko učenci niso nikdar vedeli ali bodo mogli nadaljevati študij v višjem razredu še v Soboti ali če jim ne bo treba kam drugam že med šolskim letom. Za večino je bilo to istočasno že tudi vprašanje o možnostih nadaljnjega študija sploh. Prihodnje leto bodo namreč tudi vsi višji razredi podržavljeni. Letos je bil osmi razred še samoupravni. Na državni gimnaziji je bilo ob zaključku šolskega leta 637 dijakov (456 učencev in 181 učenk). Izdelalo je 484 učencev (76%): 78 z odliko, 198 prav dobro in 208 dobro. 95 učencev (15%) ima popravni izpit, 56 (9%) je padlo. V samoupravnem osmem razredu je delalo ma-Ptuj --------------------- turo 35 kandidatov (25 učencev in 10 učenk). Od teh nista izdelala popolnoma dva, ki imata popravni izpit. Šest kandidatov je bilo oproščenih ustnega izpita. Zanimivi so tudi rezultati, ki kažejo kant nameravajo abiturienti sedaj, ko so zapustili šolske klopi. Največ bo iskalo službe (7). Eksistenčno vprašanje jim je torej neposredno pred očmi. Za njimi se je odločilo največ za medicino (6) pravo (5) ht agronomijo (4). Filozofov bo 3, tehnika 2, dva pojdeta na visoko šolo za telesno vzgojo, dva tudi na vojno akademijo. Za telogijo se je odločil že 1, prav tako za komercialno visoko šok), glasb, akademijo, gozdarstvo in farmacijo. Abiturienti nameravajo narediti letos tudi skupen izlet v Dalmacijo. Mladi lutkarji so krenili na turnejo Ptujski vneti lutkarji so že na lanskem taborjenju v Apaski dolini v Slov. gor. priredili več lutkovnih predstav. Pridobili so si zlasti mlada srca. Odušev-ljeni so želeli, da še jih pridejo lutkarji kdaj obiskat. Zato so se lutkarji v tem šolskem letu z vso vnemo vrgli na delo. Sami so si zamislili in ustvarili zložljiv oder. Včeraj so krenili na pot. Tako bodo z lutkovnim gledališčem obiskali teh 10 krajev: Sv. Barbara v Slov. gor., Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Jakob, Marija Snežna, Lokavec, Apače, Got. Radgona, Sv. Ana, Sv. Lenart in Sv. Urban. Pripravili so 2 lutkovni igri: »Razbojnik Moroz«, ki ga je napisal po pravljici Milčinskega »Tolovaj Mataj« Miiran Jarc, in dalje »Dobrota Sirota« po narodni basni. Ker je bila ustvaritev potrebnega zložljivega odra zvezana s precejšnjimi stroški, so lutkarji v Ptuju zaprosili na raznih mestih za podporo. Podprli so jih: CMD 100 din; Kok> jug. sester 100 din, Posojilnica 100 din; Mestna hranilnica 100 din, naraščajski odsek Sokola 250 din in trgovec Lenart jim je podaril 10 m platna po izbiri. Za dobrote se lutkarji iskreno zahvaljujejo. S to turnejo si bodo mladi lutkarji brezdvomno pridobi« nemale zasluge za dviganje slovenske besede v obmejnih krajih. P Poklici, bi no si jili izbrali ptujski maturanti. Od 18 abilurientov se jih je odločilo: 5 za bogoslovje, 4 zu medicino (sama dekleta), 4 za pravo, 4 za farmacijo, 2 za filozofijo, 2 za konservatorij, 2 za avijatilco, 2 za vis. šolo teles, vzgoje, 2 bosta iskala službo, 1 za eksporlno akademijo, 1 za trgovsko šolo, 1 za drž. gospodarstvo, 1 za tehnikOj 1 za prometno vis. šolo, 1 za komerc. vis. šolo, 1 za veterino, l za zobno zdravstvo, 1 za tekstilno stroko in 7 neodločenih. p Kres na Panorami. Kakor vsako leto bodo ludi letos na nocojšnji večer priredili ptujski GirilmelOdarii kres ob priliki praznika slovanskih blagovestnikov sv Cirila in Metoda. p Z zidarskega odru jc pade! zidar Fr. Horvat, doma iz Podvincev. Zadobii je težje poškodbe in so ga prepeljali v bolnišnico. Zaposlen je pri Treo. Nesreča sc je pripetila na Turnišču. v F . Odstranile staro šoro s podstrešij! v Jiiatkem bo posebna komisija znova pregledovala podstrešja, če so liišni posest-niki po predpisih že odstranili staro šaro s podstrešij. P, T*tvl*P* Neaiani storilec jc sunil posestniku Beraniču v Girkovcih zlato uro. V Pobrežju pri Sv. Vidu je bilo vlomljeno v stanovanjc posestnika ,Turi|a Dobnika. Vlomilci so iztaknili 5.000 din. p Dva pretepa. V Moškanjcih sta dva neznanca navalila z noži na pos. sina Cerka Aniona iz Moškanjc in mu zadala več, zabodljajev. — V Dornavi je nekdo zagnal steklenico od piva v glavo pos. Francu Kostanjevcu. Oba sta morala v bolnišnico. toarMor Ameriški in finski konzul v Mariboru Sinoči je z avtomobilom prispel v Maribor ameriški generalni konzul g. John James Meily iz Zagreba s svojo soprogo v spremstvu svojega prijatelja g. Pavleta B e r k e š a, generalnega konzula Finske za Jugoslavijo. Visoka gosta sta davi sprejela našega poročevalca in se z njim ljubeznivo razgovarjala. Ameriški generalni konzul je navdušeno go- voril o lepotah Slovenije, zlasti pa Maribora, kjer je bil že pred dvemi leti kot gost mariborskega škofa dr. Tomažiča. Tokrat je uporabil za obisk Maribora današnji ameriški narodni praznik dneva neodvisnosti. Odlični gostje ložirajo v hotelu »Orel«. V spremstvu mariborskega velindustrijalca g. Mautn erja so si ogledali zanimivosti Maribora, zlasti pa Mariborski otok, ki ga niso mogli prehvaliti. Generalni konzul g. John James Meily je najpopularnejši konzul v Jugoslaviji, ki je znan po svojih demokratičnih načelih. Zelo priljubljen je med Hrvati, kjer deluje že več let. Odlični gostje so se zvečer vrnili polni najlepših vtisov v Zagreb. -Ig. Bilanca o lanskem Mariborskem tednu Včeraj je bil občni zbor zadruge »Mariborski teden«. Radi zadržanosti načelnika dr. Lipolda je otvoril in vodil občni zbor podnačelnik ravnatelj Rudolf Golouh, ki je pozdravil delegate vseh mariborskih gospodarskih in tujskopromet-nih institucij. Po predsedniškem poročilu je podal tajnik ravnatelj Loos poročilo o poteku lanskoletnega »Mariborskega tedna«, o pripravah za letošnji »Teden« in o vzrokih, ki so dovedli upravo do sklepa, da se letošnji »Mariborski teden«, ki je bil nameravan za 3. do 11. avgusta, preloži Nato je podal prokurist g. Alfonz G i 1-ly blagajniško poročilo. Kljub izrednim stroškom za organizacijo številnih pose-bnik razstav o priliki lanskoletnega »Mariborskega tedna«, kakor tudi velikim podporam za razne kulturne in športne prireditve, omeniti je treba v prvi vrsti izredno uspeli prvi veliki festival slovenskih narodnih običajev, se je tudi lansko letna prireditev aktivno zaključila ter se je sklenil prenesti čisti dobiček v znesku din 10.918.65 na rezervni fond, ki bo služil prvenstveno za ureditev stalnega razstavišča, ki je postalo z zidavo Hutter-ejvega bloka izredno nujno in neodložljivo. V imenu nadzorstva je podal predsednik šolski upravitelj Viktor Grčar revizijsko poročilo ter predlagal upravnemu odboru absolutorij s pohvalo za požrtvovalno neumorno in uspešno delo. Nato so bila soglasno sprejeta nova pravila v zvezi z določili novega zakona o gospodarskih zadrugah. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena sledeča uprava: Načelstvo: dr. Franjo L i p o 1 d, načelnik, Rudolf Golouh, podnačelnik, Josip Loos, tajnik, Gilly Alfonz, blagajnik, dt. J u v a n Alojzij, R o g 1 i č Drago, S a b o t y Henrik, S o j č Ivan, Še r e c Josip, Pint er Ferdo in dr. Ploj Miroslav. Namestniki: Kle- š i č Aleksander, K r e j č i Anton, M a jer Franjo, inž. Šlajmer Vlado. Nadzorstvo: G r č a r Viktor, inž. D r a čar O., Novak Franjo? Oset Miloš. Namestniki: inž. B a r a n Josip in R e i c h e r Fr. H/UutitauoM! Udeležite se velikega sokolskega nastopa v Rušah v nedeljo 7. t. m. ob 15. na letnem telovadišču Sokola-Ruše Gasilski praznik v Studencih V nedeljo bo slovesna otvoritev gasilskega doma v Studencih združena z zletom Gasilske župe Maribor d. b. in veliko skupinsko vajo. Krasen gasilski dom v Studencih čaka na svoj krst, ki bo to nedeljo. Tudi Studencami se skrbno pripravljajo na ta gasilski praznik, ki 'bo največja letošnja gasilska slovesnost v mariborskem okrožju. Slavnost bo pod okriljem starešine studenške gasilske čete in domačega župana g. Alojza K a 1 o h a. Za slovesno blagoslovitev in otvoritev gasilskega doma so pripravili pester spored. V nedeljo ob 9. dopoldne bo sprejem gostov, ob pol 10. slovesna služba božja in blagoslovitev doma, ob 11. tekme rojev na tržnem prostoru, po skupnem kosilu pa ob 14. velika skupinska gasilska vaja, ki bo pokazala strum-nost studenških gasilcev. Po navedenih točkah pa bo pred gasilskim domom narodno rajanje. V primem slabega vremena se bo proslava vršila prihodnjo nedeljo. Občutno pomanjkanje surovin v tekstilni industriji VEČ TOVARN se PEČA Z MISLIJJO USTAVITVE OBRATOVANJA Iz Beograda poročajo, da je zagotovljen uvoz ruskega bombaža v našo dr- Zadnje čase se opažajo v Mariboru katastrofalne posledice pomanjkanja tekstilnih surovin. Mariborske tekstilne tovarne dobivajo od centrale za razdelitev bombaža same negativne odgovore. Zato se nekatere tekstilne tovarne pečajo z mislijo precejšnje omejitve ali pa ustavitve obratovanja. Tako je tovarna Zelenka & Co. odpovedala vsem delavcem, ki jih je bilo 100, ker je zmanjkalo preje. Prav tako se opaža kriza zaradi »rovki tudi pri Mariborski tekstilni d. d., U bo v primeru še večjega pomanjkanja surovin sploh ustavila obratovanje, kakor ve povedati neki današnji ljubljanski dnevnik. Tudi drugim tovarnam je zmanj kalo surovin in so zaloge že skoraj izčrpale. Delavstvo je zaradi tega zelo zaskrbljeno. Treba bo vsekakor najti re-*tev tega perečega problema, ki grozi oekrtnemu narodnemu gospodarstvu. 006TREL JEREBIC IN FAZANK PREPOVEDAN Znano je, da je pretekla zima povzroča med našo divjačino mnogo škode, dasti pa med jerebicami in fazani. Zato je razveseljivo, da je Lovsko društvo v Mariboru v sporazumu z Zvezo lovskih društev za Slovenijo sklenilo, da se prepove letos odstrel jerebic in fazank. Ta prepoved velja za ves okoliš mariborskega Lovskega društva. Iste ukrepe bodo podvzela tudi druga lovska društva. Lovci, ki bi kršili prepoved odstrela jerebic in fazank, 'bodo kaznovani z izključitvijo iz Lovskega društva za eno ali voč let. žavo. Dobili bomo 1500 do 2000 ton sovjetskega bombaža, vendar šele takrat, ko bo prispela v Beograd stalna sovjetska delegacija. ODPIRANJE IN ZAPIRANJE TRGOVIN Zaradi nastalega nereda zlasti pri odpiranju trgovin opozarja Združenje trgovcev ponovno svoje člane, da smejo biti trgovine v Mariboru odprte od 7.45 do 12. ure ter v mesecu juliju in avgustu od 15. do 19. ure, v ostalih mesecih pa od 14. do pol 19. ure. m Sandolin so hoteli imeti. V sredo popoldan so se trije fantalini iz Studencev odločili, da si prisvojijo čoln G. Brauni-cerja, ki ga je imel priklenjenega na bregu ob Dravi, da se bodo z njim vozili v počitnicah. Ukradli so čoln ter ga prebarvali, da ga ne bi spoznal lastnik, pa so bili pri tem - opravilu zajeti, čoln je bil vrnjen lastniku, fantje pa prijavljeni sodišču. m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v petek, na praznik sv. Cirila in Metoda, 5. t. m., g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova ulica 12, v nedeljo, 7. t. m., g. di-. Korenčan Andrej, Maribor, Jurčičeva ulica 8. m Poročili so so tehnični uradnik Julij Urbanek in učiteljica Milena Tušak; delavec Ludvik Žižek in Ernestina Unterland-s ta ter; mesar udvik Dolinšek in Elfrida Fras; natakar Slavko Tinfič in Jožefa Pečjak; zidar Vinko Novak in Angela čmčec; monter Franjo Dobrovnik in Marija Šo-šterič; kovaški, pomočnik Ernest Gašper in Marija Kramarič; delavec Vinko Zemljič in Genovefa Majal; trgovski pomočnik Friderik Suša in Jera Schacherl; zasebni uradnik Viktor štefanec in Magdalena Petschc. m Obsojena ponarejevalca. Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je obsodil 45 letnega posestnika Jurija Pušnika iz Štatenberga pri Poljčanah 111 33 Jetnega klateža Antona Oprcšnika iz Podčetrtka zaradi ponarejanja 20 dinarskih kovancev." Oprešnik je šele nedavno prišel iz kaznilnice, kjer je bil zaradi ponarejanja. Pušnik je- bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, Oprešnik pa na 1 leto in 3 mesece težke ječe. m Čigav je otrok? Blizu Gambrina so našli okoli 12 mesecev starega otroka, ki so ga spravili v Mladinski dom. Oblasti iščejo otrokove starše. SVfiade sme levijo na Pohorju Lovci in vsi prijatelji živali ter naše divjačine se zgražajo nad nečloveškim postopanjem nekaterih izletnikov, ki so na Pohorju lovili mlade srne in jih odnašali domov. Lovskemu društvu v Mariboru je znano več takšnih primerov podivjanosti. Tatvina mladih srn ni samo človeka nedostojno dejanje, marveč je tudi po zakonskih predpisih kaznjivo. — Lovsko društvo v Mariboru bo vse takšne primere podivjanosti zasledovalo in prijavilo pristojnim oblastem. m Sokol Pobrežje vabi članstvo in občinstvo, da se udeleži proslave slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda danes zvečer ob 20. na letnem telovadišču na Pobrežju. m Podružnice CMD v Mariboru. Ker radi izrednih prilik letos ne bo razen kresovanj nobenih običajnih prireditev, naj se zavedni narodnjaki spomnijo na praznik sv. Cirila in Metoda naše družbe z darovi, katere sprejema trgovina Sax na Grajskem trgu. Mal položi dar domu na oltar. * Kam pojdemo v nedeljo... ? Na veselico in tombolo v magdalenski okraj! Kino * Grajski kino. Danes ponovitev najbolj- še veseloigre „Marika“. Frančiška Paul Horbiger, Teo Lingen, Hans Moser. — Znižane letne cene! * Kino Union. Od danes pa do petka »Pesem robijašev“, velika socialna drama z Dick Foran-om v glavni vlogi. * Espianade-kino. „Vaški demon", izborni češki film z Jirino Stepničkovo. Krasni naravni posnetki slovaških vasi. Radio četrtek, 4. julija Ljubljana: 7 jutranji pozdrav; 7.05 poročila; 7.15 veseli zvoki; 12 godba na pihala (plošče); 12.30 poročila; 13.02 opoldanski koncert RO; 14 poročila; 19 poročila; 20 deset minut zabave; 20.30 operni spevi in dvospevi s spremljevanjem klavirja; 21.15 reproduciran koncert simfončine glasbe; 22 poročila; 22.15 v oddih igra RO. Beograid: 19.10 poročila; 19.40 tamburaški RO; 20 ura humorja; 21.10 narodne peami; 22 koncert na dva klavirja; 22.40 'poročila. Sofija: ).05 narodna in lahka glasba (plošče); U odlomki iz filmov; 11.45 zabavni koncert; 17.30 glasba za ples in zabavo; 20.30 vokalni koncert angleških pesmi; 21 Šramel kvartet; 22 plesna glasba. Praga: 20.30 koncert Češke filharmonije; 21.20 plošče; 21.30 zabavna točka z glasbo. Firence: 19 lahka glasba 23 zabavni koncert. Budimpešta: 17.15 ciganski orkester; 22.10. orkester mladih ciganov; 23.25 lahka glasba (plošče). Umestni ukrepi o maturah Iz krogov staršev smo prejeli: Ministrstvo prosvete je ob koncu šolskega leta izdalo uredbo, s katero se dovoljuje dijakom, ki zaradi slabe ocene niso smeli polagati male in velike mature, olajšavo, da se jim dovoli polaganje izpitov avgusta, odnosno že junija. S tem je dana prilika mnogim dijakom, ki iz tega ali onega vzroka niso napredovali, da to v počitnicah nadoknadijo. Vendar pa prosimo ministrstvo prosvete, da izda tako uredbo tudi za V., VI. in VII. razred srednjih šol. V teh razredih so dijaki od 16.—20. leta sta- rosti ter se bližajo vojaški službi Vsakomur je znano, kake burne čase smo lani in letos preživljali in vemo tudi, da naša mladina ni mogla ostati izven teh pretresljajev ter je to marsikateremu dijaku oviralo reden in intenziven študij. Ministrstvo prosvete bo s tako uredbo olajšalo položaj mnogih staršev, mladino pa, ki pride v poštev, bo taka človekoljubna gesta ministra prosvete dvignila v samozavesti in se bodo dijaki z vnemo potrudili čez počitnice, da popravijo zamujeno. Na obisku pri mariborskem kurjerejcu g. Bi rtiču Moti se, kdor misli, da je kokošjereja samo na deželi doma. Še sredi Maribora jo imamo. G. Bi rtič, znani restavrater pri mestni klavnici, je menda najbolj vnet rejec rjave štajerske kokoši, za kar ima že več diplom in številna priznanja od banovine. Ko sem prelistaval aprilsko številko »Malega gospodarja«, me je zanimal članek mariborskega okrajnega kmetijskega referenta, g. Zupanca, ki trdi, da je pri g. Ernestu Blrtlču kokošjerejsko središče Maribora. Ker sem prepričan, da mnogi Mariborčani niso vedeli, da imamo tudi sredi mesta kokošjerejo, sem obiskal g. Birtiča in ga prosil, da mi pokaže svojo kokošjo družinico. Radevolje me je peljal pod restavracijsko poslopje, kjer ima ob Dravi vzorno urejeno gospodarsko zgradbo s še bolj vzornim kokošjim hlevom. Ko je gospodar nekajkrat zažvižgal, je že prifrfotala jata rjavih štajerskih kokoši s tremi petelini na čelu. Zvedavo so dvigale glave in pričakovale, kdaj bo dobra roka vrgla med nje pričakovane dobrote. Kuroica, ki jo je g, Birtič zgradil po načrtih banske uprave, je svetla, suha in zračna. V njej je prostora za 80 kokoši. Opremljena je z zaklopnimi gnezdi, koriti za krmo in napajalniki. Povsod snaga. Gospodar dvakrat na leto pobeli hlev in vso opremo z apnenim bele-žem, grede pa celo vsak teden. Cementna tla so posuta s peskom in zrezano slamo. Pozimi je v kurnici primemo toplo. Nato mi je g. Birtič med razkazovanjem pripovedoval, da je pozimi krmil kokoši z mešanico pšenice, ječmena in ovsa ter nekoliko koruze. Poleg tega jim je dajal kuhinjske odpadke, pomešane z otrobi in zrezano deteljo. Kokoši so imele vedno poklajno apno, stolčene jajčne lupine in zdrobljeno oglje. Seveda jim ni nikoli primanjkovalo čiste in sveže vode. Vedno so imele tudi surovo peso. G. Birtič dobro ve, da zavisi zdravje kokoši od pravilne nege in krme. Zato pa so njegove kokoši po 2.40 do 3.10 kg težke, petelini pa celo mnogo nad 3 kg. Lani so znesle posamezne njegove kokoši od 118 do 277 jajc. Jajca so bila od 56 do 74 g težka. Vsa jajca so sortirana po teži in barvi. G- Birtič ima 42 kokoši in 3 peteline. Novembra je zneslo 11 kokoši 122 jajc, decembra 30 kokoši 402 jajci, januarja 31 kokoši 401 jajce, februarja pa 37 kokoši 450 jajc, tako da so Blrtičeve kokoši znesle v štirih zimskih mesecih 1375 jajc. če računamo jajca po tržni ceni, znaša njihova vrednost nad 2000 din. Restavrater g- Birtič vrši že 10 let plemensko odbiro po pasemskih znakih, telesni teži, nesnosti in zdravju. Ker banovina ve, da je priznan rejec štajerske kokoši, kupuje pri njem jajca za na-sajanje, poznajo in upoštevajo pa ga tudi kurjerejci iz cele Slovenije. »Krava pri gobcu molze«, pravi pregovor, kokošja nesnost pa se pričenja pri klunu, tako je končal najin razgovor g. Birtič in vrgel med svojo kokošjo družinico oest žita, -ig. Zanimivosti Uspehi kolonialne politike francoskega imperija Francija je večji del svojiih kolonij dobila z orožjem. Z močno vojaško roko jih je umela držati v miru, dala je pa domačinom počasi razne pravice, za katere so se izkazali hvaležne. Vstopili so v upravne in politične službe ter postali hrabri borci za domovino. Najlepše se je francoska kolonialna politika manifestirala na zdravstvenem polju. Efekt tega so bili milijoni rešenih življenj. Spalna bolezen je desetletja morila Afriko in njeno naglo širjenje je terjalo odločne akcije. Zmaga asanacij je bila velika: v samem Kamerunu je umrljivost od 64% 1. 1920. padla na 0.4% lanskega leta. Kugo na Madagaskarju so uničili z radikalnim postopkom, gobavce so naselili v posebnih vaseh, ki so relativno udobne. Najdragocenejši pomočnik kolonialnih oblasti so pa bili domačini sami. V vseh francoskih kolonijah so sestavili kadre domačih zdravnikov in strežniškega osebja. Pasteurjev zavod v Parizu je postavil po kolonijah svoje podružnice, ki so središča znanstvenih raziskovanj. Tu so zaposleni prvorazredni kemiki, posebno znani so kolonialni zavodi v Pamako in Tananarivi. Casus belii Dne 15. februarja 1898 sc jc potopila v Havanni, tedaj še španski luki, ameriška križarka »Maine«, ki je prišla na obisk h guvernerju Havanne. 200 ameriških mornarjev je bilo mrtvih. Vlada USA je trdila, da so križarko potopili z mino Španci ter jim napovedala vojno. Španija je izgubila ne le Havanno, temveč tudi Filipine v Tihem oceanu. Štiri leta kasneje so potopljeno križarko dvignili ter ugotovili, da je bila uničena zaradi notranje eksplozije, ki so jo zakrivili ameriški mornarji sami... — Ne razumem, kako moreš k tako zanemarjenim hlačam nositi eleganten površnik. — Hm, ali pa veš za krčmo, kjer bi lahko dobil nove hlače. Francija pa noče z emamctpiranjeni domačina ločiti od domače zemlje in rase. Misijonske postaje so poskrbele za šole, ki jih podpirajo oblastva. Prilagojene so vzgoji gospodarstva po krajevnih prilikah. Marsikje je poljedelstvo že na visoki stopnji industrializacije. Tudi glede sodnega Dan za dnem mo, kako je ta al podmornica potopila potniško, tovorno ali pa vojno ladjo. Pritajeno se približa nevarno podmorsko o-rožje ploveči ladji in v primernem trenutku sproži torpedo. Slednjega sicer spretni mornarji pri belem dnevu opazijo, kako se v ravni sledi -na površju vode na- I - • glo bliža ladji. Kape- ^ tauom se večkrat po sreči v zadnjem hipu še obrniti ladjo in jo spraviti iz* nevarnega srečanja s torpedom. Niso pa podmornice brez sovraž nikov, neprestano jih poleg izvidniških letal preganjajo tudi minonosci, rušilci in torpedovke. Iz bomb nikov je vidna podmornica do več metrov pod morsko gladino, moštvo na ladji pa izstreli nanje torpedo v trenutku, ko se podmornica pripravlja, da bi, potem ko se je približala površju, sama torpedirala ladjo. Eksplozije zadete podmornice so strašne, smrt posadke tragična. Tak prizor vidimo tudi na sliki, ko je angle- postopanja so Francozi pokazali, da so narod demokracije, ki odstranja vse, kar bi spominjalo na nekdanjo sužnost. Alžir je pravi francoski departement, zastopan v pariškem parlamentu. Plemena v Kamerunu imajo lokalne skupščine in svete. ■ v Ška posadka nekega rušilca torpedirala sovražno podmornico in se je dvignil visok steber vode na kraju .eksplozije ' Fortuna z. mladoporočenci v Setalu Boginja sreče, Fortuna je na nenavaden način osrečila mladoporočence v Ameriki. Bogati Clinton Marshburn je dal v St. Louisu v liste oglas, da hoče na svoje stroške prepeljati 17 parov mladoporočencev na Medeni otok v Mehi-kanskem zalivu. Ko je bilo 17 srečnih mož in 17 radostnih ženic skupaj, so sedli v letalo, ki jih je prepeljalo na Medeni otok. Morje, palme, opojno cvetje in lju- bezen je zajela mladoporočence na svatbenem potovanju. Ko so se nastanili na otoku, so se lotili kuhe in dela, kakor pravi skavti. Izvolili so si tudi svojega »kralja« in »kraljico«, preprostega prodajalca in prodajalko, ki bosta pač pomnila »kraljevsko« poročno potovanje iz notranjosti USA na rajski otok v toplem Mehikanskem zalivu vse žive dni. Sorgiusz Plasacki * LJUBLJENEC ZVEZD 38 Roman I* tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji Pa tudi žida imamo, Kobra Hirša, tolstega in zajetnega starca. Pred vojno je bil lastnik tovarne igralnih kart. Sedaj je v ječi zaradi špekulacije. Zdi se mi, da je on najbolj zanimiv jetnik v naši celici. Vsak dan mu prinašajo iz mesta kosilo. In žaba pravi, da ga negujejo kot dojenčka. Enajsti jetnik v naši celici je blazen. Vsi, mi in čekisti, mu pravimo »Blazen«. Nihče mu ne ve imena in priimka. Zajeli so ga v vlaku. Visok in stasit mladenič z velikimi očmi, ki motno in vročično žarijo. Nenehoma koraka po" celici in se smeji. Osumili so ga vohunstva. Zdaj se nihče več ne briga zanj. Prav gotovo so pozabili nanj, ali pa bi radi preizkusili njegovo »vztrajnost«. Dolgi in žalostni dnevi se vlečejo kot testo. Gloda nas bridkost. Muči nas lakota. Da, ta lakota nikakor noče iz naše celice. Neprestano sanjamo o kruhu, nenehoma mislimo na jedačo. Lagodno se premikamo, brez vsakršne volje. Glad nam je izpremenil obraze; zdi se, kot da Smo napudrani z žoltim in belim prahom. Nekaterim so zatekle roke in noge. Prav Posebna nadloga pa so uši, ogromne jet-niške uši, lene, dremave, ki se lagodno Pasejo po naših telesih. Uši, kamor po- gledam, same uši: lazijo po oblekah in po deskah, še ubijamo jih ne, saj bi si s tem ne pomagali. Za sto ubitih se privali tisoč novih. Z grenkim nasmehom jim pravimo — »živo srebro«. Toda zvečer, ko poležemo, planejo iz razpok med deskami stenice. Te so od sile nadležne in požrešne; novi jetniki se jih ne morejo privaditi. Ko sem se neke noči prebudil in se jel razgledovati po celici, sem opazil Blazna, ki je sedel v kotu. Nekam zabuljeno je gledal ostale jetnike. Delal sem se kot bi spal. Skozi priprte veke pa sem ga opazoval. Obraz je imel v senci. Čez kolena je imel razgrnjen svoj suknjič. Sklonil se je nadenj ter jel z zobmi parati ovratnik. Stvar me je čedalje bolj zanimala. Fant je izvlekel iz ovratnika kos tankega platna ter ga razgrnil. Videl sem, da je bilo na njem nekaj pisanih vrstic. Blazen je.drhte bral, nato pa je z zobmi platno razcefral. Zlezel je z desk in razcefrane niti vrgel v vedro. Razumel sem, da je moralo biti na platnu važno sporočilo ter da se naš »Blazen samo dela blaznega, dočim je morda bistrejšl od vseh, ki so ga proglasili za blaznega. To noč do jutra nisem mogel več zaspati. Po drobovju mi je godel glad. »Ab, kaj bo jutri jo aaekdoje do& Doklej bo to še trajalo.« sem nepreseta-no mislil. Sprva so me obtožili radi vohunstva. Tako so me obsodili oni, ki so me vrgli v ječo. Z mojo zadevp se je pečal preiskovalni sodnik Štefan Niedbalski, Poljak, po rodu iz vasice Mir blizu Stolp-ceve.^ Spoznal sem ga, da je neumen in domišljav. Izpraševal me je vedno samo ponoči. Po cele ure je vlekel iz mene razne podatke. Zastavljal mi je nevarna vprašanja. Najčešče je ponavljal naslednje vprašanje: »Govori torej! Govori! Sicer bomo tudi brez tebe izvedeli resnico!« »Kaj naj vam povem?! Saj vendar govorim resnico! Mar želite, da bi vas nalagal?« sem mu navadno odgovarjal. Nekajkrat me je soočil z raznimi osebami. Nekatere sem poznal na videz kot jetnike iz sosednjih celic. Kasneje je izpraševanje popolnoma opustil. Ravnal sem se po nasvetu nekaterih jetnikov ter sem poklical jetniškega stražarja, češ naj me javi pri preiskovalnemu sodniku Štefanu Niedbalskemu. Naslednjega dne so me odpeljali predenj. V spremstvu dveh rdečearmeicev sem vstopil v njegovo sobo. »Torej? Si se le premislil?« me je vpra šal preiskovalni sodnik. »Da. Pošteno bom povedal resnico!« »Prav! To je najbolje! Vzemi si stol in sedi!« mi je z levo roko pokazal na stol. Opazil sem, da ima v priprtem predalu pisalne rifze samokres. »Za vsak slučaj se je zavaroval!« sem pomislil. »Tu imaš cigaoetalc mi je ponudil 20 ton težke kamnite gtave iz črnega bazalta so odkrili v Tuhuantepecu v Mehiki. Babica iz Floride, 113-letna Marija Weeks, je umrla. Na pogreb je prišlo sorodstvo otrok in vnukov iz 33 držav USA. Dopisne tečaje za vojake, ki se hočejo tudi v vojni službi izpopolniti v svojem poklicu, je vpeljala nemška vojska. Italija, Podonavje in Jugoslavija Rimski dopisnik, »Politike« piše svojemu listu med drugim: »Stališče Italije do Madžarske ostane glede vprašanj južno-vzhodne Evrope neizpremenjeno. Ko je Bukarešta odpovedala francosko-angleške garancije, se je malo kasno spomnila, koliko so bila ta zagotovila vredna. Zdaj ostaja le še Grčija. Ne ve se še, kaj bo ta storila, prav bi bilo, če bi sledila zgledu Romunije. Jugoslavija je edit^a država na Balkanu, ki je v vseh zadnjih dogodkih in mednarodnih krizah orientirala svoje mednarodno zadržanje po lastnih vidikih, ne spuščajoč se v nikak-šne iluzije ali oportunizem od zunaj. — Zahvaljujoč lastnim smernicam ni jugoslovanska zunanja politika danes prisiljena, da izvrši nove politične orientacije. Italijanska javnost brez rezerve priznava in uvideva polu realizem, ki je vodil jugoslovansko zunanjo politiko.« »Riccp-lo« pa piše, da »so izjave jugoslovanskih politikov o socialnih reformah v državi naletele na velik odmev v Italiji. Cvitkovičeva vlada vodi pri tem računa o novih dejstvih v evropski politiki in o triumfu novih idej organizacij,' ki so premagale nasprotni sistem.« Rekord jetniškega fotografa Satana Satan Andrews, jetnik št. 8734 v državni jetnišnici Iowi, USA se je seznami s 10.000 jetniki, ki so dospeli za njim za zapahe. Satan je dospel v ječo 24. okt, 1904. Kmalu je postal jetniški fotograf, pred kratkim je imel nenavaden jubilej; fotografiral je lO.OOOega jetnika, ki je ime! številko 18.743. Ko ga je Satan pozval naj se postavi v pravo pozo, da bo.obraz-čirn točnejše posnet, mu je dejal: Ti si-že.dfe-set tisoči, na katerega sem naslovil te besede. Vseh desettisoč se je moralo prav tako postaviti pred lečo, kakor ti. Fotograf je postal z leti cinik. Vendar je reporterjem dejal, da ima tudi tak poklic svojo dobro stran. Uči človeka razlikovati fizionamije ljudi, ki so bili kasneje odpuščeni kot nedolžni ter jih primerja z onimi, ki so zločine tajili, a so bili brez dvoma lopovi. Prižgal sem si cigareto, a se mi je>za-vrtelo v glavi. »Torej, govori!« je rekel Niedbalski ter si predse pripravil polo čistega papirja. Pripovedoval sem mu zgodbo, ki je bila le deloma resnična in ki sem jo bil temeljito premislil... Iz Vilna sem. Ker sem bil brezposeln, sem odšel na mejo k prijatelju. 1 a mi je svetoval, naj bi se lotil tihotapstva. Nekajkrat sem šel čez mejo. Prijatelja so zajeli ter sedi sedaj v ječi v Novogrodku. Zategadelj sem prenehal hoditi čez mejo; stanoval pa sem pri prijateljevi materi. Po Novem letu sem šel z nekaterimi fanti trikrat čez mejo. Ko sem šel tretjič, so me zajeli. »Kam ste hodili z blagom.« me je vprašal Niedbalski. »Ne vem, kje je tisto skrivališče, ker nas je vodja vedno vodil samo ponoči; spali smo na skednju, ki ga podnevi sploh nismo zapustili. Zategadelj sploh ne vem, kakšna je dotična domačija, kje da je in čigava. Jedačo nam je nosila na skedenj neka starejša ženska, oblečena v dolg, žolt kožuh. Blago pa nam je dajal vodja.« *«* ™ ,s? mi’ da se izvijaš« je dejal Niedbalski. »Nikakor se ne izvijam, ker vem, da vas ne bi mogel preslepiti. Preveč bister ste v takihle zadevah.« Niedbalski se je zasmejal. Po kratkem premisleku mi je dejal: »In zakaj si prišel v hišo Leone Boni-binske? Ta ženska je vendar skrivala tihotapce?« (Dalje.) Sokolstvo Mladina tekmuje • • • Naraščajski odsek Sokolskega društva Tezno je priredil v nedeljo po dveh uspelih kulturnih prireditvah (France Prešern in Ivan Cankar) svoj telovadni dan. Na prireditev je povabil brate in sestre iz Pobrežja (Maribor II.) Vsega se je udeležilo 16 naraščajnikov in 12 naraščajnic. Moški naraščaj je tekmoval v peteroboju, ženski pa v troboju. Rezultati so prav zadovoljivi. Posamezniki so dosegli naslednje uspehe: Moški naraščaj: I. Bajec (Tezno) 2502,2; II. Vertačnik (Tezno) 2364,18; III. Kovačič Ernest (Tezno) 2069,07; IV. Marotti (Tezno) 1879,30; V. Trpin (Maribor II) 1767,62; VI. Pulko (Maribor II.) 1714,29. 7. Črtalič (Mtb. II) S. Kovačič Emil (Tezno); 9. Seidler*(Tezno), 10. Kukovec (Mrb. II.) 11. Muršak (Mrb. II); 12, Dejčman (Mrb. II); 13. Pliberšek (Tezno); 14. Koren (Tezno); 15. Peroci (Mrb. II.) in 16. Šaherl (Tezno). — V posameznih panogah so bile dosežene naslednje meje: Skok v višino: 150 cm (Bajec) in 145 cm (Crtalič, Pliberšek, Kovačič, MaTotti). Skok v daljino — 538 cm (Marotti) 532 om (Trpin). Met krogle: 12,10 m (Kovačič) 11,50 m (Pulko). Met diska: 32,7 m (Vertačnik) 31,71 m (Bajec. Tek 100 m: 12,2 (Bajec), 12,4 (Muršak, Vertačnik). — Obe društvi sta postavili tudi balkansko štafeto in je zmagalo moštvo Tezno s časom 4,55 ;8 na-pram 4,59 ;9. Enako je v odbojki Tezno dobilo z uspehom 2:0 (15:7 in 15:13). Ženski naraščaj: I. Žohar (Mrb. II) 148; II. Betriani D. (Tezno) 122; III. To-polnik (Mrb. II) 100; 4. Mikolič (Tezno); 5. Cimfl (Tezno), Krušnik (Mrb. II), Tu-šak (Tezno); 6. Lx>rbek (Mrb. II.); 7. Lačen (Tezno); 8. Betriani (Tezno); 9. Bezjak (Tezno; 10. Ul (Mrb. II.) — V posameznih panogah kaže uspeh naslednje: Met žoge s pentljo: Žohar (31,10). Skok v višino: Žohar in Betriani (130). Tek 60 m: Betriani (8,8). n. Panika zaradi neviht In poplav. V okolici Tetova so zaporedne vsakodnevne nevihte povzročile med prebivalstvom veliko paniko. Vodovie je poplavilo ogromne komplekse zemlje. Več vasi je pod vodo in mnogo domačij je skoraj popolnoma uničenih. Spomnite se CMDI Sgort PUNčEC V M. SOBOTI 30. junija t. 1. je prišel v goste v M. Soboto znan jugoslovanski »beli mušketir«, lanskoletni tniški prvak Evrope Franjo P u n č e c, ki se je odzval vabilu SK Mure, da nastopi na propagandni teniški prireditvi; s Punčecem je sprispel (namesto zadržanega Pallade) tudi mladinski zagrebški prvak Strok. Oba »mušketirja« sta se »pomerila« z domačima teniškima igralcema: Kardošem in Kerčmarom, v doublo pa je nastopil kot gost h Čakovca tudi g. Legenstein. — Izmed vseh »dvobojev« je vzbudila največ pozornosti partija Punčec - Strok. ,V tej partiji je namreč prišla blesteča Punčecova igra najbolj do izraza. Slovenski ligaš v Mariboru Borbo za slovenski nogometni primat bo v nedeljo, 7, t. m., prekinilo gostovanje slovenskega ligaša SK .Ljubliane, ki bo odigral dve tekmi proti ISSK Mariboru. V prvi igri se nam bo predstavil mladinski tim v povratni prvenstveni tekmi proti ISSK Mariboru, nakar se bo ligaški tim spoprijel s prvo garnituro ISSK Maribora. Obe tekmi bosta prinesli ogorčeni bitki »a nogometni prestiž našega mesta. FERENCZVAROS FINALIST SE-CUPAf Razočaranje, ki sta nam ga pripravila oba kluba v prvem srečanju polfinalnih tekem za SE-cup, so še vedno predmet razgovora. Zamudila sta priliko, da pride letos prvič eden naših klubov do finalnih tekem. Vredno je omeniti, da so se pričakovale sigurne in visoke zmage BSK in Gradjanskega. Beograjčani so sicer zmagali z 1 : 0, a ta zmaga naj-brže ne bo dosti koristila v povratni tekmi. Se slabše pa je zaigral Gradjanski, ki na lastnem terenu ni mogel niti enkrat stresti mrežo nasprotnika. Dosegel se je samo remis, tako da so zmanjšane šance v uspeh, ki bi moral slediti v Bukarešti. BSK tudi ne more biti siguren, da bo zmagal nad prvakom Madžarske, ker bo tekma v Budimpešti. Po vsem tem izgleda, da je za sedai Fe-renezvaros najsigumejši, da pride v finale, ker je na lastnem terenu nevaren nasprotnik, kar je preizkula sarajevska Slavlja. Gradjanski pa pojde v Bukarešto in bo tam odigral povratno tekmo s Rapidom, ki ni najboljši romunski klub. Pač pa ima to prednost, da igra na lastnem terenu in pred svojo publiko. Potreben je samo en gol za vstop v finale in tega se najbrže oba kluba zavedata. s Lojze Kramberger, neumorni branilec izrekel čestitkCj priznanje in izročil zlat prstan dr. Vauhnik. MALI OGLASI CENE MALIM OCJLASOM; ocU»e I« din 10.- . .. V malih ozlaiih »tone vsaka hesada SO par. nalmanlia pristojbina ta vrtom in bazenom za ko panje na višinskem kraju. — Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Ima hipoteko« 4976-11 OBRT - TRGOVINA STRIŽENJE 3, BRITJE 2 DIN Znižane cene v brivnici »Ra-nid«. Meljska 1 . 4321-13 PRALNE BANJE v vseh' veilkostlh, sodi za ribizlovo vino, impregnirani, po nainižjih cenah pri sodar stvu Sulcer, Vojašniška 7. 4966-13 ŽENSKI KOTIČEK TRAJNE KODRE lepo izdelena z »Gorancijem« aparatom. Salon Knez, Kneza Koclja 24. 4968-18 želite oglaševati, pokličite telefon: * 25-67 pri nailh Interen- kupujte t,h ter oglatujte! • (P Zakaj bi bili prav vi maai lepi! IMATE LI VELIKE ZAHTEVE? AKG DA •.. UPORABLJAJTE SAMO kozmetične izdelke, ki bodo zadovoljili v vsem Vaše velike zahteva! »SALVA« Crctne za dan in noč, sestavljene iz vitaminov in hormonov, dajejo Vaši polti vso dražest in lepoto. »SALVA« Vegetabilna parna kopelj za obraz, Vas bo uve-rlla o svojem čudodelnem učinku. »SALVA« Shampoo, garantirano čist, brez alkalij, daje Vašim lasem poseben blesk. »SALVA« Eks-Odor zdravilnega učinka, Vas vedno ščiti neugodnega duha po potu. »SALVA« Protiprhlajna sestavina vitaminov C Vas reši že po kratki uporabi neprijetnega škodljivega prhlaja »SALVA« Regenerator zoper sive lase Vam omogoča z redno uporabo, da se Vam vrne naravna barva las. »SALVA« Crema za britje brez ščetke in vode za vsako brado Vas bo navdušila s svojo kvaliteto. »SALVA« LABORATORIJ glavni DEPOT: ZAGREB, Varšavska 3. DOBIVA SE V VSEH STROKOVNIH TRGOVINAH •ŠIVILJA gre na dom šivati. Naslov v ogi. odd. »VečernSka«. 4970-1« VOZILA Prodamo globok OTROŠKI VOZIČEK Koseskega 33- 4975-22 MOTORNO KOLO A. J. S. športno, prodam. — Jerin. Kneza Koojja 20. 4979-22 Ne čakajte na zadnji dan!!! Oddajte velike in male oglase *» sobotno številko le danes • ' I irT^7c|uje ADOLF RIBNIKA H t Mnriborn. TMra Mariborska tlstarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mar boru. ^ ^ačaio - Uredništvo In oprava: Maribor, Kopališka allca 6. - Telefon uredništva štev. 35-67 in uprave štev. 38-67, * PeStnl Čekovni račun štev. 11 408,