^ Saturday®. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE I Uredniški ta eptavailkl M67 Lawadale Am Offlca al PeMieatiea: tm 1 South Lawadale Ara. liata ttVL Js * <» « te iTSVÄ^*iETTST Chicago, 111., pondeljek, 24. julija (July 24), 1933. ** °° STEV.—NUMBER 142 Aoooptaiieo for mailing at spécial rato of poatafe provided for fa - —- ----Z ........... _...... ...... - —• - -—— -_____ -__-----v: •.„ ?» fomentai ¡¡¡¡kt — V****- W**1 kid* jjgH. ^toki ■•<-> znani kot uradniki ilne I temveč bo sedal. ¿^navadno traja do ^dsjih ni vred- t edini civilni urad-^ uniformo v službe v katere se ode-Ei'so namenjeni, da ¿ljudski rešpekt za "godniki hočejo rešpekt. . para »e Jih mora bati «titi kot vitja bitja, ki ¡¿k»". To je v konflik-Bokracijo, toda ameriš-okracija je že oddavna (pirju in sodniki vedo «Debs je večkrat rekel, ¿iio zadnji strelski j^r-Hkega kapitalizma. Ma-inikov, ki ne bi ustreg-iBstom in ne bi branili i privilegijev ne glede litost in ustavnost kakih zahtev. Najvišje »sodišče je vedno pri-k> braniti interese pri-i profita. Kadar kapita-kruk izgubi na vseh in-, te vselej zateče pod čr-(kakega sodnika in na-dobi zaščito. Ktu New Yorku se je In-agh Rapid Transit Com-U je v konkurzu, pred i utekla k sodnika Mar-, Mantonu za pomoč, i, ki je član federalnega Iga sodišča, se je takoj pri tem pa je prišel v ; i drugimi federalnimi Jo končno mu. vrhovno sodišče naložilo, naj kne iz te afere. Manton govoril, da o tej zadevi le on in zato ostane zali propadle javnonaprav-k, ki je ena najbolj tri-i in izkoriščaj oči h v A- inov dokaz o "nepristra-k pravičnosti" visoke južnem pa je dokaz sod-svtokratičnosti. Sodniki kvsjo rešpekt od navadil e poznajo rešpekta »iijega sodišča v republiki» wdnik nima, zakaj bi navadno ljudstvo? - kolikor ni častnih - k) najbrž J» drtavljan je dela- * bil trinajst mesecev ttevilo!) brez dela. * j« pa dobil delo! 1 l<,n>. ki je stara 42 1 ««» času izrodila otroka! J«va plodov i ta drugi, * Prtla v stisko zaradi ^ga otroka. I*t*j. ■fJjt otrok je iačr- h u a danska i- "JlijanHki pratiki. Kaj vzeti ime? Pa ao ;Nf* novo de JOHNSON SE 0-BRACA NA STRAN DELONAJALCEV Svoje pomočnike išče le med o- pendaparjl in IcapitaUati. Roosevelt potila béai tekstilni pravilnik Waahington. — (FP) — Napram Hugh Johnsonovi administraciji za izvajanje industrijskega zakona se vedno bolj pogosto slišijo opazke, da se razvija v smeri fašizma. Neki u-nijski voditelj v Waahingtonu je nedavno rekel, da ji manjka samo še ricinovega olja ia postala bo točen posnetek italijanskega fašizma. Da Johnson bolj in bolj kole-ba na stran ameriške plutokra-cije, je razvidno iz tega, da v svoj štab najema večinoma le ljudi, ki imajo antiunijske rekorde. Izmed 174 oseb, ki jih je administracija te dni imenovala v Johnsonov urad, je komaj tucat takih, ki so naklonjeni delavstvu. Delavski svetovalni odbor, kateremu načel ju je Leo Woiman, je pri Johnsonu va led tega protestiral in zahteval, da mora imeti delavstvo polovico uradnikov, to je funkcionarjev, o katerih je znano, da simpatizirajo z delavstvom. Ostalo polovico naj pa imajo podjetniki. Johnson je Članom Wolmano-vega odbora odgovoril, da bo nastavil take ljudi, na katere se lahko zanese, ne pa takih, katerih ne pozna. To izjavo je treba tolmačiti z vidika, da ae Johnson rapidno razvija v despota in da pri izvajanju z^aga delavstvo no bo aoblîo^*8qiîîre deala". Odvisno bo v veliki meri od administracijskega štaba. In sedaj se že kaže, da bo ta štab antidelavski in za kapitalističen "new deal". Johnson je tudi pregovoril predsednika Roosevelta, da je par dni po potrditvi tekstilnega pravilnika s posebnim odlokom modificiral pravilnik kakor tudi svoje prvotne pridržke. Od 13 originalnih pridržkov jih je šest preklical, med temi tudi točko, ki je omejevala dolgost pravilnika na štiri mesece, nakar bi se ga zopet lahko popravilo. V tem dekretu je dal tudi novo interpretacijo klavzule o minimalni plači. Tendenca te interpretacije bo, da bo minimalna plača postala maksimalna za tisoče in tisoče tekstilnih de lavcev. O vsem tem se nista Johnson niti Roosevelt posvetovala z delavskim svetovalnim odborom. Roosevelt je pojasnil, da je izdal novi dekret "na priporočilo Joh neona in po lastnem razmo-trivanju". Ameriškemu delavstvu je to lahko svarilo pred fa šističnim karakterjem, ki m razvija v Johnsonovi administraciji. . Nov polom na ame» riikih borzah Cene »o padle, toda vlada pravi, da bo za enkrat držala roke proč Chicago. — V zadnjih treh dneh je špekulante na borzah presenetil silen polom, kakršnega že ni bilo od zgodovinskih dni v oktobru 1929.| Na tisoče špekulantov, ki se niso iz krize, ki še ni prestana, nič naučili in ki ao zadnje mesece divje igrali z žitom in delnicami z namenom, da hitro obogate, je bilo zajetih v pasti in izgubili so vse. Okrog 10 milijonov delnic je bilo vrženih na trg in cene ao silovito padle. Čikaška žitna brza je bila zaprta v petek in soboto. Vlada v NVashingtonu je vse skupaj ignorirala. Njeni pred* stavniki pravijo, da divje igre na borzah nič ne vplivajo na njen ekonomski program. New York. — Willey Post se po zraku vrnil v New York soboto zvečer ob enajstih in bil je sprejet od 50,000 glav navdušene množice na letališču loyd Bennett. Post je izvršil polet okoli sveta v sedmih dneh 18 urah. To pomeni, da je nadkrilil svoj zadnji polet v družbi z Gattyjem za 21 ur. Dosegel pa je rekord, da je prvi, ki je sam obletel svet; dva druga njegova rekorda sta, da je prvi pri šel iz New Yorka v Berlin v 26 urah 16 okoli milj. t* bvajneto dete je Alala! »jegova *ena bi Cr?v bui*n| lu- u flrt4*n« najrrada « »^brn dela, če- ** Matteraa Alaako U. - A Mattem, i J* ¡"-rnjl polet ¿¡Ji ZtmudU * 2J l#dfK>v. Je zadnji k 8» * Pilotiral SovjtH odslovili pol traatportaih komisorjov V Moskvi ae je začelo veMko čiščenje. Vsi nesposobni uradniki bodo detel! rmi Moskva. 22. Jul. — Centraln eksekutivni odbor sovjetske vlade je začel čistiti vladne oddel ke na debelo. Vsi uradniki so na reletu in nesposobni bodo Iz-leteli iz službe. V oddelku tran sportaclje je bilo odslovljenlh pet pod komisarjev. Med odslovljenci je tudi zna ni Vladimir Sergejevič Satov ki je bil pred revolucijo v Ameriki in kaaneje je nadzorova železnice v Sibiriji. Eksekutivni odbor je ostro obsodil železniško upravo in je od redil da se imajo iztrebiti ve nesposobni uradniki, oetali se morajo podvreči strogemu nadzorstvu in dlacipllni. Past lekesšel polit OMetel je svet v sedmih dneh in 18 urah UN, Aot of Oet. t, 191T, autborieed oa Jane 14. I»lg. DRUŽBA SKKA Roosevelt čaka, taka ia taki VSILITI KOSPA NUSKO UNIJO Delavci ao jo zavrnili trikrat, končno ao zadevo predložili Johnsonu Tenn Milwaukee, Wis. — Falk Machinery Mfg. korporacija je naredila tri poskuse, da bi delavcem usilila kompanijsko unijo. Bila je poražena trikrat. Zagrozila je tudi, da bo prej zaprla tovarno ko pa priznala delavcem pravico do svoje organiaacije. Družba je dala delavcem trikrat na glasovanje, kdo naj jih gaatopa pri pogajanju o mezdi, deiovniku in drugih pogojih, od-noano je nameravala ustanoviti svojo unijo. Trikrat so delavci odglaaovali za J. J. Handleyja, tajnika državne delavske federacije, Ottona Jirokovica, poslovnega zastopnika unije strojnikov in Jacofea Friedericka od centralno delavske unije v Milwaukee. Pri tretjem glasovanju je družba zavrgla vse glasovnice' aa te tri zastopnike in proglaaila za izvoljene tri druge kandlda< te. Dva delavca sta takoj nato resignirala. i Za ta incident so odgovorne unije, ki so v tovarni vodile živahno kampanjo, katera naravno ni a tem končano. Uniji ae je pridružilo že mnogo delavcev. Incident, družbino zanikanje pravice delegatom do svoje or- $nizacije, je bil sporočen in atrijskemu (direktorju Johrv-soiui. Unije vodijo živahno kampa-vaeh in- N s ah v lile, Tenn. — Država Tennessee» tretja na jugu, je zadnji četrtek odglaaovala aa preklic 18. amendmenta z maj« ino večino. To je prva država, kateri ao auhači pokazali ve-iko moč. Vedina mokre liste znaša okrog 6000 glaaov In prišla je v mestih, dočim po deželi prevladuje suhaška večina. Izvoljenih je bilo 68 delegatov na splošno. Portlaad, Ore. — V državi Oregon so bile v petek volitve delegatov sa ratifikacljsko konvencijo in mokra lista je zmagala z večino treh proti dvema. (8 tem je število drftav, ki ao izreklo za preklic prohibiei-e, naraslo na dvajaet. Potrebnih je Ae 16 držav. Trdno upanje je, da bo to število doseženo v prihodnjih petih meaecih in ob koncu leta 1968 bo 16. amend-ment razveljavljen.) in.prvi iz Sibirije v AJasK^o po ywm »«tu v v* urah. Njegova zračna pot «wtnJan. V teku Je tudi sveta je znašala po 15,400 Moskva protestira proti Japonski Moskva, 22. jul. — Sovjetski zunanji urad je objavil poročilo, katerem odločno zanika trditve Japoncev, da sovjeti financirajo vojno kampanjo kitajake-ga neodvisnega, "krščanskega" generala Fenga Ju-hsianga. Vse i;e trditve in vesti, ki krožijo v japonskem tisku, so prosta laž, pravi aovjetski zunanji urad in dostavlja, da Japonska hoče s temi govoricami zakriti svojo namero okupacije notranje Mongolije. Uprava razatave spremenila odredbo Chicago. — Uprava svetovne razstave je izdala novo odredbo, X> kateri se vhodi na razstavišče po 22. juliju zapro o polnoči vsako noč, koncesije pa smejo biti odprte do dveh zjutraj, iz vzemši ob sobotah, ko so Ishko odprte vso noč. panja jm organiziranje Chial mers korporacije v West Alisu. Sherwood Eddy kritiziral Hitler ja v Berlinu Berlin, 22. jul. — Sherwoofl Eddy, bivši ameriški tajnik YM CA za Azijo, je te dni preaene-til nemške fašiste, ko je prišel v Berlin in odprto Izjavil, da Hitlerjev režim dela veliko kri vico socialistom, komunistom, katolikom, demokratom, pacifi stom in Židom. Eddy je opoao-ril Nemčijo, da brez demokracije in nepristranake pravice nI nge predka in Nemčija ostane osamljena, če bo nadaljevala po svoji aedanji poti. Volitve v Islandiji ' Reykjavik, Islandija, 22. jul. — V četrtek so bile v Islandiji zbornične volitve in zmagala je neodvisna (nacionalistična) stranka, ki je porazila progrealv ce. Delavska stranka je pridobila en mandat in zdaj jih ima pet. Komunisti niso dobili nit enega mandata. 1 predsednik** Bernard Bamrh (na dean«;. Tako ga iMiajfis, ker Inta Herod, zete veHk vpWv na BoaaereHa Henoch I jo velik špekulant na borzi. na dobro voljo kapitalistov ŠtovNo prtkUoalli driav RtraoHo m dvajtol in Oregon odobrili 21. amendment Anariikl kapitalisti fl-usekali HlHerfevo kampaajo Ford, Morgan In drugI priapeva II milijone dolarjev Hitlerjevi stranki Undon, 82. jul. — ški piaatelj, ki n »kriva pod imenom John 8. Steel, je spisal senzacionalno knjigo, ki izide Londonu prihodnji teden in razkrije nemškega diktatorja Hi-tierja kot monstruma Franken-stolna. Knjiga tudi razkrije, kako ao mogočni ameriški bankirji in drugi kapitalisti prispevali težke vsote sa Hitlerjevo «trap-ko še leto dni pred Hitlerjevo zmago. Pisatelj piše, da Je bil v službi drja. Schaehta, predsednika nemške državne banke in po njegovem navodilu Je kolektal denar za fašiste. Na ta način Je izvedei vsa "notranja dejstva" finančne strani nemškega fašizma, katera je zdaj raagalil. Med ameriškimi kapitalisti, ki so financirali Hitlerjevo kampanjo, je velebanklr Morgan, Oeneral Motors in Henry Kord poleg drugih; ti so glavni. Oeneral Motors je prlapevala $200,000 z željo, da Hitler čim prej zmaga In uniči socialiste v Nemčiji, ki so delali velike ovire trgovini ameriških družb. Ford se Je najbolj zanimal za protlžldovsko kampanjo hltler-Jancev In prvič je dal 640,000, Kasneje Je prispeval večje vsote. Na posredovanje fašistov Je Ford tudi uposlll pruskega princa Louise Ferdinanda kot Inženirja v svojih tovsrnah v Detroits Na Angleškem so trije kapitalisti prispevali za Hitlerjevo kampanjo; med temi je oljni magnat Deterdlng. Tvar Kreuger, švedakl kapitalist in kralj užigallc, je tudi prispeval, dokler nI izvršil samomora v Parizu. Steel piše, da je Hitlerjeva zmaga precej stala nemške in tuje kapitaliste. Hitler je potrošil naj am n J 660 milijonov dolar Jev sa propagando in plačo svojih privatnih tet. Val ti milijo-ni ao prišli is Upov nemških In tujezemaklh kapitalistov. K-meriški magnatje so prispevali več milijonov dolarjev, Njegov splošni pravilnik glede meede in delovnlka naslovljen na vao podjetnike In drulbo. Imenuje ao "predeednikova u-poalitvena pogodba" Waahlngton, D. C., 22, jul.— Rooaeveltov aplošni pravilnik ta vsa podjetja v Združenih državah, ki je bil objavljen včeraj, je bil poslan po pošti na vao korporacije, družbe in posamezne podjetnike. Cea pet milijonov kopij je bilo raapoelanlh. Koosevelt je vsakemu naalov-IJencu pojasnil, da jo to "predsednikova upoalitvena i^godba", katere namen Je, da ae dvignejo mezde in zagotovi delo brezposelnim, nakar §• ima dvigniti kupna moč ljudatva in vrniti proaperiteta. Načrt zavisi od aložnega odaiva vaeh delodajalcev; vsi ae morajo odzvati in podpisati pogodbo. Ce komu kakšna stvar v pogodbi ne ugaja, naj takoj podloži avoj pravilnik. Delodajalci Imajo pet tednov čaaa, da podpišejo ta pravilnik ali predlože drugega. Ta čaa preneha a 1. septembrom t I, Kaj se zgodi i onimi, ki tega ne store, predsednik ni povedal, namignil pa jo, da Ima po sakonu za federalno kontrolo moč, da Jih prisili k sprejetju pravilni-ka. Splošni pravilnik bo v veljavi pet mesecev, od 1. aVgusta do »1. decembra 1988. Jtooaevelt j« določil 36 ur mak-slmalnega delovnega tedna aa vse Industrijske delavoe in 40 ar za namešdenoe v trgovinah, pi-samah In drugih aetovamiAklh podjetjih. Minimalna mezda Ja $12 do $16 na teden. Minimum ae raa> liku Je a osirom na kakovoet dela ln na kraj. Induatrijakl da« lavci ne amejo Imeti manj ko 80o na uro. V meatlh, ki Imajo čaa pol milijona prebivalcev, ne ame minimalna plača paatl pod flfi tedenako; v mestih od 860,000 do 600,000 prebivalcev minimalna mesda lahko anaša $14.60, v meatlh od 8600 do 860,000 pr». blvalcev pa $14. V krajih, ki štejejo manj ko 2600 prebivalcev, mora biti minimalna mezda $12 na teden. Administracija Je odredila veliko kampanjo za pridobitev podjetnikov za ta pravilnik. Rooaevelt bo v torek ivečer govoril v radio in apeliral na delodajalce, naj se hitro odaovejo, Zavaravatoa tožbe m ra^sIs farmnrUI puiiii 1 ar marini Poravnale ao aa a eUro farma-rico Izven aodliča Wenthworth, H. D. — (FP) Mlnnle Larson, 70 let /rtara far-marica, ki Je na sodišču na Iniciativo farmarske unije v okraju Mlnnehaha vložlU tožbo aa reduciranje prve vknjiibe na podlagi zvišanja vrednosti dolarja In odloka zveznega vrhovnega sodišča, ki je leta 1980 dovolilo rasnim korporncljam, da so prelomile pogodbo g vlado radi zvišanje cen — ta farmarica je zmagala v tem prooesu. Do poravnave jo prišlo Izven sodišča, ker Insurance kom penije, ki imajo med farmarji veliko vknjižb, niso hotele, da bj šla zadeva pred višja sodišča, ker bi toftbo radi prej omenjenega slučaja mogočo Izgubilo. Rezultat tega j« bil, da ao šerif-ske prodaje farm prenehala. To je reenioa vaaj v tistih slučajih, kjer gredo farmarji na sodMMe In vložijo tožbo na allčen način kot Mlnnl Laraonova. Duhove* In U otrok «tonilo Bourges, Francija, 22. Jul.— Katoliški duhovnik jo vzel 16 otrok a seboj v čoln na izlet po Jeseru. C0H1 ae je prekucnil in duhoven ter U otrok je utonilo ftttrje otroci, ki so znali plavati, so ae rešili. Devet "špljenov" aretiranih v Italiji Rim, 88. Jul. - Fašistična tajna policija je zadnje dni areti-rala devet oeeb, med katerimi je tudi bivši socialistični poelanoe Umberto Blanchi. Val so obtoženi PR09VETA the enlightenment silo m lastiiiwa i maroons roproasa J ft v* mm) to IUm4. *» " uu 11 .m m *«rt wu: m omcm» m Ü?^'. I. .U1I u Ml UU; M ^ cm' chumm») m Altu« «JU ClMV» I1-4* S» mmmUim 9»M *m MTtrU VtU Mt H tM, U' Imm * PROflVBTA WI4I k. Awa, MEMBER OF TBE federated tw» Glasovi iz naselbin Zanimive beležke It .1* Domač drobiž Pionir umrl Puablo, Colo. — Tu Je umrl Frank Vidmar, star 76 let in doma i* Prinčevasi pri Ambruau na Dolenjskem. V Ameriki je bil ....... 40 let in vea čas v Pueblu, kjer v tednu in *1 na uro za delo v Je bil med prvimi naseljenci. Bil premogovnikih ter plačo za ta- • . ii t ii « i rw _ _ Rudarji ne morajo Lewiaove unije Spring Canyon, Utah. — Nedavno so priili v nalo naselbino Lewisovi agentje, da nas pridobe za UMWA, a »o doživeli razočaranje, ker ni nihče hotel ali isti o njihovi organizaciji. Vzak zavedni rudar raje priatopi v novo unijo kot Lewisovo, ker alednje ni na dobrem glasu. V to naselbino nima nobena unija vstops in zborujemo večinoms na prostem. Nekatere naselbine dovoljujejo vatop Lewisovim pristalem, druge pa organizatorjem nove unije, NMU. Slednja ima postojanke v vseh naselbinah in večina rudarjev je na njeni etrani. Tukaj nas je or ganiziranih v NMU 120 rudarjev, dočim unija UMWA štej« samo 12 članov. Slična situacija je v drugih naselbinah in UMWA ne more pričakovati ni-kakega uspeha med rudarji Tukaj zahtevamo 30 ur dela je neoienjen in član HBZ Slovenski boeeje kozvano "mrtvo" delo. Za na-kladanje premoga 65 centov od B™ H^^flS V 4 „« tone, ako pa rudar, ki dela za Fprest C ty, Pa - V tej na- aam ^«treli premog selbini krožijo pritožbe proti ne- ^ w ^ ^ tone, katerim slovenskim bossom, ki kra m w Mntov od to-nsdzorujejo rojske pri delu na ^ ,Dftm)g lftčujejo 40, W in državni svtni cesti. TI bossje so ^ CflDtov ^ tone. Dnevna me-prilli pred nekaj le 1 is> Jugosla- ^ ^ ^ y royu je do vije in danes mislijo, da so ne- ^ 72 kaj več ko drugi rojaki, ki so tu ^o b, priitopiH v Uwisovo že leta in leta. Nov grob v Clevelandu unijo, bi bili prikrajšani od 44 do 72 ur na dan. Iz tega čita-Cleveland. — V bolnišnici je tel j i lahko razvidejo, kolike^to-umrla Rose Weis, stara 31 let risti je UMWA za nas. Hi smo in doms iz Ponikcv na Ätajer.jraje brez unije kot da bi vatopi- skem. Tu je bila 13 let In zapušča moža in tri otroke, v starem kraju pa starše, dva brata in dve sestri. Bila je članica SNPJ. Proces proti Veri Karlovi li v Lewisovo, ker nam ni treba vsaj nič plačevati Lewisu, kajti on nam več škoduje kot koristi. Ker ne moremo izhajati brez organizacije, smo se z veliko in i-ui /iriavnI v"«mo oprijeli NMU in upamo ?MCgm!¡ vTn Äti Í U da se bo združila s Progresivno priči proti Veri Karlovi ki «ta kftjti potem bo- češka fanta, ki sta bila po lastni Izjavi le orodje vodilnih zarotnikov proti življenju groceri-ata Georgeja Karla. Fesa je s prstom pokazal na Vero in vzkliknil: "Tam sadi glavna zarotni Lewisovega poloma. Tudi tukaj igra vlogo nasilje Nova unija se tega zaveda in ljudje so hlsdnokrvni. Dne 16 julija smo imeli zborovanje o-beh rudarskih frakcij. Govor krajev pij o v unijo, da se bodo laglje borili proti delodajalcem, ki plačujejo nesramno nizke mezde. Kdor ima družino, sploh ne more skrbeti za njo ob taki mezdi Izgovori, češ, ako bi ustanovili tako in tako unijo, bi pristopil, drugače pa ne, ne drže. Moje mnenje je, da so unije vse do-bre, le ljudje smo brezbrižni Ne bom hvalil nove administracije, zasti ne nekaterih čanov predsednikovega kabineta, toda zavedam se, da je treba delati skup-no, da izvojujemo zmago. Anton Mravlje. iS, ca proti svojemu možu; ona me »«« " našuntala, da sem ga ustre- popoldne, zborovanje naše unije » pa se Je pričelo ob 7. »večer v Feas Je tudi povedal, da prvi "!ftnem p*rku J* ****** j€ i L« a vi . -T i „ bila ogromna. Kako velika u- £ ^^Jfjjdelelba je bila na Lewlsovem vodo To Je biU Mi ošičeva ide- M Nftjbrf je bU Ja. Kari Je rad lovil ribe, toda majh ker l6Waao¥d lahko plavati ni znal. Pa so sklenili— - 1 . ' . a, Milošič, Vera in njen brat Ivan »teje o svoje člane na prste. —da vzamejo Karla an Long J^J« N*U, Lake In Feaa ga pahne v vodo iz P^d izgredi, ker z njimi ne bo- čolna. Trikrat Je Feaa naredil U m? Ú0*S*}\ ««esar. Ohranimo poskus, a vselej so bili drugi Iju- mi™ J" in «"¡»aga bo naša. dje preblizu in se ni upal utopiti 4 ,Naj * « ¡«m ^del Karla. Nato so se domenUi, da, f/«*™!; ^i0«» naši vodite-UBtreU, IJi prejeli Iz Gallupa, N. Méx., v M^i F«»»unvim nrifenUm i.lk»t«r«|n J^ proaijo, ntj pošlje-Med Fessovim p^snjem je jo tja organiMtorja, ker so val ^dn.° ^o^^ iÍm^M«^«»«!!^ PrlPrav'jeni vatopiti v NMU. sodni dvorani. Nastal je nemir, p^^ ao tudI da ^ bill tam ki je h tro poneha , ko Je sodnik L6w1bov, tJ<) { da g0 , zagrozil, da zapodi vse občinstvo dob|U ^ ^^ NMU pa ^ iz dvorans. |To VK> ka|e ^ u rudarji ^ Druge državne priče so bilo: f|btj0 Lewisovi mašini kolikor Milsn Grilec, brat obtošenke, ki Be pag moPejo. — David Suster-ims sestro umorjenega Karla zs društvo 422. ženo, dalje John Petek, čevljar —__ In Karlov sose¿L ki je posodil u- „NfW ded„ y ckvata|Mlu sodni revolver MllošiČu, rekel ps . . A V. je. ds ni vedel, zakaj ga bodo' t^9^0' r?***?0 Me rabili: nadalje češki ključavnl- n[?m¿v IPro¡,vlft • 10 ^ čar s 26. ulice, ki je popravil re- ltto' ker nJ*®m W poseb-volver in računal $3.50, končno „K*koJr á™Koá' pa uradniki zavarovalne družbe Ukokll#udI tuW"««w d«ilM pr^ Prudential Insurance, pri kateri S!J hitro napreduje. Delavatvo v Je bil George Kari zavamvan za C1,ev®la.ndu *^»p organi- Važnost volilnega Uatka 1 E velet h, Minn. — Komunistični popotnik, ki je objavil svoj dopis v Prosveti, bo spoznal, kakor bodo morali spoznati drugi, da je treba stvariti boljše življenje pogoje tam, kjer smo, ne pa iskati paradižev po svetu, kjer jih še niso zgradili. Jugoslovanski delavci in drugi so u-stvarili velikansko bogastvo v tej deželi. Ce bi vladala pravica bi lahko uživali ugodnosti kot nikjer drugje. Da se to ne godi, J« kriv roparski sistem, pravimo. Pristaviti je treba, da je kriva tudi "proletarska stupid-nost", ker smo preleni, da bi se zanimali za javno življenje in ga oblikovali nam v prid. Ako bi polovico (toliko mislili fkot delamo s hrbtom, ki kapitalizem kmalu preštel svoje dneve. Vedno poudarjamo . vaitocfet volilnega listka kot veliko zapuščino naših dedov za izvojeva-nje boljših življenakih pogojev, ali volilni listek brez inteligentnih volilcev Je ničla, ki ne bo nikoli napolnila zbornice z delavskimi poslanci, ki bi resnično služili ljudstvu. Pomislimo na volitve našega časa, pa se bomo prepričali, kakšna raztresena čreda smo na političnem polju. Polovica naših volilcev sploh ne gre na volišče, ker so obupali nad volilno pravico in ne verjamejo, da bi jim ta izvojevala boljše ži-vljenske pogoje. Volili in volili so z najboljšimi upi, a vedno so si izvolili pomanjkanje. V njihovih očeh so volitve le prevara. Ljudstvo pošlje človeka v zbornice ali v kongres, kjer se ta potem ogreva za kapitalizem ln njegove interese. Mož, ki ga ljudstvo izvoli, ne bi smel poaabiti, da mora delati za ljudatvo, ne pa za druge interese. Nekatere voliloe premotijo politiki, ki ze vozijo po deželi v luksusu, z godbami in zastavami na čelu, s svojimi govori in obljubami. Talentiran govornik sna sipati pesek v oči ln tako potegne k sebi ogromen del vollloev. Luksiozni pomp ima velik vpiv na mase, da drve sa govornikom. Druge volilce, katere ni mogoče ujeti v take mreže, navdajo delodajalci s strahom. Bojazen pred izgubo dela tira družinskega očeta, da voli tako kot njegovi predpostavljeni zahtevajo. Delodajalci kontrolirajo časopisje, radio in druga sredstva pro-pagande. Mladenič upa, da bo dobil delo. ako bo volil kandidate, katere delodajalci priporočajo, in tako ostane le malo odločnih volilcev, zvestih delavskim ksndidatom. Volitve našega časa so velik zpektakel, za katerega ni treba nobenih očal. Statistiki vedo, do meščanske stranke potrošijo ogromne vsote denarja v volilnih kampanjah. Zadnja predsedniška volilna kampanja je stala milijone dolarjev, kar pomeni, da lahko plava tisti, ki je ovit z napihnjenimi obroči. Ako bi skušali plavati brez teh obro-čev, ne bi daleč priili. Tako vidimo, da današnje volitve niso bitka zaradi sposobnosti in zaslug kandidatov. Propaganda v časopisju in potom radia igra glavno vlogo v volilnih kampanjah. Kdor plača to propagando, lahko upa na zmago. To pomeni, da volitve niso več izraz ljudske volje, temveč tistih, ki razpolagajo s sredstvi. Delavski kandidati se ne morejo meriti z meščanskimi velikani, v katerih službi so časopisi, radio in izvežbani govorniki. Ampak delavci ne smejo izgubiti poguma. Kljub ogromni premoči meščanskih kandidatov, vzlic njihovemu zvestemu ti« sku, delavsko časopisje vseeno vrta debelo steno ignorance. Kadar bo prodrlo v globja ležišča se bodo ljudske mase zdramile ln obračunale z današnjo krivično nadvlado mogotcev. Ljudem, ki niso dobro podkovani v delavskih vprašanjih, bi svetoval, naj ne Čitajo meščanskega časopisja.—J. Kovacich. Ditmn i« ßUvftlnnda ileHIv Ii vwfeieHss fie o zmrznjenih vlogah. — Rojaki, ki so poahšali nasvet Preavete. — Unljski znak je trnek. — Zakaj ima SNPJ ti-skarno? 116,000 po zaslugi Ivsns Grilca, agenta te družbe. Obravnava se nadaljuje v pondo! jok. Ameriški dijak v Nemčiji obtožen vektsdaje Berlin, 22. Jul. — Walter Or-loff Iz Brooklyna. N. Y., ameriški šklovaki dijak. Je v zaporu v Greifawaldu pod obtožbo vele-ladaj«, ker se je udeležil nekih komunističnih aktivnosti. A-meriškl generalni konzul je Interveniral pri Hitlerjevi vladi v prid Orioffu. Konzul je tudi aktiven v prid nekemu ameriškemu trgoveu Zuckermannu. tudi Židu. ki so ga fašiatl pred nekaj dnevi strahovito pretepli v Leipelgu. Ptve prineslo vladi II mili Jenov Washington, D. C. — Davek na pivo Je prinesel z\ezni vladi v juniju trinajst milijonov dolarjev dohodkov. ziratl, ker vidi v unijah protek cijo svojih interesov. Celo delavci, ki so uposlani v opekami, ao ustanovili unijo. Slišal sem, da jih je Že veliko organiziranih. Dne 17. t m. so imeli ui vno aejo v Slovenskem domu na Holmas ave. To seveda ni bilo po volji lastnikom opekarne, toda zakon je zakon in temu se ne bodo mogli upirati Cas Je še, da si delavci poda-mo roke In se orgnislramo v močni organizaciji in aedaj nam Je dana U prilika. Ameriška dela vaka federacija ni slafca sama na sebi, toda delavci smo zanikrni. kar ne Izvolimo takih urad nlkov. ki M v iveiitel »stopali naše Inteeooe. Uradniki ao preveč ponižni, kadar nastopajo pred delodajalci, kar je v škodo delavcem. Potrebno je, da delavci slog. no nastopajo pri volitvah in fcsvo-11 jo take uradnik», ki bedo delali njim v prid. Opekarskim de. lavcem svetujem, d* nI i*iMo se S pota Se vedno životarim v samoti v bližini Chisholma. Mir in solnce sta me pozdravila ih če bo šlo tako naprej, se bom kmalu podal na daljše potovanje, kar doslej zaradi slabega zdravja ni bilo mogoče. ,V tej samoti mi le veverice dolgouhi zajci in razni ptiči de lajo družbo. V nočni tihoti včaai oglasi tudi sova. Nedavno so me iznenadili rojaki in rojakinje iz Chisholma in Eveletha. Pripeljali so jag njeta, katere so kupili na "Balkanu" in jih spekli na ražnju Na "Balkanu" je namreč več slovenskih farmarjev, ki redijo poleg druge živine tudi janjce ki so zelo poceni. Rojaki so se imenitno zabavali v prosti naravi pri dobro obloženih mizah ini tudi jaz sem bil deležen te zabar ve. Stregle so nam rojakinje Centa, Smoltz, Gornik, Grahek Pahule in Še mnogo drugih, katerih imena sem pozabil, rojak Pahule pa je bil mojster pri pečenju janjcev. Bila je godba in petje ln vse je bilo veselo. Matija Pogorele. Ustanovitev unije v Ambridgu Ambridge, Pa. — Dan 14. ju lija je bil za delavce pri American Bridge Co. velikega pome na. Na ta dan se je namreč vršil masni shod, katerega se je udeležilo nad 800 delavcev in na katerem je bil z velikim navdušenjem položen temelj nov krajevni uniji in izvoljen potrebni odbor.—Poročevalec. William B. Mi novi ameriški poslanik v NeaMHJi. Je oh od kad« Is New Yorks a toa vvatf prakticlra! faftiatltai peed rs v. 4a be vedel kako je treba pravilne pondrá vili UJUvja. Preiskava poloma Guardian Trust banke postaja j ako zanimiva. Prav čedne stvari prihajajo na dan. Na pr., da je bila ban ca na sitno šibkih nogah že lam, kar pa je bilo spretno prikrito po vodstvu, da je lepo številee *T«gateTJev, ki so morali imeti dobre zveze" z vodstvom ban ke, pobralo svoj denar iz banke v tednih tik pred polomom, da so se nekatri "previdnejši ljudje v bančnem vodstvu znebili večjega števila delnic In tem finančne odgovornosti in da je bila banka pod jako zanikrnim državnim nadzorstvom. Upati je, da se bodo dragi vlagatelji iz vsega tega vsaj nekaj naučiti, da ne bodo v bodoče tako neznansko naivni, da bi verjeli, da je varno apraviti ovco v voijčjo jamo. Vlagatelji ostalih zmrsnjenih bank pri nas pa u-pajo, da bo državnaa senatna preiskovalna komisija držala svojo besedo ter vzela na rešeto tudi te denarne zavode, da se bo vsaj vedelo, kdo izmed vseh na ših bančnih "ženijev" je bi slabši goepodar za vlagatelje in boljši za sebe, No, za svoje dobro so se gotovo vsi pošteno po trudili, za dobro vlagateljev pa well, star pregovor pravi, da je bog najprej sebi brado ustvaril .. . s Mr. J. A. House, bivši pred sodnik Guardian Trust banke, k j« de bival po sto tisoč dolarjev letne pleče, poleg tega pa si je •poeodil od svoje banke okrog sto in šestdeset tisoč dolarjev ter velikodušno odplačal na U dolg celih sto dolarjev, pravi, da ga vest prav nič ne peče zaradi tega. To je več ko verjetno. Se bolj pa je verjetno, da tolike bolj peče vest vlagatelje, ki so zaupali svoj denar zavodu, katerega je vodil Človek tako neobčutljive ve sti . . . s Proeveta je zadnja leta mnogokrat svetovala svojim čitatc-ljem, naj vložijo svoje morebitne prihranke v poštno hranilni co, katera edina nudi varnost dočim se o vlogah v privatnih bankah tega nikdar ne more reči Nekateri so njen nasvet poslušali, drugi ne. Prvi so danes veseli, ker so ubogali pameto nasvet, drugi pa klavrno ugibajo, koliko odstotkov svojih prihrankov bodo dobili nazaj, če sploh kaj. Neki rojak, ki spada med prve, mi je oni dan zaupal "Ne veš, kako dobro se mi zd ker sem pred dvema letoma poslušal Prosvetin nasvet, pobra svoje prihranke iz banke ter jih nesel na poštno hranilnico! Zda, se mi vsaj ni treba tresti sa svoje prihranke, kakor se tresejo drugi reveži, ki ne vedo, ali msjo kaj prihrankov ali nič. Prosveti sem prav hvaležen sa do ber nasvet." In to pove dovolj. s "Delavci, zahtevajte unijsk znak P' opozarja A. D. naše or «ranizacije in posamezne rojake kar pomeni, da A. D. želi, da (irajri rojaki in njihove organizacije oglašale izključno v A. D. ter naročali svoj« tiskovine v njeni tiskarni. A. D. ima namreč — kakšna redkost! — unijsk i znak ln to po mnenju nj«nih urednikov v«č ko zadostuje, ds prepriča mile rojake, da je A. D. prijateljica zatiranega delavstva in njihova sa veznica v boju za boljše življenje. In gospods je gotovo tudi prepričana, da so drsgi rojaki preveč neumni, da bi mogli spoznati, da js unijskl znsk A. D. samo sredstvo sa ribarjenje v kalnih vodah. No, jaz upam. da vsi rojaki niso tako neznansko naivni, da bi baeedli bi u fan ju takihie delavskih "pri-j s tel je v", ki dosledno s vso vnemo napadajo ln grdijo politično organizirano zavedno delavstvo in da se bo našlo med njimi vsaj nekaj takih, ki bodo zahtevali od listov, v katerih bodo oglašali in od tiskarn, s katerimi bode <• meli opravka nekaj več, kot sgolj unijaki znak. Unijskl znak pri A. D. za naa ne pomeni absolutno nič. Je samo slepilo aa naivne rojake. Gospods pri A. D. seveda poreče, da to ni res. ampak takim njihovim trditvam se še vrabci smejejo. Saj ae poznamo - In še kako dobro! dan nem bil vi JUJ dajejo lokalna dr,,, «skat svoje tiskovin »s več unijtkegi ps ne grt, ^ zmrznjenih bank bi «eunijik« tii o. Čudno in nepotrebn, nje, mar ne? Kaj ni» «v»je Ustne tiskam«? » Podjetje naj podpira svojega? Saj vendar n« Jkarne kar tako zaradi! m prometne zveze m in Clevelandora , rai kraji iirom Ameril ntao pretrgane . .. Tone Pod, (Ivan J« slavkarji | ■i »miij Mkgnatje napeli vse _ prečijo organiziranje '0 __ iPittsvlMe, Pa. - (FP ganizatorji se trudijo, govore nad tisoč tekst Jevcev, ki so uposleni lips Jones Co., pri pod Je- središče tekstilnih < tem okolišu in v kateri organi zatorična kampi tero vodi blok šestih < unij. Razen te Phil Co. je v teku stavka v stilnih tovarnah. Tovarna te kompani likega pomena za «ta drugih mestih, ker i vzorce za druge tovarn terih je bila razglašeni ,, Dva organizatorja si rotirana, ker sta razpel teke. Magnatje so t atrašeni, da dnevno g< l«vcem in napadajo ui grozili so že, da bodo vsakega delavca, o kat do zvedeli, da se razg organizatorji in posečf seje. Okna tovarne Jones Co., ki so obrnj< sesti, so zabili z deskai ben delavec ne sme poslopja v času opoli kosila. Kompanija je dobila važne detektive iz Rea jpezto je deputiziralo uradnike z namenom, i ne bi prišla v dotiko z ' Kljub tem razmeran MUje unija uspehe. ] «nije, uključivši tesar darske in druge, podp ganizatorje. Članstvo t legije in vojni veteran štopili proti svojim un kt' nasprotujejo orisi ravcev. Na vellkea so ga sklicali, so £h>teatne resolucije pr unijskim aktivnostim D. Gessanga in jih p« neralnemu poštarja Fi Washington. A Poročila iz drugih n sti Iz St. Clairja, Por lik in Minersvilla, jt^ do nekatere tovarne Odstotno organizirane. ' Krog petsto delavcev henu, Pa., se je vrnila po tridnevni stavki, ko Bedford Silk Co. prUtal Ifeije mezde 22 odstotk .A»' _ 't\ MttscIeShsslsuitl Washington, D. C.-j« te dni objavila ivar nihče ne išče dela pri P agent urah v Muscle kjer bo vlada zgradila zeve za federalno ek Vlada je dobila pritožbi vatne agenture majo delavce m in zahtevajo plečilo. 1 PfrU»- VIsdskiM delavcev tamkaj in potrebovala, bodo najel tjfoe okolice Poročevalec ¿¿»t** aretiraš Denver. Colo. - «J he*, poročevalec nega tiska in člsn tufc komite j s enotne fronti. beril proti redukcij, brezposelnim, j« 4fl pridržen sa pr«^v0 NatienaJ Mtoer» Hla ss «sfse i svoj« sktivnosw^ veh*" se si ^ g nidarjer)«»** 24. JULIJA. yesti iz Jugoslavije (Izvirna fonSO» I« Jugoslavije.) se jw|Uiwčerproti;d6-^¡danicaharečalacZi- •L in kako je prišlo do ™ T.Jita ais iri kompleksa vprašanj, ki jih ne no li ni ie inano. Tadva.sta topim predmetom; po-& ter nato vlekla one-p Žigona po kamnitem terenu ter ga nazadnje pojno jamo pri Kje-i zidanici, kjer je Zi-,je izdihnil. Preiskavo ko sodišče in :(je pričakovati razprave, akojt v Beli krajini'' pih vinotočih okrog Podi . Beli krajini so popiva* e, «tiadnje pa so se Vhi-loprijeli in premikastili, rj« obležal mrtev '8Ž-liki fant Martin JakUč dne - 2. julija — «e likih ubil fant Jure Banj okolnosti kažejo, da lomor. Jure Bajuk je v nedeljo v domačcr*!-noje prijatelje ter jim r pletenico natočil *eč oa, da bi v vinskem T»-rebili nedeljo. Pa je pot nimo Bajukovega oče i ni bilo všeč, da gosti Btelje brez njegovega, do-Zahteval je, da mora fiti vino nazaj v sod. To užalilo in iz užaljenosti , da je prišlo medi.ai-Ifctom do hodega prepi-i oče odšel domov, jeiel tudi sin, vzel slovo, od ^ ttitere, ki ju. je pojju-jaz tega ne morem pre- «amo živino. Do-Qi je nekdo zaigal> ***dasia. - U„b-^anke so priredile S. "¡ni »hod proti ¿Tra-je sklicalo Sjrto-Jnštvo ,n vredsedo-J«'orna duma Tavča--^fpUa elju Tavčar. *,*|v vla.m m ngfne-:J i,rr'ti V M.kim ce-s'a«Ik< rn<> toVar-'v'il »o namreč kar-MH njir.1« „e n s udkorne to-** » "a tem shodu «pomenin proi|le ^"Onsjpr«| zniža ce fet0Vlrn€- .podana na T* "> Umkaj ho ''7*v > Pred dVf*na dama. zato. Dobro, k U jMJtva, ki j. * **tiaaoit celega gre reševati posamezno in pri repu, ampak pri glavi. Od protestnih shodov narodnih in dvornih dam in drugih meščank ne smemo pričakovati ničesar. — Državg tudi gotovo ne bo ušli-Šala prošnje teh zborujočih ljubljanskih meščank, da bi mižala cene sladkorju, produciranem v državnih tovarnah, ker je tovarnam pač prva stvar bilanca, ne shod narodnih dam. Tovarne, državne in privatne, same dobro vede, da je sladkor v Avstriji cenejši ko pri nas, čeprav ga iz Jugoslavije izvažajo tja. Toda carina na sladkor je osvobodila naše sladkorne fabrikante vsake tuje konkurence in združeni v kartelu navijajo cene sladkorju doma kakor jim drago in kolikor pač hočejo imeti profita. Proces proti komunistom. — Pred velikim kazenskim senatom v LJubljani se je moral zagovarjati zaradi komunistične propagande 28-letni učitelj Janez Pe-renič z Jesenic s štirimi tovariši-delavci. Učitelj Perenič Je lani stal pred izrednim sodiščem v Beogradu zaradi komunistične propagande, skupno s svojo že-no, prav tako učiteljico, s katero sta se tedaj v zaporu poročila. Ob tej*razpravi je bil Perenič o-proščen. Sredi letošnjega aprila pa je bil spet aretiran skupno s štirimi delavci. Nekega delavca je obmejna policija na Jesenicah aretirala, ko je nosil cel kov. ček tajnih letakov. Sledile so a-retacije še treh delavcev ter u-čitelja Pereniča, ki ga smatrajo za glavnega krivca. Ta pa je v preiskavi zanikaval vsako krivdo, dočim so delavci nekaj stvari na jeseniškem obmejnem policijskem komisarijatu priznali. Na razpravi, ki se je vršila 4. julija, pa so delavci svoja priznanja preklicali ter izjavili, da so dali priznanja le pod hudim pritiskom na Jesenicah pred policisti. Učitelj Perenič je bil obsojen na 6 mesecev strogega za-pora, mladoletni Janez B. na 40 dnir mizar Janez Robkf pa na 3 mesece strogega zapora. Dva sta bila oproščena. Do genij i ve scene je prišlo pred sodniki, ko so razglasili sodbo, s katero je obsojen Perenič na 6 mesecev zapora in še na izgubo državne službe, in je bila navzoča Pere-ničeva žena z dojenčkom na rokah. Perenič je delaven učitelj in zelo inteligenten, ves njegov "greh'' je v tem, da se v lzven-šolskem delu nI pečal s sokolst-vom, marveč iskal povsod stike z delavci ter tudi delal v njihovih organizacijah. In zato je dobil pol leta zapora in obenem je pahnjen na cesto, med brezposelne. Pakt a sovjetsko Rnaijo. — Dne 8. julija je bila v Londonu podpisana pogodba o definiciji napadalca med Rusijo, Malo en-fcento, Poljsko in Turčijo, kar imenujejo tudi pogodbo o nena-padanju. V Mali antantl so združene Jugoalavija, Rumunija in Češkoslovaška, zaveznice Fran clje. Tako se je prvič srečala Jugoslavija s sovjetsko Rusijo, prvič se je zgodilo, da se Je sre ("al zastopnik Jugoslavije z zastopnikom Rusije za ono mizo pri podpisu pogodbe. Jugoslavi-j a doslej ni marala imeti nobenega stika z Rusijo, niti gospodarskih vezi, čeprav bi bilo s tem mnogo pomagano induatriji v Jugoslaviji. Ta pakt, ki so gs sklenile nsltete države ob sa-]>*. Ako nI v doti^nem kraju na raspolsgo zadostnega števila onih, ki imajo prednost, so Jim tudi ponudi prilika do de-la pri javnih gradnjah. TI Ino-ssmsi imajo prav tiato pravico 1n priliko do dela kot oni ameriški državljani, ki ne stanujejo v oni drla vi. Naravno pa Je, da ob sedanji nezaposlenosti In ob velikem številu neaaposlenih, ki čakajo na delo, bodo mnogo na boljšem oni, ki ss potrudijo, da dobijo prvi papir, ako ga še nimajo. Prvi čracl preleteli ameriški kontinent l*s Angelas, Cal. — Dva sa-morska letalca sta dospela sem iz New Yorka Njun polet Je trajaj tri dni. To Je bil prvi trana-kontinentaini polet črnokožnih ietaiosv. Qdlsfas akcija prinesla rezultat KdwardswiUe. (U. — Organi-sirsni brospoeeini, ki imajo v okraju Madison 12 postojank, ga • maaaim pokodom prisilili »krajna oMasti na zvišanje podpore ad 88 do M%, Je pa še ved na borafta. K£OSV£T£ Njo je preval v naturalljah, ki ai jih je prisvajal iz skladišča. Vse begunke so ga poznale. Bile so mu vedno za petami. Venomer je dajal. Ujetniki so skrivaj lazili v pisarno. Nikdar niso odšli praznih rok. Ce se mu je posrečila kupčija, Je žarel radodarnosti. Vse to: udobno in dobičkonosno gnezdeče v etapi, mirno, varno in dobro življenje v izobilju in dekle, ki mu je sladila noči, je skalilo to pismo. Ruma se je privadil kakor cigaret. Pil ga je kar iz navade. Kadar se mu je zahotelo dobre volje, je moral napraviti precej požlrkov, ki bi ga poprej upijanili. V poslednjih dneh je postaja! včasi čemeren. UJedal se je nad Nastjo za prazen nič, jo ozmerjal in bil mnogokrat z njo sirov. Pred tedni je nenadoma opazil na sebi čudne, nenavadne izpuščaje. Lotil se ga je ogaben občutek, ki ga Je s početka silno prevzel. Cez nekaj dni so izpuščaji prešli. Sum, ki je padel na Nastjo, je izginil, dobra volja se mu je vrnila in smejal se je samemu sebi. — Za takšno oslarijo — toliko strahu l Pozabil je vse skupaj In se vdajal priložnosti s podvojeno slastjo, Nastja je prihajala vsak večer, nikdar ni izostala, visela je na nJem, kakor da je za vedno njegova. Ni vedela, da je oženjen. O varan ju niti govora ni bilo. Kakšno varan je? Mar ve Ana za to? Nikdar ne bo zvedela, nihče ga tu ne pozna, da bi ji pisal anonimno pismo. Vsak večer jo je čakal. Mar je zaljubljen v to mlado gališko deklino? Ah, kaj Še! NI vredno razmišljati o tem, ko si od danes do jutri, ko te lahko vsak tip pre-meste sto in sto kilometrov daleč. Čemu bi razmišljal? Ko mu je bilo jasno, da ji izgine iz življenja tisti trenutek, ko se odpelje. živel je z njo, ker si je hotel ženske. Razodeval je njeno mladost, njenega srca pa ne, ker je ni iskal drugače nego ponoči. Ljubil je njeno telo, ki si ga je kupoval s konzervami. Danes jo je iskal. Nemiren je bil, ker je ni bilo. Po temnih uličicah begunskih barak se je spotikal ob razvoženi cesti, ki je tu nihče ni popravljal, iskal je smeri njenega skromnega, napol porušenega doma. Vedel je za barako, ob kateri je zadaj na steno prislonjena nekakšna drvarnica, kjer je njen dom. Pokazala mu je od daleč svoj brlog. Iz bsrske so prodirale glasne besede. Ženski glas in moški glas. Smeh. V te barake hodijo tovariši iz strašne stot-nije. Vedel Je za vsako žensko, kje prebiva. Ta, pri kateri je Nastja v podnajemu, je debela kmetica iz Karpatov. Vsak večer ima posla z moškimi. Pet otrok ima. Zadaj za barako je raslo drevo. Požvižgal je trikrat, kakor sta bilu domenjena. Izpod drevesa se je oglasila Nastja: — Justin, kaj delaš tu? se je ustrušila. Sedela je pod drevesom nu travi. — Zakaj nisi prišla? jo je vprašal jezno. — Joj, Justin, ti ne ved. Pojdi proč! Hotela je vatatl In zbežati. — Kakšnega vraga počenjaš? Pote sem prišel! — Ne morem, je zaječala in se skrila za drevo. Skočil Je za njo, ker je mislU, da se šali. Ujel jo je za roko in skušal biti dober. Sedel je na zaboj pod drevesom in jo skušal potegniti k sebi na kolena. — Nastja, kakšna si danes? Poglej, konzerve sem prinesel. Takoj pojdeš z menoj! Trgala *e mu je iz rok. — Ne morem, ne morem! je trepetalo v nji. Postal je besen. Trdno jo je stisnil v svoje roke in potegnil k sebi. — Ali si se napila? Ne brani se! je siknil srdito. Nastja se je zgrabila za drevo. — Pojdi proč! Bolna sem ... je jeknila v noč. Zdrknila je na tla, potegnila kolena k sebi in sklonila glavo. Za trenutek ga je spreletel mraz. — Kako bolna? je vprašal poparjeno. — Tako . . . kakor si mi pravil, je dejala tiho. Bliskovito mu je šinilo v glavo. Pravil ji je o bolezni, ker se je bal zanjo, da je ne bi imeli drugi moški. Strašil jo je, ker se je sam bal... Torej bolna!? Na čeJu je začutil močan pritisk, kakor bi spoznanje bliskoma z vso silo treščilo s svojo težko pestjo. Odrevenel je; val krvi mu je pljusknil v obraz tako, kakor človeku, ki ga ponoči Iz zasede napadejo z nožem. V tej sekundi se mu je zamajal korak, začutil je, kako mu rasejo tvori na koži. Toda le za trenutek, morda za pol sekunde. Ženska, čepeča na tleh, se mu je hipoma prikazala kot izvor vsega, česar se je dozdaj tako apretno izogibal. Vendar ga je nenadna ljubosumnost vrgla iz tečajev. Obraz se mu Je spačil, zobje so škrtnili in dvignil je pest. — Torej si me varala? Si imela druge se je davil. Silen bes ga je popadel. Hotel se je zviška vreči nanjo in jo poteptati v zemljo. Zgrabil jo je za lase In potegnil kvišku. Sklonil se je s svojim žarečlm obrazom nad njeno zbegano obličje, iz katerega je gledalo dvoje žalostnih oči. — Imela si jih! Psica, meni si zatrjevala, da imaš samo mene! Kje, katere? Strupen dih njegove vroče sape ji je butal v obraz. Se vedno jo je držal za lase In zamahoval z roko, da jI je glava kakor mrtva nihala v silovitih sunkih. — Nisem jih imela! je ječala. Spusti me, gospod, o bog mogočnih Vse silneje ji je upogibal vrat. Sunil jo j^ z nogo in jo gnal na travnik za barakami. Nekje je režal pes in bevskal v noč. Sunil jo je na tla. — Lažeš! ji je grozil, kličeš boga na pomoč. — Ne, ne! vpila, sklonjena nad zemljo. Gospod dragi, gospod milostljivi . . . nisem kriva! Zarežal se je in ae divje zakrohotal. — Potem si dobila od svetega duha, prašiča hinavska! Izdrl je bajonet In zamahnit po zraku. — Kdo, pravim, takoj pri priči, sicer . . . Vzpela se je na kolena in dvignila roko pred rezilom, ki je viselo nad njeno glavo. V smrtnem strahu je lovila Justina za roke In ga grabila za kolenu. (Dalj« prihodnji«. 1 Ladislav Veltrusky Nizmtoba gospoda Borko "Ljubček!" "Dragec!" "Zaklad moj!" Tako se je neprestano j>onav-Ijalo v tej domačnosti. Ne dva meseca, ampak Že |M»tnajnto leto. Ta zakon Je bil brezj>ogojno srečen, nobena stvsr ga ni kalila. niti otroci ne. ki no družini v arečo. Kadar Je odhajal zjutraj v službo, sta ne poslavljala tako ginljivo in temeljito, ka kor ds bi se odpravljal na potovanje okoli a veta ali Ne poda-jal na polet preko oceana. To ni imelo konca In gospa Kma je gledala za nJim tak» dolgo, dokler ni izginil sa oglom, kar Je trajajo celo večnost, kajti nežni soprog jI je tako dolgo pošiljal k oknu poljubčke, da so morali ustaviti tramvaje in avtomobile. In ko ae je vračal, ga Je vaaj pol ure čakala pri oknu. kdaj ar končno poiavi. |n epet JI je poAiljal poljubčke v drugo nadstropje, ne osi raje ae prav nič, ali ga povozi priljubljeni Aero, tramvaj ali pa luksusn! osemcilindrski avtomobil. Možje so dajali svojim sopro-gsm za vzgled gospo Berkovo, soprog«, pa gospoda Rerko svojim možem "Ne pije. ne kadi. sa lepotičje svoje «ene mu nI žal denarja, sam pa se oblači tako preprosto." ao ga hvalile. "Tako preprosto kot potepuh," so odgovarjali njihovi možje. To je bila edina napaku tega vzornega aoproga. Nosil je o-bleko, čevlje in klobuke tako dolgo, da so padli z njega, niti mogočnih staromodnih brkov si ni dal pristriči po modi. To je bila edina napaka, katero je njegova ženka takj težko pre naAala, da ae je po brezuspešnem moledovanju odločila, da si posvetuje z izkušeno prijateljico. In nekega dne je dobil go»pod Berka v pisarni tudno pismo. Imelo je koketen format, pri jetno je dišalo, aačelo se je "Spoštovani gospod" in se kon-čslo "Vaša tajna častilka". "Nekdo si is meno brije nor* ce", je bila prva Berkova misel, toda takoj jo je zapodil, saj je bila izpoved ljubezni tako goreča In tako nedolžno dekliška. Tudi v njihovi pitami mrgoli dekliškega osobja. Mogoče katera od teh piaarnišk'h Vest sik — in Berka je sklenil, ds bo odslej dobro pazil, posebno na brhkejše. Ce pride na sled svoji "tajni čaatilkl", bo s njo za. upno »pregovoril in Jo odvrnil od podobnih bedarij/Fotrfil jo bo, v kakšne prepade bi vodila takšna nepremišljenost. On, o-ženjen mož in mlada deklica! Kaj nI dovolj Hvobodnih mož? In ona. mlada, lepa, IJubk« de-klica! Saj že to piaemce priča o njeni mladoeti. Ta mehkih nevsiljivi parfum, ta gorečnost izjave! Piamo stare ali grde de«, kline bi izgledalo čisto drugspolnite apodnji kupe«. priložite potratno vneto denari* Order v piemn In ni naročHe Prosveta. Ust, ki Je vale lartnina. g Pojaenllo:—Ve«loj kakor hitro kateri tok članov ali ¿o os presoli proč od dniAise la bo sahtevnl som »roj M » moral tleti član Is dotične drullne, ki Jo Uko »kopno noro*"»» Proaveto, to takoj naananlt! uprsvnlltvu Mata, in obenem «M»*™ vooto I lata Proaveto. A ko U*n »e store» tedaj mor» upnvr.^ datum ss to vooto naročniku. f;f PaoaVKTA. SNPJ, M57 Sa. Lsvpdale A v«., Ck*** Psšiljsa I—H D d dm*« N matov O -II Ustavite tednik la fm pripUMe k meji asročoini od jCL JCt ? Podpirajte svoj tet t **