kjer jim je pravilo zat< predsednik •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Ljubljana, sreda, 18. julija LETO XXII. Stev. 167 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka — cena 10 dinarjev Dobrodošel! Pred nekaj več kot letom dni Je predsednik indijske vlade, JJa izmed najodličnejših osebnosti na svetu Djavaharlal Nehru "judil pri nas in vrnil obisk, ki ga je predsednik Tito napra-Jf Indiji v decembru 1954. Po prijateljskih razgovorih v _ Pogradu, in na Brionih je bila °3avljena skupna izjava, v ka- razširjajo, da gre za nevtralizem. Njihovo dokazovanje se omejuje na trditev, da pomeni v pogojih dveh nasprotujočih si blokov sleherna aktivna politika miru iz- Ha- javljanje z, »e8. ta,d MAov. ‘uSSjll, uS „ « n.d Pi°i nj‘hovem f*0"?®"1 f " i Ljubliano preprezali grozeči tem- vključevanja v bloke taksno ne- J J r„ ip tot v vtralno pasivno stališče med bloki, , . ooDoldne nebo raz- ki jo je moč presoditi kot politiko teoli Sloveni j a je osvojila simpatije državniških gostov iz prijateljske dežele ob Nilu (oj ““1"» 1'javd, v K.o- m ju je muv k« iacniln m mesto so obsijali topli J!1 ?ta predsednik Tito in pred- j nihanja med njimi. Trdijo torej, ednik Nehru med drugim izra- da je politika nevključevanja v ~ra zeljo, da bi v duhu prijatelj- j bloke istovetna s politiko nevtral-””2 kdaj pa kdaj izmenjali misli j nosti v svetovnih odnosih. Ce bi ^.obema državama o perečih |to v resnici bilo tako, bi to pome-Po itičnih vprašanjih. Obojestran- nilo, da imajo dežele, ki se niso 883 zelja o potrebi pogostejših po- hotele vključiti v bloke nevtralen, pasiven odnos nasproti problemu ohranitve miru, nevtralno, pasivno stališče nasproti mednarodnemu sodelovanju. Ali mar lahko to rečemo za takšne dežele, - kot so Egipt Indija in Jugosla- j Boris Kraigher, elan Zveznega kot so tgipt, inaija m o g izvršnega sveta Mijalko Todoro- J ‘ . ... . vič, generalni sekretar predsed- Ce presojamo položaj v seda- nika blike dr. Jože Vilfan, njem svetu, pridemo do strogo ^ veleposlanik v Egiptu Josip objektivnega stališča Ce torej o Djerdja in drugi. stvareh ne sodimo tako, kakor visokega egiptovskega gosta kdo drugi misli o tem, marveč ^ ^ vhodu pozdravili prvi pomislimo, kaj objektivno pome- pozdravni klici litostrojskih de-nijo, tedaj pridemo do zaključka, javcev yse do upravnega poslop-! da mora biti pasiven odnos na- ja sg je p^j^ia koiona avto- sončni žarki. Ze mnogo pred deseto uro je bilo po mestu živah-neje kot običajno. Ljudje so pohiteli na ulice, da ponovno pozdravijo v svoji sredini visoke egiptovske goste. Prisrčen sprejem v Litostroju Nekaj minut po desetih se je I pojasnjevala posebnosti proizvod-predsednik republike Gamal Ab- nje. V jeklolivaimi so predsedniku del Naser s svojim spremstvom pripeljal v Litostroj. Na poti z Bleda so ga spremljali predsednik Ljudske skupščine Miha Marinko, predsednik Izvršnega sveta LRS Naserju in njegovemu spremstvu ponudili očala, da so mogli nekaj trenutkov opazovati žareč curek tekočega jekla iz visoke elektro-peči. Iz livarne so gostje odšli v obdelovalnico in montažno dvorano. Za kratek čas so se ustavili ob turbinskem ohišju in veliki turbini, ki jo je Litostroj vlil za pakistansko hidrocentralo Kikoki-Malian, ter ob velikih stružnicah, na katerih so obdelovali velike turbinske regulatorje — domačo konstrukcijo mladega tehnika Mihevca. Po približno polurnem ogledu • sproti miru samo v politiki blo- mopyov skozi gost špalir v modre j nekaterih oddelkov tovarne so kov, nikakor pa ne v izvenblo- rjave delovne obleke obleče- gostje odšli v upravno poslopje, ’...' jim je vodstvo podjetja pri- Se preje pa je v spominsko kovski politiki Zakaj sleherna nih deiavcev ln delavk. blokovska politika vodi ne glede pred upravnim poslopjem je | na to, ali njeni udeleženci to ho- pr.ecjSednik Naser segel v roko cejo ali ne, k zaostritvi medna-rodnih stikov in navsezadnje v splošno katastrofo, medtem ko je politika, ki si prizadeva odpraviti , blokovsko razcepljenost, le dejaven činitelj v naporih za ohra-■ nitev miru. Trditev, da je politika aktivne Predsednik Naser je izročil predsedniku Ljudske skupščine LKS Mihi Marinku Red republike ^kov in posvetovanj med ^^fSTe je ^spe'šno^ ures- koeksistence nevtralna politika, ^ičevala. v resnici so se ti stiki' Je torel P°vsem neutemeljena. ^Kazali za nadvse koristno sred- Predsednik Tito in predsednik o za poglabljanje sodelovanja, Nehru sta že v skupni deklara-izmenjavo izkušenj in za ciji leta 1954 jasno obrazložila, jevanje skupnih naporov na da politika nevključevanja v ' Lanarodnem torišču, da bi se bloke ne pomeni »nevtralnosti« I®1- najbolj široko uveljavila za- ali »nevtralizma« in torej tudi ne 'Ir1 o aktivni koeksistenci. pasivnosti, kakor včasih trdijo, Dosedanji vpliv takšne izme- pač pa aktivno pozitivno in kon-Jjave mn eni 1 • ~i~~~ ^ ir/>_ Potrdil <4 j. v « izmenjava ni samo niv^uv xaKsne izme- w ,;,.r ,7 » Do?Xf imnenj na odnose v svetu je struktivno politiko, ki tezi po ko-da ta izmenjava ni samo lektivnem miru, ki edino na njem žpnd njenih neposrednih ude- lahko sloni kolektivna varnost. marveč tudi v prid Mednarodna aktivnost takšnih p”1 styari miru. dežel, kot so Indija, Jugoslavija Nehnr°Vn* Prillod predsednika in Egipt, je potrdila pravilnost nei>osr V nažo deželo, njegovo takšnega gledanja. To tudi Sicer niltom sre^anje s predsed- potrjuje celotno dogajanje na ti6rn u - ,tom’ in sicer ob urad- svetu. Zakaj dandanes je težko v naš r)’S'CU Predsednika Naserja izpodbijati trditev, da je zboljše-misi: 1 državi, omogoča izmenjavo vanje mednarodnega položaja sad Heposr^ najvišji ravni v obliki postopnega, čedalje širšega spre-t>reds+ nega stika najvišjih jemanja resnice, da pelje blokov-in Inia.vnikov Egipta, Jugoslavije ska razcepljenost sveta v kata-,l?e: j strofo in da je edina možnost ra da ja, ' lavnosti je nadvse ljubo, I zagotovitev normalnega razvoja Sredin vnov'č pozdravi v svoji na svetu v politiki aktivnega danjo t ^pnost, ki je simbol se- j mednarodnega sodelovanja, ali Predku • :|e' n5ene težnje po na- kakor je to nedavno povedal VW m njene konstruktivne predsednik Nehru: »Dandanes sta »ju-. na svetu dve možnosti — ali Ija Sk(, v.ija *n Indija,« ugotav-' zmaga vodikove bombe ali zma- Uresnix.Pnat i^iava, »sta razvili in ga zamisli o svetu, ki bi v njem en«ka n < vsaka na svoj način vsi živeli v miroljubni koeksi-ln načela v svoji stenci.« kazulT dejavnosti, kar do- Zarnis?’ 80 Prav ta načela in ^^0doCegf1v^žKončnZ; Zahvala grškega kralja ^narodnlh^S Beograd, 17. jul. (Tanjug). - ^ n® tempii.i'i i 1 • i Predsednik Josip Broz-lito je esede o tv-'; *5onk^®tnih dejstev.! prejcj od jrrjkeffa kralja Pavla Prevol Privrženosti miru je moč j,?rJaV le v praksi skUDm°S in Indlja sta v ceinKv deklaraciji, objavljeni de-Hosvetn,- 4: P°udarili, da sta riotran- SV0i0 energijo tako na nern .len}. kakor na mednarod-•^etnrt napredku miru ter k.v< rVOCTa ioni __1: J n m Ko so se pred- navljajo pri različnih podjetjih vajenske šole in prav tako tudi že tehnične srednje šole. Omenil je tudi, da je bil gospodarski razvoj od faraonovih časov pa do nedavne minulosti v Egiptu skoraj neznaten. V zadnjih letih pa so nastopile že velike tehnične spremembe. lijard kilovatnih ur. Tudi star® assuansko pregrado nameravajo pregraditi in vgraditi nekaj agregatov, da bi dajala 3,5 milijarde kilovatnih ur električne energije. Hkrati pa bodo pridobili približno milijon akrov obdelovalne zemlje. Predsednik Naser je govoril tudi o nekaterih drugih gospodarskih problemih Egipta, predstavniki Litostroja pa so ga seznanjali z Egipt mnogo pričakuje od j__________________ . nove pregrade pri Assuanu, s ka- značilnostmi proizvodnje v pod-sednik Egiptovske tero bodo pridobili letno 14 mi- jetju. republike in njegovi sodelavci v družbi naših voditeljev včeraj sprehodili po Grajski planoti, so predsednika Naserja obdali veselo razpoloženi ljudje Na Grajski planoti Nekaj po 11. uri se je predsed- j Marinkom, Mijalkom Todorovi- nik Naser poslovil od »Litostroja« j čem in dr. Marijanom Dermastio. in njegovih ljudi. Skupaj s pred- j Z zanimanjem je ogledoval se-sednikom Miho Marinkom je | verni del ljubljanske kotHne, ki direktorju inž. Darku Guštinu, ki mu je predstavil predsednika delavskega sveta Martina Finca, predsednika upravnega odbora sedel v avtomobil, ki je ob navdušenem pozdravljanju litostrojskih delavcev krenil proti mestu. Ob vsej poti po Celovški, Pre-, šernovi, Cankarjevi in Čopovi in egiptovski dr- ; ulici< preko Mestnega trga in po žavnik si je tudi i Karlovški cesti ter gor do grajske planote se je zbralo na tisoče med deco na mah j Ljubljančanov, ki so navdušeno pridobil vse sim- pozdravljali visoke goste. Pionirji so živahno mahali z egiptskimi patije ;n jugoslovanskimi zastavicami, predsednik Naser pa je vso pot ves nasmejan .odzdravljal. Nad Ljubljano je že sijalo vroče dopoldansko sonce, ko je kolona avtomobilov prispela na Grajsko planoto. Po kratkem sprehodu okoli starega gradu so se gostje četrt ure zadržali na grajski terasi. Predsednik Naser je sedel s predsednikom Miho knjigo »Litostroja« v arabskem jeziku napisal naslednje besede: »Zelo me veseli napredek, ki sem ga tu videl. Vsak kraj in J. S. sredstev za poravnavanje oje sPjrov in vprašanj. med« Sreds1 Erejel od grškega kralja Pavla rzojavko, v kateri se mu takole zahvaljuje za izraze sočustvovanja ob potresu v Grčiji: >Zelo ganjen spričo Vašega sočustvovanja z bolestjo, ki navdaja moj narod, prosim Vašo Ekscelenco, naj sprejme izraze cije P?ga}®ni in konsolida- ^dsebojne stike, kakor tofr, °Je odnose z ostalim sve-si Prizadevali zasnovati stvu » pravnosti in prijatelj-T z vsemi narodi. vrž * njuna skupna izjava pri-r°, vsestranskemu medna-mu sodelovanju ni bila nik- ^nek™^ jedše.ertrX' v j**«™1’ jul. (Tanjug). -J^ničiti. v 1. .. V državnem sekretariatu za zu- nanje zadeve je bil danes podpisan sporazum med jugoslovansko in zahodnonemško vlado o ureditvi trgovske menjave blaga za^čas do 1. julija 1957, o novern načinu plačevanja ter o prevozu blaga po Donavi. To je tretji dodatni sporazum k pogodbi z dne 11. julija 1952. Znesek 50 milijonov mark na podlagi sporazuma z dne 10. marca 1956 bodo začeli uporabljati, ko bo ta sporazum ratificiran v zahodno-nemškem parlamentu. V imenu jugoslovanske vlade Mirka Debeljaka, šefa proizvod- vse, kar sem do sedaj videl, je nje inž. Dadamosa in druge vo- j napravilo na mene globok vtis. dilne uslužbence podjetja. Viso-. Dobil sem občutek velikega na-, kega gosta je pozdravil tudi pred- predka. Prepričan sem, da se bo I sednik OLO Ljubljana dr. Ma-. Jugoslavija še naprej razvijala v rijan Dermastia. tej progresivni smeri.« Kolektiv Po prisrčnem pozdravu je »Litostroja« pa je predsedniku predsednik delavskega sveta na- Naserju podaril velik album z govoril dragega gosta z nasled- reprodukeijam! litostrojskih pro- njimi besedami: |1ZVs »n „ , a dokumenta do danes Osta]j j° azali, da sta obe deželi litiki ^no zvesti takšni po- ^lrjaNS?r?^n*kl te politike so raz-J^žnjo - in jo še zmeraj Jemenska hrpoved -..O srea°’ **• tullja: 5?r*tura r\nes*?lno obla('no*t)n Tem-S' mert 8 m 12, na Pri. °koll is, tez dan do 26 *C. D°n*no z p^o«‘medD8aiS0«rnaT|?l:1 i« sporazum podpisal svetnik nemške vlade pa svetnik zunanjega ministrstva g. H. R. Kie-derlen. Obe delegaciji sodita, da bo sporazum omogočil ugodnejši razvoj gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo. Do zadnjega trenutka je kazalo, da ne bo prišlo do sporazuma, ker je zahodnonemški odi parlament odgodil ratifikacijo marčnih sporazumov o jugoslo- podjetja in predsednikom Ljudske vanskih terjatvah. Sporazum na skupščine Miho Marinkom. Pred-so vendarle podpisali, potem teo vsem se je zanimal za vzgojo noje bonnska vlada zatrdila, da vih delavcev in strokovnjakov ter so ratifikacijo odgodili dejan- dejal, da imajo v Egiptu prav s Sibinovid, v imenu zahodno- sko le zaradi tehničnih ovir. Item velike težave. Sedaj usta- Tudi pred Postojnsko jamo so pionirji izročili cvetje predsedniku Naserju prispel v Postojno malo pred 13. uro. Na trgu pred Postojnsko jamo sta ga sprejela predsednik OLO Kopra Albin Dujc in predsednik postojnske občine Jože Baša. Po krajšem počitku si je predsednik Naser v družbi funkcionarjev LR Slovenije ogle-dal jamo. V jamski veliki dvorani je Slovenska filharmonija priredila koncert. Po ogledu jame je bil predsednik Naser na intimnem kosilu. ki mu ga je priredil predsednik Izvršnega sveta Slovenije Boris Kraigher, nato pa je nadaljeval pot proti Brionom. V Opatiji so ga sprejeli in pozdravili številni domači in tnji turisti, ko se je okrog petih popoldne peljal skozi to mesto proti Brionom. Ko se je kolona avtomobilov ustavila na Slatini, je predsednika Naserja pozdravil predsednik LO Mirko Gotič. Opatijski pionirji pa so njegov avtomobil zasuli s cvetjem, množica je dolgotrajno ploskala in vzklikala visokim gostom iz Egipta. Državniški gosti iz Egipta so nocoj prispeli na Brione. Ko so se z avtomobili pripeljali do Fa-žane, so se vkrcali na jahto predsednika republike »Podgorko« in se odpeljali na Brione. Tam so jih pričakali predsednik republike, Edvard Kardelj in Aleksander Rankovič, dr. Bakarič, Koča Popovič, poveljnik JVM viceadmiral Mate Jerkovič in drugi. Po opravljenem ceremonialu sta se predsednika Naser in Tito s kočijo odpeljala do vile »Jadranka«, kjer bo egiptovski gost stanoval za časa svojega bivanja na Brionih. Predsednik Naser bo ostal pri nas do četrtka popoldne, nakar se bo s puljskega letališča vrnil v Egipt. Poenotenje sistema investicijskih posolit Predpisi, ki so doslej urejevali investicijska posojila, so bili neenotni in razmetani po raznih uredbah, odlokih in internih navodilih, ki jih je izdajala Narodna banka. Iz vsega tega se je razvil sistem, ki je onemogočal vsako pravo preglednost in kontrolo ter ustvaril o investicijskem poslovanju precej nejasnosti. Zlasti so na to vplivale ceste spremembe in iskanje prave poti tudi na tem področju. V začetku tega meseca je stransko o korist gospodarstvu in družbi. Zato po novih predpisih pri odmerjanju investicijskih posojil po natečajih ne bo več odločilna samo obrestna mera, temveč bodo odločilnejši drugi pogoji. Med njimi so zlasti-.višina po-nudenih lastnih sredstev, rok za vračilo posojila, rok za dokončanje zgradbe, rentabilnost objekta, višina stroškov na enoto proizvodnje, učinek investicij na plačilno bilanco in podobno. Tako bo v bodoče izključeno kakršno- Zvezni izvršni svet razen drugih koli avtomatično odobravanje in-uredb in odlokov, ki se tičejo vesticijskih posojil, brž ko bi pro-kratkoročnega kreditiranja, spre- silec kredita izpolnjeval določene jel tudi uredbo o investicijskih j pogoje. Nova merila pri odobra-posojilih. Predvidoma bo nova vanju so bila brez dvoma eden uredba objavljena skupno z ostalimi konec tega meseca, ko bodo končane ose tehnične priprave za prehod na nov sistem tako kratkoročnega kot dolgoročnega kreditiranja. Slednje bo seveda v celoti možno šele z ustanovitvijo in pričetkom poslovanja nove Investicijske banke, ki bo začela poslovati v oktobru in ne v septembru, kot je bilo prvotno predvideno. Nova uredba o investicijskih posojilih je značilna po tem, da ureja enotno vso materijo, ki se tiče tako gospodarskih kot negospodarskih investicij. Načelno je predvideno, da bo prve, to je gospodarske investicije prevzela nova Investicijska banka, med-t.em ko bodo negospodarske ostale v Narodni banki, le v letošnjem družbenem planu je predvidena široka delitev družbenih investicijskih skladov, kar nova uredba dalje in podrobneje razčlenjuje. Osnovno načelo je, da gredo o bodoče vsa investicijska sredstva preko teh skladov z izjemo sredstev za gradnjo stanovanj, ki gredo neposredno iz stanovanjskih skladov. V bodoče bodo torej za odobravanje investicijskih posojil odločilni predpisi te uredbe in pa smernice pristojnih politično-teritorialnih enot. Tako bo omogočeno enotnejše in preglednejše odobravanje sredstev. Zlasti bo možna boljša kontrola, ki jo bo izvajala v prvi vrsti Investicijska banka kot izrazito poslovna banka. Uredba o investicijskih posojilih predvideva tudi jamčevalne zneske, deleže in depozite ter sistematično in enotno ureja to vprašanje. Tako je jamčevalni znesek, ki naj krije morebitno podražitev del, prvo anuiteto in drugo, obvezen in ga plača investitor. Delež je obvezen le, če to zahtevajo predpisi politično teritorialnih. enot. Depozit pa gre po novem iz sredstev sklada, iz katerega se • dajejo posojila za investicije. Namen teh sredstev, ki se izločijo, je, da bi dosegli zboljšanje in pospeševanje gradenj, da bi onemogočili preveliko trošenje sredstev in podobno, imajo torej značaj regulatorjev investicijske dejavnosti in pravilnega trošenja sredstev, ki ne sme prekoračiti postavljenih okvirov. Posebnost nove uredbe je v poudarku, da bi bile nove investicije res gospodarske, rentabilne, skratka take, da bi bile vse- Zbor Radio Beograda gostuje v Švici ' Člani zbora Radio Beograda so odpotovali na desetdnevno gostovanje v Švico. Tam bodo priredili osem koncertov, nastopili pa bodo tudi v švicarskem radiu. Na sporedu imajo dela domačih skladateljev Mokranjca, Hercigonje, Tajčeviča in drugih. T'"'" IVAN FERLE2: Pred dvajsetimi leti, 18. julija 1936, so se v Algesirasu, Tarifi in drugih pristaniščih južne Španije izkrcale vojaške enote generala Franca in s pomočjo domače in tuje reakcije začele svoj krvavi pohod proti španskemu delovnemu ljudstvu. Drugi del Francovih tolp, ki se je formiral pod zaščito reakcionarna portugalske vlade, je še istega dne prekoračil špan-sko-portugalsko mejo; v garnizijah Španije so izdajalski oficirji dvignili vojaštvo v upor proti zakoniti vladi Ljudske fronte; v Španiji se je začela krvava državljanska vojna. Le pol leta je špansko delovno ljudstvo uživalo svoboščine, ki si jih je priborilo pod vodstvom Ljudske fronte z zmago nad najtemnejšo reakcijo in si uzakonilo pravice, za katere je 1934. leta krvavela uporna Asturija, pa je že moralo vnovič prijeti za orožje. Legitimna vlada je prve dni v negotovosti oklevala in ni hotela oborožiti delavstva, ki je zahtevalo orožje. Spričo vladne neodločnosti so delavci sami navalili na vojašnice in orožarne, si priborili puške in strojnice ter pohiteli Francovim tolpam nasproti. Šele nato se je vlada odločila in oborožila člane sindikatov ter na ta način zavrla nadaljnje napredovanje sovražnika. Toda Franco s svojo falango ni bil sam. izmed odločilnih razlogov za ustanovitev Investicijske banke. Samo specialna banka bo namreč lahko v redu opravljala vse posle na način, kot jih zahteva nova uredba, pred vsem pa novi gospodarski položaj. Omeniti bi bilo potrebno še investicijski značaj sklada obratnih sredstev, kot ga predvideva posebna uredba. Zato je tudi v novi uredbi o investicijskih kreditih predvideno, da je moč zagotoviti sklad obratnih sredstev s pomočjo investicijskega posojila. Tako posojilo bo v bodoče podvrženo v načelu vsem tistim posebnostim, ki veljajo za investicijske kredite, med drugimi tudi temu, da jih bo treba vračati v anuitetah. Predsednik Tito bo proglašen za častnega meščana Ivangrada V soboto 21. julija bodo v Ivangradu v Črni gori svečano proslavili 15-letnico dne, ko so 1941. v tem mestu, tedaj šele osvobojenih Beranih ustanovili prvi okrajni narodnoosvobodilni odbor v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti bo svečana seja občinskega ljudskega odbora, na kateri bodo predsednika Tita proglasili za častnega meščana Ivangrada. Tuji znanstveniki v Opatiji Tuji znanstveniki, ki so se v Beogradu udeležili proslave stoletnice rojstva Nikole Tesle, so včeraj prispeli s posebno ladjo iz Splita v Opatijo. Sinoči jih je sprejel predsednik OLO Reke Edo Jardas. Ena skupina znanstvenikov je nato prisostvovala prireditvam reških poletnih iger, druga pa folklornemu večeru v Opatiji. Danes bodo tuji znanstveniki obiskali Postojnsko jamo, hidrocentralo »Nikola Tesla« 1 kom, 22. julija pa bodo dopoldne v Triblju, zvečer pa Crikvenico. | skoro vsepovsod organizirale V SPOMIN NA SLAVNE DNI NASE BORBE Kresovi bodo naznanili ZAČETEK PROSLAV Kako se v Ljubljani in okolici pripravljajo na praznovanje Dneva vstaje »Dan vstaje« 22. julij bomo v Ljubljani in okolici prav tako slavnostno praznovali, kot smo praznovali »Dan borca«. Proslave pripravljajo po večini vse občinske množične organizacije, še zlasti pa organizacijo Zveze borcev. Glavna prireditev v Ljubljani bo na predvečer praznika, ko bodo slavnostno odprli rekonstrukcijo partizanskih tiskarn pri Muzeju NOB, kjer bo tudi razstava partizanskih ilustracij. Številni tereni v mestu nameravajo organizirati skupen obisk teh razstav, seveda pa pripravljajo tudi razne druge prireditve ter skupne izlete v bližnje partizanske kraje. V okoliških krajih pripravlja mladina skupno s starejšimi kresovanja, tako na primer v Mengšu, Črnučah, Ivančni gorici, v Medvodah in drugod. Kresove bodo prižgali na večer pred prazni- PRED II. GASILSKIM FESTIVALOM SLOVENIJE Manifestacija slovenskega gasilstva Nekaj iz festivalskega programa V Mariboru bo 4. in 5. avgusta . prireditveni odbor upravičeno drugi gasilski festival Slovenije. ' pričakuje, da se bo v Mariboru To bo po vojni največja manife- Uredba o investicijskih posoji- stacija organizacije, ki ima 65.000 lih prinaša torej mnogo novosti, ki so značilne glede na stanje našega gospodarstva in glede na njegov razvoj. Tako moremo pričakovati v tej važni gospodarski dejavnosti zboljšanje dela zlasti v nalaganju razpoložljivih sredstev, ki vsako leto presegajo sto in več milijard dinarjev. dt prostovoljnih članov v 1300 osnovnih organizacijah, 4000 izurjenih gasilskih strojnikov ter okrog 600 dobrih šoferjev. Z izredno številno, čeprav večidel izrabljeno mehanizacijo bdi nad ljudskim premoženjem in vsako leto reši ogromne gospodarske vrednosti, ki gredo v stotine milijonov. Zato D N F V N A KRONIK Zoran Polič — predsednik I borša« bo objavila te sestavke v Sveta za telesno vzgojo *Obr0Ške encMope- Zvezni izvršni svet je imenoval 'Zorana Poliča, državnega podsekretarja za finance, za predsednika Sveta za telesno vzgojo. Dosedanji predsednik Velimir Stojnič, član Zveznega izvršnega sveta, je bil razrešen te dolžnosti. Seja upravnega odbora Zvezne gradbene zbornice Na seji upravnega odbora Zvezne gradbene zbornice so včeraj sprejeli pravilnik sklada za kadre v gradbeništvu, imenovali predstavnike zbornice v upravi sklada in odobrili sredstva, ki jih bodo letos uporabili za šolanje kadrov. Od 1070 milijonov dinarjev, kolikor znašajo letošnja sredstva sklada, so za investicije gradbenih dei odobrili 430 milijonov din, glede preostale vsote pa bodo strokovna združenja predložila svoje zahteve do 1. oktobra. Za gradbena dela bodo v Srbiji porabili 94 milijonov, na Hrvatskem 88,5, v Sloveniji 100, Bosni in Hercegovini 89,2, Makedoniji 44 in Cmi gori 15 milijonov. Dela jugoslovanskih otrok v japonski enciklopediji Komisija za kulturne stike s tujino je poslala v Tokio 150 pismenih sestavkov jugoslovanskih otrok. Japonska založba »Hej- dije«, posvečeni vzhodnoevropskim deželam. Žirija te založbe se v pismu komisiji zahvaljuje za ta dela in poudarja, da so sestavki jugoslovanskih otrok najboljši izmed sestavkov, ki so jih doslej prejeli iz drugih dežel. V Makedoniji bo letos začelo obratovati šest novih industrijskih podjetij Sest novih industrijskih podjetij, med njimi prvi agregat Mavrovske hidrocenirale, .tovarna hladilnikov v Bitolju in Cementarna pri Skoplju, bo začelo v Makedoniji poskusno obratovati v tretjem četrtletju letošnjega leta. 2e ta mesec bo začela obratovati tovarna konserv v Djev-djeKji, v začetku prihodnjega meseca pa tudi cementarna. Kmalu bodo začeli delo tudi v predilnici svilarskega kombinata v Titovem Velesu, kakor tudi v obratu za proizvodnjo železniških zavor pri kovinskem zavodu »Tito« v Skoplju. 2e do konca letošnjega leta bo skopska cementarna izdelala okrog 40.000 ton cementa. Prvi agregat v Mavrova bo dal prvi milijon kilovatov električne energije, bitoljska tovarna hladilnikov pa bo poslala na trg prve frižiaerje za gospodinjstva in gostinstvo. • I zbralo blizu 20.000 članov in prijateljev gasilstva. Dopoldne na prvi dan festivala bo slavnostna seja Gasilske zveze Slovenije, ki se je bodo razen delegacij iz bratskih republik udeležili tudi zastopniki gasilcev iz drugih držav. Popoldne bodo prikazali rokovanje s sodobnim gasilskim orodjem, po mestu bo več promenadnih koncertov gasilskih godb, zvečer bodo nastopale folklorne skupine, na Dravi bo regata in naposled bo mariborske Opera priredila predstavo na prostem — za en sam dan zelo pisan spored. Drugo jutro bodo naše gasilske organizacije pokazale v zanimivi paradi množičnost, strumnost in velik razvoj svojih vrst od leta 1952 naprej. Glavna prireditev pa bo popoldne tega dne. Najprej bo pokrovitelj festivala — Socialistična zvaza Slovenije razvila prapor Gasilske zveze. Nato pa bodo v samostojno naštudiranih točkah nastopale številne okrajne organizacije, pri čemer ne bo pri nobeni točki sodelovalo manj kot 300 gasilcev. V teh vajah bomo videli tehnično sposobnost gasilskih čet, v njih bodo deloma praktično deloma p« simbolično prikazali gasilsko in reševalno dejavnost V sklopu te velike manifestacije požrtvovalnih slovenskih gasilcev pa bo tudi gasilska razstava, ki pa bo odprta že med Mariborskim tednom, to je od 28. julija do 5. avgusta. Delegacija jugoslovanskih železničarjev odhaja v Francijo Delegacija jugoslovanskih železničarjev bo v nedeljo 22. t m. odkrila spominsko ploščo na poslopju prometne šole v francoskem mestu Tours, kjer je bila pred 40 leti ustanovljena fran-cosko-srbska železniška šola. To šolo je obiskovalo med prvo svetovno vojno 120 fantov iz Srbije, ki so prišli v Francijo po napadu Avstro-Ogrske. strelske družine in organizacije ZB množično streljanje, ponekod pa tudi tekmovanje mladincev in pionirjev v streljanju z zračno puško. Za to priložnost namerava rGlavni odbor Strelske zveze Slovenije pripraviti posebne medalje, ki jih bodo dobili udeleženci strelskih tekmovanj. V Črnučah bo na predvečer slavnostna akademija, za »Dan vstaje« pa pripravljajo skupen pohod v taborišče Rašiške čete. V Šiški bo dopoldne tekmovanje v streljanju, popoldne pa bodo organizirali več izletov v Dolomite. V Dobrovi bo slavnostna akademija v Zadružnem domu, dopoldne na »Dan vstaje« pa bodo v Hruševem odkrili spominsko ploščo v spomin na uspel napad maja 1942. leta, ko so pripadniki vaške zaščite iz okoliških krajev uničili večjo italijansko kolono. Obiskati in okrasiti nameravajo tudi grobove talcev. Spominske plošče bodo v spomin na razne 'dogodke in na padle žrtve iz NOB odkrili še v raznih krajih, tako v Medvodah, dalje v vem gradcu spominsko pi°sC® . ziki Jančar, na Krki tri spomin ske plošče padlim iz te °V j,t. v Babnem dolu padlim i* J mendola. V mnogih krajih so se borci odločili organizirati P® -1 je, h katerim bodo prite?iuf' zlasti mladino. Tradicionalen^ hod patrulj v partizanske »“T bodo organizirali v Litiji, J. bo zbor patrulj v »Smrekcah« Domžalah, v Moravčah in V Kamniku bodo imeli na P . večer praznika slavnostno mi jo, glavna proslava pa bo , gega dne v Tuhinju, kjer bw jj, prli obnovljeno partizansko nišnico. V spomin na uspe®*® . lo ilegalne tiskarne v Radomlje pa bodo odkrili spominsko P ščo na tamkajšnji opekarni; r* je delovala v času borbe tisw» na. Tu bodo združili P10®* kulturnim tednom, imeli,P® tudi fizkulturne nastope, vanje žanjic tamkajšnje kme«!?. . zadruge in tekmovanje v j» J j, nju. Celodnevni mladinski val pripravljajo tudi v . kjer bodo nastopili pi°n'rG’1/.^ dinci, pevsko društvo, ioW°~" skupina in enote JLA. Letošnje žive pripre'** praznik vstaje najlepše P*^^ kako tradicionalna so že I>0* ^ ta praznovanja, s katerim* ^ lepše ohranjamo spomin n5 ^ j ne dni naše borbe. IZ ZVEZNEGA IZVRŠNEGA S V B T A Novi odloki in odločbe s področja gospodarstva J_„ _______________________________ Je !**& odlokov in odločb > področja gospodarstva, med nJinU ^ Beograd, 17. Jul. (Tanjug). Zvezni tevršnl svet je * razdelitvi skupnega dohodka počitniških domov, odločbo britvi programa za Izboljšanje industrijske proizvodnje T kakor tudi nekaj drugih predpisov. Počitniški domovi, letovišča, sprejemni centri in turistični campi, ki so jih ustanovile družbene organizacije za svoje člane, bodo na podlagi novega odloka razdelili skupni dohodek po predpisih uredbe o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih organizacij. To velja tudi za vojaška letovišča. Zvezni izvršni svet je s tem odlokom oprostil letovišča plačevanja obresti na osnovna sredstva in prispevka, kakor tudi zveznega davka na dobiček. Iz doseženega dobička letovišča prav tako ne bodo Izločila sredstev za družbene investicijske sklade in proračune. Kar zadeva stopnjo amortizacije osnovnih sredstev, jo bodo v sporazumu z okrajnim ljudskim odborom določile družbene organizacije, ki so ustanovile letovišča. Ta odlok velja od 1. januarja 1956. Namen teh predpisov je ustvariti v letoviSčih pogoje, da bi članom družbenih organizacij nudili gostinske storitve po ugodnejših cenah. Kakor vemo, Je ukinitev deviznega spodbujanja gostinskih podjetij in dajanje določenega odstotka premije na uradni tečaj tuje valute, kakor tudi uvedba novih družbenih obveznosti privedla do podražitve gostinskih storitev v turističnih krajih in tako zožila domači turistični promet. S tem odlokom so turistična taborišča, ki jih organizirajo sku- pine posameznikov ali benih organizacij, spričo ga začasnega značaja opT0*^ vseh plačilnih obveznosti- , ^ Zvezni izvršni svet je di odlok o prodajnih cen*®-jjj# moga. Na podlagi odloka Zvezni urad za cene po»a°^^ye premogovnikom določi prodajne cene za vse vrt1 moga. Zvezni urad za cen« na podlagi tega odloka dol«*3^ sameznim premogovnik«1® p) višje cene od lanskih. * »o nekaterim premogovnikom, .j t zavoljo slabih razmer P° Jj-jju*!' izgubo, omogočeno, da a -IZttP' nim zvišanjem cen dosezeJ® tabilno proizvodnjo. * Svet je izdal tudi m- določitvi tranš investicijske^^, sojila za industrijske ske objekte v izgradnji, ** re je Narodna banka lani W P -lanskim odobrila investicij*® ^ sojila iz splošnega Pomoč mednarodnega proletariata republikanski Španiji (Ob dvajsetletnici borbe španskega ljudstva) sklada v znesku 82 milU® milijonov dinarjev. IzdanaJ .nC. tudi odločba o odobritvi ga srednjeročnega krP^J nemu svetu Bosne in ne, odločba o odobritvi P°* a?# kratkoročnih kreditov tetnu tu, kakor tudi P°samew?3ifci tef sk>m odborom v tej rcp !_.hni'1 odločba o odobritvi kratkoročnih kreditov JxV^efnlB* svetu Crnc gore in Poa ,aMI^ ljudskim odborom v tej r®P ^ '>x\>x>\^xxw^.yvx>xxv*x>xx\xxx\n.'\x>.^.xxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\n.x\xxxxxxxxxxwx-\xxxxxxxxxxx\xxxx\\xx>x\’v^s.xxxxxxwxxxxViN ()0 Popolnoma je razurrdjiva,. tedanja reakcionarna ska vlada ni mogla mirn0 Jarti]®' te akcije Komunistične' tf Pod geslom Zmagovitemu fašizmu in nacizmu v Italiji in Nemčiji je bila zmaga španskega delovnega ljudstva trn v pfeti. Italijanska vlada je začela pošiljati svoje čete v Španijo z izgovorom, da jih pošilja v Etiopijo, hitlerjevska Nemčija je hotela preskusiti nad španskim ljudstvom učinkovitost svojega novega orožja, Vatikan pa je ta zločinski poseg brižno podprl in blagoslovil. Potem ko je Blumova vlada v Franciji zaprla meje, da poudari na ta način svojo nevtralnost, so francoske in angleške trgovske ladje toliko laže dovažale gradivo in orožje španskim fašistom. Takrat je bilo vsemu svetu očito, da se je v borbi proti španskemu delovnemu ljudstvu združila vsa reakcija tedanje Evrope. Fašizem je pripravljal drugo svetovno vojno in je zato hotel zadušiti v krvi svobodo španskega naroda, sl ustvariti v Španiji novo oporišče in od tod nadaljevati svojo ekspanzijo. Naravna bogastva Španije je eksploatiral tuji kapital in le-ta je v želji, da si ohrani svoje pozicije, z vsemi sredstvi podprl Francovo protiljudsko akcija V odgovor na ta združeni napad reakcije so se v svetu dvignile najnaprednejše sile in pohitele v pomoč španski republiki. Prvi prostovoljce so se javili iz vrst sindikalne mladine, ki je bila tiste dni v Barceloni in se pripravljala na mednarodne olimpijske igre naprednih sindikatov. Med Spanci, Francozi, Belgijci in drugimi so bili tudi delavci ostalih narodnosti, a med njimi tudi Jugoslovani — sinovi naših rojakov, ki so bili prisiljeni že prej emigrirati iz domovine. Ze v prvih dneh Francovega napada so se junaško borili pri Talaveri, Irunu, Santanderu. V septembru in oktobru 1936 je bilo zbranih že nekaj tisoč prostovoljcev in formirane so bile prve internacionalne brigade. Prej neorganizirana španska republikanska vojska se je z njihovo pomočjo pričela oblikovati v redno armado, od Čet do korpusov. Vzporedno z naraščajočo pomočjo reakcije Fran- covim fašistom, se je začela v vsem naprednem svetu organizirati ln stopnjevati pomoč mednarodnega proletariata republikanski Španiji. Takoj po izbruhu Francovega upora je tudi KP Jugoslavije začela organizirati množično akcijo, ko pa je kasneje vse vidneje prihajala do izraza italijansko-nemška intervencija, je naša Partija svoj napor še podvojila. Pri vseh višjih partijskih forumih so bili organizirani posebni odbori z nalogo, da organizirajo odhod naših prostovoljcev v Španijo, zbirajo denarne in materialne prispevke in pojasnjujejo našemu ljudstvu dejansko stanje v Španiji. V Sloveniji je bil pri CK KP Slovenije formiran odbor, kateremu je bila poverjena še posebna naloga, da vzpostavi ilegalne kanale in javke v Avstriji in Franciji, preko katerih so prostovoljci odhajali v Španijo. Delo naše Partije pa se ni omejevalo le na nabor prostovoljcev in zbiranje finančnih in materialnih sredstev v okviru Rdeče pomoči. V splošni propagandni akciji je Partija izdala več letakov in organizirala njihovo razpečavanje; leta 1937 je izšla brošura »Mučeniška Španija«, ki pa je bila takoj zaplenjena; številne napisne akcije so pozivale k pomoči republikanski Španiji in v borbo proti fašizmu; v legalnih naprednih časopisih so izhajali članki o pomenu borbe španskega ljudstva proti generalu Francu; z objektivnim prikazovanjem razmer v Španiji so pobijali umazane klevete, ki jih je vneto razširjal klerikalni in reakcionarni tisk. Prav teko so bili organizirani množični izleti naprednih delavskih in akademskih društev, kjer so govorili o borbi proti fašizmu in delili letake, slike in brošure o Španiji. Veliko mobilizacijsko nalogo v korist borbe španskega ljudstva je naša Partija izvršila tudi v inozemstvu. Na njen poziv so iz vseh dežel pohiteli naši izseljenci v Pariz, kjer je bil glavni zbirni center za internacionalne brigade. Velik del teh naših rojakov je bil iz Franclje in Belgije, prišli pa so tudi iz Amerike, Kanade, Rusije, Danske, Holandije in iz skandinavskih držav. Nekateri so prihajali z legalnimi potnimi listi, izkoriščajoč otvoritev svetovne razstave v Parizu, a večina njih je potovala po dobro organiziranih ilegalnih kanalih. ifl »nevrnešavanJ^, španske zadeve« je akcijo, tolen* ^ pa je sovražno propagan Partiji pred vzeto : na ta način dejansko bi na na strani fašizma. S po* mi ukrepi je preprečeval p<,/ bila v odnosu na ostale ” .«a i*1 sti procentualno najmocn ^ to ne samo v Jugoslovan^ temveč tudi v mednarodne" gpJ, rilu. Iz Slovenije je od«® nijo 95 tovarišev, i*: Slove ^ Primorja, zasedenega po rj$» lih je odšlo 36, ostali pa v iz drugih držav. ,. (Konec j“*rW SESTANEK TREH DRŽAVNIKOV Danes na Brionih Beograd, 17. jul. Predsednik indijske vlade in zunanji minister Džavaharlal Nehru bo prispel jutri v Jugoslavijo. Kot gost predsednika Tita bo prebil nva dni na Brionih. Ondi bodo “idi politični razgovori treh dr- Tita in duhovni oče nove indijske ustave, ki ^snruja, ki bodo posvečeni iz- zagotavlja državljanom temeljne svo- nienjavi misli o mednarodnem boščine, odpravlja delitev ljudi na položain kaste in enakopravnost — ideale dol- MirlicV i • a j m i. goletnega boja milijonov Indijcev. Ministrski predsednik Nehru S?, PrisPGl z letalom iz Pariza v Dozorel je v umnega državnika, ki spretno vsklajuje notranje tokove v deželi in njene zunanje odnose. Svojo malone nadčloveško energijo usmerja na utrditev enotnosti Indije in krepitev njene gospodarske moči. Hkrati je odprl vrata nove neodvisne države v svet in ponudil sodelovanje vsem, ki hočejo mirno živeti’ in si ustvariti srečnejše življenje. Bil je Francoski odgovor SZ na razorožitveni predlog Pariz, 17. jul. (AFP). Francoski veleposlanik v Sovjetski zvezi Maurice Dejean je danes izročil odgovor francoske vlade na nedavno Bulganinovo poslanico o razorožitvi. V njem je rečeno, da Francija priznava pomen ukrepov i o demobilizaciji, ki jih je storila Sovjetska zveza, da pa v sedanjem trenutku ne more zmanjšati svojih oboroženih sil, ker bi imelo to resne posledice za varnost zahodnoevropskih dežel. Pariz, 17. jul. (Tanjug.) Indijski ministrski predsednik Nehru se je mudil danes v Parizu. Dopoldne se je najprej sestal z zunanjim ministrom Pineaujem, nato pa s predsednikom vlade Guyjem Molletom. Nehru je bil na slovesnem kosilu, ki mu ga je priredila francoska vlada. Popoldne je bil gost predsednika poslanske zbornice Le Trocque-ra, zvečer pa je indijski veleposlanik priredil poslovilni sprejem. Jutri zarana bo predsednik vlade Nehru odpotoval s posebnim letalom v Pulj, od tam pa na Brione na sestanek s predsednikoma Titom in Naserjem. Nehrujev obisk v Parizu je zbudil veliko pozornost pariških političnih krogov in državnikov, ki so ga, kot zatrjujejo tukajšnji krogi, seznanili s francoskim stališčem do svetovnih problemov, i posebno pa še z razvojem dogodkov v Severni Afriki. Pri tem po- h‘T ' SjSjHP.tnS “zvil' J™™«™ Mg. »g-g ■!«» -OZN ji toncoNd predstavniki prijateljstvo^piedvsem spričo ra- °' Matej. pwopei z letalom iz Fanza v: tuW> kjer mu bodo priredili sve- j ran sprejem. .Pričakujejo, da se bodo trojni razgovori na Brionih j Pričeli že jutri. Predsednik indijske vlade Ne-bru bo jutri drugič prispel v j ugoslavijo. V naši državi se je Mudil lani od 30. junija do 7. ju- Vprašanje razorožitve spet prepuščeno ožjemu odboru razorožitvene komisije Komisija iia 'Va‘u oa '5U- jumja ao 'L JU" I Nevv York, 17. jul. JF’ ®? ie vrnil obisk predsed- ■ združenih narodov za razorožitev Tlta v Indiji decembra 1954. j je sinoči zaključila 14 dnevno za-Ministrskega predsednika Ne- j sedanje s sprejetjem »procedural-rruia> ki Dride s svojo hčerko ne resolucije«, s katero se vse pr in svojima vnu-. komisiji vložene resolucije odsto- T~~ia> ki pride s svojo hčerko ne resolucije«, s katero se vse pri ftdjiro Gandhi in svojima vnu- komisiji vložene resolucije odstopoma, bosta spremljala generalni pajo pododboru komisije v na-ekretar indijskega zunanjega mi- daljnjo obravnavo. Med resoluci- niStrc+TT« XT -m .. , • . .. ■»____i_________34 Po splošni oceni na sedežu Združenih narodov so bile razprave v razorožitveni komisiji zelo koristne in so pokazale možnost prvih začetnih uspehov na področju razorožitve. Nehrujevo posredovanje v Parizu za ureditev alžirskega vprašanja sodelovanje med obema deželama normalno razvija in se obe strani trHdita, da bi ga še razširili. Glede splošnih mednarodnih problemov je podobnost gledišč obeh dežel prišla v zadnjem času često do izraza, posebno še v zvezi z ureditvijo razmer v Indokini. Indijska vlada je izrazila razumevanje za francoske težave v Alžiru, pa tudi upanje, da jih bo francoska vlada kmalu odpravila v skladu s težnjami ondotnega prebivalstva. V tem smislu je predsednik Nehru sestavil tudi načrt v petih točkah za ureditev alžirskega vprašanja, toda francoski krogi kažejo popolno rezerviranost do tega indijskega predloga. Po današnjih sestankih se je zvedelo, da so indijski in francoski državniki obravnavali tudi nekatere po- drobnosti alžirskega problema. Pristojni krogi izjavljajo, da so bili današnji razgovori »zelo koristni za obe strani, ker so omogočili prisrčno in iskreno izmenjavo misli o vseh problemih, ki zanimajo obe deželi«. Egipt sprejel zahodno pomoč za zgraditev Asuanskega jezu Washington, 17. jul. (AFP). Egiptovski veleposlanik v Wa-shingtonu Ahmed Husein je da-r nes izjavil, da je njegova vlada sklenila sprejeti pomoč za zgraditev Asuanskega jezu, ki so jo lani v decembru ponudile ZDA, Velika Britanija in Mednarodna banka. Veleposlanik Husein je to izjavil po povratku iz Kaira, kjer je bil na posvetovanju. . j zahteva čimprejšnji začetni _spo-i razum o zmanjšanju oboroženih predsednika Nehruja sil in ustanovitev ustrezajoče * nSzas i n ? n * izmeKd najsiavnejših . kontrole, nadalje prenehanje po- ^■^^'Tt^^kusnih eksplozij z jedrskim ležpifeov° »ajsvetiejše ime v boju te . orožjem in zmanjšanje izdatkov !ie za neodvisnost. nhr»rr»7i Roau se je leta 1889 v družini i 23 °bOTOZltev' _ Ulitega advokata v New Delhiju P° študiju prirodoslovnih ved Krnoi,Sam končal pravno fakulteto. irečaj .»zatem se k°l mlad advokat xa, —st je tvui iiučiu auvuttdi ar z Gandhijem. Tedaj se je ločil Kroga premožnih in v brezdelju Bavarski protest zaradi incidentov v Bambergu ‘hečirhS?i„5-Tožn.m in v "brezdelju! Frankfurt, 17. jul. (AP). Ba-proti ti ji nadvladi FnZ varska vlada je pooblastila pred- ženjstV dežele izpod kolonialnega su- . sednika vlade Wilhelma Hegner-Britan.u. - ,< ■, »! ja, naj ukrene vse potrebno za ^Rpria. v ?eCiP?elip^bf,%ieimetVr1tnkarJstt! 'zaščito življenja in varnosti iroiio rtpa samo okrepilo njegovo nemških državljanov pred na-hle In ii„h Jori ^ stYar sv°ic de- daljnjim nasiljem ameriških volu “posSSnostlZTea kma- ! jakov. To je bilo objavljeno po strank, vodilni položaj v Kongresai včerajšnji izredni seji bavar-^'indiiofp6«16,13 1918 je po!tal čla“ ske vlade spričo zadnjih inci- dentov v Bambergu Hegner je Sibani ° nat° Pa predsednik bil prav tako pooblaščen, da Nehru vloži pritožbo pri zvezni vladi ^krajSmi v”uva^i v Bon/m in pri krajevnem ame-vso indii PrePotovai 100.000 km — riškem poveljniku zaradi čedalje tiskal Si Y Vsake*n kraju, ki ga je pogostejših incidentov in »hudih zločinov« ameriških vojakov. Ba-Ptostra dod°bra spoznal svojo varska policija bo strogo nadzi- “Je preD°rJlJČeV) ln življenjske tež- ja javne prostore, ki jih ob-seNehru* od iskujeV ameriški vojaki da bi se ni fLJ tharsičem razlikuje, z njim preprečila »prekrške proti jav-Mh vprašanj1 V obravnavanju politič- nemu redu«. Bavarski tiskovni 15. SL^voiucionarja Nehruja je bil urad je objavil, da je namen govega I- i 947 najsrečnejši dan nje- teh ukrepov, »preprečiti nadaij- Oddijtegie dne^dalje ?j° kršitev uSleda amerLSklil v°-za«ela nova faza njegovega dela. jakov«. Jules Moch izjavil, da je bila poglavitna naloga komisije, proučiti delo pododbora petih velesil, ki je zasedal v Londonu. Poudaril je, da je prišlo na zasedanju do zanimivih nasvetov, zlasti jugoslovanske delegacije ter predstavnikov Peruja in Avstralije, kakor tudi Indije, ki je poslala na zasedanje svojega opazovalca, ker ni članica komisije. Vzlic približevanju gledišč v nekaterih točkah pa sta še zmeraj dve med seboj zelo oddaljeni stališči. Francoska delegacija je zastavila vse sile, da bi se približali, toda resolucija, ki jo je komisija sinoči sprejela, spet ni bila soglasno sprejeta. Po njegovi sodbi pušča ta resolucija odprta vrata za nove poskuse, da bi dosegli sporazum v okviru ožjega odbora petih velesil, zumevanja Francije za indijske težnje po priključitvi bivših francoskih posesti k Indijk Po drugi strani pa se gospodarsko Nadaljnje spremembe v poljski vladi Varšava, 17. jul. (Poljska časopisna agencija). — Vlada je sklenila združiti dosedanje ministrstvo za kmetijstvo in prehrano ter ministrstvo mesnih in mlečnih izdelkov v novo ministrstvo za prehrano. Novi resor je prevzel nekdanji kmetijski minister Mieczislaw Hofman. Prav tako so združili ministrstvo za gozdno industrijo. Za novega ministra lesne, industrije je bil imenovan Jan Dab Kociol. Dinarski sklad pomoči ZDA za centralni mlekarni v Beograda in Zagreba ter za melioracijska dela Beograd, 17. jul. (Tanjug). Da- j prav v večjih mestih in za boljšo nes je bilo doseženo soglasje med preskrbo mest. Mlekarna v Ze-vladama FLRJ in ZDA o nadaij- | munu bo omogočila boljšo pre-nji uporabi skladov ameriške go- 1 skrbo Beograda in okolice z mle-spodarske pomoči v znesku kom in mlečnimi izdelki. Melio- 2,03 milijarde dinarjev. Te bodo porabili za gradnjo večjih hladilnic v Beogradu in Zagrebu, mlekarne v Zemunu ter melioracijskih del na področju Bezdan-Bečeja in Kumanova. Zgraditev teh objektov določajo zvezni oziroma republiški družbeni plani za leto 1956. Hladilnici v Beogradu in Zagrebu bodo gradili v okviru splošnega programa graditve hladilnih na- Kratek odmor na terasi vrh grajskega obzidja Vzhodnonemški sporazum s Sovjetsko zvezo Berlin, 17. jul. Kakor poroča vzhodnonemška agencija ADN, je bilo danes v Moskvi objavljeno sovjetskovzhodnonemško poročilo, v katerem je med drugim rečeno, da bosta obe deželi skupno delali za ohranitev miru in varnosti V Evropi in si prizadevali, da bo na miren in demokratski način prišlo do ponovne združitve Nemčije. Sovjetska zveza bo za polovico zmanjšala stroške Vzhodne Nemčije za vzdrževanje sovjetskih čet v deželi. Dosežen je bil tudi sporazum o sovjetski pomoči za izpolnitev drugega vzhodnonemškega petletnega načrta. raeijska dela na področju Bezdan-Bečeja in Kumanova pa bodo zagotovila večje površine za kmetijsko proizvodnjo. Za letos zamišljena dela so del programa, ki se bo nadaljeval v prihodnjih letih. Zgoraj omenjena vsota se je nabrala v skladu že v letih 1953 in 1954 kot protivrednost dolarskega zneska v okviru ameriške ekonomske pomoči, ki so jo svoj čas porabili za nabavo pšenice in nekaterih industrijskih surovin. Predsednik Naser rn organizacijska sekretarka ZKS Vida Tomšičeva v ponedeljek zvečer na slovesnem sprejemu na Bledu V delavnicah Litostroja Z VSEH STRANI SVETA VELIKA BRITANIJA VPRAŠANJE LOVA NA KITE London, 17. jul. (Reuter). Tu so se sestali predstavniki sedemnajstih dežel, da bi razpravljali o lovu na kite na Antarktiki. Na sestanku sodelujejo člani Mednarodnega odbora za lov na {ute in opazovalci iz petih dežel. Na tem sestanku naj bi določili skupno število kitov, ki bo lov nanje letos dovoljen. Lani je znašalo U> število 15.500. ZDA ZAOSTRITEV SEGREGACLTE, KER »NI NIHČE PROTI« Batton Rnge, (Luisiana) 17. jul. (Reuter) Guverner države Luisiane je včeraj podpisal zakon o prepovedi športnih tekmovanj in prireditev v tej drža- vi, ki se jih udeležujejo skupno belci in črnci. Po tem zakonu, naj bi tudi ločili sedeže v vseh javnih vozilih in javnih ustanovah, kakor tudi javne zdravstvene postaje in vodnjake posebej za belce in posebej za črnce. Guverner Long je izjavil, da je podpisal ta zakon zato, ker se med razpravo v senatu ni nihče izrekel proti njemu. ZAHODNA NEMČIJA KREDITI IZ ZDA Washington, 17. jul. (Reuter). Ameriška banka za uvoz in izvoz je včeraj objavila, da je zahodnonemška družbo »August Tiessen Hutter« dobila deset milijonov dolarjev posojila. Razen nekaterih prejšnjih posojil je to prvi večji industrijski kredit, ki ga je ta banka odobrila zahodnonemškemu podjetju. Posojilo bodo uporabili za nabavo stro^ *hin' Je ^mini? 86 ne spominjam. Ali bolje: rUP se Kmot® hiš in zvenečih r®2bolpliL ayipm°bilov in plaza izložb, °a svr»i- ®1®lc °i 8‘.®vensLi pregovor pravi, da i^Hi. t Pr*Jat®lja v nesreči, zlasti ob j teUev iaz takrat najbrž pri- °dei °.m »poznal, utegne biti pražen * najsvetlejši spomin nanje ,e Dotnvf ?P°minom na Pariz. Sicer pa ^foka « Je nekai takega kot rojstvo, vijo d, 8niPt- Za ženo, ki rodi. pra-Ha * ^im«, kdor se poroči, ^ v n«i »r ° Potovanje, kdor umre 0,i sploh* ^ vica’ v nebesa, v Hades, naših y Onstranstvo. Zato postanejo ^*nivi . priPravah na pot izredno Iju-J**1 Dom. z • nasve*i razkošni vsi, ki L*®i in iih ne poznamo, poro- di n* *WkL ki so že bili in ki ni-t^ipovedov ? V Pamzn, ki si ga po ai,ia ^ "lmih Popravit ^,asmcbnil in dodal: »Dobro se kje m« ?,*e ranima moj nasvet, veš, i »N? 4naJdei-« Pa,i2a n Jem mestu bi se naučil načrt nu dni * ^?1lneti sicer se v borem ted-bodzemlL or so ti dali zanj, niti s dra.s kP ne boš naučil voziti. Pariz, *Vp ,ni Uubljana!« Varj§. n -4 Mhm. Svetujem vam, to-*8odovin ?*PaJtef enkrat francosko »evoluc;s°’ Mathissovo zgodovino ^erth«*.^ in Ponovite francoščino po lili.« J®9 sicer še Seine ne boste opa- martrt?i£° Prpsim, povprašajte pod Mont-}rt Dreyfussu« . . . za dva ali ra*uo hi *rankov lahko kupite pre-8fe,*L Sat i ji 2a Pie*no toaleto. Temna H*n. a*?« v*dile. na vaš okus se znne- >n vam bo*te *«ni kaj knpili vorila i-.1° spotoma . . .« me je ogEko-nomske politike« govoril o letošnjih uspehih in problemih gospodarske politike, se je dotaknil tudi naše politike v kmetijstvu. Omenil je, da se ni samo spremenil položaj glede možnosti investiranja zaradi obnove in modernizacije industrije, temveč je tudi več možnosti za investiranje d kmetijstvo. Po vseh mestih in občinah so se letos okrepili skladi za napredek kmetijske proizvodnje, s čimer so ustvarjeni materialni pogoji, da pač po konkretnih razmerah posamezni okraji tako ali drugače skrbijo za razvoj in napredek kmetijske proizvodnje. Možnosti je nič koliko, ponekod je moči kmetijsko proizvodnjo izboljšati z obnovo in izgradnjo komunikacij, ki povezujejo mesta z okoliškimi vasmi ali z nabavo večjega števila kamionov jn drugih prevoznih sredstev za zagotovitev dovoza kmetijskih pridelkov na tržišče. Drugod spet lahko prideio do večje kmetijske proizvodnje z nabavo traktorjev in drugih kmetijskih strojev, ki so eden izmed pogojev za pravočasno obdelavo zemljišč. Niso redki primeri, ko so na nekem območju bistvenega pomena za napredek kmetijske proizvodnje melioracije za obrambo pred poplavami, drugod spet lahko z uporabo gnojil, kakovostnega semena itd. najhitreje povečajo hektarske donose. S formiranjem skladov za napredek kmetijske proizvodnje po okrajih in občinah so dane široke možnosti za urejanje problemov napredka kmetijstva z gledišča konkretnih možnosti in potreb, Razumljivo, da je treba kmetijskim organizacijam omogočiti čim ugodnejše pogoje ta in druge me- Specializirana proizvodnja na večini zadružnih ekonomi) v celjskem okraju V Sloveniji je 100 zadružnih ekonomij, ki obsegajo okrog 3700 ha skupnih površin. Posamezne ekonomije so različno velike: 29 ekonomij ima do 10 ha zemlje, 45 od 10 do 50 ha in 26 ekonomij nad 50 ha. Največ ekonomij je pri zadrugah v mariborskem in celjskem okraju; nastale so pretežno iz zemlje bivših kmečkih delovnih zadrug. Okrog 86 odstotkov zemlje zadružnih ekonomij je iz splošnega družbenega sklada, 14 odstotkov zemlje so ekonomije kupile in vzele v najem. Hektarski donosi na ekonomijah so dokaj dobri in so se posebno povečali v letih 1954 in 1955. Leta 1954 je več kot polovica ekonomij zaključila z negativno bilanco. Do izgub, za lansko leto še niso znane, pride tako iz objektivnih, kot subjektivnih vzrokov, tako zaradi malomarnega odnosa do zadružne imo-vine in slabe organizacije dela in ne nazadnje zato, ker je še bolj malo zadružnih ekonomij, ki bi imele aronclirano zemljo. TtidT upravni odbori kmetijskih zadrug posvečajo ekonomijam premalo gospodarske in moralne skrbi in so ekonomije bolj ali manj prepuščene upravnikom. V celjskem okraju je 23 ekonomij, ki imajo okrog 700 ha površin. Največja ekonomija je pri KZ Ljubno s 125 ha in ima v svojem sklopu planinske pašnike. Zadruga je za izboljšanje pašnikov že precej investirala, člani, ki pasejo na teh pašnikih, prispeva- 20 milijonov. So pa tudi primeri, da imajo poslopja, ki so dediščina seveda, ki jih le bremenijo, ker jih ne koristijo, a plačujejo zanje amortizacijo. Za sedaj je najbolj pereče vprašanje ureditve gospodarskih središč, predvsem dobrih hlevov, potem pridejo investicije za sadne plantaže in drugo. Za arondirane se lahko smatra v celjskem okraju samo pet ekonomij. Tudi perspektivnega plana razvoja večina ekonomij še nima. Z vrtnarstvom se intenzivno ukvarjata ekonomiji pri KZ Dobrna in 2reče, druge manj, ker so preveč oddaljene od potrošnih središč. Večina ekonomij se je že specializirala v proizvodnji, predvsem v govedoreji in sadjarstvu. M. R. jo okrog 2000 din letno. Na ekonomijah v celjskem okraju rede 210 glav plemenske živine. Na splošno prevladuje živinoreja, le ekonomija v Zrečah ima precej razvito prašičerejo. Ekonomije so se zelo posvetile pridelovanju semenske pšenice in krompirja_za svoje zadružnike in na splošno lahko trdimo, da' ena tretjina ekonomij v celjskem okraju izpolnjuje naloge, ki jih skupnost od njih pričakuje: vzrejajo plemensko živino, pridelujejo semensko blago, urejajo plemenilne postaje in središče za umetno osemenjevanje itd. Upoštevati pa je treba, da vrsto ekonomij tarejo še precejšnje težave. Nekatere^ niti nimajo gospodarskih središč — hlevov — in drugih neogibno potrebnih poslopij. Ekonomija kmetijske zadruge Bistrica ob Sotli, ki ima 48 ha zemlje, redi samo 8 glav živine, ker nima hlevov. Spričo dejstva, da ekonomijam primanjkuje strokovnega kadra, bi potrebovale še več pomoči od Okrajne zadružne zveze in njene pospeševalne službe. Lani je v celjskem okraju zaključilo z izgubo 8 ekonomij. Ekonomija KZ Slivnica je imela 427.000 dinarjev izgube. Druge ekonomije so imele dobiček; ekonomija KZ Šmartno ob Paki je imela 515 tisoč dinarjev dobička. Ekonomije v celjskem okraju SO doslej vložile v svoja gospodar- (slili na jutrišnji dan. V zadnjih dveh, Stva okrog 24 milijonov dinarjev,. treh letih se je zaradi ustaljenosti goda bi jih kolikor toliko uredile, spodarstva in drugih činiteljev stanje Nujno pa bi še potrebovale vsaj I precej zboljšalo in varčevanje z gmot- Pohiteti bo moral z brušenjem, kajti za košnjo je sedaj že »najvišji dan« TUDI ZNAK VEČJE VREDNOSTI IN STABILIZACIJE DINARJA Krepitev hranilne službe v zadrugah Najbolj varčni so zadružniki v pasivnih krajih. Okrog 63T9 članov ima naloženih v hramlno-kreditnih odsekih zadrug blizu 86 milijonov dinarjev. Med kmetovalci v goriškem okraju je smisel za varčevanje že od nekdaj precej razvit, po vojni pa je iz raznih razlogov žal precej popustil. Nekateri so živeli iz rok v usta, ne da bi mi- nabatto traktorjev * materiala s j naštetega je iz-nbna' organizacija apredek kmetijske hanizacije, ta nabavo gnojil in kakovostnega semena. Ni pa dovolj formirati samo sklade po okrajih in občinah, temveč je treba ustvariti pogoje za nabavo sredstev za proizvodnjo in reprodukcijskega materiala Poleg z gor a........... redno pomem službe za napredek kmetijsKe proizvodnje. Oa sposobnostt kmetijskih organizacij, kmetijikth posestev in zadrug, postaj za napredek kmetijstva, veterinarskih postaj in postaj za zaščito rastlin, je v veliki meri odvisno, če bodo t0 organizacije sposobne izkoristiti možnosti, ki jih imajo za napredek kmetijske proizvodnje. Vprašanje je, če bodo znale pravilno uporabljati mehanizacijo, proizvajati dobro semensko blago itd. itd. Davek na olače v kmetijstvu sproži! več vprašani Zaradi sezonskega značaja del in v skladu z uredbami iz prejšnjih let imajo kmetijski delavci lahko 10-urni delavnik. Tako zaslužijo v poletnih mesecih nekaj več na račun zimskih, ko ni toliko dela. V sorazmerju z drugimi kvalificiranimi delavci pa njihov urni zaslužek na splošno ni Ce bi imeli na kmetijskem gospodarstvu samo 8-urni delavnik, jim davek na plače ne bi povzročil posebnih težav, ker bi ga plačevali le za kvalificirane in strokovne delavce, katerih nimajo mnogo. Ker pa imajo 10-urni delavnik, opravijo delavci mesečno po 260 ur in zaslužijo tudi pri lažjih delih skoraj 7000 din me- visok. Kmetijsko gospodarstvo Lendava plača po tarifnem pra- sečno in to, če ne presegajo vilniku za najtežja dela le 32 din | norm. Upoštevajoč 10-urni de- na uro. Ta zaslužek je s preseganjem norm moč preseči največ za IS*/«, kar da 4,80 na uro in poveča plačo na 36,80 din. Ce bi delavci presegali norme pri najtežjih delih ves mesec do najvišje dovoljene stopnje in bi delali normalni delovni čas — 208 ur na mesec — bi zaslužil vsak le 7654 din. Takih delavcev pa ni, ker nobeden ne more presegati norme pri vsakem delu tako visoko. Zelo redki primeri so, da bi delavec zaslužil v 208 urah več kot 7000 din. I M < h ■ MSI! .T- < »-■' .v- mm r. V ■ lavnik, različno delo in preseganje norm pa zaslužijo fizični delavci povprečno 8000 din mesečno, kar je še vedno precej manj, kakor če bi pri 8-umem delavniku zaslužili 7000 din. Toda banka tega ni hotela upoštevati pri zadnjem izplačilu plač, ko je bilo treba obračunati davek na tisti del plače, ki je presegel 7000 din, temveč je vzela mesečni zaslužek, ne glede na to, če je delavec delal več ur. Sedaj se je pojavilo vprašanje, kako se izogniti davku na plače pri nekvalificiranih delavcih. To je resno vprašanje, kajti preti nevarnost, da pri sedanjih plačah kmetijska gospodarstva ne bodo zmogla sredstev za davek in z njim povezane dajatve. Ce bi vzeli ta sredstva iz sklada za plače, ne bi mogli izplačevati opravljenega dela po normah, kakor je določeno v tarifnem pravilniku. Višina plačnega sklada je namreč določena tako, da so odobrena norma za neko enoto pomnoži ■ številom enot in ne po številu zaposlenih ter njihovih gospodarstva ali bi zašli celo v izgubo. To velja predvsem za tista kmetijska gospodarstva, ki so najela večje investicijske kredite za gospodarske zgradbe, stroje, živino in drugo ter vračajo visoke anuitete. Kmetijska gospodarstva bi se lahko izognila tej težavi, če bi skrajšala delovni dan na 8 ur, To pa je praktično zelo težko in bi se slabo odražalo pri delu. Ob skrajšanju delavnika bi namreč morali število delavcev povečati za 25 °/o. Le-te je v nekaterih krajih že sedaj težko dobiti — ker bi se njihov zaslužek zaradi krajšega delavnika zmanjšal za eno petino, pa bi jih bilo takrat še teže. Zato delovni kolektiv v Lendavi predlaga drugo, po njegovem mnenju najboljšo in tudi upravičeno rešitev. Pri obračunavanju davka na plače naj bi upoštevali predpise iz prejšnjih let, ko so plačni sklad kmetijskim gospodarstvom določali po kvalifikacijah in številu delavcev tako, da so pri 10-urnem delavniku računali enoga delavca za enega in četrt Toliko delovne sposobnosti mora namreč potrošiti delavec v enem dnevu, zato zasluži temu ustrezno plača Ce se to vprašanje ne bo kmalu uredilo, bodo kmetijska gospodarstva zašla v težave, ki jih trenutno sicer še ne čutijo kot nekatera gostinska in trgovska podjetja, ker imajo zaradi posebnosti kmetijske proizvodnje drugačen način obračunavanja kvalifikacijah. Ce bi sredstva za plačnega sklada. Dejansko stanje davek na plače in ostale odvisne j bo pokazal šele zaključni letni dajatve odračunall v materialnei račun, a takrat ga bo pa težko stroške, pa bi zmanjšali dobiček I popravljati. p. J. nimi sredstvi se je spet precej razširilo. Hranilno-kreditne odseke kamor Člani vlagajo svoje prihranke in v njih najemajo manjša kratkoročna posojila, ima organizirane večina zadrug. Vloge okrog 63?9 članov zadrug znašajo po nepopolnih podatkih blizu 86 milijonov dinarjev. Povprečno odpade na enega vlagatelja 1?.000 din, kar kaže, da je največ takih, ki vlagajo manjše zneske. Kljub gornjim razveseljevim podatkom in ugotovitvam je hranilno-kredit-na služba še v marsikateri zadrugi slabo razvita oziroma nima ustaljenih organizacijskih oblik. Zanimivo je, da je varčevanje najbolj razvito in razširjeno v pasivnih krajih na Bovškem in drugod, medtem ko v tem pogledu gospodarsko bolj razviti kraji občutno zaostajajo. Nekateri zadružniki so še nezaupljivi zaradi slabih izkušenj iz preteklosti in bi jim bilo treba nuditi zadostna materialna jamstva za vložen denar ter zlasti za tajnost vlog in podobno. Tam, kjer so se hranilno-kreditni odseki pn kmetijskih zadrugah dobro uveljavili in razširili svojo dejavnost, bi kazalo spremeniti njihovo organizacijsko obliko in jim dati značaj samostojnih hranilnic in posojilnic. V nekaterih zadrugah je namreč postalo očit- no, da sedanja organizacijska oblika^ ustreza vei in celo ovira širjenj* čevanja. . V bovški dolini, ki j« BC
Vi,nj4a^ fov in industrialcev, jev, ki so postali delavci na eIllc0**' posestvih, se je bistveno Ugodne pogoje pn linajo t««1' Nič čndnega za dolino, če se K ki tant pripeljal a čežko Jawo že nekaj dni zatem, ko so jo ’ (0<| boru postavili v izložbo. »Uu‘ J ^ je ne živijo slabte kot hmeljarji.* nekdo zaupal, »te bi povsod *®e ke pogoja in možnosti za *'vl|JCl^()fk<>l* bi bili daleč od socializma.« * zgoP' je mislil, res je, da Je dolina oD njem toku Pesnice in Slati”e j« Stare miselnosti In alkoholizma Se mnogo. Mladina po iolab «e j, dvbrih uspehov, ker je i® J1Jo(t0d vržena vplivom alkohola. Zl««" bivSIh viničarjev ne pridejo do ^ poklicev. Hvalevredna Je P° U. f.vil° sestva na Plnču, ki bo letoa P* . v(lf». tečaj za kvalifikacijo vseh de' Nekaj zaležejo tudi kmelij«ke « ^ valne tole, ki jih mladina ra Jl0l skuje. Počasi In v b(*J» « pr minulosti, si nova družben« m ,, ki nimajo lastnega kra- jevnega odbora. ,jETOS IMAJO PREDNOST OKOLIŠKE ŠOLE „> »T Prejšnjih letih so okoliške I c!ne> ki so se lani združile z šol 7el° slabo skrbele za k, ® na svojem področju. Na bolj-st; šole Y bivši lendav- občini, ki je zaradi bolj raz-rlnb^ji S°sPodarstva imela večje Dm - letošnjem občinskem t raeunu pa so upoštevali veli-(i. ,Pa*rehe okoliških šol in so jim Pon-i Sk°raj vsa sredstva za V n i,V *n nabavo inventarja. Dam - ter'h šolskih poslopjih bo okn *re^a temeljito popraviti bik fi m vrata, da pozimi ne bi • T učilnice, urediti stranica 'n drugo. Sur,cW^' razdelitve prora- dav; , sr?dstev so šole v Len-nekoliko prikrajšane v prida 8 Pfejšnjimi leti. Menijo pa, bialt J iemu treba najprej po-Vse? 1 revnejšim šolam, da bi v Varil'- Tamkaj bodo prebili dijakov i„ p,r„'r' skupini pa je bilo 74 sicer l,,,, ’ 50 tabornikov. Otrokom so Vanja v Pripraviti tritedensko leto-s’aanie;I>ar 1a, 80 morali skrajšati, ker 0 avvH«iT SQlskem poslopju, ki ga bo-Poslali m popravljali. Razen teh bodo o m . ** 'J nfrnlr_ din. Zavod za socialno zavarovamje 180 tisoč din in le okoli 250 tisoč din bodo plačali starši otrok. VELIKE UTAJE Po približni oceni predvidevajo, da so* pri prijavi samorodnic_lastniki vinogradov v lendavski občini ntajili okoli 800 tisoč trt, da jim ne bi bilo treba plačati takse. Občinski ljudski odbor je :___: •___1__t.. L ^ lrnnirnlnn ilptlfi T)Tl izbtali °j5°k na morje. Med *>°]j »JI* u e*. iim i® iet<>vanie n®j' Za 1 f -iz zdravstvenih razlogov. “* teh otrok je prispeval « ljudski odbor Lendava 500 tisoi sija naštela 2710 trt, lastnik pa jih je prijavil samo 175, pri Štefanu Kulcaru starejšem 1522 trt, prijavil pa jih je samo 206, pri Mihaelu Verešu 5500 namesto 800 prijavljenih in pri Jožetu babo 2611 namesto 500 prijavljenih, lo so najbolj grobi primeri, manjše utaje pa je komisija ugotovila tudi pri drugih astnikih vinogradov. Opaziti je, da so lastniki manjših vinogradov utajili sorazmerno manj kakor veliki. .... , Po teh ugotovitvah je občinski ljudski odbor omogočil vsem vinogradnikom, da lahko v določenem času popravijo svojo prijavo, če niso prijavili točno. V tem času jim ne bodo računali kazni v višini 50 odstotkov takse za prvotno utajene trte. Če bo ostalo še* precej utajenih -trt, bo po tem času poslal občinski ljudski odbor v vinograde posebne komisije, ki bodo preštele vse trte. Stroške za štetje bo lahko pokril iz kazni za utajene trte. ŽETEV PRED KOŠNJO Vsako leto so bili do žetve pokošeni navadno vsi travniki. Letos pa je ob spodnjem toku Lendave in kobilj-skega potoka bilo v začetku žetve ne-pokošenih še dve tretjine travnikov. Trava je že dozorela in se travniki belijo skoraj tako kot žitna polja. Nekje izmenoma kosijo travo in žanjejo rz,x kolikor jim zorenje to dopušča. Na mno-ih travnikih pa bo trava morala poca-;ati, da bodo prej poželi vse žito. Na nekaterih travnikih je še vedno precej vode, ki je prinesla mnogo blata. Pozna košnja in blatna trava je velik udarec, za živinorejo, ki je za tamkajšnje kmetovalce zelo pomembna, rn taki krmi bo pozimi velika nevarnost, da se bo razširila metiljavost živine. JEČMEN JE DOBRO OBRODIL Na kmetijskem gospodarstvu Le udava imajo letos posebno visok hektarski donos ječmena. Na 5 ha veliki njiyi blizu uprave, kjer ga že mlatijo, daje okoli 30 stotov na hektar. Ce ne bi na enem koncu njive preveč polegel zaradi deževja, bi bil povprečni hektarski donos še večji. Na drugi njivi pri Pincah ima Kmetijsko gospodarstvo Lendava še lepši ječmen, ki ga pa še niso omlatili. hektarskimi donosi v V primeri - ---------- prejšnjih letih je to velik uspeh ne samo za kmetijsko gospodarstvo Lendava, temveč v okrajnem merilu. Lani je bil namreč najvišji povprečni hektarski donos ječmena na kmetijskih gospodarstvih v vsem Pomurju samo 24 stotov. Tak uspeh je delovni kolektiv dosegel s setvijo dobrega semena ter ustreznim obdelovanjem in gnojenjem. p Lendavski park in otroško igrišče Jubilej gasilcev v Zgornji Polskavi Gasilci Zg. Polskave so v nedeljo svečano proslavili 3«. obletnico obstoja. Svečanosti so se razen številnega občinstva udeležili tudi predstavniki množičnih organizacij, zastopniki višjih forumov gasilstva ter okoliška gasilska društva. Ob tej priložnosti so razdelili članom priznanja za dolgoletno udejstvovanje v gasilstvu ter odkrili spominsko ploščo umrlim članom in do-brotnikom društva. PGD so v Zg. Polskavi ustanovili na pobudo občanov ▼ juniju leta 1926. Društvo je kmalu po nastanku dobilo v dar zgradbo ter je s tem bila dana možnost, da so se kaj kmalu razvili y do-bro izvežbano gasilsko enoto. Najvecji razvoj pa je PGD doživelo po osvoboditvi. Med najpomembnejšimi uspehi je vsekakor popolna obnovitev in modernizacija gasilslcega doma ter samoiniciativno zgrajen gasilski stolp. PGD v Zg. Polskavi je po izjavi v slavnostnem govoru predsednika Okrajne gasilske zveze Maribor tov. Pšeničnika, med najboljšimi podeželskimi PGD v mariborskem okraju, kar je za polskavske gasilce nedvomno lefw> priznanje. ** Za Dan — 22. V Koprivi bodo v nedeljo slovesno odprli železniško postajo Več let so se prebivalci Koprive ( Dne 22. julija bo za Koprivo po- zavzemali da bi se vlak ustavil tudi; memben praznik. Prvi ilak se bo v njihovi vasi. Proga Jesenice—Trst ustavil ob 10 dopoldne in ga name-teče tik za vasjo, na postajo pa so j ravajo slovesno pričakati. Takoj po morali Koprivci nad tri kilometre slavnosti na postajališču pa bodo daleč v Dutovlje. Vaški odbor SZDL. Koprivci prav tako slovesno odprli je lani začel z akcijo za postavitev; novo javno kopalnico, ki so jo tudi postajališča. Potrebe po postajališču uredili na pobudo agilnega vaškega v«.i_ ;.. Rnnvo u riati 17. samft so naraščale iz dneva v dan. Iz same Koprive se dnevno vozi v Sežano kakih 30 delavcev in nameščencev, razen tega bi se vozilo v Sežano tudi okrog 25 dijakov, ki zdaj obiskujejo odbora SZDL. Vsa nestrokovna dela za kopalnico so opravili prostovoljno. Vendar je bila za kopalnico navdušena predvsem mladina, medtem ko je od nekaterih starejših padla gimnazijo v eno uro oddaljenem na njen račun tudi marsikatera pi- Tomaiu. V Koprivi je tudi velik kra. Kopalnica pa še ni bila niti iz- «... s. gotovljena, ko se je že skoraj polo- vica ljudi že kopalo. Mladina prav te dni z vso. vnemo čisti in beli prostore v kopalnici ter si ureja in popravlja svojo dvorano. Dne 22. julija X Dlild.J u. * 1 w , kamnolom, ki obeta, da se bo še zelo razvil. Ni dolgo tega, ko so v blizim odprli še nov kamnolom, ki tudi zelo dobro kaže. Kamnarska industrija ima skratka prav v koprivski okolici ____________________ velike možnosti razvoja. Vse to je mora biti vse lepo in gotovo. To na-vplivalo na odločitev železnice, ki je logo, ki jo je mladina prevzela, bo prošnji odbora SZDL ugodila pred - ---- --------■*- dobrim mesecem. Takoj, ko si je komisija ogledala kraj bodočega postajališča in ugotovila potrebe na licu mesta ter nato odločila, da predlaga ugodno rešitev, so se vaščani spravili na delo. Z veliko vnemo in požrtvovalnostjo so tudi častno izpolnila. Ne bi bilo prav, če bi se Koprivci ob pomembnem dogodku za vas — otvoritvi' postajališča — ne spomnili tudi vseh tistih, ki imajo za vse to, kar je zdaj v Koprivi novega, največ zaslug. Zato se bodo vaščani in gostje poklonili spominu urejali peron in dohod ter opravili padlih borcev NOV ob spomeniku vsa zemeljska dela za vodovodno in ' s tem bo tudi slavnostni del dneva električno napeljavo. Pri tem jim je , izčrpan. pomagala tudi vojska, ki je nasta- popoldne pa bo velika veselica njena v vasi. |s plesom in izredno bogatim srečo- Vzlic delu na polju so Koprivci j iovom. Odbor za postajališče name-uredili vse potrebno, da bo slavnostna otvoritev novega postajališča za letošnji Dan vstaje, to je v nedeljo, 22. julija. Prav te dni namreč poteka tudi 50-letnica proge Jesenice—Trst in tako so Koprivci po 5« letih le dobili svojo postajo. rava prirediti veselico tudi naslednjo nedeljo. Cisti dobiček od veselice in srečolova je namenjen za postaja-liščno zgradbo, ki Jo mora vas sezidati na lastne stroške. Odbor za proslavo je preskrbel, da bodo obiskovalci in gostje postreženi s pristnim kraškim teranom, kraškim pršutom in drugim. Odbor vabi na proslavo in na zabavo vse, ki se želijo poveseliti z vaščani ob pomembnem dogodku, zlasti pa vabi vse borce NOV, ki so bili med NOB v Koprivi. V Batujah bo3o imeli trojni praznik V ajdovski občini se lepo pripravljajo na svečano proslavo Dneva vstaje slovenskega naroda — 22. julij. Občinski odbor SZDL v Ajdovščini bo na večer praznika priredil proslavo s knlturnoumet-niškim sporedom. Prav tako bodo delovni kolektivi v Ajdovščini kot na podeželju priredili proslave Dneva vstaje. Posebno svečano bo v Batujah. Tam bodo batujski kovači hkrati proslavili tudi 80-letnico ustanovitve tovarne poljedelskega orodja in 6-letnico delavskega samoupravljanja. 22. julij - ljudsko rajanje na Jesenicah Za proslavo v posameznih krajih so že sestavljeni posebni iniciativni odbori, ki skupaj z vsemi ostalimi organizacijami pripravljajo programe za prireditve v počastitev Dneva vstaje. Pod okriljem občinskega odbora SZDL so najbolj prizadevne in uspešne v pripravah krajevne organizacije ZB, osnovne organizacije ZK in LMS, za njimi pa nikakor nočejo v pripravah zaostati tudi Blejsko jezero v svitu raket Občinski praznik bla16 le‘° praznuje blejska ob-0Pre-»bledom« in plavalni nastop domačih, v petek bo svečana komemoracija na pokopališču padlih partizanov V soboto bo veliko partizansko zborovanje pred Park Hoteloma prihodom partizanskih pntrnlj. Zvečer bomo priča veliki razsvetljavi blejskega grada, otoka, in jezera ter Številnim svetlobnim raketam. Znana Beneška noč bo doživetje za vsakega obiskovalca. Revija gorenjskih narodnih noš in »Kmečka ohceU bodo v nedeljo prav gotovo privabile na Bled mnogo gledalcev, zanjo se pa prav posebno zanimajo mnogi tnjci. Koncert mladih harmonikarjev in godbe na pihala V Pernici pri Mariboru je bgl minulo nedeljo koncert poštarske godbe na pihala in mladih harmonikarjev, pod taktirko dirigenta Ervina Hartmana. Program je obsegal dela Štolca, Dleska, Veberja, Gregorca, diirgent pa se je predstavil z lastnimi deli (Pohorske cvetice, Šentjurska itd.). Nadvse prisrčen in topel je bil nastop mladih harmonikarjev. L občudo- Občinski odbor ZB v Črni bo na Dan vstaje razvil prapor vanja vredno sigurnostjo in melodiko sp izvajali mladi umetniki svoj program. Razpoloženi obrazi, ki jih pozna le so ram . , mladost, disciplina, zbranost in za-. __tna pozornost se srečujejo z navdušenjem in ploskanjem publike. Hvale vredna je požrtvovalnost in prizadevnost učitelja in dirigenta, ki že v tako mladih srcih neti plamen Koroški borci občine Črna bodo letošnji Dan vstaje nadvse slavnostno praznovali. Med prvimi v Sloveniji bodo razvili prapor in pod njim zbrali celoten koroški odred. Pripravljalni odbor si je zadal nalogo: čas priprav naj bo hkrati utrditev dejavnosti občinskih in krajevnih organizacij ZB. Dne 21. julija bo manever oziroma napad na Cmo. Organizira ga ZB skupno z Združenjem rezervnih oficirjev, predvojaško vzgojo in gasilci. Po napadu bodo sprejeli na trgu v Crni zbrani Koroški odred, nato bo miting s /.t, * JVLUUbKl UUIEU, IlčllU uu miting o fcuintt ldTudi čfcuTo: kulturnim sporedom. Na njem bo- liko lepega in plemenitega. bralci nam pišejo Kdaj bo Celje dobilo brezalkoholno restavracijo? taki o \ 80 se men(*a d® I njn, m Reki itd. Toda teh dveh mili- k^ol nialu še ne bodo dobili brezal-1 jončkov ni. Okrajna zadružna zveza, ki v Vseh* re8tavra®tj®» kakršne imajo že je prvotno obljubila ta znesek, se je bil Vefcjih krajih. Govorjenja o tak- I premislila. To vsoto bi lahko dobili kot aTr*®iji, ki naj bi bila nekje holi2lame8.ta in naj 8e kila proti alko-saaio U' doslej že precej. Toda *OVOrjenjom 8e Pa^ ne doseže °a Mary«. ske Opere, ki bo v opernem gle- ur>ARNlK: Ameriški barvni film: dališču. Sočasno obveščamo, da »Fant iz Oklahome«, veljajo njihove vstopnice za’ na- I Rodile so: Olga Džurišič, 51 let eo-stop indonezijske folklorne skupi- ! spodinja — Miroslava: Marija Muršec ne za soboto, 21. julija. |» let, gospodinja _ Zavrh - MH«m; 27 let, gospodinja — ob 20.30: M. Thiriet: »Otoška kraljica«. Stravinski: »Arioso«. De Fa-glia: »Ljubezen čarovnic«. Izvaja balet beograjske Opere. Dirigent dr. Oskar Danem. V opernem gledališču. Čestitka Našemu zlatemu očku E1***?8* pet' iz Celja iskreno čestitamo *^, desetletnici in mu želimo se_^ go srečnih let: otroci JurO, Majda, žena Mimi in star* Z JESENIC IN 0K0UCB Zdravniško dežurno slufbojg^ senlcah ima dr. Stank* Javorniška pot 24. KINO . »RADIO«: Ameriški barvni ^ »Ljubim Melvina«. Predstavi ln 20. »FLAV2«; Zaprto. VESTI IZ KRANJ® KINO »STORZlC«; Ital. film: _ 1 cheo«. Predstavi ob 18 ln *• ,-j. glavni vlogi Silvana PampaMOV""' deo Nazzari ln Masslmo Glrolu’ _ LETNI KINO »PARTIZAN^ riški film: »Smrt prihaja«. ob 20.20. V glavni vlogi 0’Brien. Samo še jutri. Z BLEDA KTNO .<>, Ameriški film: »Ona 1*6* Predstavi ob 18 In 20.30. — v vlogi Jean Arthur, John Charles Winninger in PM1 IZ DOMŽAL KINO fr Italijanski film: »Murna« ^ tu rano«. Predstavi ob 1* to ^ DROBNI OGLAS KROGLE ZA BALINANJE “ „ » škega lesa, težke, lahko »od gjj Ljubljani, Stari trg 32. UPRAVA Narodne in * knjižnice v Ljubljani sprej . ^ službo: 2 bibliotekarja ali tekarska pripravnika to 1JMV vistno strojepisko. Pr0®™.*,«!!?8 do 24. julija v tajništvu MOL1E PREŽENE naftalin 2AHTEVA1TE GA V SVOJI TR6Q» INI XV. BALKANSKE ATLETSKE IGRE Svetle tradicije Balkanske atletske igre bodo od petka do nedelje doživele v Beogradu petnajsto reprizo. V vseh enajstih predvojnih prireditvah so zmagali Grki, vsa tri leta po vojni pa so bili najboljši Jugoslovani. Mogoče Je, da bo letos prvič zasedla prvo mesto kaka druga država (Romunija ali Bolgarija). * Po vojni so trije atleti neprekinjeno zmagovali v svojih disciplinah. Zanimivo Je, da bodo vsi trije letos skušali obraniti svoj primat. Se bolj zanimivo je, da so to po en Jugoslovan, Grk ln Turek. Gre za Stanka Lorgerja (110 m z ovirami), Grka Sillisa (400 m) in Turka Kočaka (800 m), ki so zmagali leta 1953 v Atenah, leta 1954 v Beogradu ln 1. I9S5 v Istambulu. * Najuspešnejši tekmovalec v zgodovini balkanskih atletskih iger je Grk Mantikas, ki je nastopil na vseh predvojnih igrah in pobral skupno 19 prvih mest. Pri tem celo niso vštete njegove zmage v štafetah. Nič čudnega, če je postal Mantikas za balkansko atletiko legendarni pojem. * Letos ima naš srednjepro-gaš Veliša Mugoša možnost, da doseže svojevrsten rekord. Naš rekorder bi rad startal in zmagal v treh tekih — 800, 1500 in 5000 metrov. Tri zlate kolajne na igrah — podvig, ki Je doslej uspel le Mantikasu. beograjska Opera. Dirigent dr. Oskar Danon. V opernem gledališču. 1:24,3; 40« m prosto: Sunjlč (V) 6:36,0, Rajkovič (V) 6:50,0; 200 m prsno: To- Mačehovski odnos do ženske atletike gotovo ni opravičljiv, pri mero- pa je kolebala med OD DANES DO NEDELJE Jugoslovanski kolesarski »Totir« ob 20.30: Menotti: »Konzul«. Izvaja Vilija: Elizabeta Fnrek, 22 let. predica Jadranko; Magdalena Hat, 51 let, gospodinja — Franca; Terezija Krope, V> let gospodinja — Ireno; Rozina Knnej, 20 let, gospodinja, Janžev vrh — Ivana; Katarina Kavčič, 40 let. kuharica — Darinko; Rozalija Milošič, 33 let, gospo-dinja — Zvonka; Marija Papež, 31 let, delavka — Zvonko: Helena Prebil. 22 let predica, Malečnik — Dušana; Olga Rober, 23 let, gospodinja Zdenko; Silva btraus 20 let, navijalka — Tatjano; Jo- . n i '.i , -------- ?lca V“v§ek- 20 let, gospodinja — Du- '/ Stopmj C. »na; Terezija Vake, 26 let, gosp. i>o- / Napoved: Vinogradniki Primorske, ! močnica — Pavlo; Marija Žealin, 40 let, / IB Sicer' "rrrrtfn m V ---1— J-l! j 1_ T_l v Protiperonospoma služba Poročilo z dne i7. julija 195b VSeraj bie krajevne nevihte po tcer: zgornje Vipavske doline (oko- j gospodinja, Jelovec — Ivana . z Pri Vipavi), Temnice, Sežana, vn _ „_ s»fe«ičto,všoTeri^l 12 murske sobote grade do M. t. m. Padavine zadnjih dni '■ °lt">Sncl'e ponovne infekcije vinske , trte po peronospori v vinogradih šta-? Dolenjske in Bele Krajine. Zaradi tega opozarjamo vinogradnike šta- •PARK«; »Klisura«. KINO J ugoslov.-nemški film; 2e dvanajstič je na sporedu ko- in bo bržkone znova odločila konč- jerske, Dolenjske in Bele krajine, naj lesarska dirka »Po Jugoslaviji«. Dva- nega zmagovalca. t? J Pri<"npjo s četrtim škropljenjem najstlč se bodo pognali v boj kole- V Zagrebu so zbrane vse repre-4 »lsoke srednje dnevne temperature ii i ti np<> K nnlfiironni io tniM 1 otne i relativna 7mrna vka« I: • . . CELJSKE VESTI KINO »UNION«; Ital. film: »Burja«. »METROPOL«: Francoski barvni ■Cmetijski inštitut Slovenije m Hidrometeorološki zavod LRS Angl.-marokanski fllm: »Othello«. Predstava ob “ _ _ “Vit- * "“O* r | . « sarji in določili tistega, ki je trenut- zentance. Konkurenca je tudi letos 5 relativna zračna vlaga vplivajo na »METROPOL no najboljši. Proga jugoslovanskega izredna. Na startu bo skupno 89 dir- {skrajšanje inkubacijske dobe peronospo- film- »Mučenle« »Toura« je letos sicer krajša kot kačev. Nastopa t držav s svojimi < [r- Zaradi tega končajte četrto škrop- prejšnja leta, zato pa ni nič lažja, reprezentancami — Avstrija, Belgija,; Ijenje v najkrajšem času. DDR UČITE CI IITTUl! Etapa na Vršič Je ostala, tndl letos Bolgarija, CSR, Danska, Nizozemska,; Kmetijski inštitut Slovenije nUUnailE dliAilNIj ._Poljska in Jugoslavija — moštva pa'/ so prijavile tmfi republike in neka- 5 SLOVENSKO TENISKO teri klnbi, med njimi IJnbljanski PRVENSTVO »Kog«. rH,’ > A \/ I? 'I ■ A >11 i Danes Je na sporedu prva etapa 11././VVt 4 ZlAlAIVll dirke od Zagreba do Reke. 2e sedaj - . _ , ,, bodo vsi kolesarji vložili vse sile za Od Petka do nedelje bo v Mari- čimboljši plasma. Ugoden položaj po boru letošnje slovensko teniško prvi etapi daje dirkačem namreč prvenstvo. Za to največjo prireditev samozavest, razen tega pa tudi vse sezone v Sloveniji se je prijavilo možnosati za uspešno nadaljevanje mnogo slovenskih igralcev in igralk, dirke. 2al pa so nastale velike težave za- Danes zvečer bomo dobili torej i£ialH,a ,žog' H1} i*e letos prvi odgovor na vprašanje, ki nas manj kot kdajkoli prej. Krivce za vse zanima: kakšna Je forma jugo-tako stanje Je treba iskati deloma slovanskih in slovenskih kolesarjev, na zvezi Jugoslavije, deloma in aH se bodo uspešno uveljavili v pa tudi v tem, da je pri nas v uvozu močni mednarodni konkurenci Vsi športnih potrebščin velik nered. upamo, da bo odgovor, ki ga'bodo Favorita med člani sta predvsem na to vprašanje dali dirkači v pet-lanskl slovenski prvak Aleksander dnevnem boju, pritrdilen. Škulj in predlanski prvak Čebular , (Branik). Ni pa izključeno, da se! Danes Odred : Branik * vdJeT« Odreda** pokalna b° rijah mnogo izenačenih tekmecev. Odred Branik. nogometna tekma ZAHVALA Ob težki izgubi našeg » nepozabnega moža in očeta R A D 0 J A HUDOKLINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na nie- vsem Z^n’ v delate brezplačno posebne ure, ker dovoljujete, da vas izpod tarife, zato, ker nikoli ne stavkate, ker ste vedno stav kazi...« »Saj vendar ne gre samo za denar,« je rekel Pinneberg- * nameščenci vendar tudi drugače mislimo kot večina dela^ imamo druge potrebe ...« ■ ^ »Drugače mislite,« je dejal Morschel, »drugače mislit** tako mislite kot proletarec ...« , »Tega ne verjamem,« je rekel Pinneberg, »jaz na Prirncr,irr »Vl na primer,« je dejal Morschel in pomežiknil. »Vi na'** mer ste vzeli predujem, kajne?« »Kako?« je vprašal Pinneberg. »Predujem?« ju, »No da, predujem,« se je oni še bolj smejal. »Preduj«® pri Emi. To ni čedno, gospod. To je proletarska navada. • •* „j »Jaz...« je začel Pinneberg ves rdeč in ga je mikalo, loputa1 z vrati in se zadrl: Eh, vi vsi me lahko... . « Morschelova žena je posegla vmes: »Zdaj pa le mir, o4* je urejeno in te nič ne briga.« ^ »Karl gre,« je zaklicala Ovčka, ko so se zunaj vrata ^ v kljuko. »Večerjo na mizo, žena,« je rekel Morschel. »Prav pa ven<*w> taram, zet moj, kar povprašajte svojega duhovna, nič kaj ie^ m to...« • Vstopil je mlad moški. Beseda ,mlad‘ je bUa le oznaka st01-0 „ Nič kaj ni bil videti mlad, še bolj rumen in še bolj žolfeJJ bil kot stari. »Dober večer,« je zamrmral- Ne da bi se zmenu gosrta, je slekel jopič in srajco. Pinneberg se je čudil. »Posebne ure?« je vprašal stari. K>N0 »U N I 0 Premiera ameriškega filma »GROFICA VALEVSKA« pSaiiV krnske novosti St. 38. — rnenf^i w oh 16 ■ 18 ln 20-SO. V pristav. 12be§* vremena zadnja pred-Osrhn iPatJSl v Slavni vlogi Greta J* Charles Boyer. Prodaja vstopnic od 14 dalje. KINO »KOMUNA« AmerlSkl film Avstralski Robin Hood Tednik »Filmske novosti st. 28«. — Predstave ob 16. 18 in 20.30.' Prodaja pnlc od 14 dalje. K1 N 0 »TRIGLAV« AmerlSkl film Mož * revolverjem Ž3§^-837MEVB: od ,,DJJ. In 20. Prodaja vstopnic Jutri .frrf- Danes zadnjikrat. — amerlžkl barvni Ulm: »Cena slave«. Obvestilo Narodne banke FLRJ GLAVNE CENTRALE Obveščamo vse gospodarske organizacije, kmetijske zadruge in njihove zveze, vodne skupnosti in ljudske odbore, kakor tudi ustanove s samostojnim finansiranjem, da bo Narodna banka FLRJ do naslednjega obvestila sprejemala zahteve za investicijska posojila, ki bodo na razpolago iz splošnega investicijskega sklada, in sicer: — Za obnovo in rekonstrukcijo osuševalnih sistemov. Za to svrho se lahko javijo samo tisti prosilci posojila, ki imajo že sedaj pripravljene elaborate, tako da se dograditev objekta, za katerega iščejo posojilo, lahko popolnoma ali vsaj večidel izgotovi že v letu 1956. Zahteve se sprejemajo pod pogoji IX. natečaja za dajanje posojil iz sredstev Splošnega investicijskega sklada za investicije v kmetijstvu v letu 1956, objavljenega v »Službenem listu FNRJ« štev. 35/55 s tem. da mora biti investicijski elaborat predložen po pogojih toč. XI razpisanega natečaja za dajanje investicijskih posojil iz sredstev Splošnega investicijskega sklada za izgradnjo remontnih delavnic, skladišč za semena žitaric in sušilnic za semensko koruzo, objavljenega v »Službenem listu FNRJ« štev. 24/56 in toč. 16 IX. natečaja. — Za vse kmetijske investicije, vključujoč tudi osuševalna dela z začetkom gradnje — nabave v letu 1957 s pogoji Zveznega družbenega plana za leto 1957. Zahteve za ta posojila, ki se bodo odobrila za izkoriščanje v letu 1957, se prav tako sprejemajo pod pogoji IX. natečaja za dajanje posojil iz sredstev Splošnega investicijskega sklada za investicije v kmetijstvu v letu 1956 obljavljenega v »Službenem listu FNRJ« štev. 35/55, s tem da mora biti investicijski elaborat predložen po pogojih toč. XI razpisanega natečaja za dajanje investicijsaih posojil is sredstev Splošnega investicijskega sklada za izgradnjo remontnih delavnic, skladišč za semena žitaric in sušilnic za semensko koruzo, objavljenega v »Službenem listu FNRJ« štev. 24/56 in toč. 16 IX. natečaja. Natančnejša pojasnila je moč dobiti na sedežih Narodne banke FLRJ, pristojnih za področje prosilcev posojila, kjer se bodo tudi sprejemale njihove zahteve z elaborati. Beograd, 14. julija 1956 NARODNA BANKA FLRJ Glavna centrala RAZPIS Na podlagi 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ štev. 51/53) in 10. čl. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ Štev. 34/55) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Piran mesto DIREKTORJA gostinskega podjetja »Hotel HELIOS« s sedežem v Portorožu POGOJI: višja šolska izobrazba z 10-letno komercialno prakso v gostinski stroki, od tega najmanj 5 let na vodilnem mestu v gostinstvu. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom strokovne usposoblje-Občinskemu ljudskemu odboru Piran najkasneje do 25. tu- nosti dostavite lija 1956. 2822 RAZPIS Na podlagi 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. 1. FLRJ štev. 51/53) in 10. čl. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ štev. 34/55) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev Občinskega ljudskega odbora Piran mesto DIREKTORJA industrijskega podjetja »TOVARNA MILA«, Piran POGOJI: ekonomska fakulteta s 3-letno prakso ali ekonomska srednja šola in 5-letna praksa na vodilnem mestu, po možnosti v kemični industriji. Kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom strokovne usposobljenosti dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Piran najkasneje do 25. jn- 1U‘ 2823 ha CeSkl film: »Kavar- stav. ni ceBh«. Tednik. Pred- heja ' I3 ha 21. Ob 10 mati- ktJJo neia ui aa. u*««- Jana nifff Clma- V glavni vlogi Dltetova ta Karl Hoger. »VIC«; 1 ledeni ^ št. 4 • ~ V glavni vlogi Sonja >NaAmeriški barvni film: zn-i,. _en! ploskvi«. Tednik: Ob- horniir s. Woakvi«. Tednik: Ob-ln so s, «_Predstave ob 16, 18 »Na*?££A,’: Ameriški barvni film: 18 in so Ploskvi«. Predstavi ob Izdaja »stopnic v vseh treh kine- nosti lija 1956. POTNIK SLOVENIJA Ljubljana od 1. avgusta 1956 dalje Večje število vodičev Snipe čeških izletnikov sita Mj se osebno zgla- ^Deie d© 25. julija 1956 - ■ 2828 SPREJMEMO knjigovodjo 8 Prakso v obratnem knjigovodstvu Ponudbe poslati na: «, Šmarje-Koper 2825 KINO »SISKA« Ameriški barvni film Rdeči gusar glavni vlogi Burt Laneaster in Eva Bartok. Predstave ob 16, 18 in 20. prodaja vstopnic od 15 dalje. matografih od 14 dalje, za matinejo v kino Sloga pa od 9 dalje. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: Ameriški barvni film: »Gola džungla«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8, telefon 32-454, predvaja za mladino ameriški barvni film: »Aliče v čudežni deželi«. Predstave vsak delavnik ob 15, vsak torek, sredo, četrtek in petek tudi ob 10, vsako nedeljo pa ob 8.30 in 10.30. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film: »Sodnik Timberlaine«. — Tednik: Filmske novosti št. 22. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. RUDNIKI PREMOGA »TITO« - BAKOVIČI V LITVI •razpisujejo natečaj za izpopolnitev izpraznjenih mest, in sicer: 8 RUDARSKIH INŽENIRJEV 2 ELEKTRO INŽENIRJA 2 STROJNA INŽENIRJA 6 RUDARSKIH TEHNIKOV za merilce na površinskih ' izkopih in v jamah — za površinske izkope prihajajo v poštev tudi geometri 25 RUDARSKIH TEHNIKOV za nadzornike izmen in poslovodje na površinskih izkopih in v jamah 10 STROJNIH TEHNIKOV za obratne tehnike 10 ELEKTROTEHNIKOV za obratne tehnike 8 visokokvalificiranih ELEKTRIČARJEV 3 PRAVNIKE 4 EKONOMISTE 5 BILANČNIH KNJIGOVODIJ 2 DAKTILOGRAFA I. razreda POGOJI: Za vse najmanj 3-letna praksa in da niso bgi kaznovani zaradi gospodarskega kriminala. Plača po tarifnem pravilniku ali po sporazumu. Stanovanja zagotovljena. — Ponudbe pošljite na gornji naslov najkasneje do 25. jul. 1956. 2535 Prodamo: 5 5-TONSKE TOVORNE AVTOMOBILE »RENAULT«, 2 3-TONSKA TOVORNA AVTOMOBILA »FORD«, 1 5-TONSKI TOVORNI AVTOMOBIL »CHEVROLET« IN 1 AVTOBUS »CHEVROLET« S 2* SEDEŽI. Vsa rosila so neuporabna brea predhodnega poprarila. Prodajamo rečjo količino avtomobilskih delov ravnih avtomobilskih tipov. »OTPAD« — LESKOVAC, Srbija, telefon 358 2615 ______________________ RAZPIS Na podlagi 90. čl. Uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov (Ur. !. FLRJ štev. 51/53) in 10. čl. Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. 1. FLRJ štev. 34/55) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev Občinskega Ijndskega odbora Piran mesto direktorja ribiškega podietja »RIBIC«, Piran POGOJI: visokošolska izobrazba in 10-letna praksa ali srednješolska izobrazba in 15-letna praksa v komercialni stroki. Obvevno je nanje vsaj enega svetovnega jezika. Kolkovane prošnje i življenjepisom ia opisen strokovne usposoblje-tj dostavite Občinskemu ljudskemu odbora Piran najkasneje do 25. jn- 2821 RAZPIS UPRAVNI ODBOR ELEKTRARNE VUZENICA razpisuje vodilno mesto računovodje podjetja POGOJI ZA SPREJEM: Splošni pogoji za sprejem v državno službo. 1 Ekonomska srednja šola oziroma popolna srednja šola s strokovnim izpitom in 10-letno prakso ali 5-letna službena doba na istem položaju v elektrarniškem podjetju ELES. Plača po dogovoru oziroma po tarifnem pravilniku podjetja. Družinsko stanovanje na razpolago. Pismene ponudbe pošljite do 25. t. m. Elektrarni Vuzenica, pošta Vuzenica. 2824 Nabava železniških kožuhov ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE — BEOGRAD BONABAVILO 1000 železniških kožuhov D0L2INE OD 110 DO 130 cm NA USTNI LICITACIJI ^ BO 30. JULIJA 1958 OB 10. URI V NABAVNEM ODSEKU — SOBA ST.. 578, j tu. NADSTROPJE V NEM ANJINI ULICI 6 V BEOGRADU. POZIVAJO SE VSA PODJETJA IN ZADRUGE, KI IZDELUJEJO Železniške ko2uhe, da sodelujejo na tej licitaciji. POSEBNI POGOJI ZA TO LICITACIJO SO NA VPOGLED VSAK DELAVNIK V NABAVNEM ODSEKU 2TP BEOGRAD, OBVESTILA PA NA TELEFONU 22-701, INTERNO 356. 2587 KEMIČNA INDUSTRIJA »ZORKA« Š A B A C nudi trgovski mreži za oskrbovanje kmetijstva, kmetijskim posestvom, okrajnim zvezam kmetijskih zadrug, kmetijskim zadrugam, kmetijskim apotekam in ostalim gospodarskim organizacijam vv>» znano živino razpršilno sredstvo za zapraševanje semen žitaric odlične kvalitete AGROSAN„Gn” po naslednji ceni in pod naslednjimi pogoji: § 350 din za 1 kilogram, v vre€kah p° 200 gramov, zapakirano v hermetično zaprtih pločevinastih bobnih, težkih približno 50 kg # 260 din za 1 kilogram, v hermetično zaprtih pločevinastih bobnih, netto 50 kg Cena velja za franko razkladalno železniško postajo kupca z 1 do 5 % rabata, kar je odvisno od kupljene količine Rok dobave takoj ali po želji kupca. Najmanjša količina za pošiljko iz tovarne je 500 kg Na vsakem zavojčku je navodilo za uporabo, še posebej pa se deje strokovno navodilo v brošuri o postopku in delu s tem razpršil-nim sredstvom Za nakup se obrnite prodajnemu oddelku v tovarni ali prek naših zastopništev v: • BEOGRADU, NuSičeva 25-IH, tel. 20-223 in 22-895 • ZAGREBU, Tkalčičeva 2, teL 37-201 • LJUBLJANI, Trg Osvobodilne fronte 14, tel. 22-236 • SARAJEVU, Ulica Jug. Narodne armije 67, teL 23-54 2565 je ^ -""iHmiimHiiinnnniitiniiinmiill MO* 9**°DV'no-založniško podjetje »Ljudska pravica. Ljubljana Kopitarjeva ulica a/lII. telefon 89-181 — Notranjepolitični - gospodarska rubrika teletoo «te* 81-818 to kulturna rubrika 81-887 Nazorjeva ulica 10/11 - Uprave Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 — Telefon za naročnino to oglase »t 81-030 — Telefon poslovalnice ne Titovi cesti 22-823 — Mesečna naročnina 230din. u tujino 500din — Tekoči račur 60-KB-1-2-1393 — poštni predal 43 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnin* plačana v gotovini — Kokoni*! ee ne vračalo SREDA, 18. JULIJA 1956 Vrnil se je del sovjetske odprave na Antarktiko Motorni čoln, ki ga kaže slika in je kot sestavni del oprem* V ^ sovjetske znanstvene odprave na celini ob Južnem tečaja, .ie Pr. f v stranskem zalivčku raziskovalne postaje Mirni. Na levl ospredju se kažejo obrisi mogočnih ledenih gora Reka s štirimi iment TUDI TO JE REKORD Petdesetletni Belgijec George Gronie je pred dnevi postavi) nov svetovni rekord s tem, da je na nekem tekmovanju pojedel v tridesetih minutah štirideset trdo kuhanih jajc. Dosedanji rekord v tej zvrsti tekmovanja je imel prav tako Belgijec Butasid. ki je na nekem podobnem tekmovanju leta 1878 pojedel v istem času 22 trdo kuhanih jajc. SLEPI RADIOAMATER Od rojstva slepi Amerifcan Robert Ganderson je prejel Edisonovo amatersko nagrado za leto 1955. Sam si je zgradil radijsko postajo in med napornim delom iznašel nad trideset posebnih instrumentov, ki omogočajo slepim radioamaterjem elektrotehniško delo. Po zaslugi Gan-dersonovih iznajdb se v Ameriki ukvarja z radioamaterstvom že nad šest sto slepih. KARAKUMSKI PREKOP Letos sa začeli v puščavskih predelih Turkmanije graditi velik prekop, ki bo v celoti dolg okoli 900 km. Del prekopa ▼ dolžini 120 km bo speljan po peščeni puščavi. Veliki karakumski prekop se začenja v bližini mesta Kerki. ki leži na obali veletoka Amu-Darja. Gradijo ga z velikimi stroji, ki sesajo zemljo in se zdaj prebijajo že od izhodiščnega mesta proti Marij-ski oazi, za seboj pa puščajo široko korito novega prekopa. i«a nekoč nenaseljenih področjih so zrasla naselja graditeljev z lepo urejenimi hišami, šolami in klubi. Vsa dela pri graditvi tega prekopa so mehanizirana. Delajo podnevi in ponoči. Prvi del prekopa v dolini 400 km bo končan do leta 1958. Takrat bodo vode Amu Darje poplavile okoli tto tisoč hektarov novih bombažnih plantaž. Zatem bodo kopanje prekopa nadaljevali do glavnega mesta Turkmenije Ašhabada. REZERVNI PROFESORJI V ZDA Nezadostno število profesorjev na visokih šolah in fakultetah v ZDA je postalo v zadnjem času velika skrb ameriške vlade. V zvezi s tem je direktor »Radio Corporation of America« David Sarnoff predlagal vladi, naj bi si zagotovila rezervni kader profesorjev, ki bi jih izbrfcli med znanstveniki in inženirji v industrijskih podjetjih. Po tem načrtu bodo morala dati podjetja izbranim strokovnjakom leto dni dopusta, da bodo mogli predavati na visokih šolah in univerzah. Gusarska 1^—• »Velika ladja na vidiku!« je naenkrat zakričal tisti j [Nj v razgledni košari. Vsi so planili pokonci in si z rokami zasenčili oži. Na obzorju je bilo res videti rahel dim, po- ..jT -** tem se je pokazala še ladja. Bil je velik tovorni parnik. /7/1 ' 11 tT Prihajal Je naravnost proti njim. /v?/\ iii I m »K topovom! Pripravite se za napad!« je ukazal /Zty