'm Posame zne Številke: N avadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1*—- »TABOR* izhaja vsak dan, razvem nedelje in praznikov, ob 18, uri x datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10*—% za inozemstvo D 18*—, dostavljen na dom D 11*—, na izkaznice D 10*—v ioserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA" MARIBOR« Jurčičeva ulica štev. 4, Cena danainle štev« V50 Din. TABOR rari Posamezne Številke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1’—, UREDNIŠTVO k nahaja r Mari-boru, Jurčičeva ul. št* 4, I, nadstropje- Telefon interurb- at. 276. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje desno. Telefon št 24- — SHS postnočekovai račun štev« 11 «787. Na naročila brez denarja se o« ozira- —* Rokopisi se ne vračajo. Naslov Tit. JI] 1i c« L Ji t- li ■bi J Maribor, nedelja 5. julija 1925. C ° Premeteni ali blazni Lederer? ■ &UDIMPEŠTA, 3. julija. Na smrt obsojeni .nadporočnik Lederer, ki je utmori 1 skupno z ženo mesarja Koudelko in proti čigar ženi se pravkar vrši porotna razprava, je začel kazati v zaporu znake venske 'blaznosti. Morilca bodo preiskali zdravniki, da doženejo, ali morda ne simulira. Pogajanfa se nadaljujejo. Se nobena odločitev v radlkalsko-radlčo vskih pogajanjih. — Dr. Žerjav odpotoval h kralju na Bled. — Radičevci odobravajo tudi načrt tiskovnega zakona. poteku pogajanj, kakor Bašič obvešča PribioeviČa. Davidovič meni, da so Ra-dičavci še vedno elani bloka narodnega sporazuma,, kateremu je on (Davidovič) predsednik. BEOGRAD, 4. jul. »Vreme« poroča iz vrst samostojnih demokratov, da bodo napovedali morebitni koaliciji RR oster parlamentarni boj itn da pozneje ne bodo stopili v eventuelno novo koalicijo z radikali. Dr. Pivko odpotoval v Maribor. BEOGRAD, 4. jul. Narodni poslanec dr. Pivko odpotoval danes v Maribor. .Tustica bolgarskih tolp. SOFIJA, 3. julija. V Slatini se je pojavila iz 40 mož obstoječa roparska tolpa, ki so jo vodili bratje Domkulov. Tolpa je prisilila poveljnika milice, da si je moral sam izkopati grob pred občinsko hišo, nakar so-ga z bodali usmrtili. , BEOGRAD, 4. jul. Sinoči je bila selja . Bdnistrskega sveta. Minister Trifkovic je poročal o pogajanjih z radičevci. Takoj po seji je minister dr. Žerjav odpotoval v Ljubljano in ga bo jutri sprejel kralj v avdiljenco. Tej avdijenci pripisujejo velik pomen za nadaljni razvoj političnega položaja. Na soji ministrskega sveta so razpravljali tudi o razdelitvi reparacij J;n o otvoritvi nove železniške proge Gračac—Knin. BEOGRAD, 4. jul. Radičevci in radikali se pogajajo o vseh političnih^vpra-sanijiih bi Radičeva stranka soglašala z zakoni, ki so bili sklenjeni v zakonodajnem odseku zlasti s tiskovnim. Danes ob 10.30 se jo vršila tretja seja. Pravijo, da so se sporazumeli v vsem, 'kar je bilo danes na dnevnem1 redu. BEOGRAD, 4. jul. Ljuba Davidovič je poslal Pavlu Radiču pismo, v katerem m prosi, da ga Radič točno Obvešča o I¥»š riti, da nam z vso vnemo pomaga pri nar šem delu naš neumorno delavni poslanec dr. Pivko, kateri je ne le za časa volitev obiskal nad 50 shodov, ampak je tudi takoj po volitvah zopet šel med narod in kateri v Beogradu z naravnost nadčloveško neumornostjo vrši poleg svojih poslanskih dolžnosti v skupščini in odsekih drobno delo intervencij na vse stra-ni ter sem prepričam, da znaša število njegovih aktov, katere jo moral tekom! časa rešiti, že nad tisoč. Pri tem) pa moram povdariti ponovno, da moramo varovati moči našega žalibog edinega poslanca s tem1, da se mu ne nalagajo stvari, katere lahko stranka sama opravi, dal lje da se ne obračajo ljudje na njega direktno, ampak potom' orgainizacdje. Le tako bo mogoče, da se njemu ne bo tre-balo baviti z malenkostmi, katere lahko opravi bodisi tajništvo, bodisi predsedstvo oblastne organizacije. Saj se je celo že zgodilo, da »o se ljudje obračali na njega, naj jim preskrbi službe, posojila itd. Konjstatirati »mo tudi, da so go obračali na njega ljudje, ki niso im ne 'bodo nikdar naš; somišljeniki in od katerih vemo, da ob vsak i priliki zabavljajo proti stranki in tudi prot; poslancu. V interesu stvari in v interesu našega poslanca je, dia se njemu izročajo samo stvari, glede katerih je treba, da jih on v Beogradu izposluje. Zato bomo v bodoče po dogovoru z g. poslancem še strožja gledali na to, da se vsakdo obrača na njega potom organizacije. Njemu pa za njegovo do®d'ajno delo zlaisti v« kolikor jo podprl naše oblastno tajlništvo in oblaJst-no Organizacijo, naj iskrenejša hvala. —< (Burne ovacije zborovalcev dr. Pivku). Naše delo 6« mora v dozdajmi smeri še potencirano nadaljevati. Noše organizacije morajo v političnem pogledu zasledovati vse dogodke v svojih okoliših in o njih voditi računa,, v vsakem slučaju če je to potrebno, storiti vso korake V interesu ljudstva in poklicati na pomoč erezko ali oblastno organizacijo, kjer same ne bi bile v stanu kaj izvršiti. Neprestano morajo imeti v evidenci volilne imenike v svojih občinah ter biti tudi vedno na tekočem glede stanja svojih pozicij in nasprotnih. Brigati se je treba zlasti za razne -volitve v občinske zasto-pe, krajne šolske svete, tudi v cerkveno-konkurenčne odbore itd. Z novo vnemo na vsestransko delo! V gospodarskem pogledu je naloga naših organizacij, da podpirajo stremljenja naših gospodarskih krogov, bodisi kmetijskih, obrtniških ali rokodelskih iu pa našega delavskega stanu. Podpirati morajo snovanje gospodarskih Zadrug in bomo tokom: najkrajšega časa stopili vi akcijo glede snovanja zavarovalnih zadrug za živino. Podpirati morajo snovanje kmetijskih kreditnih zadrug, zadružnih elektrarn itd., podpirati stremijerihe za prirejanje kmetijskih predavamo, ali pa jih same prirejati. Tozadevno so nam! že razni kmetijski strokovnjaki rade-volje obljubili, da pojdejo z veseljem predavat na zborovanja, ki jih priredijo naše organizacije, kakor v Št.. Jurju ob Pesnica, Št. liju v Slov. gor.. Ptujski gori, Bregu pri Ptuju in druge zavzele za razna važna gospodarska vprašanja, na primer glede izvoza vina, glede, carinskih cest preko meje, carinjenja na obmejnih postajah itd. Na kulturnem polju prosimo paže organizacije, da povsod podprejo delo ža Stran 2L\ »T A B O IT« poprej omenjenega odseka Zveze kulturnih društev za mariborsko oblast. Za vse in povsod pa velja, da morajo naše organizacije same v sebi imeti duhia) inici-ijative za delo, da ne 'simejo pričakovati vsega samo od tajništva ali centrale, ampak, da morajo saJnue v svojih okoliših od! osa do časa, zlasti pa, kadar se pojavi kako važno vprašanje, sklicati, sestanke in shode im seje im tako navajati potom raizprav in debate ljudli k političnemu mišljenju in udejstvovanju. To velja) tudi za predhtoječe oblastne volitve, da vsaka v svojem! delokrogu stori potrebne korake, da bomo vsaj pri teh volitvah prišli do skupnega nastopa naprednih elementov. Naše časopisje. Ne bom razpravljal letos o važnosti razširjenja našega demokratskega časopisja. Povdarjam samuo, da je treba naš Iskupni demokratski, tednik »Domovino« še bolj, kakor je danes že razširjen, u-peljati v koliko mogoče vsako kmečko, obrtniško in delavso hišo. Trebči, pa. je tudii, da naši ljudje pridno dopisujejo, ker se bo samo tako vzdržal list tudi za našo mariborsko oblast zanimiv in privlačen- Da smo m pravi poti glede jačanja naše organizacije, nami dokazuje tudi priznanje naših nasprotnikov, zlasti o-krožnice tajništva SDS. v Mariboru z dne 23. marca in 4. aprila 1925., kjer priznavajo maš napredek in izražajo obenem strah pred prihodnjimi volitvami. To je, kolikor je to v .tem kratkem1 času mogočo, pregledna slika našega dela v preteklosti, stnje naše organizacije v sedanjosti in nekaj malega načrtov za bodočnost. Vsem onim, kateri so v trdni zavesti, da je samo v duhu in organizaciji moč in uispeh, pripomogli k utrditvi naše organizacije, bodi. na tem. mestu izrečena iskrena zahvala, vsem skupaj pa ravno tako iskren; poziv, da s podvojeno in podeseterjeno silo tudi v bodoče podpirajo naše delo, da. Kcfmo tako ob prihodnjem zboru še z večjim ponosom: gledali na nove uspehe našega dela: in da bomo vedno bližje ciljem prave demokracije, katerim' smo posvetili .svoje duševne sile. Zdravo! Doma in po svetu. — Klerikalna, častikraja žigosana pred sodiščom. Klerikalna stranka zahteva od svojega, tiska1, da mora nljene nasprotnike kar najbolj črniti in klevetati, £a-kor to priporoča neki jezuit, češ, da se bodo potem dobri ljudje odvračali od m jih- Klerika!, stranka je zato moralno odgovorna za vse zoprne klevete, ki izhajajo v njenih glasilih. Te dni se je mo ral odgovor, urednik »Slovenskega Go spodarja» ponovno zagovarjati pred sodiščem. Tožil ga je poslanec dr. Pivko radi očitanja nečastnih dejanj in zaničljivih lastnosti. Tožbo sta zastopala odvetnika dr. Koderman in dr. Slokar. Odgovorni urendik je izjavil, da dotičnega članka v «Slov. Gospodarju* ni čital. Bil je obsojen radi zanemarjanja uredniških dolžnosti na 5G0 Din globe, oziroma 5 dni zapora, Ob istem času je bil «Slovenski Gospodar obsojen radi tožbe Karla Goloba, rudarskega nameščenca v Laškem. Tudi o ujemi ije ob javil »Slov. Gospodar* klevete, nanašajoče se na njegovo delovanje kot občinski odbornik. Gosp. Golob je namere demokrat, zato pa klerikalci menijo, da mu smejo prosto krasti čast. Odgovorni urednik tudi tu ni mogel nastopiti doka.za resnice in je bil obsojen radi zanemarjenja uredniških dolžnosti. Tako dela klerikalna stranka s svojim tiskom. Ukrade nasprotnikom ča^t, nato pa pusti odgovor, urednika, na cedilu. Razumemo, zakaj si klerikalci zopet žele imunih odig. urednikov in popolne svobode častikraje, ki jo oni imenujejo »tiskovna svobodam. — Žebot je zopet prišel prepozno. Od Sv. Lenarta v Slbil. gor. nam poročajo: Dne 2. junija smo imeli v teh krajih hudo točo, ki Ije zapustila visoko škodo. Tukajšnja krajevna organizacija SDS je takoj storila vse potrebno, d,a bi se dobila prizadetemu prebivalstvu pomoč s podporami in odpisom1 davkov. Obvestila je vse Občine, da imajo takoj naznaniti škodo, informirala velikega župana in srezkega poglavarja ter nujno zaprosila posl. dr. Pivka, da naj posreduje pri poljedelskem ministrstvu za podporo. Mariborsko srezko poglavarstvo je že poslalo svojega organa, da si je ogledal škodo: posl. dr. Pivko je sporočil, da poljedelsko ministrstvo le še Čaka poročila srezkega glavarstva. A glej ga, pravega »prijatelja ljudstva«! Poslanec Žebot se je oglasil po 14 dneh in sklicuje za nedeljo 5. trn. zaupni sestanek, da se posvetuje o pomoči po njimi prizadetim občanom. Sicer je zamudil določen rok, ali to ga ne. moti, da ne hi »posredoval pri oblastih«. In kadar se bo pokazal uspeh, ne bo to zasluga onih, ki so se o pravem času pobrigali za prebivalstvo, temveč zasluga g. Žebota in klerikalcev. Kaj za to, če je prišel prepozno! No, hvala Bogu, da je vedno manj ljudi, ki temu verjamejo. — Št. IIj v Slov. gor. Kakor smo že poročali pred tedni, priredi pevsko društvo »Obmejni Zvon» iž Št. lija v nedeljo 5. trn. svojo poletno veselico v vseh prostorih g. Iv. Baumana tik ob kolodvoru. Za to veselico, ki.je priprava k proslavi petletnice obstoja društva, vlada že veliko zanimanje pri prijateljih petja in godbe, kakor tudi pri onih, ki sovražijo napredovanje nacjonalne misli v obmejnih krajih, katero goji imenovano društvo. Hoteli so jo celo prepovedati, iz. omejiti, a višje glave uvidevaijo, da je pri petju in pri godbi strankarstvo postranska stvar ter je veselico v polnem obsegu dovolilo. Svoje sodelovanje sta prijavili tudi bratski društvi «Jadran» iz Maribora im »Zarja« iz Pobrežja. Ta dan napravi svoj peš izlet «Sokol* iz Maribora in Jarenine ter kolesarsko društvo «Perun». Dobili smo tudi posebni vlak, ki bo vozil iz Št. Ulja okrog 23. ure (11. ure), ali po potrebi. Spored' veselice bo jako pester! Začetek takoj po prihodu vlaka. — Ruski dan. Dne 2. avgusta tl. se bo vršil po vsej držam «ruski dan* z nabiranjem' darov za ruske begunce. Priporočati je, da bi občinstvo po možnosti podprlo to akcijo, kajti ruski.1 emigranti — med katerimi je večina inteligence — so po ogromni večini brez vseh sredstev. — Češkoslovaška dobavlja stroje sovjetski Rusiji. Kakor poročajo češkoslovaški listi, se pogajajo predstavniki sovjetske republike v Pragi z češkimi tovarnami radi dobave strojev za Rusijo. Pogajanja so uspešna. Največja naročila so dobile železarne v Vitkovih in Prva brnska tovarna strojev. — Poljsko-češko podjetje v 'Jugoslaviji. Iz praških listov posnemamo, da snuje nekaj tekstilnih industrijalcev družbo, ki bi postavila, v Jugoslaviji več tvornic za tekstilno blago. Češki kapital bi bil zastopan v tenu podjetju s 40 odst. Tekstilne tvornice bi izdelovale cenejšo pavolo. r. ; -j Zborovanje našega učiteljstva v Šoštanju. 4. in 5. julija zboruje v Šoštanju na V. pokrajinski skupščini UJU, poverjeništva Ljubljana, naše narodno in napredno učiteljstvo iz Slovenije. Spored skupščine jc naslednji: r^ISPWf V soboto, dne 4. julija sc vrši ob pol 10. uri dopoldne seja širjega sosveta z odseki v dvorani Sokolskega doma. Nato se vrši ':j*s.( sm j, zborovanje odsekov, ’T* •' 1. Stanovsko in šolsko politični odsek: Projekt novega šolskega zakona. Referent Ivan Dimnik, urednik »Učitelj. Tovariša* v Ljubljani. 2. Narodno-prosvetni in kulturno-pedago-ški odsek: Enoten poslovnik za oba odseka. Referent Vilibald Rus, sreski šolski nadzornik v Kranju. 3. Odsek za stanovski naraščaj: Poročile o delovanju okrajnih odsekov za naraščaj ša smernice za bodoče delo. Referent Anton Skala, strokovni učitelj v Mariboru. 4. Odsek za obmejno šolstvo in tieodre-šeno ozemlje: Poročilo o delovanju in smernice. Referenta določi odsek. 5. Gospodarski odsek: Račun in proračun Pov. UJU. Referent M. Fegic, glavni blagajnik Pov. UJU v Ljubljani. 6. Pravno-obrambni in tiskovni odseki Ustanovitev pravnega zastopstva za učlteff* stvo in poslovnika za pravno-obrambno zastopstvo. Referenta določi učiteljsko društvo za Maribor — mesto. ' Popoldne ob pol 16. uri se vrši I zborovanje delegacije 1. Otvoritev In overovljenje delegatov* ■> 2. Poročilo poverjenikovo: Poroča pov. tov. Luka Jelenc. 3. Poročilo tajnikovo: Poroča strokovni tajnik tov. Rudolf Dostai. 4. Blagajnikovo poročilo: a) račun pover* jeništva, b) proračun poverjeništva, c) račun «Zvončka», č) proračun »Zvončka*. Po* roča glavni blagajnik tov. Mirko Feglc. 5. Poročila odsekov: Poročajo načelniki odsekov. 6. Resolucije za pokrajinsko skupščino dne B. julija. Sestava odseka za redakcijo smernic. 7. Nasvotl. , Dne 5. julija v nedeljo bo: pokrajinska skupščina. Začetek točno ob pol 10. url v dvorani Sokolskega doma. ■'J*:I ■" Dnevni red: 4. Otvoritev skupščine. 1 2. «Sedanja doba In učiteljstvo*. Poroč* tov. Anton Hren, šolski upravitelj v Studencih pri Mariboru. 3. «Administrativne in pravne zadeve o-člteljsiva z ozirom na sedanji položaj*. — Poroča tov. Pavel Flcrč, referent v ministrstvu prosvete v Beogradu. 4. Resolucije. ' ■ -' , H ' n.« U •'> ■ • •73-7“! 9 ' f V lepem Šoštanju bo letos zborovalo jtl-, goslovamsko učiteljstvo Slovenije. Zborovanje se vrši v enem najvarnejših trenutkov: v času, ko bo novi zakon o osnovnih šolah' zlomil nasilno klerikalno palico, ki so jo v prejšnjih dobah tako pogosto vihteli Iz fa-rovžev nad učitelji. V času, ko dobiva učitelj ono mesto v šoli in šolstvu, ki mu gre• Natisi so v novem šolskem zakonu tudi senčne strani — in kaj jc pač popolno? —, nas mora že samo rohnenje slovenskega klerikalizma navdati z zadoščenjem. Videti je, IXar Odol zlasti odlikuje pred vsemi ostalimi sredstvi za čiščenje ust, je njegova čudovita posebnost, da F^tvori po izpiranju v ustni duplini nekako mikroskopično tanko kožico, ki je pa pri tem vendarle gosta antiseptična, ki še ure in ure dolgo učinkuje. To dolgotrajno učinkovanje, s katerim se ne more nobeden drug preparat ponašati, jamči vsem onim, ki vsak dan uporabljajo Odol, da so njihova usta sigurno zavarovana proti učinkovanju gnilobnih povzročilcev in klic vretja, ki razjedajo zobe. Odol je res dober. (Anton Skala: V »Srpskih Atenah”. '* Na »letnici »Nevena« v Novem Sodu Btrto se raztovarjali o teh dveh dobah. Govorili smo o dobi srbskega nacijona-ii.-7.Tnj1, liberalizma in romanticizma in se zamislili v doibo, v kateri živimo in ki je pred nami v dobi složnega dela za bodočnost Slovenstva. Pele so se pesmi, ki mami slikajo minule čase in pesmi, ki u-tr ju jejo vero v našo bodočnost. Na proslavo »Nevenove« 251etnice so prihitela 'bratska pevska društva iz vse Vojvodi ne, iz Srema, Slavonije, Srbije, Makedonije in zastopniki društev iz Črne gore in Slovenije. Na umetniškem koncertu, ki je bil sijajna točka proslave 25Ietnico »Nevena«, je pelo 16 pevskih zborov. Srpsko pevsko društvo »Lira« iz Dalja, Muzičko društvo »Vardar« iz Skopi ja v pestrih narodnih nošah, Srpsko . zaina itlijslko pevsko društvo iz St. Bečeja, Prosvetna zadruga iz Pančeva, Pevsko društvo iz Soihibora, Pevska družina iz Kragujevaca, Pevsko društvo »Javor« iz KikovaTa, Pevsko društvo »Graničar« iz Subotice, Pevsko društvo iz Rumc in 6 pevskih zborov iz Novega Sada. Mladinski zbor Sv. Jovanske šole, pevski zbor drž. gimnazije, ki je pel tudi slovensko in hrvaške pesmi z neverjetno dovršenostjo, dve nemški pevski društvi »Frohisann« in »Jugendchor«, ki A(k*.£eli nemške,pesmu* Reform* cerkv. pevsko društvo, mlado, zelo ambicijozno in že na visoki stopnji stoječe Muzičko društvo Novi Sad, ki ima vse pogoje, da se razvije v društvo kakor »Stankovič« ali »Matica« in končno Srpsko zanatlij-sko pevačko društvo »Neven«, ki so mu zastopniki Slovencev.iz Maribora poklonili lovorov venec in sliko pevskega zbora Gl. Matice. Ob tej priliki so priredili navzoči tisoči srbskega naroda bratom Slovencem) dolgotrajne in prisrčne ovacije. Obžalovali so, da ni tudi slovenskega pevskega zbora med njimi, ker radi bi slišali od Slovencev zapeto slovensko pesem. Pevovodje raznih pevskih društev so povpraševali po slovenskih pesmih za mešani ali moški zbor, obljubili smo jim, da jim pošljemo. Proslava 25-letnice »Nevena« ni bila ni kak a lokalna prireditev, nego je bila to slavnost celokupno Vojvodine. »Neven«, ki je danes pevsko društvo na visoki stopnji pevske izvežbanosti, z diskretnim, občutenim pr odnašanjem, je tekoun svojega 251etne-ga delovanja mnogo storilo in pripomoglo, da so se osnovala im vzdržala pevska društva tudi v najoddaljenejših krajih. Izdalo ,je tri zvezke Bajiče vili kompozicij in s tem postavilo temelj za osnovanje pevskih društev v srbskih krajih. Pevsko društvo »Neven« se je začelo snovati prav za prav že leta 1994. ali bu-dimpeštanska vlada mu je vračala pravila vse do 1. 1900. in to le, ker so jo pe-kle besede: Srpsko zamatldjsko pevačko društvo koje čo širiti s r p s k u pe-amu. Sele 1900 so bila pravila odobrena, a ovire in zapreke tudi potem niso prenehale. Toda »Neven« jc bil neustrašni pionir srpske zavesti in širjenja srpske pesmi širom Vojvodine, Srema in Srt)Uje — vse do svetovne vojno. Tedaj pa je madjarska vlada »Neven« razpustila in pričela je Golgota za srpski narod, kakor piše Toša Grujič v »Spomenici« o proslavi 251etnice «Neveria«. Srbski narod zna ceniti veliko delo na polju narodne prosvete pevskega društva »Nevena« v zadnjih 30 letih, zato je prihitel v velikem številu iz vseh krajev na proslavo njegove 251etnice, da se mu oddolži za to ogromno delo. Na krasni novi društveni zastavi »Nevena?, ki jo je o 25letnlci iftagoslovil vladika Trenej in ji je kumoval veleposestnik dr. Gedeon Dundjerski, je napis: Haj, šfo Srbin jošte živi kraj svih tala, Pesma ga je održala mjojzi hvala!.... Ta stih je napisal srbskenuu narodu n jegov »najozbilniji, naj ob im ni ji ' najsa-vršeniji pesnik omladinskog doba« — Cika dova-Zmaj. Ta stih je bil sinonim vere v zmago, kadar so o mladinci-obrtniki snovali pevska društva, tudi kadar so osnovali pevsko društvo »Neven«. Bili smo na grobu slavnega Zmaja-Jovan Jovanoviča v Kamenici pri Novem Sadu. Bila so tam vsa pevska društva, — Poklonili smo so velikemu duhu nesmrtnega pesnika. V dobi om,ladinskega pokre-ta, ko je vodil duhovno gibanje srbskega naroda iz »Srpskih Aten« Cika-Jovo Zmaj in politično gibanje Svetozar Miletič, to je v dobi taborov, besed, saborov im skupščin, ni bilo brez stikov med Srbi im Hrvati. Borba z Madjari je v tej dobi zelo zbližala Ilirce in Srbe in tudi med Slovenci so bili že tedaj zagovorniki jugoslovanskega narodno političnega programa — bila sta to Korošca Matija Majar in Andrej Einspieler. Toda do n-resničenja programa tedaj ge ni moglo priti, ker so bili nosilci ideje le posamezniki, ki so morali iskati potov in Sredstev, da vcepijo idejo predvsem narodne zavesti in šele polomu jugoslovanstva ^ srca naroda. Narodna pesem' je vršila to delo. Slovenci so zbrali svoje pesnob Hrvati svoje j,n tako Srbi, pa so peli Sl jugoslovansko du-og jP - A.^slovensko. To delo je ^SiMvo kak?°' a ne voS teko težko 30 g™ kalk°r pred! 80, 60 ta še pred njn r,"1' Danes 'neyodjjo duhovnega gib«-, ^leposamem.ki, Vodijo ^ * b*orbi JU1Va, kil se spajajo V ■Uspeh*' je delo strnjeno, složno in so Mih«*- ?°. delu. V »Srpske Atene« ne 'jŠtva ?a'T° dames ta Posamezniki ta dru-kon,.„lz, 'bližnje okolicc> ^ umetnostnem) leg b°J° danes v Novem' Sadu ponije ta flh pevska društva iz Mnkedo-in slovel 0veiv^ srbske, hrvatske toreS v,1*6™11*' narodni pesmi se Ji a. prtkraita5lniŽa <’aS' ,ko 'bodo Prihajale pevske prireditve tudi iz ostalib Pokrajin, ko Mavtile flm-mwu8lave ne ’bodo 1e krajevno a^Se b« 0 taki,b klikah ^glavado VaS?&h VM ^ JilJU?;)slOVOIJSlki I^vački savez ima ve-ska vfdruži vsa jugosloVen- dr Va 5l> 3ih dvigne na zlaLjT ftopnjo Pev^e umetnosti, da da vodici11 klasbe, ne kuTh,^'n,° ® ' s^nvan«ke glasbena osnovauift <5I3°’ da Ponavlja pot saveza, 3 sveslovenskog povočkog veza ortskoz pevačkog Sa- ta podpira -w»0ru b®® nalogo, da združi oblasta, da društva v M arih. ***** Jtaeehno pažnjo naši naoijonalni glasbi, da organizira župne prireditve zlasti o priliki narodinih praz-mkov, da v določenem! razdoibju organizira pevska tekmovanja, ta da goji stike z drugimi bratskimi županni radi vzajemnega složnega dela v korist naši domovini in bodočnosti Slovenstva, KONEC. Spomini s pota. Praha, koncem! junija 1925. I. V staromeštski svetovalnici. Skozi megle in šipe sije jutranje soln-ce med stare šarfceke in follante, v kožo vezane debele kronike in arhive. Dolge vrste dvoran, do stropa napolnjenih z rokopisi ta zapisniki »lavnih mlin ul ib dni iz praške ta češke zgojofine. Asketska ta ponosno zravnan« postava velikega češkega reformatorja — spomenika zunaj na trgu — sega preko mrež na oknih, daje nnšemu posotu svečano razpoloženje ta resnost. Pozabil sem na daljšo ne prenaporno pot, ki smo jo napravili zastopniki ju-g oslov a/n sk c »črne umetnosti« v matjuško Prago. Vse povtprck so potuje dandanes. Naš Rim', Meka ali Benares, ali Če hočete, naše Ateue so bile: Praga. Žarišče slovanske kulturo, center močne slovanske države, zagvozdene mri zavidljive tujce, raste in procvitft. so osamosvaja — iz lastnih sil. Arhivar razkazuje, po visokih lestvah do stropa se mora včasih povzpeti, da princ-!e na svetlo kak rumen list z mnogimi pečati, prinaša in odnaša stara prava in svoboščine, zlato bulo iz 1. 1883., stara sveta pisma, pisan a na češkem jeziku od menihov, ki so zapustili posvetno slavo. Umotvori, na katerih se še danes pase gledalčevo oko, na oblikah ta krasnih inicijalkah, danes — po stoletjih. Zaprl je stari misal in nas povedel v gornje prostore. V predvežju tik staro-mestaega rotovža, lesen ščit ta oep iz husitskih bojev. Na levo se stopi v kapelico, provizorično grobnico neznanega vojaka - legijonarja, ki je padel pred ZborowomL Težek vonj, sveč, grob pokrit oee in čez z raznobojniml venci in trakovi, pomnik velikega gorja in s krvjo priborjene svobode. Sem roma češka mamica, kmet iz Krkonošev, ki se jim sin ni vrnil. Mislijo, da je on, pomolijo za njegov pokoj. In koliko jih je! Mostno svetovalnico krasi dvoje krasnih slik, ki t-koro pofcrijeta celo steno. Ena: prizor v »taroinnestski radnici, druga: Hus pred cerkvenimi »borom v Kostnici, v pozi borca In učitelja resnice in pravice, mučenika, ki priznava pred vsemi svojo veliko in močno vero. Ko so ga objeli žareči zublji, jo umiri z nasmehom radi priprostostii onih, ki so prinašali dračja h grmadi, Nemmrjoči im neuklonljivi njegov duh, prost vseh spon, pa je splaval do Žižke in njegovih božjih bojevnikov, ki me zbirajo okoli njegjvog* spomenika, jih 'bodril na boj do danes — do okrvavljenih legionarskih praporov pri Zborovem'. Njemu, svojemu učitelju, je postavljal narod spomenike, možu S kosmato brado in Mretomi n« glavi, ponosno zravnam zreč v bodočnost. — Slika je delo Vaclava Brožika, onegaumot-mika, ki je znan tndi filatelistom po svojih slikah za znamke, izdlan« o priliki 500 letnice odkritja Amerike. Razen slik hrani svetovalnica nebroj darov In spomin o v raznih društev »lati Pragi: plake- Sokolov in jugosl. dijakov, visok* in lepa sovreška vaza, dar meeta Pariza. Poslavljamo sc od uslužnega profesorja, ki mas je vodil skozi češko histerijo v naglem poletu, zahvalno mu sežft-mo v roko, dat ne zamudimo še ogleda slavno ure magistra H anusa, ki baje kaže ure, dneve in mesce, mene mesca ta še marsikaj. Nisem astronom in nisem mogel pod uro dognati dneva iti mesca, ko sem' z mnogimi drugiiml tujci strmel v višino in čakal, da se odpro line ta «e prikažejo apostoli. Dvanajst ee jih ob’ prvih udarcih priziblje, kimajo ta blagoslavljajo, lineeezapro, apostoli pa le spravijo k enournemu počitku. Smrt zvoni in kima skopuhta na drugi strani ure, ki ee stresa groze, petelin na vrhu je zapel, dvanajst blagoslovov odnašamo na dalnjo pot. Podali smo so na Hradčano. Ls. -rt- 1 1 mleka 250—3 Din, 1 jajce 1—1.25 Dim; 1 kg belega kruha 750 Dim, črnega 650 Din; 1 kg črešenj 4—8 Dim. marelic 25 D., breskev 30 Din, iirušk 12 Din; 1 kg kave 70—80 Din, sladkorja (v kockah) 1650— 17 Din, (v kristalu) 14.50—15 Dim, 1 liter olja bučnega 22—24 Dim, 1 l kisa 2 Din, 1 kg pšenične moke 7.50, 1 kg koruzne 3 Din, 1 kg ajdove 7 Din, 1 komu solate zg. 050—1 Din, glavnate 0.75—1.50 Dim, štruc-nate 0.50—1 Din, 1 kom karfijole 1—12 D, 1 kg paradižnikov 12 Din, 1 1 ostročjega fižola 8 Din, 1 kg krompirja zgodnjega 2—3 Dim. poznega 1.75—2 Din, 1 kom rdeče pese 0.25—1 Din. Moderna reklama. V kratkem prične delovati v našem mestu moderna reklama »Kološah*, na katero se p. n. interesenti že sedaj opozarjajo. 1404 Kavarna mestni park. Dnevno koncertira prvovrstni Trio Nesselimiiiller od 7.—19. in od 21.—L ure. Sladoled, pivo « sodčka, odprto vino. Vsi časopisi na razpolago. 1410 Gozdarsko-lovska ribar-ska razstava v letu 1926. 2e o priliki v manjšem obsegu prirejene lovske razstave na ljubljanskem velesejmu leta 1924. se je sprožila misel, da bi se priredila, če še ne v letu 1925. pa vsaj v letu 1926. skupno z lovsko in ribarsko, tudi gozdarska razstava, ki bi bila brez dvoma za predmetni poduk, za gospodarstvo in trgovino naše ožjg domovine velikega pomena. Prireditev naj bi z izložbo primernega gradiva širšim krogom nazorno predočila vzgojo, zaščito, izkoriščanje naših obsežnih, bogatih gozdov in industrijalizacijo gozdnih pridelkov, obseg in veliko narodno gospodarsko vrednost lovstva in ribarstva, naj bi pokazala napredek in položaj gozdarstva in ribarstva ter zbudila večje zanimanje in bolje . umevanje teh velevažnih, pri nas danes žal še ne dovolj cenjenih panog našega narodnega gospodarstva. Če pa hočemo doseči ta namen, ki že sam ra sebi upravičuje nameravano prireditev, trel>a je k Jemu temeljitih priprav, mnogo-Btnasnske udeležbe, trajnega sodelovanja in so v to poleg strokovnega osobja, lovskih in riharskih krogov v prvi vrsti poklicani gg. gozdni veleposestniki in lesni veleindustrijal-ei- . Seveda je pripomoč posameznikov tudi dobrodošla. Z združenimi močmi vseh teh činiteljev in s pripomočjo merodajnih oblasti, bi sc dala zamišljena naloga za Slovenijo, ki ,v navedenih panogah drugim pokrajinam naše obširne države prednjači, častno rešiti. Uprava Ljubljanskega velesejma, ki bo Zažoljeno akcijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi radevolje podpirala, zagotavlja raz-Stavljalce poleg običajnih ugodnosti udeležencem še posebne ugodnosti. Naprošajo se vsi interesenti, da izvolijo Izjaviti, bi li bili pripravljeni in v kakem obsegu, sodelovat pri prireditvi gozdarske, lovske in ribarske razstave ob priliki Ljubljanskega velesejma v letu 1926. Cenjene sklepe z event. predmetnimi nasveti vred naj se izvoli poslati čimpreje ravnateljstvu velesejma. V slučaju zadovoljivih izjav in zagotovljene zadostne udeležbe, ki bi zamogla nuditi garancijo polnega uspeha, bo uprava vele-sijrna skife;-la sestanek vseh v poštev priha-ijaibVih' cu nrizacij in činiteljev v svrho izvolitve širših odborov za posamezne panoge, žijih naloga bi bila sestaviti detajlni program prireditve, ki se bo potem poslal vsem interesentom v ravnanje, oz. delno izvršitev. Od Trgovskega gremija. Poostritev kontrole na carinarnici. Gremij opozarja potujoče občinstvo na 'poostrene oktredbe tukajšnje carinarn|jpk zaradi uvažanja raznih oblek, perila, čevljev Itd. Sedaj se mora vse to, kar se prinese seboj iz Avstrije, ocariniti; kdor pa bi stvari skrival, se bo, postopalo ž nljim1 po kazenskih predpisih radi tihotapstva. Greimlj je bil primoran zahtevati poostritev revizijskega postopanja, nabavljanje raznih oblačilimih potrebščin iz Avstrije brez plačila carine se je čimdalje bolj množilo in so mnogi, zlasti pa nekatere dame boljših krogov to uvažanje že obrtorna izvrševale, ker tje 'bila, kontrola na carinarnici menogo premila. Jasno je, da mariborskim' trgovcem, ki morajo plačevati Od vsakega koščka blaga ogromno carino, katera znaša m. pr. pri svili do 70 odst. carine na ceno, ni mogoče prodajati blaga popolnoma po enakih cenah kot v Avstriji, ki plačuje na svilo samo okoli 20 odistot uvozne carine; zato je pa bilo potrebno doseči, da plačujejo carino tudi zasebniki, da se ne bo delala na ta načim konkurenca našim' domačim trarovcem. O trgovski bolniški blagajni. Opozarjajo se nadalje vsi člani gremija, ki se še niso priljavili bolniški blagajni samostojnih trgovcev, da imajo pravico do bolniških dajatev vsled sklepa občnega zbora šele po trimesečnem članstvu; vsled tega je nujno potrebno, da se vsi čimprej prijavijo in pridejo v slučaju obolelosti preje do svojih pravic. Obnovitev carinskih konferenc. Trgovci se pritožujejo, da sedanji upravnik glavne carinarnice ni posebno dostopen za razne informacije, katere iščejo trgovci pri njem, kar bridko občutimo zlasti sedaj, ko je stopila v veljavo nova carin, tarifa. Radi tega izražamo nujno željo, da se zopet vzpostavijo uikinj. carinske konference, kjer bi se lahko razpravljalo o raznih aktualnih vprašanjih in n espor az vrnil j en ju, ki vlada med u-rad-ništvom' in trgovci, mnogokrat pa tudi med carinskimi uradu ištvam- samim: Gre-mij je pokrenil tudi korake na merodajnem mestu, da se carinske konference zopet obnove. Sokolstvo. o Sokolsko društvo v Mariboru ponovno poziva celokupno članstvo, da se čim številneje udeleži nedeljskega pešiz-leta v Št. Ilj. Članstvo v slav. kroiju, kdor ga nima, v civilu z znakom. Zbirališče ob 13.30- na glavnem kolodvoru. Odhod z vlakom' ob 13.50. do Pesnice, odtod peš-pohod do Št. Ulja. Povratek z večernim vlakom. Zdravo! — Odbor. /port. : Maribor — Rapid. Jutri v nedeljo ob 17. uri se vrši nogometna tekma med obema mariborskima rivaloma za kvalificiranje v finale z ljubljanskim Hermesom za pokal LNP. Zaključek nogometne pomladanske sezone obeta zanimivo borbo, za katero vlada med športno publiko veliko zaniimanjne. Tekmo sodi gospod Planinšek. : M, O. (Službene objave.) Opozarjata se kluba Maribor in Rapid, da postavita za pokalno tekmo dne 5. tm. vsako po 10 rediteljev, kateri se morajo vidno označeni javiti ob 15. uri pred tekmo rezerv športnemu nadzorniku gosp. Zellner-u. Stranska sodnika za pokalno iskrno sta g. Kanal er ter g. Biizjak. — Tajnik. ; »Perun« poživlja vse svoje člane in članice, da so v nedeljo dne 5. julija udeležijo izleta v Št. Ilj. Odhod ob 2. uri popoldne iz Narodnega doma. Pričakuje se polnoštevilne .udeležbe. (1* ___ Kultura in umetno*!. X «Zaročenca» (I promessi siposi), milanska zgodba iz 17. stoletja. Odkril in pre-naredil Alessandro Manzoni. Poslovenil dr. Andrci Budal. Izdala in založila «Narodna knjigarna« v Gorici v letu 1925. Tiska »Narodna Tiskarna* v Gorici. Obsega; 576 strani in 35 lustracij. Velikost 18X25 cm. Slovenci smo s to izdajo dobili izboren ■prevod italijanskega romana «Zaročenca» (I promessi sposi) svetovnega slovesa, katerega je v letu 1842. po dvajsetih letih dela na svetlo dal sloveči italijanski romanopisec Alessandro Manzoni. Prva italijanska izdaja tega romana je bila takoj razprodana in sloves Manzonijevih »Zaročencev* je zavzel ogromne dimenzije navdušenja ter prestopil državne meje. Veliki narodi so roman takoj prevedli na svoje jezike, in tako je postal roman «Zaročenca» prava duševna hrana vsl-ga naobraženega sveta. V sauii Italija je ta roman dosegel že nad 150 izdaj. Polne so ga ljudske, srednje in visoke šole zbog svoje vlsokokulturne, moralne in vzgojne vsebine, kakor tudi zbog napeto zanimive snovi, ki je vzeta iz življenja milanskega ljudstva v strašnih dnevih kuge, vojske, ropov In požigov od strani razbrzdanih plemičev. V to skrajno napeto opisovanje je vpletena ljubavna tragedija lepe mladenke Lucije z Renzom, ki sta morala prenesti nadčloveške žrtve, da sta konečno dosegla svoj cilj — poroko. Ni naš namen, da se spuščamo v nadrobno oceno slovenskga prevoda. Sicer pa že ime prevajalčevo nam je porok, da je prevod najboljši. Saj profesor dr. Andrej Budal je znan poznavalec romanskih jezikov. Le hvaležni mu moramo biti, da se je lotil in tudi srečno dovršil ogromen prevod svetovnega romana, ki bo z, nesmrtnimi črkami zapisan v zgodovini slovenskega slovstva. Naibrže je to največje slovensko književno delo, ki je po vojski izšlo med Slovenci to in onostran sedanjih državnih mej. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da so Slovenci v Julijski Benečiji po-nosti na to knjigo, ki bo pričala tudi poznim rodovejn, kaj zmore žilavost in duševna na- rodna vztrajnost, četudi po številu malega narodiča, ki živi v mejah velikega italijanskega kraljestva. Oprema knjige je prav o-kusna, ilustracije jasne, papir dober, kar ,dela čast »Narodni Tiskarni*, še bolj pa »Narodni Knjigarni*, ki je založila ogromen kapital v to, da je na svetlo dala to impozantno knjigo. Društva, šolske knjižnice, zasebniki, sezite po nesmrtnem romanu slavnega Manzonijat X Nova Evropa je začela 12. knjigo s številko sociološke vsebine. Posvečena je pri nas jako aktu el n emu problemu o razmerju mesta in vasi. O tem razpravl jajo sledeči prispevki: Grad i selo (N. Milutinovič); Grad sa sociološko« gled-išta (E. Miler); Postanak, razvitak i» značaj gradova (M. Stojadinorič); Kongres naših gradova -č-). Ker se o teh vprašanjih v '®ašem dnevnem' časopisju ne razpravlja ali pa se višaj piše površno, priporočamo vsakemu inteligentu, da te razprave prečita. »Nova Evropa* se naroča v Zagrebu, Preradovičev trg'9. X Zbornik.za umetnostno zgodovino. Izšla je Yt številka »Zbornika za umetnostno zgodovino*, ki ga izdaja z visoki- mi stroški in z veliko ljubeznijo do wtf< umetnosti Umctnbstno-zgodovinako društvo v Ljubljani. Časopis'urejata' dr. kd dor Cankar in dr. France Messcnel. P® grafični opremi je izmed vseh naših ca-sopisov najvišje. Pravkar izišla številka prinaša sledeče razprave; V. Stešita. Li11* bljanski baročni kiparji (z mnogimi ilustracijami); F. Mesesnel, Nadežda Petrovič (z i.luistr.). V Mole, Zapadni Balkan f razvoju umetnosti srednjega veka; *• Stele, Epigrafične drobtine: M- Kos, .!«" dnjeve&kl rokopisi držav, licejske knjižice v Ljubljeni. — Umetnostno zgodori®-društvo. — Varstvo spomenikov — v" bliografija. — Književnost. — Razdaj — Razno. Priloga: Dr. France Skele; 9 metnostni spomeniki Slovenije (dekani Kamnik). Številka je opremljena tudi ! posebno večbarvno prilogo: Ivana barja «Gerajte». Zbornik toplo priP°r® čarno vsem prijateljem slovenske i®*®?. nosti. Le s podporo širših krogov se & lahko držal na častni višini. Naroča1® za V. letnik (skupaj s članarino TJm^ nostno zgodovinskega društva) »naša mo 60 Din. Naroča se v Ljubljani, ®°,, verza. Gospodarska in socialna vpraiania Sobotno delo po odvetniikih pisarnah. Pod tem naslovom trdi neki ntaribo-f. »ki odvetnik v »Taboru« z dme 24. junija 1925 med drugim 1.) da ne odgovarja resnici, da bi se bil kdo pogajal z odvetniki in notarji radi počivanja dela ob sobotah popoldne in 2.) da se je pri shodu odvetnikov in notarjev dne 18. junija 1925 izrecno sklenilo, da se tudi zanaprej uraduje-ob sobotah' popoldne. Te trditve so neosnovane in pojasnjujemo stvar sledeče: ad 1.) V smislu sklepa občnega zbora z dne 5. aprila 1925 (»tozadevni siklepi so bili objavljei v »Taboru« 8. aprila in »Jutru« 9. 4. 1925) se je vršila med odvetniki in notarji ter Društvi odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani, Celju im Mariboru pismena anketa glede tega vprašanja. Podpisano društvo je poslalo obširno utemeljeno-v 250 izvodih tiskano Okrožnico' vsem odvetnikom in notarjem v Sloveniji. Rok za izjave je potekel s 15. majnikom 1925. Poleg ustmenih izjav prejeli smo iz Celja izjavo z dne 2. 5. 1925 podpisano od 13 celjskih odvetnikov. Dotično izjavo smo odstopili vsled kompetence bratskemu društvu v Celju. Od izjav mariborskih odvetnikov naj posnamemo iz pisma g. dr. Jos. Leskovarja, odventika in župana v Mariboru z dne 14. maja 1925. »Popolnoma nemogoče je dati proste velikonočno soboto, binkoštno sobot in dan pred Božičem, ker so ti dnevi tudi pri sodišču delavni dnevi. Iz istega razloga ni mogoče dati prost 1. maj. Vidov dam in praznik Narodnega ujedinjenja sem tudi sedaj upošteval kot praznik in ga hočem tudi v bodoče, ako se drugi gg. kolegi s tem strinjajo, da bo enotnost. Pod istim pogojem tudi pristanem- na nepretrgano uradovanje od 8. ure do 13. ure in sicer samo ob sobotah v poletnem1 času od L maja do 1. novembra. Z odličnim spoštovanjem. Dr. Leskovar 1. r.« Ker je rok za izjave dne 15. mejnika 1925. potekel, suho pri seji 26. majnika 1925. pismeno anketo zaključili, so pri tem ozirali na želje gg. šefov, zlasti v smislu dopisa g. dr. Leskovarja in naš sklep glede nepretrganega uradovanja v poletnem1 času ob sobotah od 8. do 13. ure objavili v dnevnem- časopisju. Od takrat naprej pa vse do danes so pisarne nekaterih odvetnikov ob sobotah pop. zaprte, v .nekaterih pa je le inšpekcijska služba radi pošte itd; Dopisnikove trditve v tem pcgledu odločno zavračamo. Ad 2.) Dne 13. junija 1925. se je res šil shod odvetnikov in notarjev v sodni dvorani v Mariboru. Na shod pa je prišlo komaj j 18 odvetnikov, in notarjev. Ker štejemo samo v mestu Mariboru 38, v mariborskem okrožju ('brez celjskega) pa 80 odveniktov in notarjev, ni bila na navedenem shodu zastopana niti polovica mariborskih im niti četrtina vseh v mariborskem okrožju poslujočih odvetnikov in notarjev. Ker odvetniki in notarji niso vdruženi v lastno društvo, so 6'klepi merodajni le za navzočih 18 gospo-dov, za nenavzoče pa so neobvezni. Od dopisnika zatrjevanega izrecnega sklepa, da se tudi ob sobotah popoldne dola, pa. ni bilo. V nobenem vprašanju ni bilo soglasnosti. — Med drugim je bil od odvetnikov stavljen predlog, da vsaj v času sodnih počitnic delo ob sobotah popoldne v odvetniških pisarnah počiva. Za ta predlog je glasovalo 10, proti predlogu pa 8 gospodov. Dasi se smatra, da je predlog z večino glasov vendar sprejet. Je razposlal g. dr. Pipuš na vse mariborske odvetnl ke pismo z dme 22. junija 1925., v katere jih poživlja, naj vsi — tudi oni, ki so glasovali — pošljejo do konca jh®'3 1925. pismeno izjavo. V pismu izreč®^ om-enja, da bo vse one kolege, ki do fl®' vedenega roka ne pošljejo pritrdilne >*' jave, štel med one, ki odklanjajo >* predlog. . Mi načina takega glasovan ja siceT ® priznavamo in bomo o tem obširne J razpravljali v naših strokovnih glasih® »Odvetniška pisarna« in »Organizator«-Vendar pa ponovno naglašamo, da ofit3^ jamo pri naših sklepih radi nepretr?®' nega uradovanja ob sobotah od 8. do 3 ' ure, ker so popoldne tudi sodni ur®® zaprti in ker med 13. in 14. uro od-haJ®-3 vlaki proti -vsem- trem stranem1 Noroš ’ Št. liju in Ljubljani, s temi vlaki pa ® ha j a povečini tudi vsa v upoštev prib®! jajoča klijentela. Da odvetniki niso T,r' zborovanju dne 38. junija 1925 ničesa obveznega Sklenili, in da dopisnik v gor nji notici izraža le svoje osebne žeD ' potrjuje tudi okolnost, da so pisarne sobotah tudi po tem zborovanju zaprte pri vseh onih odvetnikih; ki *° .v za tako uradovanje odločili v nekateri pisarnah pa se vrši inšpekcijska »luž® radi pošte. — Društvo odvetniških 3 motarskih uradnikov v Mariboru. —O— . Državna dvorazredna trgovsfc* šola v Mariboru je Imela v šol. letu 1924-25 5 razred0!^ 2 deška in 3 dekliške s 59 učenci in učenikam-i, skupno torej 136. Število j-aštva je na zavodu nekoiiko nazadov®. napram prejšnjim letom-, in sicer vs)«" poostrenih sprejemnih pogojev. Zav^ v I. letnik se je že lani zahteval0* imej sleherni učenec, in učenka ,ve četrti razred srednje ali pa mešč3IF ^ šole. Z ugodnimi uspehom je dovršil0 , leto 129 (95%) dijakov (-kinj), med 17 (12.5%) z odliko. Iz 1 atli 2 predmc^n je dobilo ponavljalni izpit 6, neredov*^ je ostal vsled bolezni 1 učenec. Qdhoid-izpričcvalo je prejelo 34 učencev In učenk. Iz vedenja je dobilo red L (- 90.5%) in red 2. 13 (= 9.5%)' Red 1. iz pridnosti je prejelo-1 _ 15.J 1 red 2. 108 (= 79.5%) in red 3. 7 (= o?° učencev ozir. učenk. Kot neobvezni PrCL meti so se poučevali: italijanski in coski jezik, strojepis, petje in telovadb"; Najštevilnejši je bil seveda obisk f jeplslja: 169 (nad 80%). Po narodno®'1 . 'bilo: 113 (= 83%) Slovencev, 4 Srbi ozir* Hrvati, 1 Čeh, 16 Nemcev i-n 2 Madžar: ‘ Dalje je bilo: 143 (= 98,5%) katolikov 1 2 protestanta, Z železnico se je ^ draevno v šolo samo 9 (= 6.5%) učen<*V vsi drugi so stanovali v mestu ali v bližnji okolici. Zanimivo je dejstvo, jfl je štel zavod 37 (nad 27%) učencev . ^ učenk, rojenih v Julijski Krajini; c'\ v ima le 7 dijakov starše, ki prebiv®-10.. Italiji. Sicer je bilo 29 (= 21%) tak' jim' je rojstni kraj Maribor, 55 (= ljubljanska ali mariborska oblastL 3 stala Jugoslavija in 12 ostalo _5n<>ze stvo. Starši dijakov so stanoval’ v -riboru pri 77 (~ 56.5%), v mariborski oblasti pri 40 (== 3«-«), r stali Jugoslaviji 2, v Ital 1 j' 7 in v lem- inozemstvu pri 1 dijaku. Po P« k im, so bilii stariši: 32 (=23.5%) trgovci, obri' niki aiH industrijalci, 17 (— 12.538) je. 45 (- 33%) javni nameščenci, 7 -zasebni nameščenci, 16 (— 13.2%) upoc ' ječi, 2 vojaka, 6 zasebnikov, 2 zdrava1' ka, 1 odvetnik, 3 dninarji; 2 učenca 1® učenka so bili siro’«- Mala Nadica dobro, ve, da razveseli ljubljenega strička najbolj, ako mu prinese omot „učinkovitih TORO prsne karamele". Od nešteto navdušenih ljudi vedno v vporabi, vplivajo blagodejno na prebavo, proti »tašlju, prehlajenju, hripavosti, katarju ter se dobijo za samo 3 Din pri vsakem trgovcu an lekarni. 1293 Husove slavnosti na Češkem. Praga, 30. junija Letos se bo 6. julija, dan, ko je bil slavni češki reformator mistr Jan Hus pred 510 leti sežgan na grmadi, prvič slavil kot državni praznik. Zbog tega bo Husov dan vrlo slavnosten. Posebno velike slavnosti sc bodo vr-Žllc v Pragi pod pokroviteljstvom prezidenta Masarvka in min. predsednika Ant. Švehla. G.a\ na slavnost bo v prisotnosti prezidenta l'< miii predsednika pri Husovem spomeniku Pa Staromestskein namesti. Že danes so prihajali venci iz vseli češkoslovaških mest, ki naj bodo dokaz, da se vsa svobodna domo-'' 1 ’ spominja velikega Čeha, mučenika za duhovno resnico In narodno pravico. Na predvečer Husovega praznika bo na Staromestni radnici svečano zborovanje. Govoril bo znani češki raziskovalec Husovc do* be arhivar dr. Jaroslav Prokop. Zborovanje se b ozaključilo s husitskim kolalom «Kdož iste boži bojovnjci» in z obema narodnima himnama. Združene politične stranke in kulturne korporacije bodo priredile tekom letošnjega leta, osobito pa na Husov praznik velike husitske slavnosti. V mestu Libanju sc bo od kril pod pokroviteljstvom min. predsednika Švchle Husov spomenik, delo kiparja Ša-louna. Odkritja spomenika se bodo udeležili odposlanci iz vseh delov države, zlasti še *z srca republike: Iz Prage. Tako slavijo Čehi svoje velike može. Za Husov praznik se bo pojavila na češkem književnem trgu dolgo pričakovana knjiga: Vojni spomini prezidenta Masaryka »Svetova revoluce*. Tega dne bo namreč preteklo 10 let, kar je moderni pred-stavitelj Husovega duha, takrat še profesor Masaryk, spregovoril na Husovi slavnosti v Ženevi znamenit govor proti Avstriji. Po tem Eovoru je lahko rekel Masaryk, a za njim tudi vsi Čehi, ki so pribežali čez meje: Rubikon je prekoračen, kocka je padla! Masajk ie na proslavi 500 letnice Husovc smrti h k° pr0glasil> da med Čehoslovaki in Habsburžani ne more bitj vcC Sp0razuma, marveč se začenja boj na življenje ali smrt. V znamenju jana j-[usa se je j-a.Cd boj in Husov veliki duh je bodril srca «bo]evnikov božjih« (in narodnih) do končne zmage. Zato razumemo, da Čehi slave Jana Husa z večjim navdušenjem ko Janeza Nepomuka, ki je bil — če je živel samo steber tujega duhovnega in političnega nasilja... O vzrokih delavskega uPora na Kitajskem. V sipodmji angleški zbornici Jc minister zunanjih za<\erv- Austen Chamifaorlain odgovarjal na interpelacijo o dogodkih na h.ltajskemu. Povdarjail je, da se kljub an.fflesko-nisikemni dogovoru, da sovjetska Rusija ne bo delovala proti interesom' Anglije, baš a sovjetske strani veliko rovari proti Veliki Britaniji. Vendar Pa tega ™ mogoče preprečiti z navadnimi sredstvi. Propaganda na Kitajskem n; naperjena zgolj proti britanski državi, temveč proti vsemu diplomatskemu *boru na Kitajskem. CHede očitkov, da evropska kapital brezobzirno izkorišča kitajsko delavstvo, je anglcSki zunanji Minister navedel poročila tamošojih konzulatov, j® katerih bi bilo Posineti.da ec delavcem najslabše goda v kitajskih tovarnah. Kitajci saimi izkoriščajo svoje Dudi na nečuven način. Tako kitajska vlada še vedno ni uvedla; osemurnega eiavnika za otroke, dasi je to na medli T\t 'konferenci dela izrecno obljubi-Izlt-ori^i ^ ?iu so se tuj«' sami uprli vala rta ^ in jo zadevo prouče- uju mesta jposehna mednarodna komisija. Vendar pa se v tovarnah, ki stoje pod kitajskim nadzorstvom, doslej še ni nič izpremenilo. V kitajskih tovarnah je. vsakdanji pojav, da pritegnejo k tovarniškemu delu celo petletne otroke in Kitajci se sanmi najbolj branijo, da bi se to prepovedalo, ker bi tako rodbina izgubila zaslužek, ki ga ima od otrok. Strahotna so poročila o življenju delavcev izven inozemskih tovarn, t. j. pri domačih kitajskih podjetjih. Tako konzul v Fu-Čau pripoveduje o življenjski ne,sigurnosti delavcev. Delavec je izročen podjetniku na milost in nemilost. Vrhu tega gospodujejo v teh krajih tolovajske tolpe, ki cesto ugrabijo delavca in ga odvedejo v gore, kjer jim mora biti suženj, če ga sorodniki s težko muko ne odkupi jo. V deželi nasta jajo pogost« meščanske vojne in delavec, največ trpi od njih. — Razbojništvo je postalo v nekaterih pokrajinah najbolj dobičkonosna obrt. Tako je pripovedoval minister Chamberlain. Res je sicer, da evropski kapitalisti izkoriščajo ceno človeško delovpre-obljudeni Kitajski, res pa bo tudi, da se grozote, o katerih pripovedujejo listi, ki zagovarjajo sedanji delavski upor. ne gode samo v tovarnah tujih kapitalistov, temveč še v večji .meri pri kitajskih podjetjih. Človeško življenje ni bilo na Kitajskem veliko vredno niti tedaj, ko Evropejci niso sapeli v mikndovo carstvo. Boljševiki, ki netijo v Shanghaju upor, imajo predvsem politične namene, hoteli bi se maščevati nad evropskimi državami radi. njihove politike n a prani sovjetski Rusijji ter z nemiri na vzhodu prikriti flaško socialne revolucije na za.padu. Boljševikom pa ne gre -r. vsaj sedaj še ne — za izboljšanje socialnega položaja kitajskega protetafi jata, ker je vsaka reforma v tej smeri združena z dalekosežno roformo vsega socialnega., gospodarskega in kul turnega življenja Kitajcev. — Mnogo je kriva Evropa, veliko več pa so krivi gismi Kitajci, če jiinv more kdo očitati krivdo zbog reči, ki so tesno združene z njihovo narodno dušo ter z vsem njihovim življenjem v preteklosti in .sedanjosti. Vprašanje bojkota Inozemskega blaga na Poljskem. Kakor smo že poročali, so na Poljskem sklonili, da. bodo bojkotirali izdelke inozemske industrije in podpirali domačo. O tem tudi za nas zanimivem sklepu se vedi v javnosti obsežna diskusija. Te dini je izdalo poljsko ministrstvo za notranje zadeve odlok vsem poljskim vojvodskimi' oblastem, da naj prisilijo mestne uprave, da bodo naročalo vse industrijske izdelke le pri domačih tvrdkah. Vladni sklep je javnost simpatično pozdravila. Toda medtem so obijavili varšavski listi dokumente, s katerimi so dokazali, da so tramvajske tračnice, ki so Jih naročile nekatere občine pri domačih tovarnah, za 12-0 odst. dražje od ponudb belgijskih tovarn. Zato se je pojavila v poljskem tisku močna struja, ki pravi, da je z.czironv na ta dejstva nemogoče zahtevati od poljskega konzu-menta, da bi tako drago kupoval pri domačih producentih, vsaj tako dolgo ne, dokler me bodo poljske cene približno enake onim na svetovnem trgu. To vprašanje — nesorazmerje med višjimi cenami doma. in nižjimi v inozemstvu — je tista točka, na kateri se navadno razbije vsak bojkot. Tako bo tudi bojkot na Poljskem dosegel le delen uspeh. Zanimivosti. Kakšno podnebje bomo Imeli v bodoče. V poljudnih spisih, in dnevnih časopisih najdemo čestokrat vprašanje, kakšna bo k lihi a bodočne©! i. Nekateri menijo. da bo postnjalo čedalje bolj mrzlo, drugi zopet, da bo vedno bolj toplo. Znanstvenik P. Kessler je v nekem spisu razmotrival vprašanje, kakšno ho podnebje bodočnosti. V njegovem delu »klima majuovejših geoloških časov in vprašanje klimatično izpromembe v sedanjosti* je zbranih veliko dejstev, ki so ga privedla k nastopnim sklepom. Pod naše ohimjbj« prihajajo bolj in boij razne južno ptičje vrste in južne živali ter so naseljujejo pri nas. Tako pravijo nekateri in sklepajo iz tega, da se jug pomika k nam. Ali če se pogosto pojavljajo ptice, ki žive v tropičnih pokrajinah, ni še to noben dokaz, da bi se vračala tropična klima severjarne dobe. Sploh nimamo zanesljivih znakov, da bo podnebje kdaj topleje; na robe: mnogo znamenj govori za to, da so bodo pojavljale vedno ostrejše razlike v temperaturi. Nekaj, kar na« nekoliko približuje tercijerni klimi, je naraščanje ogljen čeve kisline v ozračju. Kessler pravi da se bo ogljik, ki je h 11 nekoč odvzet iz zraka in kot premog pogreznjen v zemljo, sedaj zopet radi izgoritve izpre-menil v zrak. Statistično je dognano, da pridobiva zrak vsako leto za. eno tiso čino ogljenčeve kisline. To število pa se zdi Kesslerju z ozirom na današnjo uporabo premoga in petroleja še pre majhno. Posledice te podnebne iezpremembe v bodočnosti vzbujajo skrb za Rusijo in ostale kontinentalne dele. Slabe letine bodo pogostejše, kakor smo res v zadnjih letih že občutili. Iz rodovitnih žit-flih step bodo nastale napol puščave. Ugodnejše bodo razmere za Nemčijo, ki bo imela več pogojev za pridelovanje žita ko dešlej. Neugodna pa bo ta klima tudi za sajenje zelenjave v Angliji. Go zdovi bodo ostali zgolj v vodnih soteskah in fia višinah pogorja, kjer so -Obilne padavine. Nemški gozd bo postal podoben ruskemu, kakor se razprostira v srednjem delu Rusije. Ta podnebna izprememba pa se bo pripravljala skozi nekaj sto let, lahko pa tudi — kakor je bilo že v. poledeni dobi — nastopi nenadoma ugodnejšo smer, kajti tudi priroda ima rada “~ kakor njeni sinovi — ljudje — večno izpremembo. —□— Ferdinand Dobrotljivi, zadrvi češki kralj. 29. junija je preteklo 50 let, kar je umrl v Pragi zadnji Habsburg, ki je bil kronan za češkega kralja. Ferdinand Dobrotljivi mu je bilo ime. Dobrotljivi so mu pravili zato. da mu ni bilo treba reči Prismojeni. Ko je nastopil vladanje, so pravili Dunajčani: «Der gute Nandl ist cin Tcppl* O tem predhodniku Franca Jožefa pripovedujejo številne anekdote. Nekoč mu je knez Metternich poročal o napeti politični situaciji. Metternich je vedel, da ,sc cesar za take reči ne zanima preveč, zato se je čudil, da ga je tokrat poslušal izredno pozorno. Niti očesa fit odmaknil od njega, Zbog tega je postal knez še Izčrpnejši. Zdajci pa ga Ferdinand prekine, rekoč: «Sedaj je osemdeseti!« «.?!» Cesar je med kneževini pripovedovanjem gledal čez ramena skozi okno, kjer so se videli izvoščeki. Bolj ko napet političen polo* žaj ga je zanimalo, koliko izyoščekov se neki vozi okoli cesarskega gradu. • * # Ko je leta 1848. izbruhnila revolucija, so prihiteli ministri razburjeni k cesarju in mu vpli: , " »Veličanstvo, Dunajčani so sc pobunili.* «Ali se smejo buniti? Kflj pa pravzaprav hočejo?* »Ustavo!* «A pustite me, hočem imeti mir.» je rekel in odšel v notranjost. • * » Cesar Ferdinand je slišal, da morajo cesarji iti na lov nad divjačino. Posebna dika je vsakemu vladarju, če ustreli orla, ki je baje tudi vladar — ptičev, seveda. Ali Ferdinand ni zadel niti kure na dvorišču, kako bi šele ustrelil orla. Ker pa je hotel za vsako ceno videti orla in celo takega, ki bo padel pod njegov roko, so se njegovi dvorjani domenili. da mu nnipravijo to veselje. Neki nadvojvoda je tiste dni ustrelil pravega orla. Sklenili so. da bodo tega orla obesili na visoko drevo, neki lakaj pa bo splezal k orlu in ga v trenutku, ko bo cesar ustrelil, vrgel na tla. Cesarjevo puško pa so, kajpa, napolnili z nabojem, ki ni mogel nikomur škodovati. Ferdinand Dobrotljivi je prišel na lovišče in silno ginjen od slovesnosti trenutka sprožil puško v drevo, ki so o njem rekli, da v njem gnezdi orel. Ptič je padel na tla. Spoštljivo se niai je približan vladar dvoglavega orla, ki je poznal dosihmal cesarskega ptiča samo na — grbu. «To je orel, pravite?* je vprašal resnobno. »Saj ima vendar samo eno glavo!* Lahko sl mislimo, s kako lahkoto je tega kronanega Pavliho odnesel piš revolucijske burje. Čehi so se'ga ob 50-Ietnici spomnili samo s temi anekdotami, čeprav Je usoda hotela, da je bil zadnji kralj, kf so mu posadili na glavo Vaclavovo krono! Cesar Franc Jožef sc je vse svoje življenje obotavljal iti — prav je imel. To je namreč Čehe še bolj prepričalo, da vozljcv njihove narodne usode ne razrešijo ceremonije s cesarji, temveč samo krepak odpor in boj za osvobojenje. >~o~ < 2500 let star! samostan. ' Ekspedicija, ki sta jo poslali britam* ski in pensilvanski miuzej v Ur in Izak, je odkrila med drugim tudi samostan, ki je bil zgrajen pred 2500 leti za hčerko kralja Nabonida (okoli 550. pred Kr.) -Vodja ekspedicije Mr. Woolez pravi med drugim sledeče: »Zadnji babilonski kralj Nabonidis je posvetil svojo hčerko B c I-Sc h alti-N arin a r za višjo duhovnico boginji mesca ter ji postavil v Ur samostan. Našli smo belo dvorišče, obdano od dvojne stene, na katero so sd priključile dolge vrste sob, ki so sestavljale ime Nabonidis in opis hiše svečenice. Tudi vsebina hiše ni manj vredinai nego njen značaj. Po pisalnem materi; jalu moremo sklepati, da je vršil samostan vzgojne naloge in da. je imela N:v bonidova hčerka v samostanu muzej.« Za smeh, Gospod iz sobe št. 49 prihiti zgoc\*f zjutraj ves ogorčen k glavnemu portirju: «Čujte, vso noč sem ležal na mrtvi stenici.* «No, mrtva stenica vam najbrže ni delala hudih preglavic.* «Mrtvai ne, pač pa tisoči živili, ki so prišle na njen pogreb.* * Ni še dolgo, kar smo'slišali v Graj. kleti; «Imam telečjo glavo in kruh...* Pri sosednji mizi pa je' povedalvjieki učeni doktor: «Imam možgane, pa nič kruha.* * Kakor je videti, so imeli tudi v star! zavezi take težave s telefonom kot jih Imamo v Mariboru. V Mojzesovih bukvah ie namreč zapisano: «Mojzes je na gori Horeb trikrat poklical Gospoda, pa ni dobil odgovora.. .* * «Gospod doktor, mar niste rekli, da bo proli ženini nerodovitnosti najboljše, c v pojde v kopališče? Sedaj sva bila dva mesecai tamkaj, pa zopet ni nič ...» « I kajpa, dokler ste vi zraven...» ' Vsak ima svoje pravljice. Tri revne zboristke so sedele v garderobi in si pripovedovale o sreči in bogastvu. »Če bi bila jaz bogata,* je začela prva, »bi si kupila avto, pa vilo in lepo obleko. Vsf častilci bi morali klečati na kolenih pred mano.* Pa je rekla druga.: «Če bi bila jaz bogata, bi se peljala p«! svetu. Šla bi v Indijo in najmogočnejši indijski princ bi moral biti moj suženj.* Tedaj pa so se tretji zrosile oči in Je rekla: »Če bi bila jaz bogata, bi hotela vsaj eno noč spati sama ...» «Hura, postaj sem oče.* «Častitam. Prosim, sporoči moje častitkft tudi gospej soprogi.* «Pst. ne govori tega. Srečen sem, da nf' nič izvedela.* ' * * • F Gospo Adclo so vprašali, kako ji je ugajala prva vprizoritev nove drame »V vrtincu*? »Na, veste,* je odvrnila, «to ni za pre. mijero.* i-i * »Gospod vladni svetnik, vi gotovo po kosilu počivate.* | «Po kosilu se vleže navadno moja žena In spi eno uro.* »Oprostite, gospod vladni svčtnik, jaa menim, kdaj vi počivate?* »O. če spi enoja žena — ali je še treba drugega počitka zame?* • «Papa, ali se kamele tudi poročijo?* »Samo kamele se poročijo.* • »Pavel,* reče nekdo svojemu prijatelju karikaturistu. »Ali boš napravil mojo kari* katuro?* »Ne drznem si biti večji umetnik v kari* katurah kot je bil tvoj ranjkl oče.» O, kako priletno! vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil Elsa-mila v obliki steklenic. Fellerjeva Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu. Pri vporabi so jako štedljiva, radi tega pocenil Doba se v 5 raznih vrstah (lilijino-glicerino-vo-boraksovo-katranovo in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako se pošlje denar vnaprej, po povzetju za 62 din. pri LEKARNARJU EUfiEN V. FELLER v STUBICI DONJL Elsatrg ?AJL JF-saateke V Manljoru, 'dne 3. julija 1925. Strojna plotarna M. Vezjak, Vetrinjska ul. 17, izrrSuje vsa v stroka spadajoča dela ii do-neSene volne, »vile in bombaža. Delo: rate (robci) 20-40 Din ve»te 25-45 Din, iopce 30-80 Din jumper 20-40 Din, nogavice, nove, 10 Din, podpletenje 7 Din. 1401 RAZPIS prodaja premog iz SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo INOZEMSKI PREMOG IN KOKS vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo kovaški premog, črni premog in brikete Naslov 3Š5 PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. V UUBUAN6 Miklošičeva cesta 15/1. Županstvo trga Središče ob Dravi razpisuje ofertno licitacijo za prodalo občinskega mlina in žage s stiskalnico za olje, stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, vrtom in travnikom. — Pogoji so na vpogled med uradnimi urami v občinski pisarni. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertih z naslovom: „Ponudba za nakup občinskega mlina in žage v Središču ob Dravi" je vložiti najkasneje do vštetega 31. julija 1925 do 17. ure. Županstvo občine trg Središče ob Dravi, dne 30. junija 1925. 1393 Polič 1398 v PekBu-Fraidek z 5. julijem otvorjen Državni uradnik, star 30 Irt, želi znanja z grde. ali vdovo brez otrok, v starosti 20-30 let, v svrbo ženitve. Cenj. dopise s sliko prosim poslati na n-pravo »Tabora*, pod šifro »Jesen ljubezni11. 1409 Dobro blago po nizki ceni dobite le pri tvdki J. N. ŠOŠTARIČ Maribor, Aleksandrova cesta 13. Trgovina z modnim, manufak-turnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. Na debelo in drobno. po Uranredno nizkih cenah t saloni pohištva “• Zašlilm znak, Skladižto u lekarama i drogerijama ili izravno iz tvornico 1 cjtavnog skBaT ABOR