PRISPEVEK O SAMOPRISPEVKU
Kot je znano je občinska skupščina Ljubljana Moste-Polje že lani dala pobudo za uvedbo samoprispevka v Ljubljani in se je glede tega z odprtim pismom obrnila na vse ljubljanske dmžbeno-politične dejavnike. Pobuda je žal padla v vodo, ker so bUa mnenja o smotrnosti uvajanja samoprispevka v našem glavnem mestu, de-ljena.
Nekaterih odgovornih družbenih dejavnikov v Ljubljani se je lotevalo malodušje češ da na referendumu ne bi uspeli in so dajali zelo pesimi-stične izjave, Skratka, pobuda ob-činske skupščine Moste-Polje je naletela na gluha ušesa. Vendai vse kaže, da je ljubljanska javnost vse bolj naklonjena samoprispevku, ker se tudi vse bolj zaveda, da se edino po tcj poti lahko najhitreje dokop-ljemo do novih šol in varstvenih za-vodov. To pa zato, ker potrebe po tovistnih objektih mnogo hitreje naraščajo kot pa gradnja le-teh; vemo pa, da so proračunska sredstva za tc namene v Ljubljani, ki sodi med bogatejša podjročja Slovenije, zeio piclo odmejrjena. Medtem pa gospodarstva ne kaže dodatno bre-meniti, kerga že tako aii drugače vsi radi molzemo.
Sicer pa ta pomembna družbena akcija za nekatere manj bogate slo-venske (in ne samo slovenske) ob-čine ne predstavlja nobene novosti marveč se je tam že kar udomačila. Državljansko pravico si je pridobila tudi v obrobju Ljubljane samo v mestu, kjer so potrebe po šolstvu in vais; ¦ u najbolj boleče, se je nekako sramcžljivo lotevajno. Sodimo, da so raznorazni pomisleki in pesimistične ocene o drugačni mentaliteti Ljub-Ijančanov, o egoizmu in zaprtosti vasc popolnoraa odvečni.
L'ibgančani so vedno vkiitičnih
sitnadjah, kadai je šlo za pomemb-
ne   akcije,   pokazali   polno   razu-
mevanje in odločnost, prispevati če
ip          f'idi zadnji dinaF samo če so
¦  za kaj je -.¦.¦ potrebno.
em primeru trij za skupno
korist smo prepričani, da bodo v je-seni na refeiendumu napisali na listek ,,da".
Kaj pravzaprav s samoprispevkom hočemo in kakšne so potiebe po otroškem varstvu in šolstvu v občini Moste-Polje?
Znano je, da v večini varstvenih zavodov v občini vlada velika gneča. Ponekod delajo vzgojitelji v domala nemogočih razmerah. V ilustracijo tej trditvi naj navedemo podatek, da vsi varstveni zavodi imajo prostora za 870 otrok medtem ko je bilo lani za varstvo prijavljenih 1368 otrok, kar pomeni, da so zmogljivosti pre-koračene za 57 %. Latii je bilo od-klonjeno nad 300 prošenj staršev za vpis njihovih otiok v zavode. Po dobno je tudi na šolah zlasti še na raestnem in primestnem območju.
Do leta 1975 bo v soseski Moste dograjeno še 300 stanovanj, v Sla-pah 782, v Zg. Kašju 290, v Novem Poiju 116 hiš, v Zalogu 314 stano-vanj in hiš, v Jaršah 2000 stanovanj, v soseski Novo Kodeljevo 2.500 in na Fužinah 3000 stanovanj-
Po predvidevanjih se bo število prebivalstva v navedenih in še diugih soseskah do leta 1975 povečalo za 15.000 ljudi v nadaljnjih štiiih letih pa še za 8000 Ijudi s tem pa seveda tudi število šblskih in predšolskih otrok. To pomeni, da bi morali pro-grami gradnje šol in vrtcev izhajati iz konkretnih potreb in razmer posa-meznih območij. Samoprispevek naj bi uvedli za obdobje petih Ict v višini 1 % od osebnega dohodka iz delovnega razmerja tei drugih do-hodkov občanov,'