Ck DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 237 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 10, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Avstrijski nadškof Innilzer je oslro napadel nemško vlado. Ha Dunajy je prišlo do spopada med katoliško mladino in nazijci Dunaj, 8. okt. — V cerkvi sv. Štefana na Dunaju je imel kardinal Innitzer, avstrijski nadškof pridigo, v kateri je silno bičal nemško vlado radi njenega vmešavanja v vero in cerkev, še nikdar prej ni kardinal tako ostro napadel nemške vlade. Pred cerkvijo se je bila zbrala tiscčglava množica katoličanov, zlasti mladine, ki ni mogla dobiti prostora v cerkvi. Cerkev sv. Štefana je bila namreč nabito polna. Ljudje pred cerkvijo so začeli peti nabožne pesmi in slišali so se klici: Heil Christus!" (slava Kristusu). V tem so se začeli pa zbirati tudi nazijci, ki so odgovarjali na klice katoličanov z vzkliki: "Heil sieg!" (slava zmagi). Nazijci so tudi začeli vpiti, naj se odvede kardinala Innitzerja v koncentracijsko taborišče v Dachau. V tem je bila pridiga končana, in obredi v cerkvi so se zaključili. Kardinal se je podal na svoj dom, pred cerkvijo je pa tedaj prišlo do dejanskih spopadov med katoličani in nazijci. Iz cerkve so prišli duhovniki, ki so pogovarjali katoliško mladino naj miruje, vendar se ni moglo vzpostaviti miru, dokler ni prišla policija, ki je napravila več aretacij. Ko je prišel Hitler na Dunaj meseca marca, je bil kardinal Innitzer prvi, ki ga je počastil z obiskom. Mislil je pač, da se nemška vlada ne bo vmešavala v vero v zasedeni Avstriji, ker je 90 odstotkov vsega prebivalstva katoliškega. Toda nemška vlada je začela z brezobzirnim preganjanjem katoličanov. Najprej je prepovedala vsako versko vzgojo v šolah in zadnjo sredo je vlada izdala ukaz, da je katoliškim voditeljem prepovedano imeti kake seje. časopisju je bilo strogo prepovedano, da bi priobče-valo aretacije in obravnave proti duhovnikom, ki so bili prijeti radi upora proti nemški vladi. Vse to je imelo povod, da je kardinal stopil na prižnico in pozval katoličane, zlasti mladino, da ohrani svojo vero in svoje verske dolžnosti, tudi če je radi tega preganjana. Poznejša poročila trdijo, da je nazijska druhal metala kamenje v palačo nadškofa Innitzerja. Kos stekla je priletel nadškofu na čelo in ga ranil. Druhal je metala kamenje tudi v hiše kanonikov. Kanonika Krawanika je druhal celo izvlekla iz njegovega stanovanja in ga vrgla skozi okno na dvorišče. Značilno je to, c!a dunajsko časopisje ni prineslo nobenega poročila o teh izgredih.' Čehoslovaška bo fašistovska država Mussolinija straži 1000 vojakov Roosevellov apel na delavce prišel naj-brže prepozno Washington, D. C. — Roose-veltova nujna prošnja na organizirano delavstvo, naj se sporazume med seboj in poravna spore z delodajalci, je prišla najbr-že prepozno. Roosevelt je poslal apel na A. F. of L. in na CIO. Toda, kot je oči vidno, ni nobena teh delavskih organizacij pripravljena začeti s premirjem. A. F. of L. še vedno pobira en cent od člana za borbo proti CIO in CIO se pripravlja, da skliče v Pittsburgh konvencijo, da postane CIO stalna organizacija. Edino, kar bi napravilo mir v delavskih vrstah, da bi zavzeli skupno fronto, bi bilo, če bi prišla v Washington administraci ja, ki bi ne bila toliko naklonje ha organiziranemu delavstvu kot je sedanja. Vse pa čaka, kaj bosta napravila važna voditelja delavcev, David Dubinsky od unije ženskih izdelovalk oblek in Homer Martin, predsednik avtomobilske unije. Dubinsky je namreč zelo Proti temu, da bi bila CIO stalna organizacija in Homer Martin Pa ni zadovljen z Lewisom, ki je ukazal sprejeti nazaj v unijo štiri podpredsednike, ki jih je bi Martin odstavil. Martin in Dubinsky sta člana CIO. če ta dva ostopita in potegneta s seboj kako večjo število delavstva, bi bil prizadet hud udarec CIO. Važna seja Jutri večer se vrši seja društva Danica št 11 SDZ. članice naj se udeleže vse. Slišale bodo poročilo delegatinj. Po seji prijetna domača zabava. Kdor je izgubil Našle so se mašne knjige ,kjer je zapisano ime Hočevar. Dobi se jih na 978 E. 63rd St. Ameriške industrije oblju-bujejo spravo in mir Washington, 10. oktobra. Charles Hook, ki je predsednik National Association of Manufacturers, v kateri organizaciji so vključene skoro vse ameriške industrije, je včeraj v imenu svoje organizacije izjavil, da ameriške industrije nikakor ne 3odo preganjale delavce, pač pa da so pripravljene sodelovati s predsednikom Rooseveltom, da pride do miru in sporazuma med delavci in industrijskimi podjetji. Mr. Hook je nadalje izjavil, da ameriške industrije nimajo nobene mržnje napram neorganiziranim ali organiziranim delavcem, toda za sebe zahtevajo le to, da dobivajo letno "malenkosten" dobiček, do katerega so upravičene, ker so Vložili milijoni ameriških delavcev in trgovcev nekako $300,000,000,000 v razna podjetja. "Mi čutimo," je dejal Mr. Hook, "da brez delavcev ne moremo živeti. Mi poslujemo tako, da ustrežemo našim delničarjem, splošni javnosti in zahtevam, našim delavcem in njih napredku. V neprestanih sporih med delavci in industrijo, ne more nihče napredovati. Mi z veseljem pričakujemo posredovanja od strani vlade. Naj se enkrat tudi v Ameriki dokaže, da socialistični sistem vlade, kot prevladuje danes v Rusiji, je za delavce bolj poniževalen in škodljiv kot sistem, po katerem poslujejo ameriške industrije. -o- Skupna zadružna seja Direktorjem, vsem članicam ženskega odseka, uslužbencem in sploh vsem, ki so v kakem odseku ali odboru za pripravo 25-letnice Slovenske zadružne zveze, se naznanja, da bo skupna seja v pondeljek zvečer, 10. oktobra ob sedmi uri. Pridite vsi, ker so na redu važne zadeve. — Tajnik. Sale včeraj se je dognalo, da je Nemčija zahtevala na zadnji mcnakovski konferenci velesil, da mora predsednik čehoslovaške republike, Edvard Beneš odstopiti, ali pa bo Hitler dovolil Poljakom in Slovakom ,da razkosajo ostali del čehoslovaške republike. Beneš je raje odstopil kot da bi dopustil, da bi njegova domovina trpela še nadaljno škodo. Edvard Beneš je bil dosledno nasproten nemškemu "Drang nach Osten." On je dobro vedel, da želi Nemčija podjarmiti Če-hoslovaško kot prvi korak, da dobi vso centralno Evropo pod svojo oblast, pozneje Balkan in potem odprto pot proti vzhodu, kjer so dosedaj izključno Angleži gospodarili. Zasedba dela čehoslovaške republike pomeni vojno v Evropi tekom dveh let. Čehoslovaška republika je tekom zadnjih deset let potrošila nad $500,000,000, da je utrdila svoje meje proti Nemčiji, in to na zahtevo Francije, ki se je vedno bala nemškega vpada. Vse te utrdbe so sedaj postale nemška last in čehoslovaška republika je danes br6z vsake obrambe' napram zunanjemu sovražniku, ali pa mora zgraditi novo obrambeno mejo, ki bo veljala nadaljnih $500,000,000. Med tem je začelo v češki republiki vreti. Vlada komaj zadržuje svoje vojaštvo, da ne napade Nemecv, ki prihajajo v čeho-slovaško. Najmanj 200 sudet- skih Nemcev je bilo že dosedaj pobitih, in prišlo je tako daleč, da čehoslovaška vlada mora prositi v Berlinu, da Hitler naj nikar ne zameri, ker vlada ni odgovorna za elemente, ki delujejo proti poveljem čehoslovaške republike. Silna cenzura je bila vpeljana te dni nad češkim in slovaškim časopisjem. Ta cencura pomeni, da ogromna večina Čehov in Slovakov ostro obsoja nastop lastne vlade in ugrabitev čehoslovaške zemlje. Včeraj se je vršil tajni shod odličnih čeških narodnih voditeljev v Pragi, ki so se resno bavi-•:i z vprašanjem ali naj se uvede fašistovski način vlade v razkosani republiki. Večina navzočih je bila proti, toda vprašanje je ostalo na dnevnem redu in se bo o njem ponovno razpravljalo. Zatrjuje se, da je med sudetskimi Nemci več kot polovica takih, ki trdijo, da so uživali pod čehoslovaško več svobode kot pod Hitlerjem. Paris, 10 .oktobra. "Popularna fronta," ki sestoji iz radikalnih socialistov, rednih socialistov in komunistov v Franciji, je popolnoma porušenif, kar je posledica kapitulacije francoske vlade pred diktatorjem Hitlerjem. Bolj kot kdaj prej so danes francoski fašisti na vladi, oziroma v javnem mnenju. Da so šli socialisti in komunisti v spora- zum s Hitlerjem, je nekaj nezaslišanega. Svobodoljubni francoski elementi, predvsem katoliki, grenko žigosajo nastop francoskega ministerskega predsednika v Monakovem in trdijo, da je nekaj nezaslišanega v zgodovini francoske republike, da je zastopnik republike se podal diktatorju. Katoliško časopisje v Franciji že zadnjih šest dni strahovito napada obstoječo francosko vlado, ki se je pobratila zaeno s komunisti in socialisti z diktatorjem Hitlerjem. In videti je, da ima katoliško časopisje večino naroda na svoji strani. Ob istem času se poroča iz Pariza, da so dospele tja vesti iz Rima, v katerih se namiguje francoski vladi, da potlači proti-italijansko gibanje glede fašizma, ki se je zadnje čase razpaslo po Franciji. Rim, 10. oktobra. Laška tajna policija je odredila, da se diktatorja Mussolinija v bodoče dvojno zastraži. Palača, kjer ima Mussolini svoj urad, je bila do sedaj zastražena po 500 vojakov. V bodoče bo laškega diktatorja stražilo 1,000 vojakov. Geneva, Švica, 10. oktobra. Evropa živi pod pritiskom, da ne bo dolgo, ko bo izbruhnila vojna. Razmere so neznosne. Francoska in angleška zunanja politika sta povzročili tak položaj, da danes noben narod ne ve, komu bi zaupal. Ogromna propaganda , Angleška kraljeva dvojica pride v Ameriko London, Anglija. — Angleški Washington, 10. oktobra. Premožni republikanski agitatorji in razni načelniki republikanskih organizacij v deželi, poročajo, da bodo z denar jem. podkupili v letu 1940 ameriške državljane, da izvolijo republikanca za prihodnjega predsednika Zedinjenih držav. Fond bo znašal najmanj $25,000,000, kar se bo vporabilo za oglaševanje po radiu in potom časopisja. V slučaju zmage, kot naznanja Hamilton Fish, načelnik republikanske manjšine v kongresu, bo republikanska stranka- skušala podreti vse, kar je ustvarila demokratska stranka pod načelništvom predsednika Roosevelta. "S to izjavo," je rekel James Farley včeraj, "si je izkopala republikanska stranka svoj lastni grob." --_o- 50,000 delavcev prizadetih Ako bodo lastniki trukov, ki so zaposleni pri WPA delih izpolnili svojo grožnjo, da bodo ustavi li do konca tedna vsako delo pri WPA» projektih, bo 50,000 cleve-landskih delavcev pri WPA ob delo. Lastniki zahtevajo določeno plačo za svoje delo in da se ne razpisuje ponudbe za delo. Za stopniki teh voznikov so bili zadnji teden v Washingtonu s svojimi zahtevami, toda se jim ni ustreglo. Zato zdaj grozijo s stavko. WPA dela, kjer se potrebuje truke, bodo morala biti ustavljena, ako bodo vozniki trukov vztrajali pri svoji zahtevi. Lastniki trukov pravijo, da ne morejo kompetirati s kompani-jami, ki imajo večje število trukov in zato zahtevajo, da se zaposli samo take truke, katere lastuje po ena oseba. Zadnje štetje je pokazalo, da v Zedinjenih državah vedno več žensk išče delo Washington, D. C. — John D. Briggs direktor vladnega štetja brezposelnih je sporočil predsedniku Rooseveltu, da je v deželi vsako leto več ženskih, ki so zaposlene, ali pa ki bi rade dobile delo. Od leta 1930 je število je spravile v nemalo začudenje. Računalo se je pač, da se zviša z porastom prebivalstva tudi število ljudi, ki iščejo delo. Normalno se je računalo, da se bo število žensk, ki iščejo delo, zvišalo od leta 1930 na 11,750,000, v resni- žensk, ki iščejo delo, naraslo na! ci se je pa to število zvišalo na 2,740,000. štetje je'pokazalo, da je bilo lanskega novembra 39,978,000 moških in 14,496,000 žensk, starosti od 15 do 74 let, ki so zaposleni, ali ki iščejo delo. V to število so všteti tudi relifni delavci. Te številke so statistikar- 14,496,000. To ni normalen po-rastek, ampak je kriva temu kriza. Navadno gre ženska delat z dvajsetim letom, pa delo v par letih pusti, ker se omoži, ali pa radi kakega vzroka. Ko pa v krizi izgube delo moški v družini, je prisiljena ženska iskati zaslužek. Poljaki in Madžari so se združili, da skupno nastopijo in odvzamejo Češki važne okraje London, Anglija. — Anglija se boji, da zna nastati v Evropi nova kriza radi madžarske in poljske zahteve po novem ozemlju od čehoslovaške. Madžari zahtevajo Rutenijo od Čehoslovaške in Poljaki jih v tem podpirajo. Tako bi dobili Poljska in Ogrska skupno mejo, čehoslovaška bi bila pa popolnoma odrezana od Romunske, svoje zaveznice v mali antanti. če dobi Madžarska Rutenijo, bi bil s tem postavljen močan zid med Rusijo in Nemčijo., V Evropi se govori, da bo Italija podprla to zahtevo Mad- žarov in Poljakov. Anglija je zelo nevoljna radi te nove pojave v evropski politiki. Dala je razumeti Poljski in Ogrski, naj s to zahtevo počakati še nekaj časa. Poljski in Madžarski se ne gre za novo zemljo, ampak hočeti samo doseči, da bo njiju državna meja skupaj. Tukaj se jasno vidi prst Nemčije in Italije, ki hočeta postaviti na tuje stroške močan zid na zapad-ni meji Rusije in zaustaviti razširjenje komunizma po zapadni Evropi. kralj Jurij je izjavil, da obišče prihodnje poletje s svojo soprogo Kanado. Verjetno je, da bo obiskal ob tisti priliki tudi Zed. države. To bo prvič v zgodovini, da bo kak angleški vladar obiskal severo-ameriški kontinent. Najbrže bo predsednik Roosevelt uradno povabil kraljevo dvojico, da obiščeta Zed. države, predno te vrneta iz Kanade domov. Ako bo angleški kralj obiskal predsednika Roosevelta v Washingtonu, bo. to velikega pomena, politično in družabno. -o- Pogreb Kat. Brentar Pogreb Katarine Brentar se bo vršil jutri iz kapele A. Grdina in sinovi v cerkev sv. Pavla ob desetih dopoldne. Ranjka je bila doma iz sela Prigorje na Hrvatskem. Stara je bila 65 let. Prvič je bila poročena z Geo. Bezu-hcm, od leta 1928 pa z pokojnim Brentarjem, ki je umrl pred leti. Bolehala je zadnjih devet mesecev. Zapušča nečakinjo Mrs. Mary Štupar ,kjer je stanovala in umrla, 4007 Clybour'ne Ave. Bila je stara mati Edwardu in Rudolphu Špehar in mačeha Jeromu in Franku Brentar in Mrs. štupar. Bila je članica oltarnega društva Krunica in društva Marije Bistričke št, 47 HBZ. Naj počiva v miru, prizadetim sorodnikom pa naše sožalje. Baragov zbor Zbor Baraga Hi je prošen, da pride danes zvečer ob 6:30 točno k pevski vaji, mesto običajnega torka zvečer. — Rev. Jager. * American Federation of Labor je pričela z borbo, da uniči C. I. O. organizacijo v Kanadi. Italija še ni odgovorila Washington, D. C. — Državni oddelek vlade Zed. držav je poslal Italiji ostro svarilo, v katerem opominja Italijo ,naj gleda na to, da se Židom v Italiji, ki so ameriški državljani, ne bo godila kaka krivica. V Italiji je zdaj okrog 200 Židov, ki so ameriški državljani in ki se nahajajo tam : trgovskih ozirov. Ameriška vlada je posvarila Italijo in zagrozila, da bo postopala z Italijani, ki se nahajajo v Zed. državah in niso ameriški državljani, prav tako, kot bo Italija postopala z ameriškimi Židi. Italija na svarilo ameriške vlade še ni odgovorila. -o- Lausche, vladni sodnik V Clevelandu so se pojavili številni kandidatje za izpraznjeno mesto federalnega sodnika Westa. Kot se govori, ima najboljšo priliko biti imenovan sod nik Frank J. Lausche. Sodnika imenuje predsednik Roosevelt na priporočilo senatorja. Imenovanje se pa ne bo izvršilo pred no-vemberskimi volitvami. Sodnik Lausche se sam še ni izjavil, če je kandidat za to mesto. Plača bi bila sicer manjša kot jo ima zdaj kot okrajni sodnik, toda urad je do smrti in pa j ako važen. Hrvatski rojak umrl V petek večer j a umrl Pa vel Vukcevič, star 55 let, stanujoč na 1563 E. 34th St. Doma je bila iz sela Osunje, Jugoslavija. Bližnjih sorodnikov nima. Dva brata, Peter in Thomas sta umrla že prej. Zapušča pa več nečakov in nečakinj. Truplo leži v kapeli A. Grdina in sinovi, odkoder se bo vršil pogreb jutri zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Naj počiva v miru. Zvišana plača delavcem Kot naznanja državni inženir Louis Drašler, so dobili vsi državni uslužbenci s prvim oktobrom zvišano plačo. To se tiče navadnih delavcev, ki so zaposleni pri državnem cestnem oddelku. Prej so dobivali povprečno po $112.00 na mesec, po novem bodo dobivali pa $135.00. Te številke so pa samo za delavce v Cuyahoga okraju. Po drugih okrajih je zvišanje mezde nekoliko manjše. Na primer v Geauga okraju je zvišanje samo od $100 na $108. To poboljšanje mezde je sprejela državna posta-vodaja pred tremi meseci na prizadevanje governerja Daveya. Mislilo se je, da bo to kaj pomagalo governerju do izvolitve pri primarnih volitvah, pa kakor je videti, mu ni. Pogreb Ane Ječ Kot smo že poročali, je umrla Ana Ječ, roj. Vodopivec. Rojena je bila v vasi Raztis, fara Raj-henburg na Štajerskem, odkoder je prišla v Cleveland pred 33 leti. Soprog ji je umrl pred devetimi leti. Tukaj zapušča več sorodnikov, v starem kraju pa eno sestro. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob devetih iz hiše žalosti 12720 Kirton Ave., West Park pod vodstvom Frank Zakrajška. Naj ji bo lahka tuja zemlja. Dva dečka utonila V soboto sta se igrala pri Cuyahoga reki, kakih 100 jar-dov od Lorainskega mostu Edward Sulkar in Prokop Klepacz, stara po devet let Delroilski delavci niso edini glede 32-ur-nega delovnika Detroit, Mich. — Unija avtomobilskih delavcev je imela izredno sejo radi 32 urnega delovnika, radi česar je odšlo na štrajk 16,000 delavcev v Plymouth tovarni. Poroča se, da se bodo ti delavci danes vrnili na delo in bodo delali 32 ur v tem tednu in nič več. Ker je zaprla vrata Plymouth tovarna, je bila prisiljena zapreti vrata tudi tovarna Briggs Mfg. Co., kjer je 9,000 delavcev brez dela. V Dodge tovarni so linijski uradniki zabranili delo kakim 200 delavcem, ki niso plačali svoje rnesečnine v unijsko blagajno. DeLavti v Buick tovarni v Flint, Mich, nameravajo zastav-kati, toda ne radi 32 urnega delovnika, ampak radi starostnih pravic. Pri tem si pa delavski voditelji sami niso edini glede 32 urnega delovnika. Emila Mazey, predsednik unije pri Briggs tovarni, je rekel, da bi 32 urni delavnik poslabšal položaj delavcem, ne pa izboljšal. -o- Državljanska šola Radi nenavadnega in visokega števila učencev in učenk za državljansko šolo, ki se vrši v veli- ki dvorani javne knjižnice na 55. Enemu je cesti in St. Clair Ave. se je skle-spodrsnilo, da je padel v vodo., nilo, da se vrši pouk do nadaljne-Drugi ga je hotel prijeti, pa je ga preklica vsak pondeljek in tudi sam padel v globoko vodo. Oba sta utonila. 40 minut kasneje so potegnili oba iz vode, toda vse prizadevanje obuditi ju k življenju, je bilo zaman. Seja Kanarčkov Jutri večer ob 6:30 se vrši seja članov mladinskega zbora Kanarčkov, ob osmih je pa seja staršev. vsak četrtek. Pouk se začne vselej ob 7. uri zvečer. Vsa nadaljna pojasnila dobite ob omenjenih večerih direktno od učitelja v šoli. Plfcsna veselica Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico na 26. novembra v dvorani Dominika Krašovca, 6025 St. Clair Ave. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta S3.00 Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 month? Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 237, Mon., Ooct 10. 1938 Različna mnenja Amerikancev Charles Sumner, Pikeville, Ky., piše: Dajte mi denar, ki se je zapravil in potrošil za vojno, pa bom oblekel slehernega moškega, žensko in otroka na svetu za prihodnjih 100 let v kraljeve obleke, tako da jim bodo celo kralji zavidali. Postavil bi lahko šolo v vsakem najmanjšem mestu in vasi po celem svetu, na vsakem hribu sveta bi lahko postavil cerkev, kjer bi se ljudje zahvaljevali za mir, ki prevladuje. Toda dokler se bodo narodi sveta borili, dokler bodo postavljali lavorike na glave onih, ki ubijajo v vojni, toliko časa bo na svetu prevladovalo nasilje in prepiri se bodo poravnavali z nožmi in revolverji." "Na konferenci, ki se je vršila v Monakovem, so se vršili govori državnikov v štirih razlinih jezikih, ki so morali biti tolmačenj od raznih ekspertov. Na konferenci, ki se je vršila lansko leto v Londonu, in na katero je dospelo 1,500 delegatov iz 23 različnih držav sveta, so govorili v samo enem jeziku—živijo esperanto!" L. D. St. Albans, N. Y. "1 ekom zadnje krize, ki se je vršila v Evropi, smo se morali čuditi hladnokrvnosti in dostojnemu obnašanju tuje-zemcev. Splošno se je opazilo, da so ti tujezemci sicer čutili s svojimi raznimi deželami, toda ostali so mirni in pokazali so na ta način, da so prežeti z amerikanskim duhom in da vedo, kako ogromen blagoslov za nje je ameriška demokracija." — New York Times. "Svet neprestano kriči, zlasti pa naši vzgojitelji, da zahtevajo mir, da mora biti mir in da brez miru bo svet propadel. Toda miru ne bo toliko časa, dokler ne bomo sledili nauku največjega učenika, Krista, ki je pripovedoval, da naj ljubimo svojega bližnjega kot samega sebe, dokler ne bodo odpravljene vse vojašnice in dokler ne bodo uničili vsega orožja in bo izdelovanje morilnih predmetov enako prepovedano kot je prepovedan rop." — Rox Curtis, New York. "Mi'ne vemo, če so v Evropi naredili resnični mir, toda toliko vem, da mora biti iskreno prizadevanje vsakega razumnega Amerikanca, da podvoji svoje sile, da deluje za splošni mir. Mednarodni problemi se z razumom in dobro voljo prav lahko poravnajo. Zavedati se moramo, da red, mir, spoštovanje pred postavo dela človeka dostojnega in mu preskrbi bolj srečno življenje." — Državni tajnik Hull. "Koliko je meni znano in v kolikor morem to znanje podpreti z dokazi, je politika danes največje raketirstvo. Vzrok je, ker nezavedni državljani dopuščajo politikarjem, da nastopajo kot bi bila vsa Amerika njih lastnina. Le obilna vzgoja v pravi smeri nam bo prinesla resnično demokracijo večjo varnost ter srečo v življenju." — Thomas E. Dewey. "Kadar se bližajo predsedniške volitve v Zedinjenih državah, tedaj se pojavi vedno vse polno "priljubljenih kandidatov" v vseh strankah. Da sleherna država bi rada imela svojega kandidata. Zadnji teden je .država Alabama predstavila za predsedniškega kandidata 77 let starega Williama Bankeah, ceš, da se nahaja v kongresu že 21 let in da so mu dobro poznane razmere. Kakšne razmere? Današnje ali one pred 77. leti?" — Robert Tyler. "Jaz bi nasvetovala, aa ženske zaštrajkajo, kadar se bliža vojna. Zapustiti bi morale vse urade, vse tovarne, privatna stanovanja in vsa dela, tudi kuhinje, ne bi smele zahajati v gledališča niti kuhati, dokler se možje ne bi vrnili iz vojne" — Mary Pickford, znana bivša filmska igralka. In Charlie Chaplin je na to izjavo hudomušno pripomnii: "Ali ženske samo za može ne bi kuhale in bi na cestah spale, ali bi kuhale za sebe in spale v stanovanjih?" "Največja tragedija iz zasedbe sudetskega dela Nemčije je, ker bodo sedaj Čehi celo prisiljeni od Nemčije, da plačajo Nemčiji "za vse krivice," ki so jih storili sudetskim Nemcem od leta 1918 naprej. In sicer plačati v denarju. 'Kaj če bi Čehi in druge narodnosti zahtevale od Avstrije, ki je danes del Nemčije, plačilo za vse krivice, ki so se godile Slovanom v nekdanjem avstrijskem cesarstvu?" — "Ameriška Domovina." Knobleharjeva slavnost Gmajna, p. Raka pri Krškem, Jugoslavija. — Minilo je devet let, kar je bila odkrita spominska plošča dr. Ignacu Knobleharju na njegovi rojstni hiši v Škocijanu. Letos, na 14. avgusta, pa se je določilo, da se čim veličastnejše proslavi 80 letnico smrti našega odličnega Slovenca. Za to priliko je naprosil škoci-janski župnik, g. Ignacij Škoda prevzv. škofa dr. Rožmana, da se osebno udeleži te Kno-bleharjeve proslave. Prevzvi-šeni se je odzval in daroval na prčstem sv. mašo, med katero je imel zelo pomenljiv govor o življenju dr. Knoblehar-ja ter orisal vse njegovo živ-ljenske težkoče, predno je dospel do svojega cilja, do misijonskega poklica. Naš vladi-ka je razlagal, kako veliko ljubezen je gojil dr. Knoblehar v svojem srcu do Boga in da je živel le za Boga, je pokazal s tem, da je šel sejat seme katoliške vere v afriške pragozde med črne divjake. Po sv. maši se je pa začelo Knobleharjevo zborovanje, pri katerem je g. Grecher v dolgem govoru razlagal pomen tega zborovanja. Povedal je tisočglavi množici navzočih, da je to slavje 80 letnice smrti dr. Knobleharja pred vsem za to, da se čim prej podvzamejo od strani cerkvenih oblasti potrebni koraki za proglasitev dr. Knobleharja blaženim. Nato je g. župnik Škoda prebral g. škofu prošnjo v imenu zbranega ljudstva da naj on podvzame vse potrebne korake, da se to doseže. Prevz-višeni je obljubil, da bo to akcijo podvzel in da bo on vse storil, kar se le zamore; storiti od njegove strani. Vendar pa, tar, Slovenci pa rojaka za svetnika. Vsem ameriškim či-tateljem tega lista lepe pozdrave, zlasti pa družinam Mrgole, Klemenčič, Zupančič in Štark. Franc Mrgole. -o- Zahvala iz domovine Otroci slovenske župnije sv. Lovrenca, Cleveland, O. Dragi otroci! Zelo ste nas razveselili z lepim darom, albumom, iz katerega nam govori vaša zvestoba slovenski domovini. Najlepša hvala vam vsem, posebno pa Vikici Hočevarjevi, ki se je za album s toliko ljubeznijo trudila. Vaš album nam je najlepši dokaz, da slovenski narod v tujini še ne bo propadel, dokler mu bo ostala zvesta slovenska mladina in ne bo pozabila govorice in domovine svojih staršev. V vas torej, ki vas do sedaj nismo poznali in smo o vas samo ugibali ali ste še zvesti domovini ali ste jo pozabili, pričakujemo slovensko bodočnost v tujini. Skrbeli bomo tudi nadalje, da bomo ohranili živo vez med nami in vami in z medsebojno ljubeznijo premostili ocean. Sprejmite prisrčne pozdrave ! Za Rafaelovo družbo in Izseljensko zbornico: P. K. Zakrajšek. --o-- Upoštevane besede! Jako me veseli, da ijie je najbolj ugleden Slovenec v Ameriki pohvalil. Iskrena hvala, Mr. A. Grdina! Vi zaslužite najbolj častno mesto med vsemi Slovenci. Veliko ste že storili za slovenski na rod in njegovo pobudo v vseh je poudarjal vladika, vse sku- j ozjrjh jn kdor Vas ne spoštu-paj ne bo nič pomagalo, ako ^ Spi0h ni Slovenec. Seve, tudi mi sami k temu ne pripo- tudi najboljši človek ima so-moremo. Slovenci radi ner- vražnike, pa na te se ni treba gamo, da nimamo nobenega; ozjrati. Vaše podjetje pa pri-Slovenca svetnika, pa smo te- j p0r0čam vsem ljudem, ne samit sami krivi, ker se za to ne m0 Slovencem. Nasprotniki bo- potrudimo. Menda v domače priprošnjike nimamo nobenega zaupanja. Le v tuje zaupamo, čeprav je pred Bogom vseeno, ker pri Njem narodnost ne igra nobene vloge. V ne- do pa že prišli na to, da so Vam delali krivico, ako ne prej, pa pozneje. Torej še enkrat iskrena hvala. Vem, da je bil bič za tiste zavist-j neže, ki si le Barbičevih do- Mrs. Modrian. -o- besih se govori le en jezik i111 pisov želijo. Hvala tudi Arae-mcd svetniki ni nobene razlike, Domovini za priobčitev Vladika je poudarjal nada-1 vseh mojih dopisov natančno lje, da je bilo ob priliki od-! tako, kakor sem jih napisala, kritja spominske plošče dr. j Pozdrav! Knobleharja priporočano lju-j dem, naj se v težavah in nadlogah zatekajo s svojimi proš-j njami k dr. Knobleharju. Po! njegovi priprošnji se mora! zgoditi nekaj resničnih čude-; žev in šele potem ga morejo j najvišje cerkvene oblasti pri- mirna notranjska vasica, po-šteti svetnikom. dobna neštetim drugim malim "Koliko izmed vas tukaj na- vasem, kjer je potekalo življe-vzočih se je že zateklo1 s svo- j nje v mirnem vsakdanjem tempu, se je začel po prevratu in zlasti po odhodu Italijanov iz Redka umetnina na Notranjskem Rakek, ki je bil do prevrata jimi prošnjami k Bogu po dr. Knobleharju?" je vprašal škof. "Menda bi vas lahko ! Rakeka leta 1921, ko je postal seštel vse na prste ene roke." j naša važna obmejna postaja, Potem je prevzvišeni prosil in razvijati v hitrem tempu. V vas opominjal narod, naj se v bo-1 je zašlo novo življenje. Razšir- Nek profesor v Miami, Florida, je izračunal, da bo naša ljuba mati zemlja zmrznila v en sam ogromen kos ledu v 71,799 letih. Bo že res nekaj na tem ker so zime vedno mrzlejše. • » » V soboto je Mr. Gongwer, nekdaj vsemogočni boss eleveland-skih demokratov, zbobnal nekaj demokratov skupaj in jih predstavil Mr. Sawyerju, kandidatu za governerja. Predstavil jih je z naslovom, da so to "cvet demokratov" v Clevelandu. To se razume, saj je bila navzoča vsa žlahta Mrs. Pyke in če to ni cvet, potem ne vemo kaj je. Kajpada, drugi smo pa lesnike. * * * Ne bomo se dosti zmenili, če bomo zapisali, da je kriva poraza Čehov boljševiška Rusija. Anglija, Francija in Italija so dale nalogo Hitlerju, naj ustavi širjenje komunizma proti zapadni Evropi. In ker je bila Češka preveč dobra prijateljica z Rusijo, je morala pasti. In ker je tudi Ogrska prijateljica Nemčije, je prišel Hitler skoro prav do Rusije in bo pred ruskimi vrati branil komunizmu pot po Evropi. Pri zadnjih vratih bo pa stražila Japonska in tako bo moral mogočni ruski medved lepo zdeti v zapečku. doče zateka z vsemi prošnjami k Knobleharju. In čim prej se po Knobleharjevi priprošnji zgodi kak pripoznan čudež, prej se ga more proglasiti svetnikom. In to bi bil potem prvi slovenski svetnik. Dragi rojaki onstran oceana! Tudi vam polagam na jena je bila železniška postaja, v katere poslopju se je naselil obmejni policijski komisariat in finančna kontrola, leta 1926, je Rakek dobil meščansko šolo, ki pa še čaka svoje lastne zgradbe, od železniške postaje proti Cerknici pa je bila zgra- .. . , . i jena lepa cementirana cesta, srce, da velja isto tudi za vas. r . 1 V bodoče se v vseh stiskah in , k> sff do kfca k?" Lan" nadlogah zatekajte le k Bi0.! sko leto je bil pred ko odvorom venskemu domačemu rojaku »^en trg s kamenito ograjo Knobleharju za pomoč. Saj na trgu postavljen spomemk on bo gotovo radevolje vse va-j kra'ju Aleksandru I. še in naše prošnje prednašal! Po neki naravni poti se ves pred božji prestol, da usliši! promet Notranjske steka proti Bog prošnje nas, ki smo v po- j Rakeku, ki je postal na ta na-trebi in stiski. Torej ste tudi J čin važna izhodna točka za vse vi ameriški rojaki prošeni, da | notranjsko prebivalstvo tja do tudi vi pomagate, da dobi Kno- j Prezida, in čeprav bi že zdav-blehar čim prej svetniški ol-naj po številu prebivalstva (okrog 2,000) in po svoji važnosti zaslužil, da bi se imenoval trg, nosi še vedno skromno ime vasi. Pravijo, da je manj stroškov. Sanje Rakovčanov gredo sicer tudi za tem, da bi se na Rakek preselila davčna uprava iz Logatca, okrajno glavarstvo in sodišče, tako da bi Rakek bil tudi politično upravno središče Notranjske, toda proti temu je stara tradicija, ki jo ljubosumno čuvajo Logatčani, kakor tudi Cerkničani. Ob takšnem napredku Rakeka pa je bil Rakek v cerkveno upravnem oziru samo podružnica cerkniške župnije, od koder je ob nedeljah prihajal in še prihaja maševat na Rakek kaplan iz Cerknice, da so bili vrli Rakovčani oskrbljeni s sv. mašo, ob večjih praznikih pa so Rakovčani romali k maši k fari v eno uro oddaljeno Cerknico, ali pa na Unec, kjer imajo svojega župnika. Nekoliko značilno je zares bilo za Rakek, da ni imel svojega župnika. Temu pa se ni čuditi, če pomislimo da je Rakek še iz fevdalnih ča sov spadal v cerkvenem oziru pod "Menišijo." Cerkvica sv. Urha, ki je bila zgrajena okoli leta 1600 po ti pu notranjskih cerkva z zna čilnim kamenitim obzidjem, ki naj bi služilo kot obrambni zic proti napadom in navalu Turkov, ki so pred 400 leti vzne mirjali naše kraje, je pač ustre zala tedanjim verskim potre bam občanov, danes, pa, ko šte je vas okoli 2,000 prebivalcev je bila že davno premajhna Cerkvica sv. Urha je bila nam reč dolga 14 metrov in le 6.5 metrov široka, v notranjosti pa je merila vsega 30 kvadratnih metrov. Kakor rečeno, je bila cerkniška podružnica, pa brez zakristije, tako da se je mora! duhovnik obleči kar v cerkvi za oltarjem, razumljivo pa je tudi da ni bilo župnišča. Bila je to idilična cerkvica, ena izmed ti stih, ki jih je toliko po ljubkih gričkih naše Slovenije. Težnja vseh vernih Rakovča nov je bila, da bi dobili svojega župnika, ki bi opravljal vse verske potrebe doma, in da ne bi bilo treba vedno hoditi Cerknico h krstom in porokam Vse bi potem lahko opravili kai doma. Seveda vzdrževanje župnika stane, toda žrtve so potrebne, kadar gre za to, da ne bi utegnil kdo očitati verske mlačnost vaščanom, ki so težko pogrešali cerkvenega pastirja v svoji sredi. V času krize je bilo težko kaj začeti. Toda vztrajni Ra kovčani niso odnehali. Stopili so po svet kar k arhitektu prof. Plečniku. Pri njem pa so zve deli, da zna arhitekt tudi z najmanjšimi sredstvi ustvarjati velike, božje službe dostojne prostore. Gradivo, kamenje in les ter delo za cerkev so sklenili prispevati vaščani sami. Načrte za novo cerkev je napravil asis' tent arhitekta Plečnika inženir ski arhitekt Janez Valentinčič skupno z mojstrom tako, da bo Rakovčane stala nova cerkev komaj toliko, kolikor bi stala v Ljubljani srednje velika vila. Problem je bil v glavnem rešen. 22. julija so okoli cerkvice prvič zabili količke in Rakovčani so prvič zasadili lopate za novo cerkev. Kmetje so dali konje in vozove, ter z njimi vozili potreben kamen iz bližnje Kamne gorice nad Cerknico^, drugi so spet delali v kamnolomu, četrti so kopali. Delo je vneto napredovalo. Vaščani so nabrali tudi prav lepo vsoto denarja. Zanimiva je bila Plečnikova zamisel, da bi ohranil staro idilično cerkvico, ki je baš po svoji starosti tako prikupno slovenska in naša, da je morala ostati. Cerkvice tudi v resnici niso podrli. Arhitekt Plečnik je ohranil vso našo dušo te domače cerkvice ter naročil arhitektu inženirju Valentinčiču sezidati novo cerkev kar čez staro. G. Valentinčič je to nalogo odlično rešil, čez staro cerkev je poveznil novo kar počez, tako da ležita podolžni osi obeh cerkva pravokotno druga na drugi. Velika vl-ata pod zvonikom so sedaj stranska vrata novega ponosnega božjega hrama, ki bo posvečen Mariji božji. Na južno stran stare cerkve je položil večji del nove s prezbiterijem, na severno pa manjši del nove cerkve z glavnim vhodom in e stopniščem na kor. Notranjost nove cerkve je dolga 28 metrov, a njena širina odgovarja dolžini stare cerkve ter meri zato 14 metrov. V novi cerkvi je s sedeži prostora za nad 1,000 vernikov. Stranske stene stare cerkve so prebite in odstranjene v širini 6 metrov, torej za vso staro cerkev brez prezbiterija in prostora pod korom ter v višini 6 metrov, vendar pa bo od glavnega vhoda nove cerkve popolnoma vidna vsa stara In nova cerkev. Prikupna domača značilnost stare cerkve je ohranjena z vso spoštljivostjo in preteh-tanostjo. Umetnik je hotel s tem dati posebnega poudarka vrednosti stare tradicionalne cerkve in starim vaškim spominom. Na umetniški način je povezana preteklost stare cerkvice in vasi z bodočnostjo nove. Na vhodu južnega dela cerkve je prizidana zakristija z vežo in pokritim vhodom, na zapadnem oglu prezbiterija pa bo do vrha segajoča niša. Višina notranjosti cerkve znaša do slemena 10.50 metrov, stena ob strani je visoka 6.5 metrov, stara cerkev pa je vsa merila v višino le 5 metrov. Višinska razlika obeh cerkva je tako ustvarila kor, ki ga pokriva streha nove cerkve. Strop stare cerkve nosi tla kora, ki tvori v novi cerkvi nekak most, ležeč med sprednjim in zadnjim delom nove cerkve. Ta most bo omogočal cirkulacijo zraka, ker je odprt spredaj in zadaj, obenem bo pa cerkev seveda tudi še moderno ventilirana. Proti prezbiteriju ima kor ba-lustrado, a proti glavnemu vho-lu je zid ograje okrašen s grafiti. Orgle so na koru preračunane, da bodo stale ob strani, razen tega pa so stranski prostori in shrambe stare cerkve tako urejeni, da bo podstrešje popolnoma izkoriščeno. Za primerno svetlobo v cerkvi bo skrbelo veliko okroglo okno z ornamentalnim betoniranim omrežjem nad glavnim vhodom in dve manjši.stranski okni, ki bosta dajali luč zadnjemu delu cerkve in koru. Glavni novi del cerkve pred oltarjem je pa na vsaki strani razsvetljen s pasom 6 oken z betonskim krogo-vičjem. Strešna konstrukcija tvori obenem stroji ter je zaradi toplote pokrita s kasetiranim opažem. Kasetirani strop deluje dekorativno, enako ogrodje z malimi okroglimi odprtinami. Vso konstrukcijo veže pod okni venec, ki opasuje staro cerkev z novo v višini stare. Poglavitno dekorativno nalogo opravljajo štirje stebri, ki nosijo kor z balustrade. Nova cerkev bo nujno imela nove oltarje, za katere bo potrebnih posebnih sredstev. Ohranjen je stari oltarček, glavni oltar bo v niši prezbiterija, ob straneh bosta dva stranska oltarja, takoj na desni ob glavnem vhodu pa bo še en oltar. Glavni oltar bo zgrajen na stebrih z baldahinom. Nekaj posebnega bo prižni-ca, ki se bo dvigala v prezbite-iju med glavnimi in stranskimi oltarji. Vidna bo po vsej cerkvi in bo tvorila stranice niše, kjer bo stal stranski oltar. Cerkev Matere božje na Rakeku je zgrajena iz domačega kamena. Kamenite so vse stene do pod oken. Stene so neome-tane. Stari zvonik, ki je ostal in ki je ohranil sedanjo obliko, so primerno očistili. Nekak prehod cerkve ljubljanske okolice v kraško cerkev bo označeval nad glavnim vhodom nadzidek z okencem. Cerkev bo na naši meji tipična kraška cerkev in bo poudarjala Kras in notranjsko zemljo. Stavbena dela pri novi cerkvi Matere božje na Rakeku je vodil ljubljanski stavbenik Matko Curk, ki je prevzel težaška in zidarska dela, a domačini so s tlako preskrbeli les in kamenje. Danes je cerkev Matere božje na Rakeku na zunaj že dograjena in vzbuja vtisk umetnine, ki jo bodo občudovali vsi, ki b