PoStnina plačana ▼ goto rini. IZHAJA VSAK TOREK, CfcTRTEK IN SOBOTO. Cwu pota metni številki Din 1*60. TRGOVSKI EIST Časopis asa trgovino, industrijo In obrt. Barotolna za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani, Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 14. julija 1934. štev. 78. itoMuuni že v tiudskiU solaU V 44. številki »Učiteljskega tovariša« je bil objavljen članek »šolstvo in zadružništvo«. V tem članku se z vso vnemo propagira ustanavljanje zadrug tudi po ljudskih šolah, in to ne le kreditnih zadrug, ki bi navajale šolske otroke k varoe-vanju, temveč tudi nabavljalnih zadrug in pravih konzumov. V članku se nadalje pravi, da so se prvi poizkusi takšnih zadrug že posrečili in da je sekcija JUU za Dravsko banovino sprejela šolsko zadružništvo v svoj program ter da je začela ta ideja prodirati tudi v drugih pokrajinah. Končno se navaja v članku tudi podroben program teh zadrug in podajajo se celo podrobna pravila za te nove šolske zadruge. Ta pravila in ta program novih šolskih zadrug pa so tudi vzrok, da moramo tej akciji tudi na tem mestu posvetiti svojo pozornost. Kajti brez vsega je jasno, da je čista m nepokvarjena zadružna misel nad vse primerna, da se goji v šolah, ker se z njo goji v učencih čut za skupnost, ker jih vzgaja k požrtvovalnosti ter s tem tudi k plemenitosti. Zato je samo odobravati prizadevanje, da se že šolska deca vzgoji v pravi zadružni misli. Prav tako pa je tudi jasno, da ne 'more biti nobenega ugovora proti temu, če bi se ustanavljale po šolskih razredih kreditne zadruge, ki bi navajale učence k varčevanju in dobremu gospodarstvu. In morda bi bile mogoče tudi še zadruge v druge človekoljubne in lepe namene. Daleč čez ta cilj pa gre zadruga, kakor se propagira v »Učiteljskem tovarišu« in ki jo mora odkloniti vsak človek, kdor količkaj preudari posledice, ki jih mora roditi takšna zadruga. Tako se pravi v navedenem članku *U. T.« med drugim to-le: sšolska zadruga mora biti univerzalna(!) Ne sme se omejiti samo na štednjo ali samo na nabavljanje potrebščin. Šolska zadruga mora imeti možnost, da deluje kot hranilnica, kot konzum^ kot prodajalna lastnih izdelkov, kot zdravstvena, kot socialna institucija itd....« Člankar v svojem navdušenju sicer ne zahteva, da mora zadruga gojiti vse te panoge hkrati, vendar pa mora biti tako gibljiva, da se po potrebi prelevi iz enega v drugo. Pri vsej tej univerzalnosti — v resnici mnogo zahtevano za zadrugo na šolskih klopeh — pa mora delovati predvsem 'beseda in srce, ne pa pero in črnilo, kajti šolska zadruga mora ostati vedno v rokah razrednega učitelja. In da bo ta zahteva bolj razumljiva, navajamo določila o organizaciji zadruge, ki mora biti naslednja: »člani zadruge so vzgojitelji in starši učencev. Težišče dela leži na zadružnih edinicah, ki so organizirane kot zadruge v malem, a so popolnoma v rokah učitelja-vzgojitelja. Starši — zadružni flani pa prevzamejo za svoje otroke vsa potrebna jamstva.« To bi bila zunanja oblika zadrug in reči moramo, da smo kar ostrmeli nad to neverjetno odkritosrčnostjo. Starši bi torej bili člani, imeli bi pravico, da jamčijo in plačujejo za zadruge, besede pa ne bi imeli nobene, ker odločal bi le učitelj. I a bi čisto enostavno predpisal, kaj je treba plačati, otroci bi pritisnili na starše in denar bi se stekal v zadrugo. Starši pa bi plačevali in morali lepo molčati na vse, kar bi bilo zaukazano. Danes je na svetu v resnici vse mogoče, toda da kdo na takšen način propagira zadružno misel, da tisti, ki vzdržuje zadruge sploh nima besede, to pa je že nekaj tako gorostasnega, da od samega strmenja res ne pridemo do besede. Prav tako pa strmimo, če beremo, kaj naj bo vse namen novih zadrug na šolskih klopeh in s kakšnimi sredstvi naj te dosegajo ta svoj namen. § 3. pravi: »Dobavlja članom knjige, učila, šolske potrebščine, obleko, obutev in vsa za življenje ter vzgojo otrok potrebna sredstva«. »Skrbi za redno prehrano šolskih otrok z organiziranjem šolskih mlekarn, kuhinj in drugih mladinskih gostišč«... Pa ne samo to, visokoleteče ideje lete še znatno više. Ustanavlja knjižnice, kupuje radio-aparate, filme, ustanavlja delavnice, športne prostore, prireja za šolske otroke in tudi za njih starše ekskurzije, izlete, počitniške kolonije in na vse zadnje: Kupuje od svojih članov in njihovih otrok (ker člani zadrug so« le starši) razne izdelke, pridelke in nabrane prirodne proizvode ter jih prodaja, oz. posreduje. Našteli smo le en del visokoletečih sredstev, pa mislimo, da že sedaj vsi naši bravci strme in se začudeno sprašujejo, če je res mogoče, da kdo iznaša takšne predloge in da se v 'resnem stanovskem in strokovnem listu propagirajo. Zadruga na šolskih klopeh bo kupovala otrokom obutev in obleko! Kako pa si gospodje hiperzadrugarji to vendarle predstavljajo! Ali morda tako, da bodo starši dali denar, čevlje pa bo kupil gosp. učitelj! Bo še presneto vode steklo v morje, preden bodo starši tako naivni, da bodo prepuščali drugim, da za njih denar kupujejo otrokom čevlje. In šli bi stavit sto proti ena, da je avtor članka ponosen še posebno na svojo | idejo, da bi zadruga na šolskih klopeh skrbela za organizacijo šolskih mlekarn in kuhinj. Samo kako bi otroci na šolskih klopeh, ki nimajo inič, zlbrali denar za te mlekarne in kuhinje! Seveda, recept je enostaven: Starši naj dajo denar, učitelj bo pa organiziral šolsko mlekarno! Svetujemo zasnovatelju te izredne ideje, da jo razloži prvemu kmetovalcu, ki ga sreča v svoji vasi in potem menda ne bo več govoril o svoji divni ideji. Še lepše pa je, da bodo te zadruge na šolskih klopeh prodajale še pridelke in izdelke staršev! Morda bodo te zadruge staršem predpisovale še ceno za njih izdelke in pridelke. Dejalo se nam bo najbrže, da stvar ni tako resno mišljena, da je zasnova mnogo manj huda. Na to rečemo samo eno: Ne briga nas, kako je mišljeno, briga nas le to, kako je napisano. A napisano je goro-stasno, da bi moral človek divje protestirati, če ne bi bili ti predlogi obenem tudi tako smešni in naivni. Sicer pa rečemo z vsem poudarkom tole: Šole so bile tem boljše in otroci so se v njih navadili tem več, čim bolj so bile samo sole in nič drugega. Da pa bi naš narod kdajkoli dopustil, da bi se na šolah kupčevalo, da bi se bavili otroci z vsemi mogočimi računi le s poukom ne, tega pa nikoli. Niti najmanj pa ne bomo dopustili, da bi se šole pretvarjale v konzume. Tako pa se šolstvo pri nas res ne bo propu-ščalo! Upoštevanja vredne besede predsednika ribniškega udru- žen ja Josipa Divjaka Poročali smo že na kratko o občnem zboru Združenja trgovcev v Ribnici. Potrebno pa je, da izpopolnimo naše poročilo še z govorom predsednika Divjaka, ko govori o potrebi večjega dela za stanovske organizacije in vestnejšega izpolnjevanja dolžnosti do teh organizacij. Posebno v času krize se na te dolžnosti zlasti pozablja in zato je apel g. Divjaka tem bolj potreben. Med drugim je g. Divjak dejal: »Vsakdo tarna in ,se pritožuje, ker ni izboljšanja, ki ga pričakuje od bog zna kje. Vendar pa je odpomoč proti sedanjemu gospodarskemu zlu le v nas samih, v našem složnem, smotrenem delu za skupne stanovske interese, v tem pogledu je delo posameznika brezplodno in neuspešno. Zato nam je treba tesne združitve v stanovskih organizacijah, kjer naj vsakdo sodeluje po svojih sposobnostih in močeh, vsaj z dobro preudarjenimi iniciativami. Iz tega vidika za ukazuje tudi novi zakon o ohrtih ustanavljanje takih združenj za posamezne panoge gospodarstva po manjših ali večjih edimicah, kakor so 'združenja trgovcev za vsak srez. Zal pa so v naših vrstah tovariši, ki ne kažejo razumevanja za tako skupno delo pod devizo vsi za enega, eden za vse in stoje pasivno ob strani, ali oelo nasprotujejo tej skupnosti. Pa so tudi ostri kritiki, ki se nikdar ne potrudijo priti blizu k delovni mizi, da bi se vsaj informirali o upravičenosti svoje kritike o poslovanju aktivno delujočih, o njih trudu, uspehu ali neuspehu za naše skupne interese. Poleg tega se branijo z raznimi pretvezami poravnati svoj članski doprinos za kritje neobhodno potrebnih stroškov za zastopstvo skupnih interesov trgovstva. Toda brez gmotnih žrtev se ne opravi nobeno delo za skupnost. Ročni delavec razume to in žrtvuje za svojo skupno stvar velike denarne žrtve, ker ve, da oni, ki s© potezajo za njegove koristi, ne morejo poleg svojega nesebičnega truda žrtvovati še lasten denar. Ker ni vedno tega razumevanja, imamo zaostanke na članskih doprinosih še celo iz leta 1931, kljub ponovnim-opominom in terjatvam, da ni kritja za potrebne tekoče izdatke uprave združenja, pri temi pa se posli za naše skupne stanovske interese od dne do dne množe. Samo posli za opomine, pismena pojasnila in izterjevanje članskih zaostankov so absorbirali doberšen del delovnega časa naše upravne pisarne, kajti rešiti in ekspedirati je bilo mnogo nad 300 takih spisov samo za eno poslovno leto. Vse na škodo onih članov, ki točno izpolnjujejo svoje članske obveznosti. Ena najbolj perečih in kočljivih zadev za trgovca so naše javne davščine. V zadnjem času skoro ne mine mesec, da se ne bi davčni, taksni in trošarinski predpisi dopolnjevali in izpreminjali ter davki in razne takse zviševali ali na novo uvajali. Poslovni človek nima več pregleda o vseh teh davščinah. Izpremenjeni so predpisi o zgradarini, pridobnini, o splošnem in skupnem poslovnem davku, o uslužben-skem davku ter luksuznem davku. Banovinskih davščin in dajatev niti ne navajam. Med izpremembami v taksnem zakolu mi je posbno omeniti nove predpise o 'Obvezni izdaji in taksiranju računov, not jtd., ki zelo otežkočajo poslovanje trgovca in mu prizadevajo mnoge neprilike in nova bremena. Zato bo treba doseči temeljito izpremembo teh predpisov. Ravno vsled tega labirinta zakonskih novosti se dnevno zateka članstvo ustno in pismeno k upravi naše organizacije za nasvete in razne vloge v davčnih, taksnih in sličnih zadevah. Ze samo ta okolnost opravičuje potrebo naše ožje organizacije. Toda ta ožja organizacija ni zadostna za dosego izdatnih uspehov pri številnih drugih težnjah trgovstva, ki eventuailno zadevajo vso državo. V to svrho imamo po naših odličnih voditeljih ustanovljene Zveze trgovskih združenj, predvsem za Dravsko banovino v Ljubljani. V zadnjem času pa je ustanovljena še Centrala vseh Zvez države na kongresu trgovstva v Skoplju, da bo trgovstvo lahko dalo poleg upravičenih zahtev tudi smernice za podvig oslabelega našega narodnega gospodarstva...« Toda vse te organizacije same od sebe ne morejo doseči zboljšanja, če ne damo mi tem organizacijam potrebni poudarek s tem, da se jih trdno oklenemo in da visi nesebično delamo za njih napredek. Zato več smisla za lastne organizacije! Ivu/oz, v Hetniifo Nova določila za izvoz svinjske masti Trgovinski minister je v sporazumu s kmetijskim ministrom izdal pravilnik o standardizaciji izvozne svinjske masti. — V bodoče se sme izvažati samo svinjska mast, ki ima plombo Urada za kontrolo izvoza. Izvažati se sme samo čista svinjska mast. Izjemoma sme imeti ta mast največ 0-3% vode, 0-2% živalskih tkiv in do 1'5% kisline. Mast pregleduje veterinar in samo na podlagi njegovega potrdila se izdaja dovoljenje za izvoz. Urad za kontrolo izvoza pa more tudi po plombiranju pregledati mast. Mast se mora izvažati v zabojih po 25 kg netto teže. Zaboji morajo biti od znotraj obloženi s pergamentnim papirjem in v zaboju mora biti listek z znakom: Čista svinjska mast, Jugoslavija, in to v našem, nemškem, francoskem, češkoslovaškem in angleškem jeziku. Dovoljeno pa je izvažati mast tudi v sodih, katerih vsebina mora imeti natančno po 25, 50, 100 ali 200 kg teže. Urad bo za svoje stroške pobiral pristojbino 6 Din za 100 kilogramov. Mast smejo izvažati samo tvrdke, ki morejo proizvajati mast po novem pravilniku. Vse te tvrdke se morajo zaregistrirati pri Uradu in položiti morajo kavcijo v višini 25.000 Din. Trgovinski minister ima pravico, da dovoli izvoz masti le proti temu, da se izvozijo tudi drugi živalski proizvodi in mesni izdelki. Ves izvozni kontingent za svinjsko mast se dodeli do 70% tvrdkam, ki so dosedaj izvažale mast, 30% pa se določi za tvrdke, ki bodo začele svinjsko mast izvažati. Naredba o izvozu konj v Nemčijo Trgovinski minister je nadalje predpisal naredbo o izvozu konji v Nemičijo. Glaivna določila naredibe so: Izvoziti se morejo samo konji jugoslovanske ardenske pasme, t. zv. »murinsulanerji« iz Dravske in Savske banovine. Znižano carino uživajo le izvozniki, ki predlože potrdilo jugoslovanskega veterinarja,, da so konji preje navedene pasme. Poleg tega mora biti vsakemu transportu koinj priloženo potrdilo Urada za kontrolo živinskega 'izvoza. Konje smejo izivažati saimo tvrdke, ki 90 za registrirane pri Uradu za kornt. ži vin, izvoza. Tvrdka, ki 'hoče konje izvažati v Nemčijo, moira prijaviti Uradu najkasneje do 15. julija te dokumente; 1. naslov podjetja, zadruge ali osebe, ki namerava izvažati; 2. dokaz o pratokdlaciji tvrdke, oz. registraciji zadruge; 3. carinske deklaracije ali tovorne lisite, lia katerih je razvidno, koliko je tvrdka izvozila konj v 1. 1020,—1933. Tvrdkam^ ki še niso itzvažale, seveda ni treba predložiti teh lisitin. Tvrdka, ki se prijavi Uradu za- registracijo, mora položitii pri izvozu na blagajni Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine kavcijo v višini 25.000 Din v gotovini ali v drž. vrednostnih papirjih. Kontingenti se razdeile enako, kakor za svinjsko imast. Do 15. vsakega meseca treba prijaviti količine, ki jih nameravajo izvozniki izvoziti. Te prijave so obvezne in izvozniki od njiih ne morejo odstopiti. Po izvršenem izvozu morajo izvozniki dostaviti Uradu originalne in dokumentirane obračune, ki se nanašajo na vsako posamezno pošiljko. Od vsakega konja, ki se izvozi v Nemčijo, se plača posebna taksa v fond za po-'Speševanje živinskega izvoza. Takso- določi trgovinski minister v sporazumu s finančnim'. Obrtno razstavo otvorijo v nedeljo obrtniki v Št. Vidu pri Ljubljani. Razstavilo bo 50 mojstrov. Posebno razstava pohištva bo zanimiva:, saj so šentvidski mizarji znani kot eni naših najboljših mizarjev. v Izv&z našega t&sa v Speutifo V »Glasniku Zavoda za pospeševanje zunanje trg9vine« je objavil dr. Perislav Weissenberger zelo informativen Članek o kontingentiranju lesnega uvoza v Španiji in našem izvozu. Iz članka posnemamo: Z uveljavljenjem sporazuma o plačilnem prometu med Jugoslavijo in Španijo, dejansko z razpisom španske devizne centrale z dne 22. II. so dobili špansko-jugoslo-vanski odnošaji zakonito podlago. Do tedaj blokirane jugoslovanske terjatve v višini približno 80 milijonov Din so postale proste, dočim ostanejo terjatve, ki so bile prijavljene po 2!}.. I. t. 1. še naprej blokirane v višini 50“/» pri španski Banki za zunanjo trgovino ter se uporabljajo za plačilo španskega izvoza v Jugoslavijo. Ostalih 50% izplačuje devizna centrala v devizah, na katere se navadno glase terjatve (v švic. frankih za les, v franc, frankih za jajca, itd.). Od takrat se pri nas ni govorilo — razen ob priliki kontingentiranja uvoza jajc — o trgovinskih odnošajih s Španijo, da se je moglo misliti, da se razvijajo trgovinski posli čisto normalno. Z dekretom z dne 24. VI. t. 1. pa je Španija uvedla kontingente za lesni uvoz, in sicer: za železniške prage, brzojavne droge, za jamski les do 25 cm v premeru in za navaden žagan gradbeni les do 40 cm debeline. V zvezi s tem dekretom so tudi že določeni globalni uvozni kontingenti, in sicer za železniške prage v višini 59.825 m. stotov, za brzojavne droge im jamski les 143.856 ter za rezan gradbeni les 127.138 kubikov. Niso pa še ti kontingenti razdeljeni po posameznih državah. 0 tem bo šele oklepala medministrska komisija z ozirom na obstoječe trgovinske pogodbe. Pod kontingentiranje pa ne spadajo pošiljke, ki so bile odposlane iz države porekla pred 24. VI., ali kii se že nahajajo v carinskih ali svobodnih skladiščih. V bodoče pa ni dovoljen noben uvoz preje navedenih vrst lesa brez dovoljenja generalne direkcije za trgovinsko in carinsko politiko pri španskem trgovinskem ministrstvu. Po zadnjih španskih statističnih podatkih, ki se pa prepej razlikujejo od jugoslovanskih, je Španska uvozila v 1. 1933 128 tisoč 210 kubikov železniških pragov v vrednosti 974.571 zlatili pezet. Od tega je uvozila Nemčija 17,571, Francija 75.854, Poljska 31.469 in Jugoslavija 3.316 kubi-Ikov. Francijii je po trgovinski pogodbi zagotovljen uvoz v višini 50% dobavnega kontingenta, kar je za 9-16% manj, kakor pa je Francija uvozila v 1. 1933. Ni pa še mogoče reči, da bi 'bili določeni globalni kontingenti tudi že definitivni. Uvoz železniških pragov v Španijo silno pada. Leta 1930 je znašal še 1,215.987 metrskih stotov v vrednosti 10,943.883 zlatih pezet, 'k 1931 je padel na 185.371 met stotov v vrednosti 1,419.348 zlatih pezet. V 1. 1932 je uvoz naraste! na 230.614 zlatih pezet. Jugoslavija je uvozila še v 1. 1930 76.424 met. stotov, leta 1931 le še 11.632, dočim v 1.1932 ni sploh uvozila nobenih železniških pragov več, v čemer se strinja tako španska ko jugoslovanska statistika. Glede uvoza brzojavnih drogov navaja španska statistika te številke: Skupen iz Fran- iz Jugo-uvoz cije slavije metrskih stotov 1. 1931 418.954 118.356 375 1. 1932 • 324.544 33.388 nič 1. 1933 317.899 4.822 nič Za Jugoslavijo je posebne važnosti uvoz žaganega gradbenega lesa, za katerega navaja španska statistika te številke: Španija je uvozila tega lesa met. stotov v vrednosti zl. pezet 9,529.827 12,136.139 13,806.286 pri bodočih trgovinskih pogajanjih doseže večji jzvoz Španije. Vsled te rezerve v kontingentih se jugoslovanski delež še bolj znižuje, pri čemer igra važno vlogo tudi razlika med jugoslovansko in špansko statistiko. Tako se je po španski statistiki zmanjšal jugoslovanski uvoz v letih 1932 na 1933 od 38.124 na 25.888 kubikov, dočim se je po jugoslovanski povečal od 43.181 na 43.702 kubikov. Zanimivi so tudi podatki glede uvoza navadnega žaganega lesa v hlodih nad 75 mm debeline. Po španski statistiki je Španija uvozila tega lesa kubikov; v vsem iz Jugo- iz Rumu- slavije nije 194.896 20.174 1.340 192.132 16.617 160 185.231 13.181 2.897 1. 1931 1. 1932 1. 1933 Za žagan les, debeline od 40—75 mm pa navaja španska statistika te številke: 1. 1931 145.631 32.447 5.313 1. 1932 173.283 30.458 3.308 1. 1933 139.558 19.416 8.297 Pri obeh vrstah lesa se vidi, da je učinkovalo blokiranje jugoslovanskih terjatev in da ni izključeno, da je šel vsled tega jugoslovanski Jes v Španijo kot rumunski les. To bi moglo povzročiti še nadaljnje znižanje jugoslovanskega kontingenta. Ni še jasno, če bo razdeljevala uvozna dovoljenja za kontingentiran les generalna direkcija za trgovino (kakor za jajca, polenovko), adi pa isli bodo države -izvoznice same v okviru dovoljenih kontingentov razdelile izvozne količine na posamezne izvoznike. Omeniti je še treba, da bi mogla na višino kontingentov še zelo vplivati ureditev trgovinskih odnošajev z Rusijo. Za danes so še v veljavi predpisi proti ruskemu dumpingu, ti predpisi pa morejo v kratkem priti ob veljavo. Da bo služilo kontingentiranje lesnega uvoza predvsem povečanju španskega izvoza, dokazuje tudi interpelacija katalonskega poslanca Camsaresa v parlamentu, ki je zahteval, da se uvozi koruza le pod pogojem izvoza španskega riža. Predsednik vlade je na to interpelacijo odgovoril s temi značilnimi besedami: »Potrpite malo, gospodje. Uvedli smo komaj šele sistem kontingentiranja, ki mam bo v bodoče omogočil posle po načelu kompenzacij. To je šele začetek!...« Izjava je jasna in ne potrebuje komentarja. Pmu/UmU a uzvotitvi Ub/idaiaciev zadrug v izvenstečajni poravnavi 1. 1933 180.360 1. 1932 214.996 1. 1931 190.696 Delež Jugoslavije je znašal: leta 1933 25.888 m. st. ali 14-35% vsega uvoza v vredposti 1,837.675 zl. pezet ali 19-29% vsega uvoza, za 1. 1932 38.124 m. st. ali 17-73% v vrednosti 3,257.005 zl. p. ali 26-84%, za 1. 1931 35.644 m. st. ali 18-70%, y vrednosti 3,055.398 ali 22-13%. Zanimivo je, da je Španija v trgovinski pogodbi s Francijo priznala njej 15% od globalnega uvoza, čeprav je Francija uvozila le 5-25% te količine. Ker pa je Francija še pred kontingentiranjem lesnega uvoza uvozila že manjše količine (le S’16%), je jasno, da hoče Španija kontingente uporabljati kot ono sredstvo, ki naj Na .podlagi čl. 1. .in 2. uredbe o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez oz. na podlagi ČL 37. uredbe o zaščiti denarnih zavodov lin njihovih upnikov j© predpisal kmetijski minister v sporazumu s pravosodnim ministrom ta pravilnik: 01. 1. Če ine določi kmetijski minister zadrugi (zvezi), kateri je dosoljena ipo čl. 1. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnilkov ali po 31. 5. iste naredbe izve natečajna poravnava, komisarja, opravlja upravni odbor (načelstvo) zadruge (zveze) še naprej svojo dolžnost, dokler niso postavljeni likvidatorji. Čl. 2, V primeru, da kmetijski minister ne poveri po «1. 4. uredbe o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih upnikov likvidacije zadružni zvezi, v kateri je zadruga včlanjena, 'mera odrediti upravni odbor (načelstvo) zadruge (zveze) ali komisar brez odloga vse, kar je potrebno, da se po predpisih pravil zadruge (zveze) izvolijo, oziroma postavijo likvidatorji v številu, ki je določeno po pravilih ali zakonu, vendar ne ve5 ko pet. Istočasno, toda najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bil sprejet cdJok o odobritvi oziroma naložitvi izvenstečajne likvidacije, mora pozvati upravni odbor zadruge (zveze) aSli komisar vlagatelje 'in druge upnike zadruge (zveze) na zbor, da se izvoli isto število likvidatorjev, kolikor se jih voli' ali posta vil j a po pravilih zadruge, oziroma 'po zakonu, vendar z isto omejitvijo’ kakor pod točko 1. V pozivu treba povedati kraj, čas in dan zbora, ko tudi dnevni red: a) konstituiranje zbora, b) izvolitev (števr.lo) likvida.-torjev. Vabilo na zbor se paši je vsakemu znanemu vlagatelju in upniku posebej, poleg tega pa se mora objaviti še na način, ki je predpisan po pravilih zadruge (zveze) za objavo zadružnih (zvezinih) sklepov, in to najmanj 10 dni pred napovedanimi zborom. Sklicatelj more vabilo na zbor objaviti še na drug primeren način. Čl. 3. Zboru upnikov, ki je bil sklican na preje opisani način, predseduje komisar, če pa ta ni postavljen, potem po letih najstarejši od prisotnih upnikov. Zapisnik o delu zbora vodi zapisnikar, ki ga iz te vršite prisotnih upnikov imenuje predsednik zbora, po prečitanju zbora pa potirde zapisnik s svojim lastnoročnim podpisom poleg predsednika in zapisnikarja; še dva zborovalca, ki ]t’h izvodi izbor. Čl. 4. Ko se zbor konstituira, se napravi seznam prisotnih upnikov. Seznamu napravi predsednik in s svoj im podpisom potrde seznam predsednik, zapisnikar čin oba (preje izvoljena) o ve ro1 vatel jas. V seznam se vpiše ime, poklic in bivališče vsakega navzočnega upnika. Seznam; navzočuih oseb je sestavni del zapisnika, v katerem pa ee navede le celotno število navzočnih upnikov. ČH. 5. Zbor polnoveljavno sklepa brez ozirai na število prisotnih upnikov; vsak apnik pa ima pravico do enega glasu, brez osira na višimo svojih terjatev proti zadrugi. Čl. 6. Takoj, ko se sestavi in podpiše seznani prisotnih upnikov, se začne izvolitev likvidatorjev, Kot likvidatorji morejo biti izvoljene samo osebe i& vrst navzočnih upnikov, iz vrst odsotnih upnikov pa samo oni, ki so pismeno dali svoj pristanek na izvolitev. Voli se javno z aklamacijo ali s poimenskim glasovanjem ali pa tud,; tajno z listki, če 'to z nadpolovično večino sklene zbor na zahtevo tretjine prisotnih upnikov. Kot izvoljeni likvidatorji se smatrajo oni, ki so dobili vsaj nadpolovično večino glasov, v primeru enjaikosti glasov pa odločuje predsednik, ki aioer n© glasuje. V zapisnik ®e vpiše samo končni rezultat volitev, to je, sapo predirne, ime, poklic in bivališče osebe, k!i je bila izvoljena in število za to osebo oddanih glasov. Čl. 7. Vsak navzočim upnik iima pravico, da zahteva, dai se v zapisnik vpiše njegov protest proti delu zbora in da se na podlagi tega njegovega protesta v teku 15 dm)i vloži pritožba pri pristojnem sodišču za stekaj zadruge. Sklep sodišča je dokončen. Protest in vložitev pritožbe ne odlagata izvrševanja sklepov zborov. Upniki, ki ndso prisostvovali' zboru, nimajo pravice pritožbe. 01. 8. če zboru ni predsedoval komisar, izroči zapisnik zbora (s seznamom navzočnih) predsednik zbora ali osebno upravnemu odboru, ki mora sprejem zapisnika pismeno pat rdite, ali pa ga pošlje priporočena pa pošti. Čl. 9. Upravni odbor, oziroma komisar je dolžan da iz vrst upnikov po predpisih tega pravilnika izvoljene likvidatorje tor kaj prijavi pristojnemu sodišču zaradi ivpi-sa v zadružni (trgovinski) register, obenem z onimi, ki sa bili izvoljeni, oz. postavljeni po določilu čl. 37., 'odstavek 1., uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upntikov im po čl. 2., odstavek 1., tega pravilnika'- Čl. 10. S prijavo likvidatorjev sodiscu zaradi vpisa v register preneha dolžnost upravnega odbora (načelstva), dolžnost komisarja pa preneha, če je bil postavljen samo do izvolitve (likvidatorjev, sicer pa vrši svojo nalogo še nadalje po predpisih 51. 35., odstavka 3., uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Čl. 11. Ta pravilnik dobi obvezno moč na dan njegove razglasitve v »Službenih no-vinah«. Zopet večja izguba pri šipadu Šuinsko industrijsko podjetje Dobrljin-Drvar, ki je eno največjih lesnih podjetij v Jugoslaviji in last države, izkazuje zopet pasivno bilanco. V letu 1932. je znašala izguba podjetja 1-96 milijonov Din, v letu 1933. pa je narastla izguba na 3-86 milijonov. Skupno je narasla izguba z onimi iz prejšnjih let na 8-2 milijonov Din. Še vedno pa znašajo rezerve družbe 12-9, glavnica pa 20 milijonov Din. Velik del izgube izvira od družbine železnice Jajce Mlinište, ki služi tudi javnemu prometu. Predsednik bolgarske vlade Georgije v je imeli velik govor o ciljih in programu -vlade. Med drugim je dejal: Preobrat je bil edina pat, da se reši Bolgarska pred katastrofo. Patriotizem vojske je preobrat omogočil, kralj pa ga je v celoti odobril. Nova vlada hoče vso državo preurediti na načelu čvrste avtoritativne in strokovne vlade. Parlament ine bo le politično zastopstvo, temveč bo imel tudi nalogo gospodarskega korektiva. Nato je govoril o že izvršenem delu ter zlasti poudarjal, da je vlada zopet uvedla v državti red in zakonitost. Glede zunanje politike je dejal Georgi-jev, da je Bolgarska žejna miru, in da bolgarski narod noče več slišati o nobenih političnih pustolovščinah. Zlasti je vesel zbližanja, ki je bilo dosežena z Jugoslavijo. Koncem svojega govora se je izrekeil Ge-orgijev absolutno za Društvo narodov, ker veruje Bolgarska v mednarodno pravico. Bolgarska vlada je naročila svojemu poslaniku v Ankari, da se prične pogajati z ruskim poslanikom zaradi priznanja sovjetske Rusije. Za rumunskega poslanika v Moskvi bo imenovan sedanji rumunski poslanik v Ankari Ciuntu. Rumunska in sovjetska vlada sta se sporazumeli, da začneta oba nova poslanika poslovati začetkom oktobra. Angleška vlada je na posebni seji razpravljala o razgovorih obeh zunanjih ministrov Simona in Barthouja ter docela odobrila njih stališče. Organizacija evropskega miru je dobila s tem novo podlago. Angleški veleposlanik v Berlinu začne prihodnji teden posredovati v Berlinu, da tudi Nemčija pristane na vzhodni Locarno. V Rimu pa bo Sir Eric Drummond raztolmačil Mussoliniju francoski sistem regionalnih paktov v zaščito evropskega miru. Bistvo londonskega Sporazuma je v tem: Anglija sprejema brez novih obveznosti za sebe francosko-ruski predlog, da se skleneta dve veliki državni zvezi za ohranitev sedanjega sftanja in miru. Severovzhodna ■zveza naj jamči za mir v vsej vzhodni Evropi, sredozemska zveza pa za mir v vsem Sredozemlju. Vsaka država mora svoji napadeni sosedi priti v pomoč. Poleg tega jainuH Rusljtv ®a f-do sodišča, ki jih je v ta namen vlada ze ustanovila. Za tajnike novih japonskih ministrov bodo izključno imenovani samo novinarji. Sedem novinarjev je že bilo imenovanih. Turški prosvetni minister Izmet bej je odstopil. Atentat na poljskega notranjega ministra Pierackega so izvršili člani ukrajinske teroristične organizacije. d&tocsto/a Poštna hranilnica v juniju Število vlagateljev in 8 °/o Blairovo posojilo ter Agrarne obveznice, dočim izkazuje v razdobju preteklega tedna Vojna škoda porast denarnega tečaja za 4 poene, blagovnega tečaja pa za pet poenov. Še znatnejšo učvrstitev državnih efektov pa je omeniti v tekočem tednu: 7 °/o investicijsko posojilo: 9. in 10. julija 71—71-50, 11. in 12. julija 71—72, 13. julija 70-71, 8 °/o Blair: 9. julija 62-02-50, 10. julija 62 povpr., 11. julija 63-63-50, 12. julija 62-63, 13. julija 00-67. 7 »/o Blair: 9. in 10. julija 56—56-50, 11. julija 58—58-50, 12. julija 58-50—59, 13. julija 59-60. Seligman: 9. julija 67—67-50, 10. julija 68 povpr., 11. julija 68—69, 12. julija 68 povpr., 13. julija 68—69. Agrarne obveznice: 9. in 10. julija 37 do 37-50, H. julija 37—38, 12. julija 38—38-50, 13. julija 38—39. Begluške obveznice; 9. julija 54—54-50, 10. julija 54 povpr., 11. julija 54-50—55, 12. julija 54—56, 13. julija 55—56. Vojna škoda: 9. julija 308—312, 10. julija 315-320, 11. julija 320-325, 12. julija 320-322, 13. julija 317—320. Notice bančnih papirjev so povsem izostale, dočim so izmed industrijskih efektov beležile samo delnice Kranjske industrijske družbe, in sicer Din250-— od 2. do n. t. m., Din 200-— od 6. do 12. t. m., a °d 13. t. m. dalje pa Din 150-—, vedno v ponudbi. Notic ostalih efektov ni bilo. V prvi polovici meseca julija ni bilo efektnega prometa. Žitno tržišče Tendenca v splošnem mirna. V preteklem tednu sta pšenica in moka popustili za 15 par pri kilogramu. Tekom tega tedna se situacija ni bistveno spremenila. Tudi cene žita so ostale brez izprememb, dočim je moka ponovno popustila, in sicer za pet par pri kilogramu. Žitna tečajnica tekočega tedna je bila ta-le: Žito: (Cene za 100 kg fco vagon) Koruza: Din Din popolnoma suha, s kvalitetno garancijo za promptno in 2. pol. jui., navadna voznina, slov. post., plačilo 30 dni . 147-50 150-— Pšenica: bačka, 70/80, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 ani 162-50 165-— bačka, 80 kg, \% primesi, zdrava, suha, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni . . . 165-— 167-50 Mlevski izdelki: Moka: bačka, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni .... 255'— 260-— banatska, nularica, slov. postaja, plačilo 30 dni . . . 260 — 205:— V prejšnjem tednu ni bilo prpmeta, medtem ko je bilo v tekočem tednu zaključeno 3 in pol vagona koruze. Obisk albanskih gospodarstvenikov v Bitolju Zadnji tržni dan v Bitolju so izkoristili albanski trgovci in gospodarski ljudje iz Korče za obisk Bitolja, kjer so si ogledali tamošnja gospodarska podjetja. Nato je bila v bitoljski zbornici skupna konferenca albanskih in naših gospodarstvenikov zaradi zboljšanja gospodarskih odno-šajev med obema deželama. Na konferenci se je zlasti poudarjalo, da je pogoj vsakega zboljšanja trgovinskih odnošajev med obema državama, da se uvede stalni avtobusni promet med Bitoljem in Korčo. Kakor se je na konferenci govorilo, bo poskrbelo za redni avtobusni promet med Bitoljem in Korčo- Trgovsko društvo v Bitolju. Jugoslovansko-poljski trgovinski odnošaji V trgovinskih od noša j ih s Poljsko je bila Jugoslavija vedno pasivna, Zato se ž jugoslovanske strani vedno bolj zahteva, da se posli s Poljsko razvijajo na podlagi kompenzacij. Poljska premogovna industrija podpira to jugoslovansko prizadevanje, Zato je verjetno, da bo že v kratkem dosežen sporazum v tem smislu, da bo pričela Poljska v Jugoslaviji naročevati baker, krom hi mangan ter s tem omogočila plačilo poljskega izvoza v Jugoslavijo. * ltumunija je izdala nove uvozne predpise, po katerih je dovoljen uvoz iz Češkoslovaške, Nemčije in Poljske le proti kompenzacijam- Angliji je znižana uvozna kvota za 40 odstotkov, vsem drugim državam pa za 20 odstotkov. Švica je prepovedala uvoz krompirja. Uvoziti se bodo smeli le že dovoljeni kontingenti. Ameriški izvoz, ki je znašal še v 1- 1921. 9-5 milijard dolarjev, je padel v letu 1933. na 2-3 milijarde dolarjev. Tudi tovorni promet v Ameriki je zelo nazadoval. Uvoz alkoholnih pijač v Združene države Sev. Amerike bo s prvim septembrom popolnoma prost, kakor je izjavil državni komisar. Tobačna žetev na Bolgarskem je letos za eno tretjino manjša ko lani. Zelo dobra pa je kakovost letošnjega tobaka. Od lanske žetve, ki je znašala 25 milijonov kilogramov, je prodanih 20 milijonov kg tobaka. Vseh sadilcev tobaka je bilo letos 102.000, ki žive v 1440 vaseh, Soeietfc Idroelettrica Piemonte v Turinu, ki je lani znižala delniško glavnico od 847-5 na 339 milijonov lir, je dosegla lani 5-76 milijonov lir čistega dobička, ki se ves prenese na nov račun. Obenem je občni zbor sklenil, da se delniška glavnica zniža še od 339 na 320 milijonov lir. »Službeni list« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 14. julija objavlja med drugim: Odločbo o razporedu zvanja univerzitetnih pisarjev. — Odločbo c osnovanju glavne poštne avto-garaže v Beogradu in poštnih garaž v Skoplju, Zagrebu, Ljubljani in Splitu. — Predpisi za jeklene konstrukcije v stavbarstvu. — Objava o pobiranju trošarin na zaloge rudninskih olj in bencina. — Pravila za podeljevanje banovinskih nagrad za vzrejo plemenskih žrebcev priznanih pasem. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. 0r. PlFČCVtl sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijato za Vas in Vaše otroke. Pr. Pili«v« sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užiikom. ..... . —.. Žalostna kronika Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani ge izdalo to okrožnico o otvorje-niti in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven ko n kurza čas od 21. junija do 30. junija 1934. A. Otvorjeni konkurzi:* Savska banovina: »Pitagora«, tvomica lesenega blaga, pisarniških in risarskih potrebščin, V. Lederer, Karlovac. Vrbaska banovina: Devčic i Aleksič (lastnika: Milan Devčic in Janko Aleksič), Vel. Kladuša (konkurz se ne otvori, ker ni imovine niti za kritje konkurznih stroškov). Primorska banovina: Bojanič dr. Jakov, zdravnik, Sinj (Konkurz se ne otvori, ker ni dovolj imovine); Hajon Isak, neregistrirani trgovec, Split; Quien Antun, nepro-tokolirana trgovina z manufakturo, Split. Drinska banovina: Čirilovič Miloš, poljedelec, Novaki, srez tamnavski; Kostič J. Nikola, trgovec in bivši predsednik občine Obrenovac, in Mandžukič J. Miha ji o, izvoznik; Obrenovac (konkurz se ne otvori, ker dolžnika nimata nič premoženja). Dunavska banovina: Brkič Maksim, trgovec, Vel Orašje in Mark ovac; Ivaniča Ferdinand, Veliki Bečkerek; Občina Šu-šara, okrožno sodišče Bela Crkva (konkurz se ne otvori, ker ni dovolj imovine za pokritje konkurznih stroškov). Beograd, Zemun, Pančevo: Mil orad ovič Pero, Miloradovič Mara in Miloradovič Aleksandar, ekonomi in industrijci, Pančevo; Vuksanovič Petar, trgovec, Beograd, Zeleni Venac 8. B. Razglašene prisilne poravnave: Savska banovina: Friedrich & Haaga, tvomica strojev, Pracha-Wien, podružnica Zagreb, Mar tičeva ul. 35; Hollub i Šarac, gradbeno in asfaltno podjetje, industrija granitnega kamna, Slavonski Brod; »Kino-fot« H. Sussin, trgovina fotografskega in kinematografskega materiala in potrebščin ter aparatov za fotografijo in gramofone, lastnik: Heinrich Sussin, Zagreb; Prpič Brača, lastnik: Milan Prpič, Brinje; Ročič Josip, mestni uradnik in posestnik, Zagreb; Stary V. in dr., k. d,, Zagreb; Ten-šek Vjekoslav, pekovski mojster, Zagreb, Maksimirska cesta 83; Vidoni Sigmondo i Valerio, tvornica opek, Zagreb. Vrbaska banovina: Dnakulič S. Rade, trgovec, Bos. Petrovac,. Primorska banovina: Lulič Ivan, trgovec, Peruišič. Drinska banovina: Kosor Josip, trgovina z manufakturo, Brčko. Zetska banovina: Boškovič Vlaho pok. Vlaha, trgovec, Čilipi. Dunavska banovina: Munjin Stevan, gostilničar, Srbobran; Tomič dr. Djordje, odvetnik, Somtoor. Moravska banovina: Nešič B. Vojislav, trgovec, Paračin. Vardarska banov>na: Petkovič Milan, mesar, Leskovac. Beograd, Zemun, Pančevo: Agaston A. Anton, mizar, Beograd, Pčinjska ul. 6; Dji-kič Dragutin, rentijer, Beograd, Kr. Marije ul. 95; Radionica štofova i veštačke svile, Vaša Srdanovič, i Kabrhel, lastnik Kabr-hel Josif, Pančevo. C. Končana konkurzna postopanja: Savska banovina: Brabetz Ivan, trgovec, Fužine; Koirnfein Karolina, neprotokoHrana trgovka, Zagreb; Krainc Ivan, tovarna šabese, Slov. Brod!; Plazeriano Ermenegil-da, Osijek; Štern i Neuman, Zagreb. Vrbaska banovina: Džaimbegovrlč Ahmet, Kulen - Vakuf. Primorska banovina; Altaras Ruža vdova podi. Viktcira, trgovka^ Split, prej lastnik bivše tvrdke »Viktor R. Ailtaras«, Split; »Prag« društvo a o. j., Split; Seoska blagajna za štednju i zajmove, reg. zadruga sa n. j., Malo .selo - Starigrad. Drinska banovina: Ringulac Mirko, krojač, Šid; Jagodič Milivoj, trgovec, Valjevo; Jeličič Aleksa, trgovec, Obrenovac; Predič Marinko, trgovec,, Šabac. Zetska banovina: HoM V. Vladimir, hotelir, Dubrovnik 2. Dunavska banovina: Bazleir Stevan, Od-žaci; Farkaš Stevan, trgovec, Vajska; Lilič -brača, Vršac. Moravska banovina: Krčmaričič Savo, urar, Negotin; Stanojevič 2. Svetozar, trgovec, Sailaš. Vardarska banovina: Antič T. Antonije, opankar, Vranje; Bondič Aoo, trgovec, Veles; Djo-rdjevič Dušan, trgovec, Priština; Popovič K. Panceta, -bivši trgovec, Gnji-lane. Beograd, Zemun, Pančevo: Spasojevič Milovan, Beograd. č. Potrjene prisilne poravnave: Savska banovina: Aljinovič Josip .ing., Zagreb; Fenrus d. d. za industrijske proizvode, Zagreb; Hautz Ivan, trgovec, Crikve-nica. Vrbaska banovina: Čauševič Šalih, trgovec, Bos. Novi. Primorska banovina: Kovačič Dragutin, dentist, SLnj. Drin9ka banovina: Blagojeviča Tiosava -pok. maisa, trgovca, Obrenovac; Drogerija Dobooki ,i drug, Sarajevo; Hajiro Hamdija umirlog Muhameda, Sarajevo; Petkovič Cvetko, trgovec, Valjevo. Dunavska banovina: Beno d dr., Vršac; Vimkovič Josif, trgovec, Novi Sad. Beograd, Zemun, Pančevo: Vukanovič Petar, trgovec, Beograd, Zeleni Venac št. 8. * Podatke o Dravski banovini smo izpustili, ker jih objavljamo sproti. Vsi drugi podatki, kakor o narokih, kvotah itd. se izvedo v tajništvu Društva industrijcev in veletrgovcev. Že v 24 urah S ST klobuke itd. Skrohl in ■vetlolika iraje«, ovratnike in maniete. Pere, »uši, manga in lika domate perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selebnrgora ni. 8. Telefon it. 22-72. Konkurzi in prisilne poravnave Razglašen je konkurz o imovini Pavla Pelca, trgovca z galanterijskim blagom v Ljubljani. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mase trg. zastopnik Aleksander Wis-siak. Oglasitveni rok do 31. julija, ugotovitveni narok dne 7. avgusta ob 11. Odpravljena sta konkurza: Antona in Antonije Perkaus v Ljubljani, ker ni kritja za stroške postopanja in družbe »Trolist« v Logatcu iz istega razloga. Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini trgovca Petra Flecka v Ločah. Poravnalni sodnik starešina- sodišča v Slovenskih Konjicah Mihelič, poravnalni upravnik odvetnik dr. Mejak. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Slovenskih Konjicah dne 21. avgusta ob 9. Rok za oglasite v do 16. avgusta. Nadalje je uvedeno poravnalno postopanje o imovini Terezije Potnik, posestnice in trgovke v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik zasebni uradnik Franc Cvirn. Narok za sklepanje poravnave dne 7. avgusta, rok za oglasitev do 31. julija. Poravnalna ponudba 50%. Potrjeni sta poravnavi: Matije Spreitzer-|a v Ljubljani in peka Franceta Rozmana v Boh. Bistrici. Nabava generatorja za električno razsvetljavo v poštnih vagonih. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje dobavo generatorja za električno razsvetljavo v poštnih vagonih z direktno pogodbo: s 5 Din kolkovane in zapečatene ponudbe je treba predložiti ekonomskemu odseku direkcije najkasneje do 23. julija. Pogoji se lahko vpogledajo ali kupijo po Din 20 v pisarni direkcije (soba št. 41). Dne 20. julija bo pri Komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo pisarniškega materialla; dne 23. julija pa pni glavnemi sanitetnem- skladišču (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjeni komandi in skladišču.) Pri ekonomskem oddelku Generalne direkcije drž. železnic v Beogradu bodo naslednje ofertne licitacije: Dne 24. julija o dobavi 681 -lesenih impregniranih drogov, 50 železnih drogov iz manesmmnovih oevi; dne 25. julija o dobavi 1,657.500 kg lokomotivskega in vagonskega olja, 696.900 kg cilinderskega olja, 904.600 kg plinskega olja, 568.000 kg petroleja in 15.350 kg dinamo olja; dne 27. julija o dobavi 21.400 kg bele bom-baževine, 190.000 kg pisane bombaževine in 112.430 kg platnenih in bombaževih cunj; dne 3. avgusta pa o dobavi 253.600 kg raznega železa, 200 kg navadnih verig, 550 kg livarskih žični-kov, 3500 kg bodeče žice, 250 kg cina, 5260 kg svinca v blokih in 200 kg cinka v palicah. Trgovinskega ministra dr Demctroviča je odlikoval bolgarski car Boris z lento Velikega križa narodnega reda za državljanske zasluge. Odlikovanje je posledica sklenitve trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Bolgarsko. G. Josip Schneider, solastnik veletrgovine Schneider & Verov&ek je podaril Pomočniškemu zboru znesek 5000 Din za podpiranje brezposelnih trgovskih sotrud-nikov. Z vseh strani Slovenije prihajajo poročila o težkih vremenskih nezgodah. Posebno v Slovenski Bistrici je divjala huda nevihta. Utrgal se je oblak, da je bilo vse mesto pod vodo, strela pa je užgala več poslopij. Tudi Struge so bile zopet zelo prizadete od vremenskih nezgod. Za predsednika Zagrebškega Zbora je bil znova izvoljen Rudolf Brber, generalni direktor zagrebške Mestne hranilnice. Kopališče Ilidže toži zaradi slabega obiska. Po mnenju kopališke uprave so predrage železniške tarife eden glavnih vzrokov, da ni obiska. Veliki pančevački železniški most bo gotov prihodnje leto. Tvornica vagonov v Brodu je že skoraj dovršila vsa naročila. Ker novih naročil ni, bo morala obratovanje omejiti. Ze sedaj je bilo mesto 2000, kakor v dobrih letih, zaposlenih samo 400 delavcev. Temeljni kamen za dom beograjskih novinarjev polože v nedeljo v Beogradu. — Novi dom je projektiran kot sedemnadstropna stavba. Tvornica likerjev, katere ravnatelj Farkaš je srečno pobegnil v Budapešto, je bila kaznovana za tihotapstvo špirita z globo 107 milijonov Din. Radovedni smo, če tudi sedaj pravi tvornica »Všetačka«, da je bil Farkaš nenadomestljiv tujec. Nemške bojne ladje so obiskale te dni prvič po vojni angleška pristanišča. Pax, list v štirih jezikih, v češčini, francoščini, nemščini in angleščini, je začel izdajati v Pragi poslanec Klein. Kakor že ime pove, je list posvečen edino propagandi za mir. Veliko število najodličnejših angleških javnih delavcev je zaprosilo nemško vlado, da izpusti iz zaporov nemške pacifiste. Generalna stavka se pripravlja ob vsej ameriški obali Pacifika. Prebivalstvo nakupuje brano, ker se boji, da bo zaradi stavke ustavljen dovoz živil. Na letališče v Swinemiinde so izvršili komunisti bombni atentat in je bilo pri tem 12 letal popolnoma uničenih. Sploh se v zadnjem času opaža zelo povečana aktivnost nemških komunistov. Silen tornado je divjal v državi Illinois. Več hiš je bilo razdejanih. Po zadnjih vesteh je vihar zalotil tudi filmsko družbo Toma Mixa pri delu. Tom Mix sam in 20 filmskih igralcev je baje med viharjem izgubilo življenje. Eksplozija v italijanski avtomobilski tvornici Isotta Frascini je napravila za približno 3 milijone lir škode. Italijansko municijsko skladišče je zletelo v Tripolitaniji v zrak. 16 vojakov je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Veliko italijansko bombno letalo je blizu letališča Montecellio strmoglavilo na tla in se popolnoma razbilo. Vsi štirje letalci so se ubili. 0 velikanskih povodnjih poročajo iz Kitajske in Mandžurije. Tudi na Japonskem so bile silne povodnji in je več sto ljudi utonilo. 400 kmetov so poklali razbojniki v neld vasi blizu korejske meje. Obkolili so vas, poklali vse moške in potem docela, oplenili vse hiše. Program ljubljanske radio postaje Nedelja, dne 15. julija. 8-15: Poročila — 8-30: Gimnastika (Pustišek Ivko) — 9-00: Versko predavanje (dr. Gvido Rant) — 9-15: Prenos iz frančiškanske cerkve — 9-45: Plošče — 10-00: Zdravstvo: predava zaščitna sestra ga. Zajc-Boškovioeva — 10-30: Reproducirana orkestralna lahka glasba — 11-00: Prenos iz Št. Vida — Otvoritev obrtne razstave — 12-00: Tijar-dovič: Mala Floramy (reproduc. opereta) — 16-00: Pereča agrarno-politična vprašanja (ing. Alfonz Pirc) — 16-30: Vesele in resne od nekdaj in danes: poje g. Mirko Jelačin, spremlja ga g. Vondraček, vmes plošče — 20-00: Vokalni solistični koncert g. Marjana Rusa — 20-45: Flavta -solo, g. Čampa, s spremljevanjem klavirja — 22-00: Čas, poročila — 22-15: Vesele pesmi v reproducirani glasbi. Ponedeljek, dne 16. julija. 12-15: Glasbene slike iz raznih dežel. — 12-45: Poročila — 13-00: Čas, instrum. reproduc. solistični koncert — 18-00: Gospodinjska ura: Priprava sladoledov (gdč. Traven) — 18-30: Druga obletnica Jesenkove smrti (g. Janko Kač) — 19-00: Slovenske narodne na ploščah — 19-30: Zdravniška ura: dr. Bogomir Magajna — 20-00: Propagandna ura glasbenega lista »Zbori« — 21-00: Slovenija — Propagandno predavanje v češkem jeziku (univ. prof. dr. V. Burian) — 21-20: Mandolinistični kvartet — 22-00: Čas, poročila — 22-15: Harmonika solo, g. Fonda Albert. Torek, dne 17. julija. 12-15: Pol ure reproduciranih koračnic — 12-45: Poročila — 13-00: Čas, Donski kozaki pojo na ploščah — 18-00: Otroški kotiček (g. Manca Romanova) — 18-30: Plošče mam pojo, kak rožice cveto — 19-00: Sokolsko predavanje — 19-30: Narodnostno delo na naši -severni meji (g. Rudolf Kresal) — 20-00: Orgelski koncert g. Fricelj Kanizij, vme-s poje gosp. T-one Petrovčič — 21-00: Fantje na vasi, vmes citre solo g- Mezgo-lits — 22-10: Čas, poročila — 22-30: Angleške plošče. TISKARNA MERKUR, Ljubljana Tiska knjige, časopise, ta- Račun Poštne hranilnice bele, naročilnice, plakate, u « f08. Telefon 25-52 lepake, cenike, vizitke Nd. Gregorčičeva 23 u,