PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini /'»	'a n 1.
Abb. postale I gnippo “ L6I13 W UT
Leto XXI. St. 164 (6142)
TRST, torek 13. julija 1965
GRE ZA VSEBINO IN OBSEG DEBATE
Spori o postopku petkove seje parlamenta o «primeru Trabucchi»
Razgovori med sindikati železničarjev o enotni stavki Poročilo o izboljšanem gospodarskem položaju
RIM, 12. — V prihodnjih dneh se bodo sestala vodstva vseh strank in predvsem vseh parlamentarnih skupin, da določijo stališče v zvezi z debato o «primeru Trabucchi«, ki se bo pričela v petek, določili bodo tudi govornike, ki bodo posegli v debato. Jutri popoldne se bodo tako sestali izvršni odbori komunističnih poslancev in senatorjev na skupni seji, napovedan pa je sestanek demokristjanskih senatorjev.
Vzporedno s temi pripravami se je pričela «bitka» za postopek, saj so ustavna, določila zelo meglena, kot tudi pravilniki, istočasno pa ne obstaja noben prejšnji primer, na katerega bi se lahko sklicevali, saj bo prvič parlament kot sodni organ razpravljal o delovanju bivšega ministra. Ta razprava skriva
v sebi politično bistvo, ker je od postopka mnogo odvisno', kakšna no razprava in kakšen obseg bo zavzela.
Vse kaže, da bo predsednik poslanske zbornice že danes ali jutri sklical vse načeinnce skupin poslanske zbornice in verjetno tudi senata, s katerimi se bo skušal dogovoriti za dokaj točno določen postopek. To naj bi odražalo željo KD, da bi se govorilo samo o tem primeru in da se debata ne bi razširila nk druge primere, odnosno ne bi zajela razne podobne škandale, v katerih so običajno bili vmešani demokristjanski prvaki.
Po vsej verjetnosti ne bo prišlo do soglasja in je tudi možno, da bo dobršen del skupne seje parlamenta posvečen glasovanju o formalnih vprašanjih postopka.

DANES V PARIZU
Zasedanje atlantskega sveta o Vietnamu in San Domingu
Številni dvostranski stiki za rešitev evropske krize
PARIZ, 12. — Jutri bo v Parizu zasedanje atlantskega sveta, na katerem bodo prisotni zunanji ministri zainteresiranih držav. Poročal bo podtajnik ameriškega državnega tajništva George Bali o mednarodnem političnem položaju zlasti v zvezi z Vietnamom in San Domingom. Istočasno pa se vrše zelo živahni dvostranski razgovori o perečih evropskih vprašanjih in predvsem o sporu o kmetijstvu.
Italijanski zunanji minister Fan-fani je prispel v Pariz z letalom okrog 15. ure in je nekaj kasneje sprejel na veleposlaništvu ameri-SKega predstavnika Balla, s katerim se je razgovarjal uro ir. četrt o vprašanjih, ki bodo jutri na dnevnem redu zasedanja. Nato je Fanfani v Čilskem veleposlaništvu obiskal predsednika Eduarda Frei-ja, ki je bil pred kratkim na uradnem obisku v Italiji. Jutri se bo Fanfani sestal s številnimi zunanjimi ministri. Se pred zasedanjem atlantskega sveta se bo sestal z belgijskim zunanjim ministrom Spaakom, nato z nizozemskim Lun-som, pred povrakom v Rim pa s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvillejem. Najpomembnejši bo zadnji razgovor, saj bo služil za pripravo sestanka med Saragatom in de Gaullom, ki bo ob otvoritvi predora skozi < Mont Blanc. Saragat se je vrnil iz uradnega obiska v Zahodni Nemčiji, kjer s obili v ospredju razgovori
meni, da sloni francoska jedrska sila še vedno delno na ameriških letalih. Ameriške proizvodnje so tudi izstrelki «Honest John«, ki jih bodo pokazali na isti paradi, pri kateri bo navzoč tudi de Gaulle.
Svetovni kongres za mir v Helsinkih
HELSINKI, 12. — Včeraj se je začel svetovni kongres za mir, nacionalno neodvisnost in razorožitev. .	„ ,	,
Na kongresu sodeluje 1272 delega-- na njem razpravljajo o eriotru stav-
tov iz 92 držav. Kongres se je zadnjič sestal pred tremi leti. Pozdravni govor je imel finski predsednik vlade Johanes Virolalnen, navzoč pa je bil tudi predsednik republike Urho Kekkonen.
Danes je govoril med drugimi tudi albanski delegat, ki je tako ostro napadel Sovjetsko zvezo in Indijo, da sta njuni delegaciji iz protesta zapustili sejo. Govorila sta tudi dva delegata LR Kitajske.
Prvi je dejal, da Kitajska ne bo nikoli sprožila vojne ter da so zanjo atomska orožja «papirnati tigri«. «ZDA lahko bombardirajo Hanoj — je dejal — ali pa pošiljajo vojake na Kitajsko, toda vse to ne bo pripeljalo do jedrske vojne, kajti zanjo sta potrebna dva.» Za SZ pa je rekel, da je socialistična
o evropskih vprašanjih in spor s d * ki . atomske volne n™ Francijo, po drugi plati pa gre v ““2™?
znatni meri prav za spor med Italijo in Francijo, ki imata o kmetijskih vprašanjih različne poglede in zastopata različne interese.
Ameriški podtajnik državnega tajništva George Bali se je danes sestal tudi s francoskim zunanjim ministrom in je po razgovoru dejal novinarjem, da sta razpravljala izključno o mednarodnih vprašanjih ter zlasti o Vietnamu, zanikal pa je, da bi govorila o monetarnih vprašanjih. Bali se je nato sestal z nemškim državnim tajnikom za zunanje zadeve Carsten-som, Nizozemcem Lunsom, večerjal pa je z Britancem Thomsonom. po zasedanju atlantskega sveta pa se bo sestal z Belgijcem Spaakom.
Francoski tisk posveča prihodu številnih zunanjih ministrov veliko Pozornost in nekateri krogi izražajo umerjen optimizem o rešitvi Perečih vprašanj. Čutijo pa se dve težnji: po eni plati dokaj ostra in nepopustljiva stališča Gollistov, po drugi pa popustljivejša stališča prizadetih gospodarskih krogov, ki nikakor nočejo, da bi bila Francija izolirana od Skupnega evropskega tržišča.
gi kitajski delegat pa je napadel Sovjetsko zvezo ne da bi jo imenoval.
Kongres bo trajal do 15. t. m.
Nova francoska atomska bomba
PARIZ, 12. — Danes so uradno sporočili, da so začeli izdelovati no-vo francosko atomsko bombo. U-radno sporočilo poudarja, da gre za fizijski naboj «nove vrste«, t. j. Za novo jedrsko napravo, katere lastnosti so mnogo bolje od dosedanjih. Komentatorji trdijo, da gre Za manjšo dimenzijo jedrske naprave, ki bo imela večji učinek. Moč nove jedrske naprave bo med a-tornskim orožjem letala tipa «Mi-rage iv« in orožjem velike moči, s katerim bodo opremljeni strateški balistični izstrelki strateških Podmornic. Poročilo poudarja da-Jje, da so znanstvene raziskave dale važne rezultate za izvajanje posebnih programov za izdelavo ter-Jhonuklearnega orožja ter v končni i&zi za izdelavo vodikove bombe. Poročilo vsebuje tudi vest, da se Pedaljuje gradnja poskusnega jedrnega. izstrelišča na Tihem oceanu namesto dosedanjega v Sahari, s katerim razpolaga Francija na podlagi evianskega sporazuma.
, Dne 14. t. m. bodo ob priliki državnega praznika pokazali na vojaški paradi 16 francoskih reakcijskih letal vrste «Mirage IV«. To so nadzvočna letala, ki nosijo francoske atomske bombe. Ta letala se oskrbujejo z gorivom med letenjem. Pskrbujejo pa jih letala ameriške 'zdelava uBoeing KC 135». To po-
Spopadi v južnem Sudanu
KARTUM, 12. — V preteklih dneh so uporniki z modernim avtomatičnim orožjem napadli dve mesti Juba in Vau v Južnem Sudanu. V teh mestih so hoteli organizirati svojo vlado. Vlada v Kartumu sporoča, da so bili ti napadi odbiti in da je bilo med uporniki 25 mrtvih, ki so padli med borbo okrog sedeža vojaškega poveljstva v mestu Juba. V mestu Vau pa je padlo baje 250 upornikov.
V južnih pokrajinah Sudana je proglašena policijska ura, ker se je položaj zelo poslabšal. Gre za nerešeno vprašanje črnskega krščanskega in poganskega prebivalstva, ki se upira pritisku severa. Zaradi neredov v Južnem Sudanu ni bilo volitev. Posebna konferenca za rešitev tega vprašanja je bila letos v marcu, toda zaključila se je brez rezultatov.
O «primeru Trabucchi« sta govorila v nedeljo Nenni in La Malfa. Nenni je dejal, da so socialisti ravnali na tak način, ker je nujno, da se javno razčisti «primer Trabucchi«. V kolikor se bo izkazala njegova nedolžnost, bo primer zaključen, drugače pa se mora uveljaviti načelo, da se nihče ne more izmakniti sodišču, pa naj bo to minister, ali navaden državljan. Nenni se je skliceval na prejšnje izjave La Malfe in je ugotovil, da obstajajo tudi resna vprašanja, ki niso neposredno povezana s tem osebnim primerom, saj gre za učinkovitost nadzorstev, omejitev upravnih pristojnosti, za poslovanje državne in javne uprave na splošno. La Malfa pa vidi debato O «prime-ru Trabucchi« predvsem v tej drugi funkciji in torej kot debato o odnosih med pristojnostmi politikov in birokratov.
Komunistični predstavnik Alicata je v Pesaru ostro polemiziral s KD in z njenim poskusom, da bi se s protikomunističnimi gesli skušala oprati in ustvarila alibi za «primer Trabucchi«. S tem pa je dokazala, da se je do sedaj posluževala protikomunizma za izgovor za številna izkoriščanja oblasti, s katerimi se ni umazal samo Trabucchi.
V sredo bo senatna komisija za kmetijstvo proučila zakonski osnutek, ki ga je pripravila vlada in ki predvideva 24,8 milijarde lir pomoči za oškodovance od preteklega neurja. Predvidevajo, da bodo na zasedanju senata razpravljali o zakonu še istega dne popoidne ali v četrtek zjutraj. Minister za industrijo in trgovino je pozval predsednike trgovinskih zbornic področij, kjer je divjal vihar, da narede seznam oškodovanih podjetij in zberejo potrebno dokumentacijo, da bodo lahko uveljavili ukrepe, ki jih predvidevajo že obstoječi zakoni in za katere ministrstvo ima že potrebna finančna sredstva.
Sindikat italijanskih železničarjev (CGIL) sporoča, da se bodo jutri nadaljevali in zaključili razgovori z drugimi sindikalnimi organizacijami železničarjev. Do sestanka je prišlo na pobudo SIF-CGIL in
mlh uradov za delo vpisanih milijon 126.267 brezposelnih in 148.203 ali 15.15 odstotka več kot v istem mesecu lanskega leta. V primerjavi z aprilom pa se je število brezposelnih znižalo za 48.280 oseb, ali za 4.11 odstotka.
Včeraj so bili člani sovjetske gospodarske delegacije, ki se v teh dneh mudi v Italiji, gostje rimske «Confindustrie», kjer so razpravljali o nadaljnji krepitvi industrijske izmenjave. Sovjetski predstavniki so ugotovili, da je treba sodelovanje razširiti, tako da bo prišlo tudi do izmenjave tehnikov, saj bo samo na tak način mogoče bolje izkori-stiti stroje. Predstavniki italijanskih industrijcev pa so izrazili zadovoljstvo nad povečanjem sovjetskih nakupov italijanskih orodnih in drugih strojev ter naprav v letošnjem letu.
VOJNA V JUŽNEM VIETNAMU
Pred delnim vpoklicem rezervistov v ZDA ? Bombniki ZDA no meji s Kitajsko
Namestnica poveljnika osvobodilne vojske je 45-letna Nguien Tksi Din - Podpredsednik hanojske vlade v Pekingu - Število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu bo baje doseglo 150.000 mož
NEW YORK, 12. — V newyorških političnih krogih in v ameriškem kongresu se je začelo govoriti o možnosti delne mobilizacije z začasnim vpoklicem rezervistov. Pri tem se omenjata dva Vzroka take mobilizacije: 1. sporočilo o nameravani ustanovitvi prve sevemovietnamske e-note prostovoljcev za pomoč juž-
novietnamski osvobodilni fronti, 2. kitajske obtožbe, da so a-meriška letala kršila kitajski zračni prostor. Te vesti doslej niso bile uradno potrjene, toda poudarja se, da so sestavni del informacij o vojaških načrtih vlade ZDA in prihajajo od kompetentnih krogov. Pri tem se poudarja, da imajo ti krogi namen pripraviti javno mnenje na izredne ukrepe, ki bodo v prihodnjih mesecih potrebni in prav ti ukrepi naj bi bili: omejen vpoklic rezervistov in bistveno povečanje vojaškega proračuna v prihodnjem finančnem letu. Glede nujnosti teh ukrepov so prepričani
razni visoki funkcionarji ameriške uprave in tudi ugledni predstavniki poslanske zbornice.
Sicer pa načrti za okrepitev vojaške sile v Vietnamu, ki jih je napovedal prejšnji petek predsednik Johnson, že predvidevajo — kot se je zvedelo — da se bo število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu povečalo od 75.000, kolikor so jih najprej določili, na 100 tisoč do 150 tisoč. Sedaj je v Južnem Vietnamu 71.000 ameriških vojakov. Predvideva se, da se bo vsak mesec izkrcalo v Vietnamu 10.000 do 15.000 ameriških vojakov. To pomeni, da bodo konec poletja ali v začetku jeseni v Vietnamu dve ali tri divizije od 16 divi-
zij ameriške vojske, ena od treh divizij korpusa «marinesov» in v ustreznem razmerju tudi letalske in pomorske enote.
Baje predsednik Johnson glede vsega tega ni še nič sklenil, vendar pa jemlje v poštev možnost delnega vpoklica kot mu svetujejo njegovi svetovalci. Predsednik že sedaj lahko vpokliče rezerviste za 15 dni. Za podaljšanje tega roka pa je potrebna izjava o pripravnem stanju ali pa posebno pooblastilo kongresa. Verjetno se bo Johnson odločil za pooblastilo, ker je kongres podobno pooblastilo že dal bivšemu predsedniku Kenne-dyju med zadnjo berlinsko krizo.
Glede dodatnih kreditov za vojno v Vietnamu pa poroča tednik «Newsweek», da bo po mnenju Pentagona potrebnih 1500 milijonov dolarjev ali tisoč milijard lir, ki jih bodo potrebovali za letala
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiniiMiiii"iiiiiiiiiiiii
POSKUSI REŠITVE VIETNAMSKE KRIZE S POGAJANJI
Daviesov sedemurni razgovor v Hanoju AverelJ Harriman prispeI v Moskvo
Osem Wilsonovih točk za začetek pogajanj - Sporazum med Moskvo in Hanojem za okrepitev obrambne moči Severnega Vietnama
ki v obrambo sindikalnih pravic. SIF-CGIL je sprejel ugodijo mnenje o pobudi SAUFI-CISL. da se priredi okroglo mizo o pravici do zborovanja, propagande za stavko, o sindikalnih svoboščinah in o polnem spoštovanju podpisanih pogodb.
Na zasedanju vsedržavnega sveta za gospodarstvo in delo (CNEN), ki se je pričelo popoldne in se bo nadaljevalo jutri, so pričeli proučevati poročilo, ki ga je sestavil inštitut za proučevanje konjunkture — ISCO in ki se nanaša na gospodarski položaj Italije v prvi polovici letošnjega leta. Poročilo ugotavlja splošen napredek, odnosno izboljšanje položaja. Ni mogoče reči, da se je zaključilo razodbje slabe konjunkture, očitno pa smo prešli v razdobje izboljšanja. Najbolj značilen je splošni indeks industrijske proizvodnje, ki je v Italiji dosegel rekordno višino oktobra 1963. leta, ko je znašal 249,2 točke in ki je padel najnižje avgusta 1964. leta, ko je znašal 234 točk. Od takrat Je indeks pričel zopet naraščati in Je aprila dosegel 243 točk in torej občutno več kot v najslabšem mesecu lani, istočasno pa še ni dosegel rekordnega razdobja 1963. leta.
Poročilo pravi, da je razdobje padanja Indeksa industrijske proizvodnje trajalo deset mesecev, ko je indeks padel za 6.1 odst., razdobje ponovnega naraščanja pa traja le osem mesecev, ko je indeks nara-stel za 4.2 odst., iz česar zaključujejo, da gre za ciklus, ki je sedaj že prešel najnižjo točko.
Pri obravnavi tega indeksa pa se ugotove nekatera izrazito negativna poglavja, če se podrobneje prouči položaj v raznih panogah, kar še zlasti velja za gradbeništvo, kjer se kriza nadaljuje, še vedno tudi zaostaja potrošnja investicijskega materiala.
Ministrstvo za delo je objavilo podatke o številu brezposelnih v maju, ko je bilo na uradnih sezna-
LONDON, 12. — Predsednik vlade Harold WAlson je na tiskovni konferenci izjavil danes, da je naloga Harolda Daviesa v Hanoju, dati spodbudo obema sopredsednikoma ženevske konference iz leta 1954, naj ponovno skličeta konferenco, da bi prišlo do ((pravične in častne
VOLGOGRAD 12. (Tass) — Predsednik vlade Kosigin je izročil včeraj prebivalcem herojskega Volgograda Red Lenina z medaljo «Zlate zvezde« v znak priznanja za vdano službo domovini ter za pogum in junaštvo delovnih ljudi tega mesta v boju proti nemškim fašističnim
'osvajalcem
rešitve vietnamskega spopada« «če bi sedanji razgovori v Hanoju ali pa tisti razgovori, ki bodo sledili, samo za en dan skrajšali rok za začetek razgovorov, potem bodo ti razgovori dosegli svoj namen,« je dejal Wilson. Nato je naštel oseni točk, na podlagi katerih bi se mogel doseči sporazum:
1.	Spopad je strašna vojna, ki bi se lahko izrodila v širšo vojno.
2.	Vojaška rešitev ni verjetna in slej ko prej se bo morala najti politična rešitev.
3.	Politična rešitev se lahko doseže samo s pogajanji.
4.	Ključ položaja je v Hanoju, katerega vlada pa ni priznana s strani ZDA, Velike Britanije in drugih držav in nemogoče je približati se tej vladi po običajnih diplomatskih poteh.
5.	Britanska vlada poskuša že več mesecev sklicati konferenco, toda Sovjetska zveza ni pristala.
6.	Vsi poskusi, da bi se začeli razgovori s Hanojem, so doslej spodleteli.
7.	V tem položaju mora Velika Britanija iskati začetek razgovorov s pomočjo katerega koli sredstva
8.	Namen razgovorov je doseči, da oba sopredsednika ženevske konference dosežeta sporazum za prekinitev sovražnosti in za častno rešitev spopada.
V	poslanski zbornici pa je Wil-son danes povedal, da je že prejel poročilo o prvem Daviesovem razgovoru v Hanoju, ki je trajal sedem ur. Davies se je razgovarjal z zastopniki patriotične fronte Severnega Vietnama, ne pa z za* stopniki vlade. Wilson je dejal, da ne more še povedati, če in kdaj se bo Davies sestal s predsednikom sevemovietnamske vlade.
Iz Hong Konga poročajo, da sta vladi Sovjetske zveze in Severnega Vietnama podpisali sporazum za okrepitev obrambne moči Severnega Vietnama. Sporazum predvideva tudi sovjetsko gospodarsko pomoč Vietnamu. Sporazum je bil dosežen med razgovori sovjetske delegacije, ki jo je vodil podpredsednik vlade Vladimir Novikov s predstavniki hanojske vlade.
«Pravda» pa je v Moskvi danes objavila vest, da je iz Moskve odpotoval podpredsednik severno-vietnamske vlade, ki je prispel v Moskvo na čelu vladne delegacije že 4. junija. Pozneje je odpotoval v Varšavo in se zopet vrnil v Moskvo, kjer je verjetno vodil razgovore z Novikovom.
V	Moskvo je prispel danes iz Pariza ameriški »potujoči veleposlanik« Averell Harriman. Uradno so sporočili, da je prišel na počitnice. Ko je prispel na letališče, je izjavil, da ne prinaša nobene Johnsonove poslanice in da ni pooblaščen voditi pogajanja s sovjetskimi voditelji. Toda iz ameriškega poslaništva se je zvedelo, da se bo Harriman sestal verjetno z Brežnjevom, Kosiginom, Miko-janom in morda tudi z Gromikom zaradi neuradnih razgovorov o Vietnamu.
Agencije Tass je pozneje objavila vest, da je bil sklenjen med Moskvo in Hanojem sporazum, na podlagi katerega bo Sovjetska zveza nudila pomoč za gospodarski razvoj in za okrepitev obrambne moči Demokratični vietnamski republiki «upoštevajoč upravičene potrebe borbe vietnamskega ljudstva proti napadu ameriških imperialistov«. »Sporazum predvideva dodat-
no pomoč k tisti pomoči, ki jo Sovjetska zveza že nudi, na podlagi prejšnjih sporazumov.«
V New Yotk se te vrhila skupina zastopnikov katoliške, protestantske in judovske cerkve, si je bila trinajst dni v Južnem Vietnamu, Ijjer je vodila razgovore z glav-njmV voditelji budistov in katolikov, vsi so se izrekli za pogajanja, ki izključujejo kapitulacijo pred osvo-
bodilno fronto. Skupina je poslala Johnsonu prepis izjave, v kateri se predlaga posredovanje OZN za rešitev krize in sklicanje konference, na kateri bi sodelovala tudi LR Kitajska ter vladi Severnega in Južnega Vietnama. Prvi korak naj bi bila prekinitev sovražnosti in prenehanje . bombardiranja Severnega Vietnama. Skupina je mnenja, da stalen . mir ni mogoč brez sodelovanja vščhl zainteresiranih strani na konferenci, na kateri naj bi prišlo dc kompromisa med osvobodilno fronto in vlado v Sajgonu. Govorili naj bi o zedinjenju Severnega in
Cabot Lodge (levo), ki je vnovič imenovan za ameriškega veleposlanika v Sajgonu namesto generala Taylorja, v razgovoru z novinarji
Južnega Vietnama z ustreznim mednarodnim jamstvom proti vojaški ali politični intervenciji v zunaj.
Krcisky v Bolgariji
SOFIJA, 12. — Avstrijski zunanji minister dr. Bruno Kreisky, ki je na uradnem obisku v Bolgariji, je vodil danes razgovore s predsednikom bolgarske vlade Todor-jem Živkovom in zunanjim ministrom Ivanom Beševom. Tiskovna agencija B.T.A. poudarja, da so bili razgovori prisrčni in v prijateljskem vzdušju. Kreisky je med drugim izjavil, da so v govoru v prostorih akademije znanosti, da Avstrija zahteva od Italije izvajanje določb pariškega sporazuma, t. j. «veliko stopnjo upravne avtonomije za četrt milijona Južnih Tirolcev v Italiji« ter da se o tem vodijo pogajanja, za katera želi, da bi se zaključila s «tako rešitvijo, ki bi bila sprejemljiva za Južne Tii olce.»
Za evropsko gospodarsko skupnost pa je dejal, da preživlja najbolj trdo krizo od ustanovitve, vendar pa pot nazaj ni mogoča, ker se bo integracija Evrope nadaljevala. čeprav bolj počasi in ne bo omejena samo na gospodarstvo. Poudaril je, da na žalost delo evropskega sveta v političnem pogledu ni dovolj cenjeno, Avstrija pa bi rada vedela, do katere stopnje bo lahko sodelovala pri evropski integraciji, ker je treba upoštevati njeno nevtralnost.
Šastri obišče Jugoslavijo 28. t. m.
BEOGRAD, 12.	— Na vabilo
predsednika republike maršala Tita in jugoslovanske vlade bo predsednik vlade republike Indije Lal Bahadur šastri od 28. do 31. julija uradno obiskal Jugoslavijo.
in za material. Obrambni depart-man pa je v preteklem proračunskem letu zahteval samo 700 milijonov dolarjev. Medtem pa se vojna v Južnem Vienamu nadalju-je in dva ameriška »marinesa« sta bila danes ubita med spopadom s skupino gverilcev okrog 600 kilometrov severno od Saj gona. Ameriška reakcijska letala pa so bombardirala in mitralirala skladišča streliva 105 kilometrov severno-vzhodno od Hanoja. Uporabljala so tudi izstrelke imenovane «bull-pur». Na daljnih 12 ameriških reakcijskih letal pa je bombardiralo druga skladišča, 125 kilometrov severno od Hanoja z istimi iztrelski in l bombami. Ameriška letala so bombardirala tudi vojaške naprave na otoku Hon Niev, 240 kilometrov južno od Hanoja ter prometne naprave na nekaterih rekah.
Južnovietnamska osvobodilna fronta je opozorila vlado ZDA, da bo — v primeru nadaljnega sodelovanja ameriških vojakov v borbah — pozvala sevemovietnamske vojsko kakor tudi vojske prijateljskih držav, naj Ji v primem potrebe pošljejo za pomoč prostovoljce.
Dopisnik moskovske «Pravde» po-roče iz Južnega Vietnama, da je namestnica vrhovnega poveljnika o-svobodilne vojske ženska — Ngu-ien Tksi Din, stara 45 let, ki Je s 17. letom pristopila k revolucionarnemu gibanju. Leta 1939 je bila skupaj z možem aretirana, kmalu nate pa se ji je rodil sin. V ječi so jo mučili in šele čez dve leti izpustili, ker je zbolela na srcu. Tedaj je zvedela, da sta ji umrla mo? in sin. Nato je sodelovala aktivno odporniškem gibanju najprej proti Francozom, nato pa proti sajgonskemu režimu in Američanom. Dopisnik «Pravde» poudarja, da so sedaj pod kontrolo osvobodilne fronte štiri petine Južnega Vietnama.
V Pekingu so uradno sporočili, da je prispel na razgovore podpredsednik sevemovietnamske via-de Le Thang Ngi. Uradno glasilo KP Kitajske poudarja, da je kitajska vojska pripravljena na sleherni ameriški napad. Ves kitajski tisk pa objavlja vest, da so ameriška letala bombardirala neki kraj v Severnem Vietnamu, ki leži tik ob kitajski meji. Tisk objavlja tudi zemljevid, na katerem se vidi, da loči ta krat od Kitajske samo majhna reka Nanhsi, ki se zliva v Rdečo reko. štiri ameriška reakcijska letala so ta kraj bombardirala v nedeljo popoldne. Kitajski tisk je vest o bombardiranju objavil z velikim poudarkom.
iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMtiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiitiimiiiiiiiMiiiiiiimiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiimiii
SKLEPI JUGOSL. -ITAL GOSPODARSKEGA ODBORA
25 milijonov dolarjev kreditov za industrijsko kooperacijo
Dve posebni komisiji bosta skrbeli za izvajanje programa o sodelovanju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 12. — Na prvem zasedanju jugoslovansko - italijanskega odbora za gospodarsko in tehnično sodelovanje, ki se je včeraj končalo v Beogradu, sta delegaciji posvetili posebno pozornost možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja, predvsem Pa razvoju industrijske kooperacije med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji.
Na tem področju so bili doslej v medsebojnem gospodarskem sodelovanju doseženi najmanjši rezultati. Zato sta vladi sklenili v bodoče s krediti spodbujati industrijsko kooperacijo. V ta namen bo italijanska vlada dala na razpolago 20 milijonov dolarjev, jugoslovanska pa 5 milijonov dolarjev kredita.
V isti namen so na zasedanju v Beogradu sklenili, da se ustanovita dve posebni komisiji z delovnimi skupinami za
posamezna področja proizvodnje, ki bodo skrbele za razvoj industrijske kooperacije na konkretnih osnovah.
Voditelji obeh delegacij, italijanski minister za zunanjo trgovino Bernardo Mattarella in zvezni tajnik za industrijo Nikola Džuverovič, sta po podpisu protokola po prvem zase danju izjavila, da so bili razgovori zelo koristni in plodni in da je bil na zasedanju izde lan program sodelovanja in dosežen konkretni dogovor o gospodarskem in tehničnem sodelovanju. Obe delegaciji sta mnenja, da delo mešanega odbora lahko v občutni meri prispeva k utrditvi in razširitvi gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Italijo.
((Mislim, da so bili razgovori z jugoslovanskimi predstavniki zelo koristni in plodni. Prepričan sem, da bodo močno spodbudili in odprli nove možnosti za gospodarsko in tehnično sodelovanje med našima državama,« je v izjavi jugoslo-
vanski RTV in Tanjugu dejal italijanski minister za zunanjo trgovino Mattarella, ko so podpisali zaključni dokument.
Sef jugoslovanske delegacije Nikola Džuverovič je prav tako poudaril, da se gospodarski odnosi med Italijo in Jugoslavijo razvijajo zelo ugodno, o čemer priča tudi dejstvo, da je v zunanje-trgovin-ski menjavi Italija na prvem mestu. Vrednost obojestranske blagovne menjave je 306 milijonov do. larjev. Italija in Jugoslavija uspešno sodelujeta tudi na drugih področjih: turizem, promet, znanost in tehnika.
«V industrijski kooperaciji,« je nadaljeval Nikola Džuverovič, «pa smo doslej dosegli še najmanjše rezultate, zato smo ob tej priložnosti razpravljali o možnostih za večje sodelovanje na tem področju. To bo spodbujalo podjetja obeh držav, da bodo vzpostavila koope-ranske odnose in skupaj nastopala na tujem trgu.«
Nikola Džuverovič je opozoril, da sklepi odbora ne pomenijo pre-okretnice v uspešnem gospodarskem sodelovanju z Italijo, marveč iskanje novih oblik in možnosti za nadaljnjo razširitev tega sodelovanja.
B. B.
V	notranjem političnem življenju Italije še vedno prevladuje razpravljanje o Trabucchijevem primeru. O tem je v nedeljo govoril tudi podpredsednik vlade in socialistični voditelj Pietro Nenni ter obsodil poskus tistih, ki skušajo izkoristiti ta primer za blatenje parlamenta in demokracije. Dejal je, da gre za razčiščenje vprašanja ali je bivši minister zlorabil svojo oblast ali ne. Večina parlamentarcev je zahtevala, da se to zgodi odkrito in javno.
V	mednarodnem dogajanju pa je tudi včeraj in predvčerajšnjim prevladovalo vietnamsko vprašanje. Po eni strani se sicer govori o možnosti pogajanj in o tem je včeraj vnovič govoril britanski predsednik vlade VVilson, ki je naštel kar osem točk, vendar pa ni povedal nič novega. Pač pa je važno, da je njegov odposlanec Davies že poročal o sedemurnem razgovoru, ki ga je vodil v Hanoju s predstavniki sevemovietnamske patriotične fronte. Izid razgovorov seveda ni znan čeprav se v nekaterih časopisih lahko bere, da je njegova misija propadla. Pogajanja predlagajo tudi ameriški zastopniki katoliške, protestanske in judovske Cerkve, ki so obiskali Južni Vietnam ter menijo, da bi bil možen kompromis med sajgonsko vlado in osvobodilno fronto.
Toda vse novice o pogajanjih za-temnujejo včerajšnje vesti iz Wa-shingtona o nujnosti tudi takih u-krepov, ki se tičejo delnega začasnega vpoklica pod orožje rezervistov, češ da bo nujno poslati poleg sedanjih 70.000 še nadaljnjih 80.000 ameriških vojakov v Južni Vietnam ter potrošiti v prihodnjem letu nadaljnjih 1500 milijonov dolarjev.
Vendar pa je pri vsem tem vsaj nekoliko spodbudna vest, da je prispel v Moskvo ameriški »potujoči veleposlanik« Harriman na počitnice — ob spremljavi komentarjev, da se bo sestal z Brežnjevom, Ko-siginom, Mikojanom in Gromikom ter z njimi razpravljal o Vietnamu.
Za odnose pri nas — med obema državama — pa je precejšnje važnosti novica, da sta se ministra za zunanjo trgovino v Beogradu sporazumela glede nadaljnjih konkretnih oblik industrijskega sodelovanja neposredno med posameznimi podjetji, za kar je Italija določila 20 milijonov dolarjev, Jugoslavija pa 5 milijonov dolarjev kredita.
13. julija 1965

Pr#*;Sž

?iv v-V*	V -fr":

Kako nekateri govore o
Herman Kahn je fizik in stal kitajski satelit ali protekto-
"*	. ........... rat. Vrh vsega pa je večina Indo-
kitajcev protildtajsko usmerjena. Trajalo je tisoč let, preden so se otresli kitajskega varuštva, a to se .ni zgodilo zlahka. Po naključju je eden izmed razlogov, zakaj Vietkongu ni uspelo pritegniti na svojo stran vseh Vietnamcev, da-si bi upravičeno lahko pričakoval vso njihovo pomoč, prav v tem, ker so nekateri Vietnamci sodili, da je Vietkong pod kitajskim nadzorstvom. Ce bi Ho ši Minh privolil v intervencijo Kitajske, potem bi le-ta zlahka zagospodovala nad Severnim Vietnamom, tega pa Ho Si Minh noče. Kitajci pa morajo biti izredno previdni. V primeru, da bi Kitajci napadli Južni Vietnam, potem bi mi najbrž odgovorili z bombardiranjem Kitajske ali pa bi tja poslali nekaj ameriških divizij, morda celo oboje.
Pripravljen sem kategorično izjaviti, da bi deset ali dvajset primerno vodenih in podprtih ameriških divizij zdrobilo kateri koli komunistični napad in bi zlahka zasedlo Severni Vietnam. Trdim celo, čeprav bi se dalo o tem razpravljati, da bi zlahka pomirili vso deželo. Vsekakor bi nam bilo zelo neprijetno, če bi morali voditi takšno operacijo, kljub temu pa bi nam bilo najbrž manj neprijetno kot Ho Si Minhu.
— Koliko Američanov bi potrebovali, da bi to dosegli?
. Brez strateških sil, kakih 100.000 do manj od 500.000 mož (približno prav toliko kot na Koreji) morda celo nekaj manj.
— Ali menite, da bi s tem pre-stra ili Kitajsko, ki ima mogočno vojsko?
Za hip se postavite v položaj Pekinga. Tvegate, da vam razrušijo številne industrijske in vojaške naprave in skoraj zanesljivo veste, da boste na bojnem polju vojno izgubili. Naj vas ne skrbi zemljepisni položaj Vietnama in Kitajske. Ce gre za vojno, potem so ZDA pravzaprav bližje Vietnamu kot Kitajska.
— Ali je Vietnam drugačen od Koreje?
S Koreje smo odšli bolj ali manj prostovoljno; v Vietnamu pa nam grozi, da nas pahnejo v morje. Trdim, da bi v zdajšnjih razmerah izguba Vietnama pomenila polom tako za ameriško moralo kot za moralo naših zaveznikov. Nič ni takega, kar bi lahko odtehtalo uspeh, in nič ne bi bilo bolj nesrečno kot poraz. Nekatere države že zdaj menijo, da je komunizem vera prihodnosti in da mora upor povsod zmagati. — Kaj lahko storimo zdaj?
V	Vietnamu smo se zapletli v neprijeten položaj. Najboljše sredstvo, da se tega rešimo, pa je zmaga. Domnevam, da to lahko dosežemo.
Kaj bi storili, da bi v Vietnamu premagali gverilce?
Ločeno od kakršne koli uradne študije, namenjene vladi, smo proučili raznovrstne možnosti in menimo, da bi kazalo podrobneje izvesti določeno taktiko. Ena izmed teh možnosti je v tem, da celotno vprašanje proučimo z drugačnega stališča, na primer/' da proučimo policijska organizacijo in njeno nadzorstvo na podoben način, kot se mora policija lotiti takega problema, če hoče vzdrževati red v velikem mestu. V takem mestu morate ujeti poglavarja, če hočete uničiti tolno gangsterjev. Ko takega poglavarja nadomestijo z drugim, je pač treba ujeti spet novega poglavarja in tako naorej
V	številnih pokrajinah v Vietnamu bi lahko vtihotapili v Vietkong obveščevalce, dvojne agente, samoljubne izobčence ter uporabili klasične metode korupcije in groženj. . .
Ali menite, da so Američani pripravljeni voditi vojno takšne vrste?
Naš državni sekretariat in naši vojaški krogi najbrž ne Toda v naši državi imamo ljudi, ki bi to lahko opravili, na primer uslužbenci policije ali varnostne službe. Ta način dejavnosti jim je domač, dasiravno ga uporabljajo v drugačnih razmerah. Na splošno Američani niso navajeni deliti nizkih udarcev ali ravnati podlo. To ni naravno in nam ni prijetno. Toda v tovrstni vojni odpadejo vse moralne norme. JVdfh, da je med državljansko—Vffjno celo Lincoln vtaknil nekaj tisoč oseb v zapor in odpravil habeas corpus. Ne bi bil rad na strani tistih, ki pravijo,: »Bodimo trdi.» V bistvu sem na nasprotni strani. Toda v takšni vojni ne spoštujejo nobenega temeljnega pravila. Š tem dejstvom se je treba sprijazniti ali pa opustiti igro.
— Ali obstaja naraščajoča nevarnost »narodnoosvobodilnih vojno?
še bo takšnih vojn in bodo še hujše. Vsekakor menim, da ne bodo oslabele Zavedati se je treba tudi dejstva: od nasprotnika, ne pa od nas, je odvisno, kaj bo s temi »osvobodilnimi vojnami,i. Prav tako kot pri Severnem Vietnamu si lahko prizadevamo zadeti svetišče. To utegne pomagati. Toda v večini primerov se bodo osvobodilne vojne razvijale v razmerah, ki jih bodo ustvarili uporniki in prizadete vlade.
— Ali menite, da ne bo nikoli izbruhnila jedrska vojna?
Ne, tega nisem rekel. Vendar je zelo verjetno, da bomo takrat, ko bo vojna izbruhnila, stisnili rep med noge. Jedrsko vojno u-tegne povzročiti ali celo sprožiti majhna država, ki se ne bo obotavljala zažgati sod smodnika, zakaj velesila se zaveda, kaj tvega in kaj s tem lahko zgubi.
— Kaj se bo zgodilo, ko bodo imele atomsko bombo tudi druge države?
Tveganje bo veliko večje. Po mojem bodo atomske bombe znova uporabili še v 20. stoletju.
— Ali morebiti Kitajska?
Najbrž ne. Kitajci so zelo previdni. Bržkone jo bo, seveda če jo bo imel, uporabil Naser proti Izraelu ali pa narobe. Morda jo bo uporabila Indonezija proti Maleziji.
— Kaj pa Francija?
Ta pa bržkone ne namerava uporabiti svojih bomb. Ce bi Francozi sodili, da bodo uporabljali te bombe, bi jih vrgli v morje. De Gaullovo orožje je namenjeno galeriji. Toda to počenja ves svet.
— Ali bo vojna, ki jo napovedujete še v tem stoletju zelo pomembna?
To bo bržkone le majhna vojna — vsaj takrat, ko bodo prvič u-porabili bombe. Dovolite mi, da vam opišem, kako bi se vse to utegnilo pripetiti. Postavimo, da
matematik in je direktor Hudsonovega inštituta v ZDA, ki je specializiran za dolgoročno strateško preučevanje. Kahn je najslavnejši 1 izmed strokovnjakov, katerih poklic je premišljevati, kakšna bo prihodnja vojna. Pogovor s Kahnom, ki ga je objavil pariški Express, je neusmiljeno konkreten, obenem pa je dokument za na-čtn razmišljanja tistih, ki mislijo na jutrišnjo vojno.
— Gospod Kahn, poglavitno vprašanje velja vojni. Ali menite, da bo svet doživel še hujšo vojno?
Ne verjamem. Menim celo, da se oddaljujemo od te možnosti. Jedrska vojna je zdaj taksna, da je skoraj nemogoča.
— Celo zdaj, ko je čedalje več majhnih vojn?
Vzrok, zaradi katerega se zapletamo v majhne vojne, izvira iz dejstva, da smo skoraj prepričani, da se nam ne bo treba soočiti s svetovnim spopadom.
Predsednik Johnson najbrž sodi, da z bombardiranjem Severnega Vietnama ne pri tika ognja k smodniku. Ce bi sodil drugače, potem bi_ najbrž tega ne počenjal.
— Na čem temelji zaupanje Pentagona?
Bržkone se je postavil v položaj Sovjetske zveze. Prav to delamo tudi mi pri nadh strateških razpravah. «Igramo se» Kitajsko, »igramo	se»	Sovjetsko	zvezo.	Ce
»se igramo#	Sovjetsko	zvezo,	po-
tem se vprašamo: «Kaj lahko zdaj storimo v Vietnamu?# In brž opazimo, da Rusi v Vietnamu zares ne morejo storiti kaj prida.
— Mar to pomeni, da se nas Kusi bojijo?
Rusi so na splošno previdni. Preveč pa se nas ne bojijo, To ni ljudstvo	lenuhov, temveč gre	za
previdne	in	nezaupljive	ljudi.	Mi
se ne obotavljamo in pošiljamo ameriške vojake skoraj na vse konce sveta. Ruski vojaki so samo v enem kraju, ki leži zunaj njihovega vplivnega območja: na Kubi. Na splošno si ne prizadevajo, da bi pošiljali čete na območja, ki jih ne nadzorujejo. To jim ne pride niti na misel. Vse to je zelo preprosto.
— Kaj pa Kitajska?
Kitajci sploh nimajo možnosti, da bi posredovali na tem območju. Na svetu sta dve območji, koder lahko zlahka razvijejo svoje sile. Prva je Mandžurija, v bližini Koreje; drugo je Fukien, nasproti Formozi.
Kitajci imajo preslabo razporeditev, da bi lahko posredovali tudi na drugih območjih. Ce pogledate zemljevid, vidite, da Je Vietnam prav pod Kitajsko in zdi se vam, da sedem sto milijonov Kitajcev naravnost pritiska proti Jugu.
Toda vzemite reliefni zemljevid. Predstavljajte si, da ste v Pekingu in da gledate proti jugu. Morate se vzpenjati, ne pa spuščati, da bi prišli v Vietnam. Himalaja vam zapira pot. Ta gorska veriga ni tako visoka na severu Indokine, kot je na severu Indije, a Je vendarle tudi ondod.
Imajo samo eno uporabno pot in samo eno železnico, ki povezujeta Kitajsko z Vietnamom. Prav lahko ju je pretrgati. Kitajci bi bili potem prisiljeni vse prenašati na človeških hrbtih, z bicikli ali z mulami.
— Ali menite, da bodo Kitajci kljub temu posegli v vojno?
Ce bi to storili, bi veliko tvegali. Obstaja precejšnje število Američanov, ki na to samo čakajo, da bi dobili izgovor za bombardiranje kitajskih naprav. Najmanj, kar bi se jim lahko pripetilo, bi bilo uničenje njihovih a-tomskih naprav, ki so Jim zelo pri srcu Nemara bi izgubili tudi svojo novo industrijo, jezove in vse, kar so zgradili za ceno krvi in solza.
Se več, Kitajci bi ne mogli zmagati v Vietnamu, če se zares hočemo kosati z njimi. Njihov vo-ja ki nauk je tak, da jim ne dopušča, da bi ponovili vse tisto, kar so naoravili v Koreji.
— Ali lahko verjamemo, da Rusi ne bodo sproBli atomske vojne?
Mi prav gotovo ne nameravamo sprožiti takšne vojne, Rusi pa so še previdnejši od nas. Zaradi Vietnama ne nameravajo spraviti v nevarnost ZSSR.
— Ali bi Sovjetska zveza pomagala KUaiski, če f>i jo ZDA bombardirale?
To je odvisno od Kitajcev Ce se nameravajo podrediti Sovjetski zvezi, potem je mogoče po- , misliti tudi na to možnost Toda postavite se zdaj v polo*a) Kifai-ca — koliko pa boste popustili pri podajanjih z Rusi? Vsekakor ne toliko, kolikor želijo Rusi V zdaišniih razmerah Je za ZSSR in Kitajsko zelo težko, da bi se sporazumeti. Druga drugi nimata kaj ponuditi.
— Njuno nasprotstvo je torej teko globoko?
Proti nam sta sicer zaveznici, toda tekmeca v komunističnem gibanju. To nasprotje pa dobiva fantastičen obseg
— ZDA torej lahko izvajajo svojo »eskalado# v Vietnamu, dokler pač hočejo, ne da hi tvegale ki tn.jsko ali sovjetsko vmešavanje?
Ne, tega pa nisem rekel. Ne smemo na lahko obravnavati niti ZSSR niti Kitajske.
Zanesljivo lahko pričakujemo, da bo v tem ali drugem trenutku prišlo do omenjenega kitajskega ali sovjetskega posega, morda celo več kot samo to.
— Kdaj se bo to zgodilo?
Morda prav kmalu, če privoli IV> Si Minh, da Kitajci stopijo v igro. Razume se, da ima tudi Ho Si Minh svoje probleme. Nikakor si ne želi, da bi Vietnam po-
•IIIIIIIIHIIIlniMIIIMIIIfllllllllllllllllllllllllllllllJIllllt
Poplavo v Pakistanu
DACCA (Vzhodni Pakistan), 12. — Deset oseb je doslej izgubilo življenje zaradi poplav, ki sd zajele okrožja Vzhodnega Pakistana in posebno deželo Chittagong. Več kot milijon oseb pa je prizadetih zaradi poplav, ki jih je povzročilo 14 naraslih rek. Dež pada kar brez prestanka in položaj je marsikje kritičen. Guverner Vzhodnega Pakistana je krajevnim oblastem ukazal, naj organizirajo evakuacijo prebivalcev iz poplavljenih predelov.
Rusi napadejo Evropo. Da bi jih ustavili, jim Združene države zagrozijo, da bodo uporabile jedrsko orožje. Toda Evropejci domnevajo, da bodo vsi pomrli, če bi uporabili jedrsko orožje. Zato pravijo: »Predvsem pa ne bomb.#
Združene države na to odgovarjajo: »Toda saj nas že deset let prosite, naj uporabimo jedrsko orožje.#
Odgovor Evropejcev: «To smo govorili samo zato, da bi prestrašili nasprotnika.))
— Evropejci bodo torej privolili v rusko okupacijo?
Pred vsesplošno uporabo atomskega orožja? Seveda. Vendar menim, da bodo poskusili kaj novega. Lahko bodo rekli Združenim državam: «Saj ni treba, da uporabite tisoč bomb. Vrzite dve in poženite v zrak, recimo, dva mostova.#
Vržemo torej dve bombi in rečemo Rusom v upanju, da Jih bomo prepričali: »Niste verjeli, da bomo vrgli bombe. No, torej! Vidite, da smo to zares storiii. Ce pa smo vrgli dve bombi, je prav mogoče, da jih vržemo dvajset.
Najmanj, kar lahko storite, je, da premislite.# Rusi bi potem odgovorili: «Prav. S tem pa nas niste prestrašili.# Se sami bi pognali v zrak dva naša mostova, potem pa telefonirali: «Zdaj se lahko pogajamo. Dovolj je bilo te igre.#
Bržkone bi bile obe strani že dovolj pretreseni, da bi se s tem lahko končal obračun. To naj bi pomenilo, da se je prva jedrska izmenjava dobro iztekla.
Vendar je treba vedeti, da bi zaradi tega, ker se je prva izmenjava končala tako dobro, najbrž hoteli poskusiti še drugič. V tretje pa bi se vse lahko hudo spridilo.
L’Express, št. 731/65	Se en nasvet za počitnice (ali samo za turističen obisk): dolina Trente (na sliki)
..........""".............................................m...........................................................................................
NA VZHODNEM OBREŽJU ZDA	JEŽKA NALOGA ANGLEŠKE POLICIJE
Najmanj devet mrtvih z vojaškega letala
Letalo z zelo občutljivimi radarskimi napravami je bilo člen v sistemu cobrambe ozemlja ZDA pred sovražnikom*
BOSTON, 12. —■ Ameriška obrežna straža je sporočila, da je transportno letalo «C-121» ameriške vojaške aereonavtike padlo v morje približno 160 km vzhodno od otoka Nantucket. Na letalu je bilo baje 19 oseb.
V trenutku, ko Je pilot letala sporočil, da je en motor v plamenih in drugi neraben, so bile na tistem področju nevihte. Ni znano, če je mogoče v letalo udarila strela. Sest minut po prvem sporočilu je pilot javil, da se pripravlja za pristanek na morju.
Stirimotornik je malo prej odletel z letalskega oporišča Otis (Cape Cod) na normalen izvidniški polet. Letalo Je bilo opremljeno z zelo občutljivimi radarskimi aparaturami ter je člen v verigi «Early War-ning System», to je veriga radarskih postaj, katerih naloga je, da čim prej ugotovijo sovražni napad proti ozemlju ZDA.
Po poznejših poročilih so v morju zagledali najmanj 14 preživelih z letala «C-121». Od teh 14 je neka nemška torpedovka rešila vsaj 7 oseb Torpedovka Je bila v tamkajšnjih vodah, ker se je udeleževala pomorskih manevrov z letalonosilko »Wasp».
Skoraj opolnoči Je prispela vest, ki je precej spremenila sporočila, ki so dospela prej. Po teh sporočilni. ki so jih poslale ladje, katere so poslali na mesto nesreče, naj bi bilo rešenih vsaj deset ljudi. Omenjena poznejša vest pa navaja, da so rešili samo tri osebe. Obrežna stražna služba je namreč točneje navedla, da so preživele osebe samo tri; v morju so pobrali devet trupel ameriških letalcev, nadaljnjih sedem mož pa je izgubljenih.
V Sloveniji rekordno
število nesreč
LJUBLJANA, 12. — Pretekli teden je bil v Sloveniji rekordni teden v prometnih nesrečah. V 210 prometnih nesrečah je izgubilo življenje 11 oseb, medtem ko jih Je bilo 153 poškodovanih in med njimi 85 težje. Materialna škoda znaša okrog 50 milijonov dinarjev. Največ nesreč se je pripetilo zaradi prehitre vožnje in pa nepazljivosti.
Brez uspeha lov na roparja Biggsa
Iz krogov kriminalcev se nalašč širijo govorice, da so roparja kje videli, zato da policija z iskanjem izgublja mnogo časa zaman
LONDON, 12. — Policija v Birminghamu je v alarmnem stanju od danes zvečer, potem ko je neki neznanec telefoniral nekemu listu, da je videl Biggsa voziti se z avtomobilom v okolici mesta.
Sporočilo bi bilo lahko tudi resnično, vendar pa pirejema policija toliko takih sporočil, da jim ni kar tako verjeti. Policija mora sicer po vsakem obvestilu, da so Biggsa videli, opraviti na tistem področju dolge in zamudne preiskave. Gotovo širijo kriminalci te lažne vesti nalašč, zato da policijo pri njenem delu motijo in jo
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmimiiiiiiiiiiiiffiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiniiiiiiiiiiiii
Po elementarnih nesrečah v Jugoslaviji za 400 milijard škode
BEOGRAD, 12. — Po poročilu, delo. Poleg materialne škode je v
Jugoslovanskega tiska so elementarne nesreče v zadnjih 10 mesecih povzročile v Jugoslaviji okrog 400 milijard dinarjev škode. Po teh ugotovitvah so lanskoletne Jesenske poplave na področju Zagrebu, v drugih krajih Hrvaške in i Sloveniji prizadejale 156 milijard škode, medtem ko se škoda od poplav in neurja v letošnjem letu ceni nad 240 'milijard dinarjev. V ta znesek ni vračunana vrednost uničenega pohištva in opreme niti škoda, ki so jo utrpela podjetja zaradi tega, ker so morala prekiniti
zadnji orkanski nevihti izgubilo življenje 8 oseb, medtem ko je bilo 183 oseb poškodovanih.
Padalec se je ubil ko je fotografiral nezgodo tovariša
OROVILLE, 12. — Neki padalec, ki je po odskoku fotografiral drugega padalca, ki je imel neke težave, ni opazil, da se njegovo padalo še ni odprlo in tako je treščil pa tla z višine 4.500 metrov. To se je zgodilo včeraj blizo Orovilla v Kaliforniji.
Žrtev je 25-letni Robert Green, ki je imel za seboj že 200 popolnoma uspelih skokov. Green je potegnil obroček za odpiranje svojega padala v višini 900 metrov ter pri tem še naprej snemal fotografije drugega padalca Nelsona Po-wella s fotografskim aparatom, ki je bil vdelan v njegovo čelado. Pri tem pa ni opazil, da se je samo del njegovega padala odprl. Medtem ko je Green letel navzdol kot kamen, se je Powell vendar izmotal iz vrvi svojega padala in veliko padalo se je popolnoma odprlo, ko je bil samo še 30 metrov od zemlje. Tako je vendar srečno pristal.
silijo, da na ta način izgublja mnogo časa.
Ronald Biggs, eden izmed roparjev, ki so pred dvema letoma napadli in oro-pali poštni vlak Glas-gow-London, je pobegnil, kot je znano, pred nekaj dnevi iz jetniš-nice v Wandsworthu. Jasno je, da je bil njegov beg plod skrbne priprave, pri kateri je bilo treba računati tudi na pomoč osebja jet-nišnice.
Danes je notranji minister So-skice na podlagi dospelih informacij potrdil, da je bila za soboto določena »osvoboditev* Douglasa G. Goodyja, 35-letnega brivca, ki je bil tudi eden izmed protagonistov pri omenjenem ropu. Goody je bil obsojen na 30 let zapora.
Pri vsej stvari je v monotonost brezuspešnega lova Biggsa prišla' tudi zabavnejša nota: policija je naredila preiskavo v dveh hišah, ki sta last bivšega romunskega princa Karla. Po svojih pravnih zastopnikih je princ poslal notranjemu ministru pismo, v katerem zahteva, naj se zanikajo govorice, da bi on imel kako zvezo z roparji, ki so napadli poštni vlak.
S seboj sla vozila dragulje...
MILAN, 12. — Za približno 60 milijonov lir draguljev je bilo u-kradenih iz nekega avtomobila, ki sta ga dva francoska turista pustila na centralni ulici S. Raffaele.
Okradena sta zakonca Armand in Marie Prevost, ki imata 52 in 42 let iz Marly le Roi. Potovala sta proti Jadranskemu morju pa sta se želela nekaj časa ustaviti v lombardski prestolnici. Na Ulici S. Raffaele sta pustila avto ter odšla nekoliko na ogled po središču mesta. Ko pa sta se vrnila, sta takoj opazila, da je nekdo vrata na silo odprl. Iz avtomobila je izginila prtljaga in z njo skrinjica z dragulji.
«___••_____ « a	«
^ (jlnhbtA vv bliha'i!)lišc+ wv/s
Ricerche slavistiche XI
KANSAS CITY (Missouri), 12. — Iskanje 9-letne deklice, ki so jo pred 5 dnevi ugrabili v nekem motelu severno od Kansas Cityja, ni dovedlo do nikakega rezultata. Deklico sta ugrabila dva moška, ki sta vdrla v motel ter ukradla ubogih 256 dolarjev. Stare starše, pri katerih se je deklica nahajala, sta roparja zvezala ter zaprla v. neko drugo sobo. Iskanje deklice je sedaj prevzelo poveljstvo policije v Kansas Cityju ter krajevni urad FBI
Izšel je XI. zbornik Ricerche slavistiche, ki ima še letnico 1963 (pa je bil dotiskan šele v novembru 1964). Skoda, da časopis tako zaostaja, ker na ta način nekateri prispevki avtomatično zastarajo. Pravkar bo n. pr. dve leti od X. kongresa Zveze jugoslovanskih folklorističnih društev, ki je bil na Cetinju avgusta 1963 in v katerem piše Vito Morpur-go Seveda se tudi recenzije nanašajo na knjige, ki že davno niso več nove. Sicer pa imajo Ricerche slavistiche neokrnjeno svojo znanstveno veljavo in pomen, ki presega samo ozek krog tistih, ki se v mejah Italije ukvarjajo s slavistiko. Avtorji prispevkov v časopisu se lotevajo vprašanj, ki jih v taki zaokroženosti še niso obdelali niti slavisti slovanskih narodov. V tem zborniku sodelujejo: Roberto Orlandi (II plurale breve e lungo in ser-bo-croato), E vel Gasparini (L’a-vunculato degli antichi Slavi), Bruno Meriggi (Le origini delle byline), Sante Graciotti (L’origi-nale italiano delle glagolitiche Kvadrige duhovne di Veglia e di Vienna), Riccardo Picchio (A pro-posito della Slavia ortodossa e della comunita linguistica slava ecclesiastica), Artur o Cronia (Im-portanza delle autoversioni), Jolanda Marchiori (La piri recente serbo-croatistica in Italia), Giuseppe DelVAgata (II condiziona-le in antico slavo), Vito Morpur-go (Problemi attuali dei folkloristi Jugoslavi) o prej omenjenem kongresu na Cetinju, Gio-vanni Maver je napisal recenzijo o Begičevem delu Jovan Sker-lič et la critigue littčraire en Ser-bie ter o publikaciji sovjetske znanstvene akademije I. N. Go-leniščev-Kutuzov, Italijanskoe vo-zreždenje i slavjanskie literatury, medtem ko Natalino Radovich piše o knjigi Primož Trubar Življenje in delo, ki jo je napisal pokojni Mirko Rupel. Alena Wildo-vo Toši, Franjo Trogrančič, Gio-vanni Maver, Irena Mamczarz in Laura Satta Boschian so napisali še 14 strani krajših poročil o raznih delih s področja slavistike, ki jih je revija prejela v oceno, nakar slede še nekateri drobni prispevki. Ugledno revijo izdaja založba Šansoni v Firencah.
Sigrid Undset:
Povest o Viga-Ljotu in Vigdis
" Skoraj šestdeset let bo že, kar je znana norveška pisateljica, Nobelova nagrajenka Sigrid Undset napisala kratek roman «Povest o Viga-Ljotu in Vigdis#, vendar bo zdaj, ko smo ga dobili v slovenskem prevodu našim bralcem prav tako dobrodošel. Pozen slovenski prevod tega dela, ki predstavlja v svetovni književnosti gotovo neko posebnost, je sicer dokaz našega zamudništva, toda ker imamo druga velika dela Undse-tove že dolgo v slovenščini, je zamuda opravičljiva. Vendar je na ta biser nordijske književnosti, napisan • v slogu nordijskih balad, vredno opozoriti naše bralce, ker predstavlja delo resnično veliko umetnino, vredno branja. Dolga doba od nastanka delu vsekakor ni mogla vzeti vrednosti, kar je pač dokaz več, da prave umetnine s časom ne zastarajo.
Pisateljica Sigrid Undsetova je dogajanje svojega dela postavila v daljno preteklost divjega srednjega veka in mu dala obliko, podobno nordijski sagi, značilno po temni usodnosti in neustavljivih strasteh. Po snovi je zgodba o samosvojem, drznem in junaškem fantu Viga-Ljotu ter lepi, toda odločni Vigdis podobna drugim, kasneje nastalim delom Und-setove, vendar pa je izrazito kratka, baladno jedrnata in omejena tako rekoč na obe glavni osebi. Viga-Ljot je mlad fant, doma z Islandije, ki pride s svojim stricem na Norveško kupovat les. Tu sreča lepo Vigdis in med njima se splete ljubezen, iz katere se rodi otrok. Toda Viga-Ljot se vrne na Islandijo in se tam poroči. Sreče ni imel, ker so mu umrli dva otroka in žena. Zato se je čez dolgo let vrnil nazaj na Norveško, da bi poiskal Vigdis Ta pa je medtem poslala svojega, medtem že odraslega sina, da bi poiskal očeta in jo maščeval. Oče in sin se srečata v nenavadnih okoliščinah na Škotskem in končno usoda združi vse tri. Toda Vigdis ni nikoli poza-
iiiinmiiniiniiiimMiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin,nu,i,,im„,f,|„,,fl„,||M„„l„,„l„llimilMlll|1|)1(1|1|(lllll„(llllllll,lll,ll,lll„|(llllll(l(l
Najbolj prodane knjige
Sophia Loren igra sedaj skupaj z Gregoryjem Pečkom. Na sliki je scena iz filma Arabesque, ki ga snemajo v angleškem studiu v
Fiamroodu
V tednu pred 5. julijem so bile najbolj prodane sledeče knjige (v oklepaju založba in mesto, ki ga je ista knjiga imela v prejšnjem tednu):
1.	Moravia, (L’attenzione» (Bom-piani, 1)
2.	Volponi, «La macchina mon-diale» (Garzanti, 2)
3.	Parise, «11 padrone» (Feltri-nelli, 3)
4.	Silvestri, «Isonzo ’17» (Ei-naudi)
5.	Fallaci, «Se il sole muore» (Rizzoli, 6)
6.	Cancogni, «La linea del Tomori« (Mondadori, 4)
7.	Bellom, «Herzog« (Feltri-nelli)
8.	Hemingway, «Di lit dal fiu-m*, tra gli alberi« (Mondadori)
9.	Golon, «Angelica, Vindoma-bile« (Garzanti) in «1 sonetti del Belli« (Feltrinelli).
Razvrstitev je bila sestavljena po podatkih, zbranih v knjigarnah. «L’Internazionale di Stefanov (Genova), «Dante Alighieri« (Turin), «Internazionale Cavour« (Milan), «Goldoni» (Benetke), «U-niversitas« (Trst), «Cappelli» (Bologna), «Internaztonale Seeber« (Firence), «Modernissima» in «Gre-mese« (Rim), «Minerva» (Neapelj), sLaterza« (Bari), «Salvato-re Fausto Flacovio« (Palermo).
V preteklem tednu se razvrstitev na prvih dveh mestih ni spremenila (čeprav je Volponijeva knjiga prejela nagrado Strega). Podatki so iz istih knjigarn kot prejšnji teden.
1 Moravia, «L’attenzione» (Bom-piani, 1)
2.	Volponi, «La macchina mon-diale» (Garzanti, 2)
3.	Cancogni, «La linea del Tomori« (Mondadori, 6)
4.	Hemingway, «Di Iti dal fiu-me, tra gli alberi« (Mondadori. 8)
5.	Prisco, tiPunto franco« (Rizzoli)
6.	Bellom, eHerzog« (Feltrinelli, 7, in Parise, «11 padrone» (Feltrinelli, 3)
8.	Fallaci, «Se il sole muore« (Rizzoli, S)
9.	«Racconti di fantasnienza seritti dagli scienziati« zbral Con-klin (Rizzoli)
10.	Silvestri, slsonzo ‘17» (Ei-naudi, 4).
bila svoje odločitve, da se bo maščevala nad Viga-Ljotovo nezvestobo in zapeljivostjo, zaradi katere je morala toliko prestati. Tako se zadnje srečanje matere, očeta in sina tragično konča.
Zgodba v Viga-Ljotu in Vigdis je zgodba o strastni ljubezni, ki ji v razmerah divjega srednjega veka, s krvno osveto in borbo na nož, ni bilo dano dolgo življenje. Le tako je mogoče razumeti, da se je Vigdis njena vroča ljubezen sprevrgla zaradi materinske razžaljenosti in zaradi Viga-Ljo-tove nezvestobe v brezkompromisno sovraštvo, ki ga more premagati samo še smrt. Vsa zgodba je napisana v pretresljivem, lapidar-nem slogu nordijske balade o življenju in smrti, ki bralca prevzame, čeprav je dogajanje tako po času kot po kraju odmaknjeno.
Prav je, da smo to drobno, toda tako elementarno napisano severnjaško balado, dobili tudi v slovenskem prevodu. Nobenega dvoma ni, da si bo ta mali biser norveške književnosti našel tudi pri slovenskih bralcih mnogo prijateljev. Posebno še, ker je slovenski prevod odlično izklesal Janko Moder, založba Lipa v Kopru pa je poskrbela tudi za skrbno opremo, da bo knjiga tudi po zunanji podobi resnično poslastica za prijatelje dobre in lepe knjige.
Slovenska knjiga
o gobah
Doslej smo imeli v slovenščini samo eno knjižico o gobah (A. Beg: Naše gobe), ki je izšla ie leta 1923 in leta 1952 nekoliko spremenjena v ponatisu: Ce upoštevamo lanskoletno izdajo neke vrste slikanice o gobah, ki je vsebovala predvsem slike in prav kratek tekst (Jože Grom), potem je to pravzaprav vse, kar smo imeli o gobah napisanega v knjigi. Morda je to prav v skladu s poznavanjem gob, ki je bilo v primerjavi z drugimi narodi pri Slovencih na zelo nizki stopnji. Nasprotno temu pa je naše naravno gobje bogastvo izredno veliko, pa tudi zanimanje naših ljudi za gobe postaja vsak dan večje. Ze bežen sprehod po slovenskih gozdovih pokaže vsakomur, koliko in kako različnih gob raste pri nas. Številni nabiralci gob skozi vse leto, posebno v jesenskih dneh, pa so dokaz, kako ljudje radi združujejo prijetne sprehode po gozdovih s koristnim nabiranjem gob. Tudi razstave, ki jih dve, tri leta nazaj organizira Prirodoslovno društvo v Ljubljani vsako leto v jeseni, skupaj s predavanji, so bile deležne izrednega zanimanja. Čeprav je bilo za napredek gobarstva storjenega sorazmero-ma zelo malo, je torej zanima nje za gobe v prav zadnjem ča su iz leta v leto večje, Gobar ,-ka sekcija Prirodoslovnega društva, ustanovljena pred leti, je pomenila prvi korak k napredku gobarstva v Sloveniji. Izdaja nove knjige o gobah pa pomeni zaradi dosedanjega pomanjkanja zadevne literature morda še Pomembnejši korak naprej, Ta nova knjiga, z naslovom GOBE, ki sta jo napisala Viktor Petkovšek in Ivan S'anič, izdala pa Mladinska knjiga ter Centralni zavod za napredek gospodinjstva n Ljubljani, bo torej močno koristila naraščajočemu številu gobarjev, saj jim bo nudila vse najpotrebnejše podatke o gobah, o n ih življenju, nabiranju, o njihovem pomenu, o razlikovanju strupenih in nestrupenih gob ter
0	pomoči pri zdstrupljenju. Pripomogla bo tudi k utrditvi naše gobarske terminologije, ki je danes še v marsičem okorna in neenotna, posredovala pa bo bralcem tudi nekaj strokovne literature. Tako
Knjiga Petkovška in Staniča iiGCBFu je razdeljena na štiri dele. Po predgovoru vsebuje prvi del na približno štiridesetih straneh splošne podatke o gobah.
1	ako pišeta avtorja o nabiranju gob, o pomenu gob za človeka in družbo, o razlikovanju užitnih gob od strupenih o pomoči pri zastrupitvi z gobami, p umetni gojitvi gob, o razporeditvi gob, Pa tudi o zgodovini gobarstva na naših tleh.
Drugi, osrednji del knjige nosi naslov Opis najvažnejših rodov in vrst' naš'h gob. Po posameznih skupinah je obde,lan h o-semdeset gob z vsemi podatki o obliki, barvi, kraju rasti, užitno-sti, imenovanju m vsem kar je potrebno za spoznavanje gob Poleg slovenskih in latinskih so navedena tudi srbohrvaška imena, kar bo omogočalo uporabo knjige tudi prijateljem gob iz drugih predelov Jugoslavije.
Povsem nekaj novega je poglavje o gobah v prehrani. O ravnanju z gobami, o gobjih juhah, vložkih, o najrazličnejš. h jedeh iz gob, o konzerviranju gob, je v tem delu knjige veliko napisanega. Ob posameznih gobah pa so priobčeni tudi podrobni recepti o pripravljanju posameznih vrst.
Zadnji del knjige pa vsebuje Pol ali celostranske barvne podobe gob z označbo užitnosti. Po napotkih avtorjev je podobe gob narisal Vladimir Pirnat.
Avtorjema in založnici, ki je poskrbela tudi za odlično opremo knjige, gre vse priznanje.
Sl. Ru.
OB 20-LETNICI ZMAGE IN DELA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
«Le prosvetljen narod zna ceniti narodne vrednote»
Nastopile so tri godbe na pihala in dvanajst pevskih zborov
V nedeljo popoldne je Slovenska prosvetna zveza priredila v Nabrežini ljudsko veselico v počastitev 20. obletnice osvoboditve in 20-letne plodne dejavnosti. Prosvetno društvo «Igo Gruden« iz Nabrežine je na travniku, ki mu po domače pavijo «na Stukencah#, postavilo velik oder, po travniku pa veliko miz, stojnice za pijačo in prigrizek, ves prostor ozvočilo in napeljalo razsvetljavo. Slovenska prosvetna zveza pa je k sodelovanju povabila svoje članice. prosvetna društva, prvenstveno pevske zbore in godbe na pihala. Kakor je bilo že iz samega naslova Prireditve razvidno, ni šlo za neko akademijo, za bolj zahtevno prireditev, pač pa bolj za srečanje prosvetnih delavcev in ljudi, ki jim je pri srcu slovenska pesem.
In kmalu po IS. uri se je na veseličnem prostoru začelo zbirati veliko ljudi. Med prvimi je prispela nabrev,inska godba na pihala, ki je od vsega začetka z
Dr. Robert Hlavaty, predsednik SPZ, govori množici
igranjem narodnih partizanskih in umetnih skladb zabavala množico, ki je postajala vedno večja, Ko je bil travnik že prčcej poln ljudi, je na veseličtjj prostor prirokorakala prosješka godba, ki se je pridružila nabrežin-ski in kmalu zatem je prišla še godba iz Trebč, ki se je pridružila prejšnjim, tako da se je zbrala sredi travnika resnično močna godba. Člani treh godb so se razvrstili «po inštrumentih«, tako, da so vse godbe tvorile en ansambel, ki je v presledkih igral vse do 18. ure, ko je množico pozdravil v imenu gostiteljev predsednik PD «I.go Gruden« prof. Sergej Radovič, ki je dal besedo predsedniku Slovenske prosvetne zveze glr. Robertu Hlavatyju. Dr. Robert Hlavaty je rekel:
Današnje slavje, namenjeno 20. obletnici zmage našega ljudstva nad silami, ki so nas na naši zemlji med obema vojnama potlačile na raven brezpravnih sužnjev, slavimo na pobudo Slovenske prosvetne zveze z občutkom zadoščenja in ponosa v sedežu občine, ki narti je vsem tako zelo Pri srcu.
To obletnico, ki jo mi prav gotovo upravičeno proslavljamo, slavimo kot se spodobi osrednji Prosvetni ustanovi, Prosvetni zvezi, z revijo pevskih zborov, s
| kulturnim programom v zavesti, j da je bilo petje tudi v najbolj mračni dobi naše narodne zgodovine v polpretekM dobi morda edini ali vsaj najbolj pristni izraz naše neomajne volje po življenju in neomajne volje, da hočemo ostati to, kar so bili naši očetje in naši dedje.
Ta proslava, na katero smo se zbrali v tako zgovornem številu, sovpada z 20. obletnico ustanovitve naše osrednje zveze prosvetnih društev in je zato današnje slavje za vse nas dvojni praznik.
Moj namen ni, poveličevati veliko delo, ki ga je opravila Prosvetna zveza v 20 letih na prosvetnem področju med našim ljudstvom, kajti odmerjen čas nam tega ne dopušča. Vendar pa moram podčrtati in poudariti veliko moralno in stvarno zaslugo, ki jo ima Slovenska prosvetna zveza za to, da je pomagala našemu ljudstvu ohraniti narodno zavest, da je pomagala dvigati naše ljudstvo na višjo prosvetno in kulturno raven in vzbujati v nas zavest, da je v strnjenosti naše narodne skupnosti poroštvo, da bomo ostali tudi v bodoče.
Prosvetna zveza bo tudi■ v bodoče, kot je doslej, ljubosumno in odtočno branila izročila naših očetov in bo kot osrednja zveza prosvetnih društev stala ob strani vsakemu prosvetnemu društvu, ki je v njej včlanjeno, kakor tudi drugim v prepričanju, da bomo v poštenem sosedstvu z drugim narodom ohranili svoje ime, in da bomo v resnični demokratični ureditvi izbojevali tiste kulturne svoboščine, ki nam jih nihče ne more in ne sme odrekati.
H koncu naj čestitam vsem prisotnim društvom k današnjemu prazniku, hkrati izrekam zahvalo vsem prosvetnim društvom m prosvetnim delavcem, še posebej domačim, nabrežinskim. Istočasno pa vsem od srca želim vedno novih in večjih uspehov v bodočnosti.
Sledila sta nato dva pevska nastopa: pri prvem so združeni mešani zbori zapeli tri pesmi in si-sir ((Pozdravljeno domovino« pod vodstvom ITbalda Vrabca, «Našo vojsko« pod vodstvom Erminija Ambrozeta ter pesem ((Nabrusimo kose«, ki jo je vodil Silvan Križ-mančič, spremljal na harmoniki Pa je prof. Oskar Kjuder.
Sledila je kratka pavza, da so se na odru pevci zamenjali, da so se zbrali na odru združeni moški pevski zbori. Nato je napovedovalka Neva Godnič, ki je napovedovala že v prvem delu programa, že najavila prvo pesem. Pod vodstvom Pavline Ko-melove so združeni moški zbori zapeli najprej pesem «Le vkup uboga gmajna«, nato so pod v )d-stvom Ignacija Ote zapeli pesem ((Kosec koso brusi«. Naslednjo pesem ((Komandant Stane« je vodil Mirko Guštin, «Pesem 14 divizije« pa je vodil Frančko Žerjal, zaključno «Na juriš« pa Sveto Grgič«.
Napovedovalka Neva Godnič je nato občinstvu sporočila, da je u-radni program pri koncu in da se začenja prosta zabava. Na oder je čez čas prišel plesni orkester, in vtem ko so se mnogi pri mizah ob kozarcu odličnega črnega ali belega vina pomenkovali, so mlajši izbrali raje plesišče.
Nastop združenih mešanih (zgoraj) in moških zborov na nedeljski ljudski veselici v Nabrežini
iiiiiiiiiii((iiiiMiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiii(iiiiiiiiMitiMiiiiiiiiiiiii(Miii(iim(MiMiiiniiMimii(iniiiiiiii(mi(i>ii(niiiiiiiit(iiiH>niiiiimiimiiiifiiii(mii(iiiif(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(ii(iiiii
OB STOLETNICI ROJSTVA VELIKEGA HRVATSKEGA PESNIKA
Silvije Strahimir Kranjčevič-hrvatski brat Giacoma Leopardija
Prof. Radovič, predsednik PD Igo Gruden, otvarja prireditev
Silvije Strahimir Kranjčevič — hrvatski brat Giacoma Leopardija — tako sem ga imenoval v svoj: prvi knjigi «Scrittori jugo-slavi« (založba aParnaso«, Trst, 1927) in danes vidim, kako so ga podobno primerjali tudi drugi, kar je storil n.pr. hrvatski pesnik in Dantejev prevajalec Olinko De-lorko v izvirnem članku «Nekaj evropskih pisateljev in S. Strahi-inir Kranjčevič«, ki je izšel v aprilski številki zagrebškega lista ((Republika«.
Upoštevajoč nekatere razlike, ki so v primerjavi razumljive, De-lcrko gornjo trditev potrjuje, ko poudarja, da sta Silvije ICranjče-\ič in Ivan Mažuranič za Hrvate isto, kar sta Racine in Baudelaire za Francoze, Dante in Leopardi za Italijane.
Dovolj bi bila že ta misel za Delorka, da bi pripravila Slovence k večjemu spoznavanju pesnika «Uskoških elegij« in ((Poslednjega Adama« ob prvem stoletju njegovega rojstva, kajti ta pesnik ima toliko skupnega s slovenskim pesnikom Antonom Aškercem, kot sem, žal le bežno, omenil v svoji drugi knjigi ((Scrittori jugoslavi« (de Schoenfeld, Zadar 1935), ki je bila posvečena povečini slovenskim literatom, od Prešerna do Cankarja in Župančiča.
Reška založba «EDIT» je 1956 izdala odlično antologijo ((Scrittori jugoslavi« izpod peresa Crn-koviča-Tomiča, v kateri so, poleg srbskih in hrvatskih literatov, dobro zastopani tudi slovenski, od Prešerna do Prežihovega Voranca.
V antologiji, ki jo je izdala «E-DIT«, je na kratko rečeno, da se je Silvije Strahimir Kranjčevič (1865-1908) rodil v Senju, kjer je obiskoval šolo in nato odšel na študije v Rim, kjer je kmalu zapustil «Collegium germanico-hungarieum« In se vrnil v domovino, kjer je v Zagrebu končal učiteljišče. Nato je poučeval v Mostarju, v Livnu, Bijeljini in Sarajevu, kjer Je vodil tudi revijo «Nada». Bil je eden največ-jin hrvatskih pesnikov vseh ča-
Vse tri godbe, nabrežinska, proseška in trebenjska so se razvrstile v krog in koračni«e, narodne in par-
zanske so se vrstile druga za drugo
sov. Njegova dela («Bugarkinje», «Trzaji», «Izabrane pjesme« in «Pjesme») nam dokazujejo, koliko je pesnik ljubil domovino in ljudi, kako zrela je bila njegova misel in kako globoka njegova socialna zavest.
Kratkemu življenjepisu sledijo italijanski prevodi pesmi «A Ca-store«, «AU’operalo», ((Eli, Eli, lama azavtani?« in uResurrectio«, ki jih je prevedel Mario Khuenel. Moj prevod ((Poslednjega Adama«, ki je bil objavljen v antologiji ((Scrittori jugoslavi« iz 1. 1927, je v ((Storia della letteratura serbo-croata« (Nuova Accademia Milano), citiral deloma Arturo Cro-nia, ki je poezijo ocenil kot ((prometejski spev poslednjega človeka, ne, kot se zdi, spev smrti človeštva, kot pečat pesimizma, pač pa spev upora in prebujenja... i:i tolikšne dramatičnosti, ki zapusti izredno močan vtis«.
K slovenskemu pesniku Silvinu Sardenku in hrvatskemu pesniku Vellmiru Deželiču, ki sta edino le v katakombah odkrila prvo krščanstvo, je treba prišteti še glasnika ((Vesoljnega miru ln ljubezni med narodi« Kranjčeviča, ki v sfiu tava med ruševinami rimskega foruma... Rimski forum prebudi v življenje njegove sanje: tavajoč vse do Palatina. misli, ki so se porodile na forumu, oživijo stare veličine. Druge vizije pa ga pretresejo... Valovi Tibere se okrasijo s krvavimi madeži, podobno kot tedaj, ko so nosili v Ostio krvava trupla žrtev, u-morjenih na oltarju svobode, žalost zmaje z glavo na griču, kjer spi svo.j zadnji sen Kornelija, mati junakov Grakov.
«0 demoni, vrnite nam svobodo!« kriči mrlič-velikan, ki mu sledijo množice senc na poti k zrušenju Palatina. Na griču Cezarjev kronana lobanja premika čeljusti: ((Ljudstvo, oprosti mi!« Toda sence odgovarjajo: ((Preklet bodi v večnost!«
Ko je z Are Coeli zazvenel udarec, se je v zenici pesnika razpršila vizija kot medel madež na mlečni luni, kot zadnji atom tisočletij. Pesnik se spominja, da ima tudi njegova daljna domovina svoj forum, da je njegova domovina še vedno sužnja pod nadoblastjo nehrvatskih banov. Že leta 1917 je Krleža zapisal: «Grof Khuen je .padel’ kot zagrebški ban, da bi se naslednjega dne prebudil v Budimpešti kot predsednik madžarske vlade. .Seine Excellenz ist nach oben gefallen’, (Njegova ekscelenca je padla navzgor) se je šepetalo v malem mestecu Agram... Toda ta hrvat-sief ban ni .padel’ ne .navzgor’, niti .navzdol’, kajti še vedno sedi na pozlačenem podstavku banov na Trgu sv. Marka in se imenuje hrvatski ban baron Ezkerlecz.«
Se bolj mučno nasprotje kot med vladajočimi in sužnji, je bilo nasprotje, ki se je pesnika polastilo že v letih, ko je živel v Rimu. To notranje nasprotje bo pesnika preganjalo skozi vse življenje in ta muka je kontrast med krščanstvom prvotne Cerkve ter katolicizmom rimske Cerkve, ali bolj toč,no med pristnimi Kristusovimi nauki ter med hinavskim
krščanstvom družbe. Kot novi Savonarola se bo pesnik dvignil proti' uradnemu krščanstvu v slovitem spevu «Eli, Eli, lama azavtani!«, v katerem bo opisal sramotni razvoj človeške zgodovine in strahotne pokole skozi stoletja.
In ko bo Kranjčevič, prvi hrvaški pesnik stopil preko meja svoje domovine in slovanskega sveta, da bi sprožil probleme humanosti, tedaj bo, kot v njegovi (iResurrectlo«, njegov ideal plavolasi Mučenik vseh Golgot. Hrvatski pesnik si bo ustvaril sliko Nazarenca na čelu množic velike francoske revolucije. Ko bo množica kričala: «Za enakopravnost, bratstvo in svobodo!« ne bo spoznala tajinstvenega tujca. Nihče ne bo ali ni vedel, od kod je prišel in po zmagi nihče ni vedel, kam je odšel. Le tisti, ki so padli, le smrtno ranjeni so ga tik pred smrtjo spoznali in tiho ječe dejali' «Glejte, Krist je stopil s križa, sedaj je bil med nami!«
Klopčič nasprotij, ki se vedno bolj mota v mestu, ki je vladalo sietu, se ni razvozlal, pač pa se je še bolj zapletal, ko se je pesnik vrnil v svojo domovino, potlačeno od trinogov in ki so jo razjedale slabosti strank in tudi borba med literati stare in nove generacije. Pesnik — revolucionar, ki se je dvignil proti vsakemu nasilju, proti vsaki krivici, ni prizanesel trinogom svoje domovine.
Avstrija se je delala, kot da ne razume pesnikovih namigovanj, toda če bi mu smrt ne bila zaprla oči v oktobru 1908, bi šest let pozneje prav gotovo ne ušel preganjanju, ki so ga doživeli Ivan Cankar, Ivo Vojnovič, Ivo Andrič in toliko toliko drugih jugoslovanskih književnikov in rodoljubov
V svoji ljubezni do domovine pa pesnik ne prizanese niti svojemu ljudstvu. S fino satiro smeši njegovo slepo podrejenost, naivno zvestobo tulemu oblastniku. Glede tega je dovolj, da omenimo pesem «Naš čovo« (naš človeček), ki je v bitki pri Visu, da bi rešil zastavo admiralske ladje, žrtvoval obe roki. Ljudje mu nato dajo kako krpo, da se vanjo zavije, Avstrija mu da skromno pokojninlco in vendar je ((človeček« še vedno pripravljen dati svoje življenje «za tisti nasmeh svojega admirala« in vsako leto plača mašo za dušo pokojnega Teghetoffa... Tik pred smrtjo bi hotel stari hrvaški mornar oditi na božjo pot v Krasno pod Velebitom, da bi tam prosil odpuščanja boga, ker je žalil čo-zotskega mornarja, ki mu je hotel iztrgati iz rok zastavo... ((Dobri človeček« ga je bil žalil v obrambi admirala.
Od «Uskoških elegij« mi zelo ugaja tudi «Trsatska senca«, «Pred kraljevsko ploščo v Beški«, «Na obali uskoškega mesta« in toliko drugih pesmi prave etnične in folkloristične pa tudi socialne prirode.
Značilno je tudi poslanstvo, ki ga Kranjčevič pripisuje pesniku. Morda ni noben pesnik toliko opeval pesnika, ki je za Kranjčeviča genij, junak, vojskovodja, Mozes, Krist vsega človeštva. Pre-
HŠT1
m
daleč bi se zavleklo, če bi hotel le omeniti to, kar je o njem zapisal kritik Milan Marjanovič, ki je tudi s te plati proučil pesnika Kranjčeviča, kateri je o sebi rekel: «Nisem s tega sveta... zvezde so moji bratje, moje sestre; duh gre preko meja; ne poznam groba, kot nisem poznal zibke, ko sem vanjo padel.« Kakor Adam v poeziji z naslovom «Kako se rodi up«, kakor njegov «Mozes», kakor njegov Krist in njegov pesnik: so geniji človeštva, ki s svojo osebno tragedijo plačujejo blaznost človeštva...
Ce je Kranjčevič iz zbirke ((Izbrane pjesme« novi Leopardi, Kranjčevič zbirke «Trzaji», ki je njegova zadnja zbirka, ne pozna pesimizma sile, upora, «Mozesa», ((Poslednjega Adama«. Utrujen od borbe brez haska,' ‘čšlo pesniškega poslanstva, strt od bolezni, ki mu prekine nit življenja pri samih 43 letih, postane v zbirki «Trzaji» pesnik ((Blaznih želja« in obupa. Vendar je bolje, da se s kritikom Marjanovičem spomnimo prvega predstavnika nemira, krize, zapletene borbenosti modernega človeka. Isti kritik je o Kranjčeviču še zapisal: «Nismo imeli večjega junaka altruizma, večje žrtve naših malenkosti, bolj občutljivega srca.«
Ce pustimo ob strani razna razmišljanja, ki so jih o tem hrvat-skem pesniku zapisali mnogi, bi hotel poudariti, da je v revolucionarnem pesimizmu Kranjčeviča nekaj pozitivnega in to je misel o delu. Delo je pesnik slavil v svojih poezijah «Delavcu», v ((Ideji sveta«, v oratoriju «Prvi greh« in mnogih drugih. Po Kranjčeviču je celo edina rešitev človeštva. Znoj in solze so krstna voda, ki zveliča svet, so nova doba. bodočnost in vzpon človeštva.
V pesimizmu Silvija Strahimira Kranjčeviča je poleg ideje o delu nekaj zelo plemenitega, vsa dobrota, ves idealizem človeka, ki mu je bilo dano reči: «Mati zemlja, oprosti, da sem se grobo izrazil o tebi, vendar bi hotel, da bi se razcvela v lilijah pravice in vrtnicah svobode, da bi postala prvi biser vesolja, prvi cvet božje misli!«
IIMBERTO URBANI
S SEJE IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI
Sedanje težke razmere v Beneški Sloveniji terjajo nagle ukrepe
Pretekli četrtek, S. t. m., je bila v Gorici seja izvršnega od-bora Stooenske kulturno gospodarske zveze, na kateri je bito go-vora o delu zveze v zadnjem letu od poslednjega zasedanja sveta SKGZ julija 1964. Na tej seji je povzel besedo tudi Izidor Predan, ki je o razmerah v Beneški Sloveniji rekel:
Dovolite mi, da spregovorim nekaj o tistih naših problemih, ki nas najbolj zaskrbljujejo in tarejo.
V zadnjih dveh letih se je že obupen gospodarski položaj pri nas še poslabšal. Posledica tega poslabšanja pa je povečanje nevarnosti za naš narodnostni obstoj. Pred leti se je bilo začelo lepo razvijati sodelovanje, da se tako izrazim, med našo delovno silo in industrijsko razvito cono Manzana in okolice.
Dani so bili na razpolago avtobusi, ki so vozili naše delavce na delo v Manzan in po delu domov. Vse je kazalo, da se bo to sodelovanje še bolj razvijalo in razširilo, da se bo možnost zaposlitve naše delovne sile v omenjenem industrijskem kraju še bolj povečala in kazalo se je upanje, da se bo tok množične emigracije iz naših vasi zaustavil.
Nepričakovano pa je nastala kriza. Slabo gospodarsko konjunk. turo so precej občutili tudi v Manzanu, a prvi, ki so to konjunkturo drago plačali, so bili prav naši delavci. Delodajalci so najprej odpustili tiste delavce, ki so prihajali od zunaj, to se pravi naše delavce, katerim m preostalo drugega, kot da se napotijo po tisti stari poti, ki je spravila že na tisoče naših ljudi v razne dežele Evroje in preko oceana.
Naše vasi postajajo iz dneva v dan bolj prazne. Gospodarstvo je na tleh in prav zaradi tega naš narodnostni obstoj ni bil še nikoli v tako hudi nevarnosti, kot je danes.
Kot vam je znano, so prisiljene pri nas v emigracijo prav tako ženske in dekleta kot moški. In v tem je tragedija. Naša dekleta se možijo s tujci. Tiste, ki so po italijanskih mestih kot služkinje, se možijo z Italijani, tiste, ki so v tujini pa z inozemci. Ker je človeško razumljivo, da si želijo tudi moški ustvariti svojo družino in ker ne dobijo domačih deklet, se ženijo s tujkami v inozemstvu; Poroke med domačini postajajo vedno bolj redke.. Posledica tega je strašen padec števila rojstev. To je pro-■ blem, nad katerim obupavajo tudi naši duhovniki, a tudi oni ne morejo dobiti zdravila proti temu nezdravemu pojavu. S tem ni rečeno, da naši mladi pari, ki se poročijo, nimajo otrok. Otroci se rodijo, a živijo tam, kjer starši delajo. Po drugi strani pa otroci mešanih zakonov ne govorijo slovenski.
Padec rojstev spravlja v hudo krizo celo italijansko šolo po naših vaseh in dovolite mi tu, da spregovorim nekaj besed tudi o šolskem vprašanju.
Ko emigracija in tisti nezdravi pojav, ki je z njo povezan in o katerem sem pravkar govoril, nista bila dosegla še tako velikega obsega, je bilo kar precej otrok oziroma dijakov tudi za njihovo šolanje na slovenskih šolah v Gorici in Trstu, kjer se je v povojnih letih izšolalo nad stotrideset dijakov, kar je za naše skromne razmere kar zadovoljivo število.
Bolj ko so se izpraznjevale naše vasi, bolj težko je bilo, dobiti nove dijake za slovensko šolo. Istočasno je padalo število otrok na italijanskih osnovnih šolah po naših vaseh. Po teh šolah je bilo ukinjenih v zadnjih desetih let.h večje število učiteljskih mest, za prihodnje šolske leto pa so napovedali ukinitev nadaljnjih devet učiteljskih mest in sicer v Petjahu (občina St. Peter Slo-venov), v Črnem Vrhu, Koncu in Tarčetu (občina Podbonesec), v Platcu (občina Grmek), v Srednjem, Oblici in Zamiru (občina Srednje) in v Ceplešiščah (občina Sovodnje). Skoraj vsi razredi na osnovnih šolah pri nas nimajo tako imenivanega legalnega števila otrok.
Končno sta v veliki krizi tudi italijansko učiteljišče in dijaški zavod v St. Petru Slovenov, katera upravlja občina. V zadnjih letih je število dijakov, posebno fantov, močno padlo.
Pred kratkim so ustanovili poseben odbor izvedencev, da bi proučili vzroke te krize, vzroke tega velikega padca števila dijakov. Govori se o preosnovi, o spremembi šole in celo o ukinitvi učiteljišča.
Iz vsega tega kaže, da bomo tudi mi vedno bolj težko imeli dijake za slovensko šolo, če se nahaja v krizi tista šola. katere oblasti so potrošile pri nas na stotine in stotine - milijonov lir.
Italijanske oblasti so posvečale in posvečajo po naših vaseh največjo pozornost šolskemu problemu. Samo za zgraditev novih šolskih poslopij m za obnovitev starih so potrošile v zadnjih 20 letih nad poldrugo milijardo lir. Ce bi bil oblastem tako pri srcu tudi naš gospodarski problem, kot jim je bil in jim je šolski, bi bil danes naš življenjski standard na višji ravni. Ce pa je v krizi to, za kar je bilo uporabljenega toliko denarja, si lahko mislite, kakšna kriza je z drugimi problemi, ki so bili vedno zanemarjeni.
Beneška Slovenija preživlja kri. zo. Za njeno rešitev so danes, ne jutri, potrebne vse zdrave sile, ne samo. našega slovenskega življa, ampak vseh resnično demokratičnih ljudi naše dežele. Nji-heva podpora nam je nujno potrebna. Naj se dvigne glas v našo obrambo po vseh vaseh in trgih, po občinskih svetih in po demokratičnih ustanovah, strankah in organizac.jah, predvsem pa v deželnem svetu.
ŽIVELA BO
S PLASTIČNIM SRCEM
Šestletna deklica Anita Hegelan Jansen iz nekega danskega mest bo po vsej verjetnosti prvi člove ki bo živel s plastičnim srcet Deklici, ki boleha za hudo srči hibo, so vsi zdravniki napovedi smrt, kajti v nobenem primei bi ne mogla živeti več kot < svojega 10. leta. Sedaj pa se rodil nov up, kajti neki ameriš zdravnik želi rešiti deklico — umetnim srce. Prvo operacijo ; transplantacijo srca Je deklica ; prebolela.

Na ljudski veselici se je zbralo zares veliko ljudi
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne prekoračite mej, ki vam jih stanje dopušča. Zelo razgiban dan v novi družbi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odlične priložnosti za trgovsko uveljavitev. Majhna, hkrati pa zelo nevarna kriza v družini.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vesti, ki vas bodo spravile v neraz-položenje. Majhni problemi, ki pa jih je bolje čimprej rešiti.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Nekdo vam bo zaupal težave, ki pa jih vi ne smete izkoristiti. Prijetne vesti od starega prijatelja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Dela se lotite brez pretirane naglice, kajti naglica bi znala škodovati. Zelo boste ljubosumni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Vztrajno nadaljujte po poti, ki ste jo izbrali, pa četudi ne bo lahka. Sosedi vas opravljajo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Utrdite svoj položaj, ki se je začel v zadnjem času majati. Več pozornosti svojcem.
ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Napetost v poslovnem krogu, toda vse bo šlo prav. Neko čudno razpoloženje v družini.
STRELEC (od 23,11. do 20.12.) Držite se obveznosti, da si ohranite dobro ime. Zadoščenje nad najmlajšimi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izognite se tistim, ki so pri delu površni. Preveč ostri ste do svojcev. celo do samega sebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zelo primeren dan za srečanja z ljudmi iz vaše stroke. S prijateljem boste razčistili neko motno zadevo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več realizma. ki vam je sedaj še posebno potreben. Načrte boste delali za bližnje počitnice.
Radio Trst A
7.00	Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Veseli motivi; 12.15 Naš vrt; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel «The jets«; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost; 18.30 E. De An-gelis-Velentini: Egloga; 18.45 Baročna glasba; 19.00 «50 Fingers 5 Guitars«; 19.15 Današnje otroške igre; 19.30 Z glasbenih festivalov;
20.00	Šport; 20.35 Kromatlčna fantazija; 21.80 F. Milčinski: ((Butalski gasilci«; 21.50 Klavičembalist-ka Wanda Landowska; 22.05 Večerni ples; 23.00 «The Beatles«.
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 14.15 Juke-box; 14.40 B. Magnoni: «11 pappagallo impagliato«; 14.20 Klavičembalo; 14.35 Orkester Franca Russa.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesmi; 8.30 Polke in valčki; 9.00 Pod senčnikom; 9.45 Vrtiljak; 10.00 Iz operetnega -sveta; 10.45 Novosti «Ariston»; 11.00 Na sporedu Lhot-ka Kalinski; 11.30 Pisana glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah;
13.40	Popevke; 14.00 Kulturni mozaik; 14.10 Pionirski simf. orkester iz Sofije; 15.00 Za oddih in razvedrilo; 15.45 Slov. narodne;
16.00	Od opere do opere; 16.30 J. Jerome: «Tre uominl in barca«; 16.45 Zagrebški RTV orkester;
17.00	Pevci, ki jih imate najraje;
17.40	Glasba in fantazija; 18.00 Prenos RL; 19 00 Peppino dl Ca-
T0REK, 13. JULUA 1965
pri; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Candoll; 22.40 Simfonična poema.
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Pesem za pesmijo; 10.05 Operna antologija;
10.30	Ital. melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Skladbe za godala; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Glasba iz filmov; 14.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše;
16.30	Komorna glasba s plošč; 17.25 Simf. koncert; 18.50 Velike iznajdbe; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Goethejev «7aust».
tl. program
8.00	Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 12.00 Danes v glasbi, 14.00 Pevci na odru; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Ritmi in melodije; vmes Tour de France; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zborovsko petje; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Plošče; 18.35 Kako poslušamo glasbo; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.05 Večer z Vittoriom Mascheronijem:	21.40
Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III. program
18.30	Nemška kultura; 18.45 Bachove skladbe; 18.55 Znanstvenik A. Fleming; 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Schumannove skladbe; 21.88 Sodobni francoski glasbe-
niki; 22.15 Zgodbe iz prve svetov-to vojne.
Slovenija
8.05 Melodije; 8.35 Iz narodne zakladnice; 9.00 Počitniško popotovanje; 9.15 Počitniški pozdravi;
9.30	zabavna glasba; 10.15 Iz Verdijeve Traviate; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Respighi: Rimski praznik;
12.30	Kmetijski nasveti: 12.40 Cez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Pri skladatelju F. Schubertu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo: 15.20 Zabavni intermez-zo; 15.30 V torek na svidenje; 1C.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simf. koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Popevke; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Pianist Pavle šivic; 20.20 Radijska Igra — J. Solovič: Cez pet minut bo polnoč; 21.13 Serenadni večer; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Osterc: Koncert za orkester.
Ital. televizija
18.30	Spored za najmlajše; 19.55 šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Morje je za vsakogar; 21-15 Film «Obtožujoče pismo«;
22.30	Potovanje na Cejlon; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.10 Ponovitve bolj uspelih Drireditev; 23.10 S. Gotta: «Ottocento»
Jug. televizija
NI SPOREDA.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25.5, najnižja 16.6, ob 19. url 16.6; zračni tilak 1018.6 pada. veter 6 km za hodnik, vlaga 45 odst., nebo 3 desetine pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 23 stop.
— S —
13. julija 1965
Tržaški dnevnik
Danes, TOREK, 13. julija
Dragan
Sonce vzide ob 4.27 'in zatone ob 19.54. Dolžina dneva 15.27 Luna vzide ob 20.11. in zatone ob 3.48
Jutri, SREDA, 14. Julija
Franc
S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Z večino glasov izglasovan sklep o novem regulacijskem načrtu
S tem je razveljavljen prejšnji regulacijski načrt iz leta 1962 ■ Nezadovoljiv odgovor župana glede dvojezičnih napisov na spomenikih padlim pri Sv. Ani in v Miljah
Na sinočnji seji je tržaški občinski svet sprejel sklep s katerim je bil preklican prejšnji regulacijski načrt iz leta 1962, ter namesto njega sprejet nov načrt, ki upošteva številne momente, ki so nastali na Tržaškem v razdobju zadnjih treh let. Proti sklepu sta glasovala svetovalca Pincherle za PSIUP in Morelli za MSI, komunisti in liberalci so se glasovanja vzdržali, vsi ostali svetniki pa so glasovali za sklep.
Pred tem je župan dr. Franzil odgovoril svetniku Calabriji na vprašanje, ki se je nanašalo na postavitev spomenika žrtvam osvobodilne vojne na pokopališču pri Sv. Ani ter spomenika padlim partizanom v Miljah. Župan je dejal, da gre za dva ločena problema, o katerih pa je občinska uprava že razpravljala. Že 8. septembra 1963 so namreč na pokopališču pri Sv. Ani blagoslovili tri spomenike, padlih v vojni 1940-45, in ki jih je dala postaviti tržaška občina. Na teh spomenikih je vklesano besedilo, ki ga je potrdilo obrambno ministrstvo, odnosno generalni komisariat za počastitev padlih, ki je merodajna ustanova kar zadeva to področje. Z druge strani, je nadaljeval župan, ni v tržaški okolici na spomenikih padlim nobenega dvojezičnega napisa, temveč so na nagrobnih spomenikih na Kontovelu, Sv. Križu, v Barkovljah, na Opčinah in v Trebčah napisi samo v slovenščini. Kar se tiče vprašanja nagrobnega spomenika v Miljah, pa je župan poudaril, da je o tem že pred časom izrazil gledišče občinske uprave, ki ni kompetentna pri tej stvari. Kompetentna pa je uprava miljske občine, ki je tudi že nastopila pri osrednji oblasteh, to je pri Državnem svetu, od katerega pričakuje v najkrajšem času primeren odgovor.
Svetnik A. Calabria je izjavil, da ni zadovoljen z županovim odgovorom in je poudaril, da je do vprašanja nagrobnih napisov na Tržaškem prišlo zaradi tega, ker se občinska uprava ni nikoli zanimala za primerno počastitev padlih v odporniškem gibanju. Kar se tiče dvojezičnega napisa na spomeniku v Miljah je govornik poudaril, da v Italijanski zakonodaji ni zakona, ki bi prepovedal klesanje dvojezičnih napisov na takih spomenikih.
Občinska uprava bi morala pokazali malo več poguma, ko gre za rešitev takih vprašanj, je zaključil Calabria.
Občinski odbornik Gasparro je v odgovoru na vprašanje predstavnika PSIUP Pincherleja poudaril, da pomorska družba Italia ne namerava prepisati turbinske ladje Cristoforo Colomba v pomorski matični urad tržaškega pristanišča (C. Colombo je namreč še vedno vpisana v Genovi), ker je pomorska praksa taka, da ostanejo ladje vpisane v tistem pristanišču, kjer so bile vpisane prvi trenutek, ko so nastopile svojo redno pot. V tem primeru je torej matično pristani-š «C. Colomba« Genova. Poleg tega se prepis ladje na drugi register ne izplača zaradi visokih stroškov, ki so s tem povezani. Odbornik Colautti je na vprašanje komunističnega svetovalca Gom-baccija pojasnil, da namerava uprava pokopališča pri sv. Ani v najkrajšem času postaviti v notranjosti pokopališča novo peč, v ka-tar. bodo sežigali uvelo travo in nagrobne vence, s čimer bo za vselej odpravljen nadležni dim, ki uhaja iz sedanje preživele in pomanjkljive peči.
Odbornik Gaspairo je nato na vzporedna vprašanja svetovalcev Traunerja, Ferfoglie in Muslina pojasnil, da je znašal primanjkljaj Javnih skladišč na koncu poslovnega leta 1963/64 nekaj nad 944 mi. lijonov lir, ter da računajo, da bo do konca tekočega poslovnega leta narastel za nadaljnjih 600 milijonov na 1,500.000.000 lir. Z ozirom na to, da je bil iz Sklada za Trst odobren Javnim skladiščem prispevek v višini 1,550.000.000 lir, bo primanjkljaj ustanove konec poslovnega leta 1964/65 sicer pokrit, vendar pa bo ostalo finančno vprašanje Javnih skladišč še nadalje odprto in aktualno, in to vse dotlej, dokler ne bo končno uresničena pristaniška ustanova. Prizadeti svetovalci so v tej zvezi poudarili, da se v krogih blizu Javnih skladišč širijo govorice, da bo podjetje lahko izplačevalo delavce in uslužbence samo do septembra, ker mu tudi denarni zavodi ne dajejo več kreditov, nakar bo moralo zaustaviti z izplačevanjem, ako ne nastopi v tej zvezi kakšna sprememba.
Zupan Franzil je nato predložil občinskemu svetu v odobritev že omenjeni sklep o zamenjavi starega regulacijskega načrta iz leta 1962 z novim, ažumiranim načrtom. O kronološkem poteku priprav za novi načrt je spregovoril odbornik Colautti, ki je poudaril zlasti nove momente, ki so nastali v zadnjih treh letih, med temi zlasti ustanovitev dežele Furlanije-Julijske krajine, raztegnitev veljavnosti zakona št. 167, napovedana gradnja novega naftovoda Trst -Bavarska, nasičenost industrijskega pristanišča, ustanovitev Centra za teoretsko fiziko, vprašanje čedalje večjega prometa po tržaških ulicah in cestah itd. Odbornik Colautti je še dodal, da je občinska uprava sestavila posebno komisijo, v kateri so številni strokovnjaki in predstavniki. tukajšnjih poslovnih krogov, da bo sledila novemu načrtu in vnašala vanj potrebne dodatke in popravila, hkrati s tem pa se bo z novim načrtom stalno ukvarjal tudi poseben občinski urad «ad hoc«.
Posamezni predstavniki političnih skupin so nato pojasnili svoje stališče glede novega sklepa. Predstavnik MSI Morelli je dejal, da bo tudi novi načrt zelo verjetno ravno tako pomanjkljiv kakor prejšnji, ker predstavlja samo nekako izpeljanko iz njega, ter je zato napovedal, da bo s svojimi so. mišljeniki glasoval proti sklepu.
Predstavnik PCI Cuffaro je poudaril, da gre pri novem regulacijskem načrtu za ukrep začasne narave, saj ga bodo morali zaradi
novtti popravil s strani zasebnikov in javnih ustanov prav gotovo še občutno predelati, zato je napovedal, da se bo njegova skupina glasovanja vzdržala. Liberalec Trau-ner je pojasnil, da bodo pripadniki PLI glasovali proti sklepu, ker se ne strinjajo s prakso, po kateri je bil pred tremi leti izglasovan prejšnji načrt, ki je prodrl kljub svojim številnim pomanjkljivostim, tako da je šlo takrat dejansko za mrtvorojenčka, ki ga danes «mu-tatis mutandis« skušajo , ponovno oživeti. Svetnik Pincherle je napovedal, da bo glasoval proti sklepu, ker je prepričan, da je tudi novi načrt pomanjkljiv kakor njegov predhodnik, za demokristjane pa je svetovalec Visintin poudaril, da se strinjajo z novim načrtom in da bodo glasovali za zadevni sklep. K besedi se je oglasil še drugi predstavnik liberalcev Morpurgo, ki je ostro kritiziral delovanje občinskega sveta, ki je leta 1962 sprejel sklep o uresničitvi tedanjega regulacijskega načrta, in to kljub temu, da je bil v bistvu načrt zgrešen skoraj v vseh svojih postavkah. Svetovalec Pittoni je napovedal, da bodo pripadniki PSI glasovali za sklep.
Občinski odbornik Colautti je na koncu povedal, da se število prebivalstva na Tržaškem sicer ne veča, vendar pa da se težišče mesta polagoma odtujuje strogemu centru ,ter se pomika v periferijo. Tako na primer je bilo še pred nekaj leti statistično središče mesta na trgu Garibaldi, medtem ko se danes nahaja v bližini glavne bolnišnice. Vse to so sestavljale! novega načrta skušali upoštevati pri svojem delu in bo v tem pogledu novi načrt res bolj povezan s stvarnostjo kakor načrt iz leta 1962.
Odhod otrok na letovanje v Slovenijo
Danes zjutraj odpotuje večja skupina tržaških in goriških otrok na letovanje v Slovenijo. Večji del o-trok bo odpotoval na letovanje v Žirovnico in v Zgornje Gorje pri Bledu, manjši del, predvsem Goričanov, pa v Savudrijo.
Odhod z avtobusi bo ob 7.15 s Trga Ulpiano.
150 milijonov lir znaša škoda po neurju
Skoda, ki jo je povzročilo neurje v preteklih dneh, znaša na področju tržaške pokrajine okrog 150 milijonov lir. Posebno sta bili prizadeti miljska in devinsko-nabrežln-ska občina. Obračun škode je včeraj izvedla svetovalska komisija za kmetijstvo pokrajinske uprave, ki se je sestala pod predsedstvom od-
bornika Virginija. Komisija je sklenila zadolžiti kmetijsko nadzorni-štvo, da ugotovi škodo, ki je bila prizadeta posameznim kmetovalcem.
Pokrajina bo koordinirala razne ukrepe v korist prizadetih kmetovalcev ln bo dopolnila odškodnino, ki jo bo dala država.
Seja pokrajinskega odbora
Včeraj zvečer se je na Trgu Vit-torio Veneto sestal pokrajinski odbor. Sprejel je številne sklepe navadnega upravnega značaja, večina katerih se je nanašala na razna cestna dela in pa na upravo umobolnice. Odbor je tudi zavzel svoje stališče glede spomenika z dvojezičnim napisom v Miljah, glede katerega je bilo vloženo posebno vprašanje. Odbornik Desovich pa je orisal glavne značilnosti proračuna za leto 1965, o katerem bodo na današnji seji pokrajinskega sveta razdelili svetovalcem odbornikovo poročilo.
Zaradi žalitev Primorskega dnevnika v nedeljskem «11 Piccolo»
Uredništvo in uprava ((Primorskega dnevnika« sta zaprosila svojega pravnega zastopnika, naj ukrene vse potrebno — vključno tudi prijavo kazenskemu sodišču — da se doseže zadoščenje spričo žaljivega pisanja v dnevniku «H Piccolo« od 11. t. m- v rubriki «Segnalazioni», kjer se govori o našem časopisu kot o dnevniku xin-fojbatorjev, preganjalcev in pretepavcev«.
ZAHVALA SPZ
Slovenska prosvetna zveza se v svojem in v imenu na-brežinskega prosvetnega društva Igo Gruden prisrčno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k lepemu uspehu ljudske veselice 11. t.m. v Nabrežini.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Stoletnica zbora luških poveljstev
V nedeljo so po vsej državi praznovali 100-letnico korpusa pristaniških poveljstev. V Trstu je bila proslava v palači Carciotti, udeležili pa so se je najvišji predstavniki oblasti, med katerimi dr. Mazza, župan dr. Franzil, predsednik prizivnega sodišča dr. Maltese, predsednik deželnega sveta dr. de Rinal-dini, dr. Savona, gen. Barberis, poveljnik pristanišča gen. Battaglieri, admiral Machelagnoli, vrhovni poveljnik vseh pomorskih sil in drugi. Govorili so gen. Battaglieri in župan dr. Franzil ■ll■lll■llll■lll■ll■■.1,11...11,1,111..........................................................................................................................................................
V OKVIRU VSEDRŽAVNE STAVKOVNE BORBE
Danes 24-urna stavka v železarni Tovarni strojev in ladjedelnici Sv. Marka
Sindikata sla preklicala stavko v ladjedelnici Felszegi, ker je vodstvo sklenilo z njima sporazum o proizvodni nagradi
Vsedržavne sindikalne organizacije kovinarjev so napovedale za danes 24-urno stavko, katere namen je zaščititi interese delavcev pred napadom najbolj nepopustljivih delodajalcev. Ti skrajneži hočejo že vnaprej ustvariti pogoje, s katerimi bi ob sklenitvi nove delovne pogodbe odvzeli vsak pomen dopolnilnim pogajanjem zlasti na ravni podjetja. Stavko bodo delavci napovedali v tistih podjetjih, kjer je položaj najbolj napet zaradi kršitve sporazumov o nagradah, akordih, kvalifikacijah, delovnem umiku itd.
Stavka ne bo občasen dogodek, marveč bo uvrščena v splošno zaostritev borbe V vseh podjetjih, ki se ne drže sporazumov. Ta borba pa bo razčlenjena, saj bodo sindikati v posameznih krajih po lastnem preudarku od primera do primera ugotavljali, kdaj ne izpolnjujejo delodajalci sprejetih obveznosti.
Na podlagi teh splošnih sklepov osiednjih sindikalnih organizacij sta obe tržaški sindikalni organizaciji kovinarjev napovedali za danes 24-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
DELOVANJE DEŽELNIH ORGANOV
Na seji deželnega sveta razprava o nakupu obveznic
Sestanek urada predsedstva - Proglasitev dveh novih zakonov - Videmčani zahtevajo medicinsko fakulteto
Danes se bo zopet sestal deželni svet, ki ima na dnevnem redu vrsto vprašanj ln interpelacij svetovalcev, dve resoluciji in razpravljanje o zakonskem osnutku o nakupu obveznic Kreditnega zavoda za srednjeročno finansiranje malih in srednjih podjetij v videmski pokrajini.
Včeraj zjutraj se je sestal urad predsedstva deželnega sveta. Urad predsedstva je ob upoštevanju zakonskih predlogov in osnutkov, ki jih proučujejo stalne komisije, ln z namenom, da omogoči odobritev nekaterih važnih ukrepov, določil okvirni program dela deželnega sveta v drugi polovici julija. O stvari bodo še razpravljali na skupni seji urad predsedstva, načelniki svetovalskih skupin in predsedniki petih stalnih komisij danes zvečer po seji deželnega sveta. Urad predsedstva Je tudi sklenil, da podaljša do 31. decembra začasno pogodbo o opravljanju zakladne službe, ki jo je sklenil z nekim krajevnim kreditnim zavodom.
Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je včeraj proglasil dva nova zakona, ki bosta objavljena v 10. in 11. številki ((Uradnega vestnika«. Zakona je deželni svet odobril v prvi polovici junija in se tičeta nakupa obveznic Zavoda za zemljiški kredit v Gorici v višini ene milijarde Ur ter soudeležbe dežele pri družbi «Autovle Venete« z milijardo Ur kapitala kakor tudi jamstva za posojila, ki jih omenjena družba najame za gradnjo avto ceste Trst-Videm-Benetke.
Predsednik deželnega odbora Ber-zanti Je včeraj v Vidmu sprejel pripravljalni odbor za ustanovitev medicinske fakultete v Vidmu. Sestanka so se udeležili poleg predsednika pripravljalnega odbora dr. Livija tudi predsednik videmske pokrajinske uprave Burtolo, videmski župan Cadetto, predsednik civilne bolnišnice Armani. predsednik videmske zdravniške zbornice dr. t-lardi, zastopnik videmske trgovinske zbornice dr. Job, predstavnik kolegija primarijev prof. Mencarel-li, tajnik odbora dr. Antoniettl ln prof. Coiassl v imenu videmskih izvedencev. Udeleženci sestanka so orisali predsedniku Berzantiju razloge svoje zahteve, da se nova medicinska fakulteta ustanovi v Vidmu. ter so zaprosili, naj stvar prouči deželna uprava. Predsednik Ber-zanti Je dejal, da ni dežela pristojna za to stvar, obvezal pa se je,
da bo seznanil deželne organe z njo, tako da se bodo lahko IzrekU o njej.
* • •
Deželni odbornik za zdravstvo Nardini je te dni skupaj z deželnim predsednikom PSDI Giorgiom Ce-sarejem v ZDA, kjer se udeležujeta letalskega potovanja USIS. Med svojim obiskom v New Yorku sta se sestala z voditelji velike a-gencije za javne odnose ((Oliver Backman« in z Mr. Dunhanom, ki je svoj čas vodil obveščevalni urad ZVU v Trstu. V Los Angelesu je bil dr. Nardini sprejet pri ravnatelju kalifornijskega zavoda za zunanjo trgovino, kateremu je izročil tržaški pečat iz 14. stoletja.
• * •
Deželni odbornik za finance Tri-pani se je včeraj sestal z ravnateljem podjetja ((Cotoniflcio Trlesti-no» v Gorici inž. Monolom, s katerim sta se razgovarjala o modernizaciji naprav podjetja tudi v zvezi z zahtevo po posojilu 400 milijonov lir iz krožnega sklada.
Dokument FGS glede prcosnove obč. odbora
«Včeraj se je sestal pokrajinski vodstveni odbor FGS (Socialistične mladinske federacije), ki je proučil politični položaj, ki je nastal v mestu zaradi predvidene udeležbe socialistov v občinskem odboru. Ob zaključku sestanka so odobrili dokument, v katerem je izražena želja, da bi vstop PSI dal nove sposobnosti politični in programski pobudi občinske uprave, in v katerem so obsežno obravnavane reakcije v desničarskih političnih krogih zaradi odgovornosti, ki jo bo v občinskem odboru prevzel občinski svetovalec Hreščak.
Vodstveni odbor FGS poudarja, da ima opozicija liberalcev, fašistov in nacionalističnih organizacij proti vstopu Slovencev v občinski odbor dva določena in lahko ugotovljiva namena: podaljšati globoke razlike med italijansko in slovensko skupnostjo, da bi ta poslednja bila še naprei v nolitični in družbeni podrejenosti ter preprečiti vsako obnovo v mestnem političnem življenju. Dokument končno pozitivno ocenjuje stališče, ki ga je zavzela KD, za katero se zdi. da je izbrala pravilno politiko za rešitev problemov, ki jih na'aga sožitje med italijanskimi in slovenskimi prebivalci Trsta.«
urno stavko v železarni Italsider, ker ni sklenila sporazuma o proizvodnih nagradah, fer v Tovarni strojev, ker hoče ravnateljstvo z novo ureditvijo akordnega dela močno prizadeti delavce. Obe sindikalni organizaciji sta tudi sklenili, da bodo v okviru vsedržavne stavke stavkali tudi delavci in u-radniki ladjedelnice Sv. Marka v obrambo tržaškega gospodarstva in delovnih mest ter z zahtevo po modernizaciji ladjedelnice. Stavka velja tudi za vse uslužbence zunanjih podjetij, ki delajo v omenjenih obratih.
Sindikata sta prvotno napovedala stavko tudi v ladjedelnici Felszegi v Miljah, pa sta včeraj preklicala stavko. Včeraj je namreč vodstvo tega podjetja sklenilo na sedežu Zveze industrijcev s sindikatoma sporazum o proizvodni nagradi za lansko leto.
Določili so, da bodo izplačali vsem delavcem, ki so zaposleni, ali ki so jih lani ali letos odpustili, 21.000 lir, Ker so delavci že prejeli 7.500 lir predujma, jim bodo izplačali 13.500 lir, od katerih
10.000	lir pred dopusti, to je pred 6. avgustom, ostalih 3.500 lir pa septembra. Vodstvo podjetja se je tudi obvezalo, da bo čimprej sklenilo tudi sporazum za letošnjo proizvodno nagrado, ki mora biti povezana s proizvodnostjo, s čimer se podjetje strinja. V prihodnjih dneh bodo razpravljali tudi o vprašanju ureditve menze. Sindikata sta v bistvu zadovoljna s sporazumom, zaradi česar sta tudi preklicala stavko v tem podjetju.
PSI o krizi Javnih skladišč
Na zadnjem sestanku vodstva tržaške federacije PSI so odobrili resolucijo, v kateri obravnavajo težak položaj oz. krizo, v kateri se nahajajo Javna skladišča, ki delujejo v tržaškem pristanišču, in ki je nastala kot posledica težkega in stalno naraščajočega finančnega primanjkljaja v zadnjih letih, ter grozi, da bo imela negativne posledice za vso pristaniško dejavnost, ki je že sama po sebi v stalnem nazadovanju v primerjavi z ostalimi italijanskimi in še bolj tujimi pristanišči.
Resolucija ugotavlja, da so glavni vzroki sedanje krize v pomanjkanju organske politike za Trst, v kratkovidnosti nekaterih osrednjih uprav in določenih rimskih krogov,
ki ne vidijo ali pa se delajo, da ne vidijo, širokih možnosti razvoja, ki bi jih pametna pristaniška politika za Trst in njegovo mednarodno vlogo nudila vsej skupnosti, ne samo deželni temveč tudi državni. Resolucija prav tako ugotavlja, da bi enostavno pokritje primanjkljaja te pristaniške ustanove ne rešilo bistvenega vprašanja, ki zadeva funkcijo in perspektive tržaškega trgovskega emporija, temveč bi samo za nekaj mesečev podaljšalo krizo.
Resolucija zavrača poskuse nekaterih vladnih krogov, ki z zmanjšanjem osebja, osredotočenjem in zmanjšanjem služnosti .težijo k še večjemu zapostavljanji! že tako kompromitirane vloge tržaškega pristanišča ter izraža svojo solidarnost in popolno podporo delavcem in njihovim sindikalnim organizacijam v težki bitki, na katero se pripravljajo in za katero so že postavili enotne pogoje. Končno resolucija pooblašča tajništvo federacije, da nujno seznani osrednje vodstvo stranke z resnostjo položaja, da pozove socialistično predstavništvo v vladi naj zavrne poskus novega napada na še en temelj, na katerem sloni tržaško gospodarstvo, ter da naj bo pobudnik, v krajevnem in državnem merilu, odločne akcije, da se čimprej odobri Statut tržaške pristaniške ustanove, v okviru katere bo mogoče primerno rešiti nekatere zelo važne probleme.
VČERAJ ZVEČER V SESLJANU
Umrl zaradi posledic prometne nesreče
Včeraj okrog 19. ure se je 26-letni Ludvik žužek iz Vižovelj 15 peljal z avtom dauphine z evidenčno tablico TS 51106 skozi Sesljan v Trst. Na ovinku pred hotelom «Pri sedmih palčkih« je iz neznanih vzrokov zavozil s ceste in se prevrnil. Pri tem se ni pobil in ne ranil, ampak le malo opraskal, toda vnel se je bencin in ga ožgal po rokah ter prsnem košu. Avto se ni vnel.
Ponesrečencu so pohiteli na pomoč iz hotela in avtomobilisti, ki so tedaj privozili mimo. Nemudoma so poklicali rešilni avto, s katerim so ga odpeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga ob 20. url sprejeli na dermatološki oddelek.
Domnevali so, da bo okreval v 10 dneh, toda ob 20.55 je žužek izdihnil, ker mu je odpovedalo srce.
V	GOSTILNI GRUDEN V ŠEMPOLAJU
Danes sestanek konzorcija za Sempolaj, Slivno in Praprot
V	prihodnjih dneh sestanki razlaščenih in oškodovanih zaradi gradnje naftovoda tudi po drugih vaseh
Odbor konzorcija, razlaščenih in oškodovanih zaradi gradnje naftovoda sklicuje za danes, 13. t. m. ob 20. uri zvečer, sestanek vseh prizadetih iz Sempolaja, Praprota in Slivnega v gostilni Gruden v Sem-polaju.
Odbor priporoča prizadetim, naj prinesejo na sestanek razne podatke o zemljiščih, o njihovi legi (ali so blizu ceste, vodne in električne napeljave o vrsti kulture in vse drugo, kar daje večjo vrednost posameznim zemljiščem). Popišejo naj tudi škodo, ki je bila mogoče že povzročena ob merjenju trase za naftovod.
VAŽNO ZA MAVHINJE IN CEROVLJE
Odbor konzorcija razlaščenih in oškodovanih zaradi gradnje naftovoda sklicuje za sredo, 14. t. m. ob 20. uri zvečer, sestanek vseh prizadetih iz Cerovelj in Mavhinj v gostilni Urdih v Mavhinjah.
VAŽNO ZA ZGONI&KO OBČINO
Odbor konzorcija razlaščenih in oškodovanih zaradi gradnje nafto-
voda sklicuje za četrtek, 15. t. m. ob 20. uri, sestanek prizadetih iz vseh vasi zgoniške občine v gostilni Guštin v Zgoniku.
Odbor priporoča prizadetim, naj se obrnejo za razna pojasnila glede opisa zemljišč, na župantvo.
VAŽNO ZA REPENTABORSKO OBČINO
Odbor konzorcija razlaščenih in oškodovanih zaradi gradnje naftovoda sklicuje za petek, 16. t. m. ob 20. uri zvečer, sestanek prizadetih iz vasi repentaborske občine v gostilni Škabar v Velikem Repnu.
Seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta
Občinska uprava ugotavlja škodo ki jo je povzročilo neurje
Podjetje Pecas-Marossi bo odpustilo 9J delavcev? Odobren obračun za I. 1964 - Otroški vrtec v Sesljanu tudi prihodnje leto
Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta, ki je tako zaključil svoje spomladansko zasedanje. Najprej je župan sporočil, da je občinska uprava po hudem neurju (.v noči med 3. in 4. julijem), ki je v nabrežinski občini povzročilo precejšnjo škodo, naslovila pisma na oblasti in razne ustanove za pomoč prizadetim. Občinski tehnični urad je zbral podatke o škodi, ki jo je zaradi neurja utrpela občinska imovina (električno omrežje, ceste in občinske z.gradbe). Ta škoda znaša 3.4 milijona lir. Občinski uslužbenci bodo te dni obiskali prizadete kmete, da popišejo škodo, ki so jo utrpeli na zgradbah in kulturah. Občinska uprava ne more ničesar obljubljati, vendar zagotavlja, da se"HVo zanima za vse prizadete. Zupan je tudi sporočil, da je občinska uprava dala na razpolago občmskr podporni ustanovi 100.000 lir za revne občane, ki so bili prizadeti zaradi neurja!
Nato je župan izrazil željo, da bi občinski svet zaključil razpravo o vseh točkah dnevnega reda, da bi se na ta način končalo pomladansko zasedanje. Spričo tega je svetovalec Albin Škrk predlagal, naj bi v dnevni red vključili tudi vprašanje izgradnje občinskega doma kulture in športa v Nabrežini s skladom prodaje jusar-skih zemljišč ter posojilo za gradnjo ljudskih stanovanj, župan mu je odgovoril, da sta omenjena predloga zelo važna in da je treba obe vprašanji temeljito proučiti. Odbornik Corberi je dejal, da bi celotno vprašanje ljudskih stanovanj morala proučiti posebna komisija občinskega sveta. Nato je svetovalec Škrk opozoril na zaskrbljenost. glede uporabe denarja iz prodaje jusarskih zemljišč za gradnjo ljudskih stanovanj, čeprav se je že prejšnji občinski svet strinjal, naj bi s tistim denarjem zgradili dom kulture in športa v Nabrežini. Zupan je odgovoril, da občinski odbor rii segel in ne bo segel po tistem skladu brez zadevnega sklepa občinskega sveta. Pripomnil je, da občinski odbor nima nič proti vključitvi omenjenih dveh točk v dnevni red, toda o tem naj bi, na podlagi gradiva, razpravljali na prihodnjem jesenskem zasedanju občinskega sveta. Svetovalec Škrk se je s tem predlogom strinjal.
Svetovalec Visintin je opozoril župana, da podjetje Pecas-Marossi, ki ima nov obrat ob trbiški avto cesti, namerava zaradi krize v ladjedelnicah odpustiti 95 delavcev. Zupan je zagotovil, da se bo zavzel za to pereče vprašanje.
Na vprašanje glede pomanjkljive javne razsvetljave v Sesljanu, kjer se je pri Naselju San Mauro te dni pripetila ie četrta smrtna prometna nesreča, je župan pripomnil, da gre za vprašanje javne razsvetljave in določitve omejene brzine. Glede brzine je uprava^ cest ANAS odklonila predlog občinske uprave. Glede javne razsvetljave je občinski odbor, v pričakovanju dokončne ureditve zadeve, že 11. marca sklenil, da se v bližini ceste postavi steber s tremi ročkami za razsvetljavo, in je prosil podjetje Anas za potrebno dovoljenje. Toda podjetje A-nas je odgovorilo šele 7. junija, in sicer z zahtevo po dokumentaciji.
Nato je občinski svet odobril razne upravne sklepe občinskega odbora ter razpis natečaja za mesto pomožnega občinskega uradnika. Prav tako je občinski svet soglasno odobril občinski obračun za leto 1964 ter sklep, naj se delovanje slovenskega otroškega vrtca v Sesljanu podaljša tudi za prihodnje šolsko leto.
Nagrude Kontovel 1965
Tajništvo ((Nagrade Kontovel« za slikarstvo «ex tempore«, ki bo letos že tretjič, sporoča, da bo prireditev, ki je lani zbrala na Kontovelu 107 slikarjev lz vse dežele, tokrat od 12. ure v soboto 24. julija do 13. ure v nedeljo 25. julija.
Pravila, žirija ln nagrade bodo sporočeni pravočasno.
Pešca je povozil pred železniško postajo
Ko je včeraj nekoliko po 18. uri 54-letni Giuseppe Zoccolan iz Fos-salta di Piave šel čez cesto pri železniški postaji, je mimo privozil z avtom 46-letni Domenlco Galij iz Ul Navali 6 in ga podrl. Zoccolan, ki je šel čez cesto po zebrasteni prostoru, se je pobil ln ranil po levi nogi, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna.
Ul, Tor S. Lorenzo 1. ženska se je pobila in ranila po čelu, opraskala po rokah in sl zlomila desno nogo. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek.
Majdi in Igorju Jankoviču se je rodil sinček Branko. Srečnima roditeljema iskreno čestitajo prijatelji in znanci.
Zaključena matura na slov. učiteljišču
Na slbvenskefn učiteljišču šo se zaključili zrelostni izpiti v poletnem roku in na oglasni deski so objavljeni izidi. Zrelostne Izpite je opravilo skupno 13 kandidatov: u-spešno so opravili izpite 4 kandidati, popravne izpite Ima 5 kandidatov, padli pa so 4.
Uspešno so opravili maturo na učiteljišču: Marija Brce, Mileva Martellanl, Roza Vatta in Vojko Devetta.
V prihodnjih dneh se bodo zrelostni izpiti zaključili tudi na trgovski akademiji ter na klasičnem In znanstvenem liceju, tako da bodo verjetno ob koncu tedna znani izidi.
FESTIVAL NA GRADU
Dva zelo povprečna ameriška filma
V nedeljo in ponedeljek so se nadaljevale predstave tretjega mednarodnega festivala znanstve-no-fantastičnih filmov. V nedelj o sta bila na sporedu kratkometraž-ni film «Vdor» (Italia) in celovečerni film «Alphaville» (Francija). Prvi je trajal le dvajset minut in je bil nejasna zgodbica o človeku, ki se po mnogih letih vrne v rojstno vas, kjer najde same neznane ljudi. Po naključju prestre-če razgovor dveh neznancev tn zve, da hočejo ti vsiliti ljudem nov način življenja, ki izključuje vsako krepost. Takoj pošlje pismo policiji a zaman, kajti komisar je eden izmed neznancev.
Več priznanj je vsekakor doživel francoski film «Alphaville» znanega režiserja Jeana Luca Godarda. Prikazuje dogodivščine n-genta Lemmy Cautiona, ki se vtihotapi v mesto Alphaville, kjer prevladuje organizacija, na čelu katere je ogromna naprava Alpha SO, ki psihično nadvladuje vse prebiralce in jih pretvarja v prave avtomate. Glavna vez celega filma pa je diskusija med Cautio-nom in Natašo, dekletom, ki se je rodila v tistem mestu in sploh ne pozna čustev. S potrpežljivim prigovarjanjem ji agent razodeva skrivnosti ljubezni, poštenosti in drugih kreposti, dokler je ne prepriča. Ta film, ki je pred kratkim osvojil v Berlinu «ZIatepa medveda» na tamkajšnjem festivalu, spada vsekakor med .vrhunska dela na področju znanstvenofantastičnih filmov. Originalni so tako razplet kot psihološki momenti in razgovori med glavnimi osebami. Skoda, da filma niso pre. vedli in da so bila pojasnila, ki so jih organizatorji podajali o tekstu med filmom samim, vsekakor nezadostna.
Včeraj zve(er pa sta bila na sporedu dva ameriška filma. Prvi, kratkometražni .Destination man» (Cilj je človek) je bil dokumenta-rij o raznih preizkušnjah, kj jih morajo astronavti prestati pred poletom, drugi pa je bil celovečerni film *The thing. (Stvar). To je zelo naivna in neoriginalna zgodba o bitju, ki je z letečim krožnikom pristalo na severni ledeni polobli in je prizadelo s svojo divjostjo veliko preglavic skupini znanstvenikov. Ti se ga po mnogih neuspelih poizkusih končno odrešijo s pomočjo močnega e-lektričnega toka. Tudi ta film ni bil preveden, kljub temu pa ga to ni oškodovalo, saj so gledalci sledili elementarnemu razpletu dogodkov tudi brez teksta.
Po prvih predstavah moramo torej poudariti, da so bila dosedanja dela znatno pod nivojem prejšnjih let in da so sploh, razen
Šolske vesti
šolsko skrbništvo opozarja učitelje, ki so uspešno opravili zaključne izpite tečaja za didaktično diferenciacijo v telesni vzgoji, da na šolskem skrbništvu lahko prej. mejo potrdila ali spričevala o tečaju (v delavnikih od 11. do 12. ure) Interesenti naj prinesejo s seboj kolek za 400 lir.
Razpis za prijave v slovenski Dijaški dom
1.	Dijaki in dijakinje, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1965-66 v Slovenski dijaški dom v Trstu kot redni ali zunanji gojenci morajo vložiti prošnje za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma ▼ Ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v Ulici Geppa 9-II (pri SPZ).
2.	Prošnje za sprejem v dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest.
3.	Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali celotno vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo.
4.	Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri naslovih navedenih v točki 1 ali pa po telefonu 93-167 (uprava Dijaškega doma) oz. 31-119 (Dijaška Matica).
Uprava Slovenskega dijaškega doma ima v juliju uradne ure vsak delavnik od 9. do 13. ure.
Razna obvestila
Drž. srednja Sola s slovenskim učnim Jezikom v Rojanu, Ul. Montorsl-no 8 opozarja, da je vpisovanje v prvi razred šole do 25. julija za u-čence In učenke, ki so dovršili u-spešno peti razred osnovne šole in do 25. septembra t.l. za one, ki Imajo popravni izpit.
Istočasno sporoča, da se Je pričelo in bo trajalo do 25. septembra t.l. tudi vpisovanje za drugi in tretji razred.
Ameriški cirkus na športnem igrišču •
S.	Glovanni, tel. 55002, danes predstava ob 21, uri Vabljeni!
Festival fantastičnega filma: ob 17.30 v Avditoriju v Ul. Teatro Romano »Lost Horizon« (Izgubljeni horizont) Franka Capre z Ronaldom Colmanom in Marko (Retrospektiva iz 1. 1937). Ob 21. uri na gradu Sv. Justa: ((Navidezno potovanje« Mircea Popesca (Romunija); «Dr. Terro’s house of horrors« (Hiša grozot dr. Terrorja) Friddiea Francisa (V. Britanija).
• * •
Nazionale 16.00 «Jim M primo« Tech-nicolor, Cameron MitcheH.
Arcobaleno 16.00 «Estasi di un delit-to»
Excelsior 16.00 »Mentre Adamo dor-me» Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 16.00 «Duello sull’Atlantlco» Technicolor. Robert Mitchum, Co-urd Jurgens.
Grattaclelo 16,00 «Amore alla france-se» Jean Seberg. Prepovedano mladini pod 14. letom
Alabarda T6.30 »Europa operazlone strip tease« Prepovedano mladini pod 18. letom, Technicolor.
Fllodrammatico 16,30 «Per una vall-gia piena di donne« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom,
Aurora 16,30 «Spionaggio a Casablanca«
Cristallo 16,30 «La donnaccia« Prepovedano mladini pod 18. letom,
Garibaldi 16.30 «L'assassino e al te-lefono« Fernandei, Marie Dea.
Capitol 16.30 #Un mostro e mezzo« Franco Franchi, Ciccio lngrassia. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «A 007 dalla Russla con amore« Sean Connery
Vittorio Veneto 16.30 «Mjnnesota Clay» Technicolor, Cameron Mit-chell, Georges Riviere.
Moderno Danes počitek
Astra Danes počitek.
Astoria 17.00 «Tentazloni proiblte« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Abbazia 16.30 «Una. pallottola per un fuorilegge«.
Ideale Danes počitek Jutri ob 16.30 «Chi giace nella mla bara«.
LETNI KINO
Sattelite 20.30 «Furia Indiana« Technicolor. Victor Mature. Susan Bali. Se ponovi prvi del.
Paradiso 20.30 »Tempo d'estate« — Technicolor. K Hepburn. R, Braz-zl. Se ponovi prvi del.
V Ul. S. Michele pa je 21-letni Glorgto Gabrielu lz Ul. Coroneo 9 j francoskega Alphavilie,'"popolno-povozil z motornim furgonom 72- ma razočarala. letno Angelo Viezzoli por. Trani izl	uJc.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V dneh 11. in 12. julija 1965 se j v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo pa j 14 oseb
UMRLI SO:	72-letna Giuseppln
Carli vd. Carli, 71-letna Caterina Ai tunini por. Celega, 70-letnl Giorg Glaconi, 70-l«tna Giuditta Spine! por. Storanin, 60-letna Albina Carl 74-Ietna Lidia Daplsin, 52-letni Gi( vanni Giorgi, 73-letna Luigia Gallt pin, 55-letni Ermanno Riccobon, 6( letna Regina Temporinl por. Larest 50-letna Maria Teresa Marano poi Coccimiglio, 52-letna Eugenia Bui sich por. Poropat, 66-letni Sebastlan Strain, 72-letna Aurora Mianl vt Gregoris
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <12. 7. — 1». 7.)
AlUAngelo d’oro. Trg' Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4: Marchio. Ul Ginnastica 44: Nlcoll, Ul di Ser-voia 80 (Skedenj); Alla Basilica, Ul. S. Giusto .1; Busolini, Ul. P. Revol-telia 41; INAM Al Cedro, Trg Ober-dan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2. Služba od 13. do 16. ure AlUAngeio d’oro. Trg Goldoni 8; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul Ginnastica 44; Nlcoll, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj).
NOČNA SLUŽBA LEKARN Al/la Basilica, Ul S. Giusto 1: Busolini, Ul, P. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2.
Mali oglasi
VAZNA USTANOVA za prodajo t drobno sprejme v službo 15-18-leti dekleta. Prošnje z navedbo izobrazi in morebitne prejšnje zaposlitve p slatl na uredništvo Primorskega dri vnika
V NEDELJO POPOLDNE NA DVORIŠČU KRIŽMANOVE GOSTILNE
Praznik kraškega pršuta in terana v Repnu je letos privabil nenavadno veliko gostov
Ocenjevalna komisija za vina je še določila nagrade: prvo je prejel Ivan Škabar iz Repna 56 - Veselo razpoloženje ob prepevanju partizanskih in narodnih pesmi ter igranju godbe
Zaradi utrujenosti
Gostje na nedeljskem slavju ob prazniku k raškega pršuta In terana na Križmanovem dvorišču v Repnu
z avtom v tovornjak
V zgodnjih nedeljskih urah je postal žrtev prometne nesreče 37-letnl uradnik Mario Stoka s Kon-tovela 114. Nekaj pred 4. uro zjutraj se je s svojim fiatom 500 TS 39516 peljal z Opčin proti Proseku. Ko je že prešel križišče Narodne ulice s Trbiško avto cesto, je Štoka verjetno zaradi utrujenosti In nenadnega spanca izgubil oblast nad avtomobilom, ki je zavozil diagonalno preko ceste na nasprotno stran in tani s prednjim delom trčil v Jugoslovanski tovornjak. Trčenje j$ bilo tako močno, da se je Štokov avto dobesedno zaril pod težko tovorno vozilo, Štoka sam pa se je na fevojb srečo izmazal le z lažjo rpno na desni strani čela in z drugimi manjšimi praskami po obrazu. Sprejeli so ga na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v enem tednu.
Nesreči na delu v lesnem pristanišču
Žrtvi nesreč na delu sta postala včeraj dopoldne dva delačca v lesnem pristanišču. Okrog 8.30 je bil pristaniški delavec 39-letni Er-manno Pertot iz Ul. San Lorenzo in Selva 4 zaposlen pri razkladanju hlodov s tovornjaka, ko je nenadoma izgubil ravnotežje. Preden se je utegnil kam oprijeti je padel na , tla z višine 2 metrov in se pobil po prsih, po nosu in ustnicah ter si verjetno nalomil nekaj reber. Na oddelku za pljučno kirurgijo se bo moral zdraviti en teden.
Druga žrtev je bil nekaj pred 11 uro pristaniški delavec 53-letni Izidor.1 Barič iz Ulice Caravaggio 8. Ko je delal v prvem podpalubju na parniku «San Giovanni«, ga je zadela ročica žerjava in mu zlomila levo nogo. Na ortopedskem oddelku se bo moral zdraviti 40 dni.
Letošnji praznik kraškega terana in pršuta je popolnoma uspel in privabil v Repen veliko število gostov. Ocenjevalna komisija je pokušala 15 vzorcev ' terana in določila .nasledhje nagrade: L. nagrado dobi Ivan Škabar, Repen 56, II. nagrado Anton Škabar, Repen 32, III. nagrado pa si delita Franc Guštin, Repen 22 in Anton Guštin, Col 9. Nagrade in diplome bodo izročili na repentaborskem županstvu verjetno že ta teden.
Že ob otvoritvi v soboto pozno popoldne je bilo precej gostov, zvečer jih je bilo še več. V nedeljo popoldne pa je bil pravi naval in toliko avtomobilov, da je bil marsikdo v zadregi, kam naj spravi svoj avto številni gostje so prišli v Repen z avtobusi,' ali peš z Repentabra in Opčin.’ Najbolj živahno je bilo v nedeljo proti večeru in zvečei do polnoči, kc se je praznik zaključil. Okrog poldne, ko je igrala godba na pihala iz Trsta, je na praznik prišel tržaški župan dr. Franzil, ki je čestital vinogradnikom in se pogovarja! z domačini. Nato je j rlsel tudi predsednik deželnega sveta, dr Rinaldini, ki je bil tudi na otvoritvi, pa si je zaželel z družbo na praznik kot nedeljski izletnik in ljubitelj Krasa. Pozno popoldne je spet igrala godba iz Trsta, sledil je nastop pevskega zbora «Illersberg», nato nastop pevskega zbora iz Repna ter pevskega zbora «Prosek-Kontoveii. O-oa zbora sta nato skupno.,^,pela «Zdravico» m navdušila občinstvo. Ob koncu je še igrala god«tt.,aa pihala s Proseka.	-n
V dvoran' gostilne Križman,"'na dvorišču katere je bil praznik, je bilo veliko omizje s člani nevskega zbora Prosek-Kontovel in njihovimi sovaščani. Popolnoma naravno, da se je ob kozarcu terana spet vnelo petje. In kak-no! Petje izven programa je v dvorano privabilo še številne goste. Oskar Kju-der je nategoval harmoniko in vsa dvorana je z zborom navdušeno prepevala partizanske in slovenske narodne.
Pršuta jim ni zmanjkalo, ker so poskrbeli za dobro zalogo, vino pa so vse prodali. Letos so znižali cene in so steklenico terana prodajali po 400 lir, pršut pa po 380.
Prireditelji in gostje so imeli srečo, da ni bilo slabega vremena. Za prihodnje praznike pa bodo morali poiskati in urediti' večji prostor.
Okrvavljen in nezavesten je ležal na pločniku
Pri še nepojasnjeni nesreči se Je v nedeljo zjutraj hudo ranil 53-lctni inštalater Annibale Marcon iz Ul. Bosco 10. Okrog 4. ure je r.akdo telefoniral na RK, da na pločniku vogala Ul. Coroneo in Ul. Rismondo leži nekdo na tleh ves okrvavljen in v nezavesti. Bolničarji RK so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano Prognozo zaradi krvavenja iz levega ušesa in možganskega pretresa. Ker ponesrečenec ni govoril, ni bilo mogoče ugotoviti, če je Postal žrtev nerodnega padca ali Pa rnorda žrtev prometne nesreče.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
TRAGEDIJA NA MORJU PRED PLAŽO V MILJSKEM ZALIVU
Med veslanjem okrog 60 m od obale padel iz prevrnjenega čolna in utonil
Ko so ga prostovoljni reševalci potegnili na kopno, je bil še živ, toda med prevozom v bolnišnico je izdihnil ■ Nesrečni fant ni znal plavati
V nedeljo so bile tržaške plaže staniško poveljstvo pa je preiskavo klicala bolničarje RK, ki so jo nuj in školji natrpani kopalcev, ki so poverilo obalni delegaciji v Miljah, | no odpeljali v bolnišnico.
izkoristili izredno vroč dan za prijetno osvežitev v morski vodi. Zal pa je v Miljskem zalivu prišlo prav na kopanju do tragedije, v kateri je izgubil življenje komaj 19-letni mladenič Lorenzo Guggia iz Villa Estense pri Padovi.
Guggia, ki je zaposlen kot varilec pri podjetju Tosani iz Castelbolo-gnese, ki opravlja neka dela za čistilnico nafte Aquila, se je okrog 16.30 skupno s prijateljema 22-let-nim Gianpletrom Oraziom iz Spo-leta in 23-letnim Vittoriom Morettijem iz Forlimpopolija, podal s sundolini na morje. V enem san-dolinu se je vozil sam, čeprav ni znal plavati, v drugem pa sta bila njegova prijatv.ja. Ko so priveslali kakih . 60-70 metrov od natrpane plaže, se je GuggiOv sandglin verižno . zaradi _ nespretnega rnafigvri-ranja napolnil z vodo. Guggia je tedaj hotel prestopili v čoln 'svojih prijateljev, pri tem pa sta se oba čolna prevrnila.
Vse dogajanje sta iz neposredne bližine spremljali v tretjem čolnu sestri " 16-letna Claudia in I4-letna Giulia Tonchella iz Ul. Gliuliani 34. Ko sta videli, da mladeniči ne znajo plavati in da se le s težavo držijo na površju, sta jim priskočili na pomoč, toda ko sta priveslali nekaj metrov od njih, se je tudi njun čoln prevrnil.
Kopalci, ki so s plaže prisostvovali prizoru, so sprva mislili, da gre za šalo in šele ko so mladeniči s težavo priplavali do obale, so ugotovili, da manjka nesrečni Guggia, ki je nehote povzročil prevr-
katere predstavnik je že včeraj zaslišal moža, ki oddaja sandoline in druge manjše čolne.
Oče pokojnega Guggie je skupno z nekim drugim sorodnikom prispel že navsezgodaj v Milje z avtomobilom, od tam pa so ga karabinjerji pospremili v mrtvašnico v Ul. Pieth, kamor so položili truplo njegovega sina. Danes dopoldne bodo -truplo prepeljali v Villa Ešten-se, kjer bo jutri pogreb.
Tragična smrt Guggie je zbudila iskreno žalovanje med številnimi nameščenci podjetja Tosani in drugimi, ki so ga poznali,
Razdelitev nagrad udeležencem kampanje za usmerjanje potrošnje
Natečaj za razstave in izložbe, ki se je vršil ob priliki kampanje za usmerjevanje pri potrošnji živil, se zaključuje z razdelitvijo nagrad v denarju in diplom zmagovalcem šestih kategorij, ki Jih je podelila žirija.
Tako se je zaključila manifestacija, ki je za dalj časa zajela širok krog trgovcev z živili na drobno in ki se je začela pri mesarjih, razširila na ribarnice, jestviničar-je, na prodajalce sadja in zelenjave, delikates in sira ter zaključila z mlekarnami.
Podelitev nagrad bo v sredo 14.
nitev čolna. Cim so se tega zavedli J*1®:	Y rdeC* ±2™?* lr'
Na . ortopedskem oddelku bolnišnice Je podlegel za posledicam zloma desnega stegna 68-letni upokojenec Gaspare Checcnich iz begunskega ■ taborišča pri Padričah,; moža so pripeljali v bolnišnico že 4. maja s prognozo okrevanja v 3 mesecih.
so takoj opozorili nekatere kopalce, ki so se požrtvovalno lotili r ■ ševanja pogrešanega Guggie, drugi pa sc po telefonu poklicali karabinjerje v predvidevanju, da se je zgodilo kaj hudega. Toda ko so na krai tragedije prihiteli poročnik Beno, komandant poveljstva v Miljah, in drugi agenti za hitro pomoč iz Trsta, so Guggio reševalci že potegnili na kopno, kjer so ga skušali spraviti k življenju z umetnim dihanjem, medtem ko mu je dežurni zdravnik RK vcepil injekcijo za poživitev delovanja srčnih mišic in mu dovajal kisik. Toda Gugglovo stanje je bilo tako kritično, da so ga takoj odpeljali z avtom RK v bolnišnico, toda že med prevozom je nesrečni mladenič Izdihnil.
V bolnišnico so istočasno odpe-lja'i tudi Orazia, ker je kazal znake zadušitve. Sprejeli so ga na III. medicinski oddelek, kjer pa se mu je stanje že ponoči tako izboljšalo, da so ga včeraj zjutraj lahko odposlali domov
Preiskava o poteku tragedije nasproti pomola cBalota« je bila poverjena poveljniku mil.jskih karabl-rverjev poročniku Bonu, ki je o tragediji obvestil tudi starše, pri-
Predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldini In predsednik pokrajinske turistične ustanove na sobotni otvoritvi praznika v Repnu
K1HO «1113» PKOSEK
predvaja danes, dne 13. t. m. z začetkom ob 19.30 uri komični film
SHERL0CK0 INVESTIGATORE SCI0CC0
(SHERLOCKO NEUMNI PREISKOVALEC)
Glavni igralec: Jerry Lewis
govinske zbornice na Borznem trgu št 14.
Avtomobilist pri Padričah povozil pešca na cesti
Sinoči oarog 21. ure Je 24-letni Guido Magnis iz videmske pokrajine šel peš ob desnem robu ceste, pri Padričah pa ga je podrl z avtom 24-letni Luciano Macovaz ;z begunskega tatorišča na Padrlčao, ki je privozil za njim. Magnis, ki je zaposlen pri gradnji begunskega taborišča pri Padričah, se je precej pobil po obrazu, krvavel Je iz nosa, opraskal se Je po rokah in pobil po levi nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico in se bo moral'zdrayiti dober mesec.
KMEČKI SINDIKATI ZA OŠKODOVANCE PO NEURJU
Krajevne oblasti in dežela naj takoj pomagajo prizadetim
Nekaj zahtev, ki so jih postavili na zborovanju v Gradiški
Na motorni ladji. «Silver Cloud», zasidrani ob pomolu IV, se je ponesrečil jugoslovanski mornar 40-letni Josip Lusič. Na krovu je nenadoma izgubil ravnotežje in pri padcu zadel z glavo ob ograjo
V soboto 10. t.m. zvečer so se v prostorih Ljudskega doma v Gradiški zbrali pokrajinski in občinski voditelji «Alleanze coltivatori in Confederterre«, da bi proučili škodo, ki jo je povzročilo na Goriškem neurje dne 4. in 5. t.m. ter ukrepe, ki bi Jih bilo treba pod-vzeti v korist prizadetim kmetom. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki Kmečke zveze za Goriško ter številne delegacije neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in najemnikov.
Na zborovanju so ugotovili, da je neurje zajelo večino področja naše pokrajine. Najbolj oškodovani vinogradi in sadovnjaki ne bodo mogli nuditi pridelka za 2 ali 3 leta. Zborovalci so postavili zahtevo, naj pristojne oblasti takoj priskočijo na pomoč. Zlasti velja to za deželni svet, prefekturo, kmetijsko nadzorništvo, za pokrajinsko in občinske uprave. Oškodovancem naj pomagajo s takojšnjo in zadostno podporo v obliki odškodnine najbolj prizadetim družinam neposrednih obdelovalcev, spolovinarjev in najemnikov, da bi jim takoj nudili vsaj najnujnejšo pomoč za življenje in za plačilo najnujnejših finančnih obveznosti, dokler ne bo s posebnim zakonom določena in priznana dokončna odškodnina.
Zborovalci so se , sporazumeli glede naslednjih zahtev, ki jih bodo predložili rimski vladi, deželni vladi, pokrajini, občinam in prizadetim ustanovam:
1.	goriško pokrajino naj s primernim deležem vključijo v posebno pomoč, ki jo namerava vlada nameniti oškodovancem zaradi neurja po drugih predelih države.
2.	deželna vlada naj določi primerno vsoto iz proračuna za kmetijstvo, s katero naj nudi odškodnino prizadetim kmečkim družinam ter zajamči podporo tudi tistim kmečkim delavcem, ki so zaradi neurja ostali brez dela. Dežela naj ustanovi tudi poseben sklad solidarnosti v korist oškodovancev zaradi neurij.
3.	prizadete kmetovalce je treba oprostiti plačila enotnih prispevkov, prispevkov za bolniško blagajno, za pokojnine, za izboljše-vaina dela, dalje jih je treba oprostiti plačila državnih, pokrajinskih in občinskih davkov.
4.	najemniki na področjih,- ki jih je prizadelo neurje, naj bodo oproščeni plačila najemnine in odplačilnega obroka za zemljo pri Eni# Tre Venezie.
5.	oškodovancem naj se nudi posebna pomoč za nakup semena,
gnojil, krmil in drugega, kar je potrebno za obnovo njihove kmetijske dejavnosti.
V tem smislu so dali zborovalci nalog pokrajinskim tajništvom obeh navedenih organizaoij, da posredujejo na vseh merodajnih forumih za takojšnje in učinkovite ukrepe. Dogovorili so se tudi, da bo danes odšla skupina kmetijskih predstavnikov z avtobusom v Trst, kjer bodo prisostvovali seji deželnega sveta, na kateri bodo obravnavali o ukrepih za pomoč prizadetim kmetovalcem in njihovim družinam.
Plesna prireditev v Štandrežu uspela
Tridnevna plesna prireditev .	„
štandrežu, ki so jo pripravili mla-1 nina.
dinci domačega prosvetnega društva O. Zupančič in se je sinoči zaključila, je popolnoma uspela. Precej je k temu pripomoglo lepo vreme, ki je vse tri dni, zlasti pa v nedeljo privabilo na veselični prostor veliko obiskovalcev. Zvečer so se na povratku s Tržaškega ustavili tam tudi prosve-tarji iz števerjana. Prišli so tudi člani godbenega ansambla «Le tigri« iz Gorice s svojimi dolgimi frizurami in še mnogo drugih.
Posebno živahno je bilo okrog bufeta, kjer so točili nemško Union pivo «na špino«, pripravljali kalamare in čevapčiče in prodajali tudi razne druge dobrote. Tudi na plesišču, kjer so igrali godci iz Gorice vesele in poskočne, je bilo stalno precej plesalcev, ker jih je privabila tudi nizka vstop-
Obrinski park bodo odprli za meščane
Občinski upravni odbor v Gorici je na eni svojih zadnjih sej sklenil, da bodo v poletni dobi od 15. Julija do 15. septembra odprli občinski park za županstvom za občinstvo. Tako bodo zopet vzpostavili pred leti vpeljano navado, da nudijo meščanom možnost za razvedrilo po nekaj ur dnevno v svežini tega lepega in mirnega parka Zadnji dve leti je moral biti park za občinstvo zaprt, ker je bila v teku gradnja novega krila županskega poslopja, v katerem je nekaj uradov in pa občinska sejna dvorana.
Tisti meščani, ki jim čas dopušča. so se že v prejšnjih letih radi zatekali v ta park, kjer so imeli poleg svežine na razpolago tudi revije in drugo čtivo.
Občinski ekonomat pripravlja za park nove klopi, ki jih razmeščajo na najbolj primernih mestih v pa*, ku, v senci košatih dreves, v rotundi pa urejajo izposojevalnico časopisov, revij in knjig za obiskovalce parka.
Občinstvu -bo torej park na razpolago od četrtka 15. t.m. dai.ie vsak delavnik, zaprt pa bo ob nedeljah in praznikih. Za obisk velja urnik dopoldne od 9 do 12 30 in popoldne od 15. do 19. ure.
iiiiiiiiiiiiniiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiinfiiniiiiiiiiniimimiiHiiiiiiiniiimiiiTtiiiiiiiiiiiiiniiiiiriiiiiiiiHiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiN
V NEDELJO PONOČI PRI MIRENSKEM P0K0PAUSCU
in
Avto je treščil v cipreso se prevrnil sredi ceste
Od štirih potnikov je bil ranjen samo Miroslav Batistič iz Rupe
iiiiiiiiiiiiMiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiKiiiii
POROČILO MESTNIH REDARJEV ZA JUNIJ
Neupravičeni poviški cen raznega sadja in povrtnin
Cene drugih živil so ostale v glavnem nespremenjene - Znižane cene teletine
V nedeljo zvečer okrog 23. ure se je pripetila na državni cesti med mirenskim obmejnim prehodom in tamkajšnjim pokopališčem avtomobilska nezgoda, ki bi se utegnila končati z mnogo bolj tragičnim zaključkom, saj so imeli prizadeti precej sreče.
Ob tisti uri se je vračal 40-letnl Ignac Dottori, ki stanuje v Gabr-jfih, Ul. Regina Elena 22, s svojim avtom fiat 750 iz Gorice proti Ru-pi. Z njim so bili v avtomobilu še 54-letni Miroslav Batistič, bivši občinski svetovalec iz Rupe, Ul. Aosta 8, 43-letni Izidor Kovic, pravta-ko iz Rupe, Ul. Buonarotti 37 ter še 42-letni Vili čaudek s Peči, Ul. Verdi 38, ki so se verjetno vračali s plesne zabave v Štandrežu.
Kot so pozneje ugotovili karabinjerji iz Sovodenj, ki so napravili zapisnik, je Dottori po vsej verjetnosti vozil preveč naglo na. ovinku blizu mirenskega mejnega' prehoda. Posledica je bila, da:je avto preveč zaneslo ter jer z> vso -silo treščil v cipreso na levi strani ceste. Vozilo se je odbilo od drevesa ter se preobrnilo in obležalo sredi ceste.
Kljub takim akrobacijam pa je od štirih potnikov bil ranjen samo eden, in sicer Miroslav Batistič, ki so ga takoj odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili zlom desne ključnice ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Ostali trije potniki so bili, kot rečeno, pri nesreči nepoškodovani. Zelo pa je razbit avto, ki so ga šele včeraj zjutraj odstranili s cestišča in bo dober menda samo še za staro železo.
Obnovili bodo Lloydovo palačo
Lloydovo palačo na Trgu Unita bodo v prihodnjih dneh začeli temeljito restavrirati po že pripravljenem načrtu, ki predvideva utrditev temeljev mogočnega poslopja, kakor tudi notranjo preureditev za večjo funkcionalnost zgradbe, ki je bila zgrajena' v letih 1880-1883.
Za hitrejši potek del in za nemoteno poslovanje raznih Lloydo-vih uradov, se bodo posamezni oddelki za čas obnavljanja preselili. Tako je začasno poslovno ravnateljstvo našlo gostoljubje v novi palači na vogalu ulic Milano in Roma, blagovni urad pa se je preselil k družbi »Adriatica* v Ulici Cadorna. V prihodnjih dneh se bo-do iz poslopja izselili tudi ravnateljstvo in funkcionarji ravnatelj-stva za osebje in sekcija za tisk, reklamo in propagando, ki se bodo preselili v prostore RAI-TV v Ul. F. Severo.
Po končanih delih, ki pa bodo zahtevala precej časa, se bodo vsi ti uradi vrnili v matično palačo
Prekop grobov
Županstvo sporoča, da b°do v 'kratkem preuredili za nove pokope kripto VIII z desetletnimi žarami za plačilo (II. polje) na pokopališču pri Sv. Ani, kjer počivajo posmrtni ostanki pokopanih od 20. maja do 23. avgusta leta 1955.
Prizadeti svojci, ki bi hoteli še naprej ohraniti posmrtne ostanke svojih dragih, naj se zglasijo na oddelku za pokopališča občinskega tehničnega urada, Passo Costanzi 2, ali pa pri čuvaju pokopališča, in sicer od 24. avgusta do 11. septembra letos.
Huda zastrupitev s tetanusom
Zaradi hude zastrupitve s teta-, nusom se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo, 35-letna Andreina Vattovanl por. Mondo iz Stramarja 53. ženska se je zbodla s steklenim drobcem v prst, ko je na dvorišču zamenjavala zemljo v cvetličnih vazah. ki Jih je neurje poškodovalo. Sprva ni ranici polagala nobene pozornosti, ker pa Je z dnevi začela čutiti nenavadne bolečine v ranjeni roki, in ko ni mogla več vzdržati, se je končno odločila in po-
Kot za vsak mesec je poveljstvo zbora mestnih redarjev izdalo poročilo o gibanju cen tudi za junij. V glavnem ni bilo v cenah velikih nihanj, z izjemo sadja in povrtnin, ki so bili mnogo dražji kot druga leta v tem obdobju. Značilno pri tem je, da je prišlo na trg na debelo mnogo sadja in povrtnin ter da bi zato smeli pričakovati, da bodo cene normalne. Toda blago je bilo drago bodisi na debelo bodisi na drobno, čeprav je šlo za sezonski pridelek. Cene so bile višje v primeri z lani in tudi s prejšnjimi meseci, tako da se je moral marsikdo odreči sadju, ki ga je po navadi kupoval. Spomnimo se le na visoko ceno češenj, za katere bi sicer še lahko veljal vzrok, da jih je bilo zaradi dolgotrajnega hladnega vremena mnogo manj kot običajno. Toda tudi breskve so bile do dvakrat dražje kot prejšnja leta, na' čeprav ni šlo za prvo vrsto. Te visoke cene so se zavlekle tudi v julij, čeprav poročilo o tem še ne govori, saj se nanaša le na junij.
Kot smo dejali, ko bile cene o-stalega blaga približno na isti ravni, seveda povprečno vzeto. Kar se mesa tiče, se je cena govedine nekoliko znižala na debelo, kar pa se ni poznalo pri prodaji na drobno. Sploh so mesarji prodali v juniju manj mesa kot po navadi, morda tudi zato, ker je bil tečaj dinarja na prostem trgu spričo napovedi novih valutnih u-krepov precej nizek ter so zato Tržačani kupili onstran meje več mesa kot običajno. Tudi cena teletine se je nekaj znižala na debelo, kar pa se ie zaradi znane “lepljivosti« odrazilo na cenah na drobno šele te dni, ko je prefektura s svojim odlokom znižala ceno teletine na drobno od 3 do 10 odstotkov. Vsekakor kaže glede cen mesa prerei dobro, sni so grosisti nakupili velike količine mesa na Holandskem in so ga prodali mesarjem za kakih 100 lir bolj poceni. Zvišala pa se je v juniju cena konjskega mesa in kuretine.
Cene rastlinskih in živalskih maščob so tudi ostale v glavnem nespremenjene. Nekoliko se je zvišala le cena maslu in nekaterim vrstam olja. Cena rib je bila tudi ustaljena, pa naj je šlo za sveže ali zamrznjene. Tudi u lov je bil zadovoljiv, le skuš je bilo manj kot po navadi. Doma ča jajca so se le malce podražila tuja pa nič. ker je bil zelo velik uvot iz Poljske.
V juniju je b!la zelo omejena nedovoljena prodaja živil, potem ko so bili mestni redarji tako
strogi prejšnje mesece. Zato je bilo tudi manj glob: skupno je bilo 73 prijav in 67 opominov. Zaplenili so 70 kg živil, od katerih 2C kg mesa, 10 kg masla, 10 kg čokolade, 4 litre olja, 4 kg sira 550 jajc itd.
Cestni pirat po nesreči pobegnil
V nedeljo ponoči okrog 23.15 je neznani avtomobilist, ki Je po nesreči pobegnil, podri v Ul. Del Glar-dini 65-letnega kuharja Giuseppa Sfocovaza, ki se Je tedaj po desni strani ceste peš vračal proti domu na štev. 40. Avtomobilist FIAT 600 ga je podrl pred poslopjem s številko 41, nato pa je oddrvel proti Skednju.
Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK in dežurni zdravnik dr. Lovrenčič je ugotovil, da si Je Sto-covaz pri nesreči zlomil desno nogo. Na ortopedskem oddelku, kamor so ga pripeljali, se bo moral zdraviti 40 dni. Preiskavo za izsleditev cestnega pirata vodijo agenti prometne policije.
Nove knjige v državni knjižnici
Ravnateljstvo državne knjižnice v Gorici, Ul. Mamell 12, nam sporoča, da so prejeli v zadnjih tednih v knjižnico naslednje nove knjige:
Politika in sociologija: BARTOLI: Italia burocratica: PACKARD: Gli arrEimplcatori aziendali; ROMANO: Le classi sociali in Italia: ROSSI: Paesi nuovi e politica mon-diale; VOTAW: 11 cane ha sel zam-pe.
Slovstvo: ANTOLOGIA della 'et-teratura italiana; Colombo: Voca-bolario della lingua italiana; MAC-CHIA: il mito di Parigi; Barcelli-ni: Vita di Dante: DE ROBERTIS: II libro della «Vlta nuova«; MO-NELLI: Ombre cinesi, serittori al girarrosto; PERROT: La llngulsti-ca; VARESE: «Fermo e Lucian un’esperlenza manzontana.
Pravo: BARLAM-CONTINI: Co-dice della rlcerca scientiflca e tec-nologija; SANDULLI: Codice del-
la legislazione amministrativa; SANDULLI: Manuale di dirltto am-ministrativo.
Zgodovina:	Ascarelli: Le fosse
Ardeatine; BARGELLINI:	La
splendlda storia di Firenze; DE FE-LICE: Mussolini 11 rivoluzionario; GESTRO:	L'armata stracclona;
HAUPT: La caduta dl Berlino; HILL: Lenin e la rivoluztone; JASPERS: Origine e senso della storia: MACINTYRE: La battaglia del Medlterraneo; SILVESTRI: Isonzo 1917; REITLINGER: Storia delle SS; THOMAS: Abramo Lincoln: TINO: II Trentennio fascista.
Iz goriške bolnišnice
Včeraj okrog 0.40 ure po polnoči je 19-letni Antonio Suligoni, doma iz Gorice, Ul. I. Brass 32, trčil na križišču Ul. Seminario in Korzom Verdi s svojim motociklom i-Moriui v..avte..alfa roraoo, ki ga je vdžil 3Hetfii Sergio Moser iz .Gorice,, Uk Croce U- Suligoni Je prihajal po Ul. Seminario ter ni dal prednosti avtomobilu, ki je prihajal s Korza Verdi. Pri trče-
nju Je bil ranjen Suligoni, ki so ga z avtom Zelenega križa pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč za udarec na levi, rami. Okreval bo v petih dneh. Zapisnik o nezgodi Je napravila cestna policija iz Gorice.
Včeraj zjutraj ob 8. uri so •prejeli za 30 dni na zdravljenje 74-letno Anno Cararo iz Gorice, na Placuti 25. Ko je šla doma po stopnicah, ji je spodrsnilo in je z vso težo padla. Pri tem st je zlomila desno roko v zapestju.
Včeraj popoldne ob 16.25 pa so z avtom Zelenega križa pripeljali v bolnišnico 26-letnega Guida Vittori ia iz Zamrla. Z^ravmki so mu ugotovili udarec na lobanji ter odrgnjenja po rokah in nogah in ga pridržali za 7 dni na zdravljenju. Vittori se je malo prej pel tal z lambretto po Ul. Mazzini ter zavil v Ul, Crispi. Tu pa Je neki avtomobilist pred njim nenadoma odprl vrata avtomobila in Vittori se je zaletel vanje ter padel.
Zapisnik o nezgodi je napravila cestna policija iz Gorice.
.....................................milili
DANES /VEČER NA SEDEŽU K D
Nadaljevanje pogajanj za levi center na Goriškem
Manevriranje KD s predstavniki SDZ v Goriei
Pogajanja z a upravo levega centra v goriški pokrajinski upravi in po tistih občinah, kjer so volili s proporčnim sistemom, se še vedno nadaljujejo, ker prizadete stranke KD, PSI in PSDI še ved no niso dosegle sporazuma glede programa in razdelitve odborm-ških mest. Na sestanku, ki je bil prejšnji teden na sedežu krščanske demokracije v Gorici, so si v glavnem izmenjali svoja mišljenja predstavniki teh treh strank
Za KD so bili prisotni Agati, kt je pokrajinski tajnik stranke, člana izvršnega odbora De Meo in Marocco ter deželna odborniku dr. Tripani in Cocianni. Za PSDl so bili prisotni poslanec Zuccat li, o do. Devetag in pokrajinski tajnik stranke Dellago. PSI pa sta zastopala pokrajinski tajnik Car raro in tajnik mestne sekcije Wal tritsch.
Sinoči je imel sejo pokrajinski odbor KD, na kateri so imeli na dnevnem redu razgovore o teni problemu in sestavo dokončnih predlogov stranke za upravne od
fiiiiiiiitiimiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHmiiMiiiiuiMitiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||,l||||||lll,l|||||||||l|||||m||||||||||,|,|M|||||||M|,|
Vpisovanje v 1. razred srednje šole v Gorici
Vodstvo slovenske srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici obvešča vse prizadete da traja vpisovanje o-Irok v prvi razred te šole do vključno 25. julija. Vsekakor pa staršem priporočamo, naj ne čakajo zadnjega dne in naj svoje otroke vpišejo že prej. S seboj naj za vpis prinesejo naslednje dokumente:
1. Rojstni list; 2. potrdilo o cepljenju koz in 3. spričevalo o zaključku 5. razreda.
Smrt v Krmilili
Včeraj ponoči je v Krminu nenadoma umrl upokojenec Marko Zorzut, ki je bil dobro poznan tudi krminskim Slovencem, saj se je večkrat potegnil tudi za njihove pravice. Pokojnik je imel 62 let in je podlegel pb kratki bolezni Bil je čltin izvršnega odbora PSI, tajnik krminske sekcije iste stranke, njen občinski svetovalec ter član upravnega odbora bolnišnice v Krminu. Pogreb bo po vsej verjetnosti danes, vendar ure še niso določili.
OBISKI GORIŠKIH ZAVODOV
Župan si je ogledal Katoliški dom v Gorici
Nadaljuje se preurejevanje bivše bolnišnice pri Rdeči hiši
Goriški župan dr. Gallarotti je te dni nadaljeval s svojim obiskom raznih šolskih in drugih ustanov na področju goriške občine Po obisku raznih zavodov, med katerimi je bil tudi Slovenski dijaški Dom na Svetogorski cesti, je župan obiskal, v družbi glavnega občinskega tajnika, razne druge zavode med njimi salezijanskega «S. Luigi« v Ul. don Bosco. Ta zavod nudi zaključeno celoto ter ima tudi svoje posestvo, s katerega pridobiva dober del potrebne prehrane za gojence. Zavod ima nad 200 notranjih in zunanjih gojencev, ki prihajajo iz Goriške, Fur-lanije in Trsta
Zupan Je obiskal tudi Katoliški
dom v Drevoredu XX. septembra Tu mu je ravnatelj doma dr. Humar razkazal gledališko dvorano in druge prostore ter mu obrazložil delavnost in probleme te ustanove, ki je nameniena slovenskemu občinstvu.
Med tem se nadaljujejo tudi obnovitvena dela v bivši bolnišnici za kužne bolezni pri Rdeči hiši, kjer bodo uredili šolske prostore za zavod Dante Altghieri. Zgornja nadstropja so že skoro popolnoma urejena in ko bodo z delom zaključili, bodo v tem poslopju pridobili racionalne in moderne prostore za potrebe 100 do 120 dijakov.
bore levega centra. Tudi na sedežu PSI so sinoči sklicali sestanek pokrajinskega odbora, na katerega so povabili tudi pokrajinske in občinske svetovalce stranke ter obravnavali isti problem. Danes se bodo predstavniki treh. strank levega centra ponovno sestali no sedežu KD v Gorici ter skušali doseči sporazum.
Pri tem gre, kot rečeno, za pokrajinsko upravo in za porazdelitev odborniških mest v njej; posebno važnost posvečajo uvedbi uprave levega centra v Gorici, odnosno razdelitvi odborniških mest med tri stranke. KD je tukaj skušala operirati s tremi svetovalci lipove vejice, ki naj bi ji z zunanjo podporo omogočili enobarvno upravo. Vendar pa bi bila to te začasna rešitev, čeprav bi j o, kot se zdi, predstavniki SDZ sprejeli. Upoštevati je tudi treba, da gre za globalno rešitev vprašanja levega centra tudi po drugih občinah, v Tržiču, Krminu, Grade-žu m Gradiški, kjer KD ne more operirati s predstavniki SDZ.
Danes zvečer se bodo vsekakor morali lotiti jedra tega vprašanja, čeprav ni gotovo, da bodo že nocoj dosegli načelen sporazum, ki bi omogočil sklicanje sej občinskih m pokrajinskega sveta.
VERDI. 17.45: «La furia degli uo-mini«. J. Sorel m Lea Padova-nl. Italijanski film. Mladini pod 14 letom vstop prepovedan.
CORSO. Zaprto.
MODERNISSIMO. 16.00: «Per un pugno di dollari«, K Eastwood in Marianne Kock; barvni italijanski film
V1TTORIA. 17.15:	«La valle dei
monsoni«. J Wayne in S. Gurie. Ameriški čmo-beli film.
CENTRALE, 17.00: iiLa pištola non basta«. A. Quinn in K. Jurado. Ameriški čmo-beli film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia 244, tel. 35-38.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 27,4 stopinje ob 14.40, najnižjo 10 stopinj ob 4. zjutraj ; povprečne dnevne vlage Je bilo 75 odstotkov.
mmmm
TOUR D£ FRANCE
Najdaljša etapa najbolj dolgočasna
Zatišje pred odločilnim spopadom Gimondi-Poulidor
AUXERRE, 12. — Najdaljša etapa Toura od Lyona do Auxerre (298,5 km) se je zaključila ob dolgočasni vožnji. Gimondi je osebno nadzoroval potek etape in ni hotel dovoliti, da bi se ta razživela. Italijan hrani sile in se pripravlja za odločilni spopad s Poulidorjem v zadnji etapi na kronometer, ki bo udeležence pripeljala v Pariz.
Večina izvedencev meni, da je ■
Gimondi že končni zmagovalec le-
tošnjega Toura. Edino Poulidor hrani še trohico, upanja, ker Je v vožnji na kronometer neomejeni gospodar in zato Je mnenja, da bb lahko v zaključnem dnevu odščip-nil Italijanu več kot 1’12”, s čimer bi mu pobral rumeno majico. Gimondi seveda, ki se dobro obnese tudi v vožnji s časom, pa je že sedaj prepričan, da bo znal tudi na vratih Pariza odbiti zadnji, a prav gotovo najbolj nevarni napad francoskega tekmeca. Medtem ko je v nedeljski etapi zmagal Rik Van Looy, Je danes etapa pripadla Angležu Wrightu.
NA CILJU
1.	VVRIGHT (VB) 8.42'03” (z odbitkom 8.41* *03”)
2.	Grain (Fr.) 8.42’05” (z odbitkom 8.40’35”)
3.	Ni j dam (Niz.) 8.42*25”
4.	Milesi (Fr.) 8.42*29”
5.	Janssen (Niz.) 8.42*48”
6.	Reybroeck (Bel.)
tenis
7.	Beheyt (Bel.)
8.	Karstens (Niz.)
9.	Van Den Berghe (Bel.) itd.
SPLOŠNA LESTVICA GIMONDI (It.) 109.38*02” Poulidor (Fr.) z zaost. 1*12” Motta (It.) 8*38”
Lebaube (Fr.) 9*59” Perez-Frances (Sp.) 10*26” Anglade (Fr.) 10*39”
De Rosso (It.) 12*09”
Kunde (Nem.) 15*00”
Janssen (Niz.) 15*00”
SABUAmt
SZ ekipni svetovni prvak v sablji
PARIZ, 12. — Z zmago v finalu nad Italijo z 9:7 so si predstavniki sovjetske zveze osvojili danes naslov svetovnega ekipnega prvaka v sablji.
Na drugo mesto so se uvrstili Italijani, na tretje Francozi, na četrto Madžari, na peto Poljaki, medtem ko so bili Nemci šesti.

BOKS
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. Brands (Bel.) 15*22” itd.
CIUDAD MEXICO, 12. — Svetovni prvak peresne kategorije Vi-cento Saldivar (Mehika) je danes podpisal pogodbo, s katero se je obvezal, da bo 7. septembra letos branil svoj naslov v dvoboju z Angležem Howardom Winstenom. Srečanje, za katerega bo mehiški boksar dobil 40 milijonov lir, bo verjetno na wemblejskem stadionu v Londonu.
NOCOMtr
POTRJENA VEST
k
Novell!
Padovi
da in Gentilija. O morebitni prodaji drugih igralcev pa bo vodstvo kluba sklepalo šele po 15. t. m.
BIRMINGHAM, 12. — Avstralka Smithova je z veliko težavo odpravila Angležinjo Wade 6:3, 4:6, 7:5 in zmagala na mednarodnem turnirju, kjer je med posamezniki zasedel prvo mesto Anglež Knight.
* * *
DUBLIN, 12. — Z zmago nad Angležinjo Truman z 10:8, 6:4, je Brazilka Maria Brueno zmagala na mednarodnem prvenstvu Irske. V moški konkurenci pa je Avstralec Roche premagal Angleža Sangster-ja 11:9, 13:11.
•llllllllIHHIUUMIIIIIIIIUIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllUllllflllllllllllllllllllllllllHIIIIHIIIHHIIIIIIIIIIllll
NOCOJ V RIMU
Jnrlj Uršič pred uspehom?
Nocoj bo skušal doseči svetovni rekord amaterjev v vožnji na 5 km.
RIM, 12. — Jurij Uršič bo nocoj skušal na olimpijskem kolesarskem dirkališču v Rimu izboljšati svetovni rekord amaterjev v vožnji na 5 km, ki pripada Costantinu. če bo vreme primerno, bo Uršič stopil na kolo ob 19. url.
Goriški kolesar je trenutno v izredni formi in prav zaradi tega Je «čarovnik« s kolesarskih dirkališč Costa mnenja, da Je prišla za Uršiča ura poskusa. Pred dnevi je naš rojak v Milanu zmagal v vožnji na 4 km s časom 4*56”, pri čemer je dobesedno dohitel tekmeca z druge strani dirkališča Panelna. Na cilju je Goričan izjavil, da je čutil, da lahko izboljša svetovni rekord na tej progi, ki ga s časom 4*52” brani Roncaglia, a da ga Je Panelno, v trenutku, ko ga je dohitel, oškodoval in mu tako preprečil exploit. Ker se mu je moral izogniti, je zdaljšal progo in Je zaradi tega prav gotovo izgubil na hitrosti.
Med nedavnim neuradnim poskusom zrušenja svetovnega rekorda na 5 km je Uršič v Rimu za las zgrešil novo znamko in je zabeležil čas, ki je bil le za desetinko sekunde slabši od Costantino-vega.
Ni izključeno torej, da bo Uršič nocoj vpisal svoje ime v zlato knjigo svetovnih rekorderjev.
Triestina bo oddala tudi Palcinija, Orlanda in Gentilija
Predsednik Triestine grof Guarnieri je danes potrdil, da je vodstvo kluba prodalo levo krilo Novellija padovanski enajstorici, vsota še ni znana.
Izvedelo se je, da se Triestina pogaja za prodajo Palcinija, Orlan-
V NEDELJO V BOLJUNCU
Sovodnje 4 Breg 0
Nedeljska prijateljska nogometna tekma med enajstorico Brega, ki je tako prestala ognjeni krst, in So-vodnjami se je končala s premočno zmago gostov s 4:0 (3:0).
Več o tekmi bomo pisali v prihodnjih dneh.
PO KRIVDI SODNIKA?
«Pokal prijateljstva» v znamenju sovraštva
Nedeljska tekma med enajstericama Vesne iz Križa in Dorrija za «Pokal prijateljstva« je potekala v precej sovražnem razpoloženju, že začetek je bil grob in ker 'sodnik ni znal kaznovati izpade, se je srečanje končalo kaj neslavno: i-gralci Vesne so razburjeni zaradi odloka sodnika iz protesta zapustili igrišče. Tekma se je tako končala z 2:0 v korist Domja. Do protesta je prišlo, ko je napad Domja izvedel hiter protinapad. Križani so menili, da bo sodnik žvižgal off-side, a ta je položaj prezrl ali pa ni bil mnenja, da gre za prekršek, zaradi česar levemu krilu Domja ni bilo težko spraviti žogo v mrežo kriškega vratarja. Ker na protest kapetana Vesne sodnik ni hotel razveljaviti gola, so Križani odšli v slačilnico.
Ni izključeno, da se bo Vesna pritožila na prireditveni odbor turnirja.
ATLETIKA
ITALIJANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO
Brez posebnih rezultatov zadnji dan revije najboljših
Videmean Cauz drugi v skoku s palico
RIM, 12. — V nedeljo se je na olimpijskem stadionu z oddajo zadnjih osmih naslovov končalo italijansko državno atletsko prvenstvo. Posebnih rezultatov ni bilo, pa čeprav so bili nekateri tekmovalci zelo blizu rekordov. V teku na 200 m je v odsotnosti Ottoline zmagal Berruti, ki se je moral pre-
Reprezentanca SZ, ki je osvojila trofejo Portorož
cej potruditi, da je ohranil prednost. Tudi mladi Ottoz je s težavo ohranil svoj naslov v teku na 110 m zapreke, medtem ko je Dio-nisi osvojil naslov v skoku s palico, kjer je za malo zgrešil znamko novega italijanskega rekorda. Na drugo mesto se je presenetljivo uvrstil komaj 17-letni Cauz Ugo iz Vidma.
Precej ostro je bilo v metu kopja, kjer so sodniki razveljavili Lie-voreju met 77 m. Njegov najresnejši tekmec Rodeghiero pa je z metom 78,46 m dokončno pristal na prvem mestu in odvzel Lievo-reju državni naslov.
Izidi zadnjega dne italijanskega prvenstva so naslednji:
400 M
1.	Sergio Lo Bello 47”
2.	Giampaolo Iraldo 47”4
3.	Giacomo Pousi 47”9
4.	Fusi 48”7
5.	Pistori 48”9
6.	Bruno Bianchi 58”9,.
1.500 M
1.	Francesco Bianchi 3’45”5
2.	Gianfranco Sommaggio 3’45”5
3.	Enrico Spinozzi 3’47”4
4.	Rizzo 3*48”2
5.	Finelli 3’48”8
6.	Arese 3*50”.
200 M
1.	Livio Berruti 21*3
2.	Ito Giani 21”5
3.	Orazio Parisotto 22”
4.	Sardi 22”2
5.	Vicardi 22”5.
110 M ZAPREKE
1.	Eddy Ottoz 14”2
2.	Giovanni Cornacchia 14”2
3	Sergio Liani 14”4
4.	Raimondi 14"8
5.	Lombardi 15”2.
ŠTAFETA 4 x 400 M
1.	SNIA Varedo (Sardi, Reggiani, Bruno, Bianchi, Bello) 3’13”7
2.	Carabinieri (Riondato, Pirronel-lo, Trevisan, Iraldo) 3’14”2
3.	SNAM (Malacalza, Fraschini, Cecconi, Tavecchio) 3’15”2
4.	FIAT 3*18
5.	Esercito 3’23”6
6.	Vigili urbani Bari 3’27”8.
KOPJE
1.	Vanni Roderigho 78,48 m
2.	Franco Radman 73,75 m
3.	Carlo Lievore 72,35 m
4.	Saitz 70,47 m
5.	Marrati 61,79 m
6.	De Franzoni 60,89 m.
SKOK S PALICO
1.	Dionisi Renato 4,40 m
2.	Cauz Ugo 4,30 m
3.	Bernardi Nardo 4,20 m
4	Catenacci Fiacomo 4,20 m
5.	Galeazzi Gilberto 4,20 m
6.	Sgrazzutti 4,20 m.
10.000	M
1.	Ambu Antonio 29*40
2.	Conti Luigi 29*43”
3.	Antonelli Franco 30’31”2
4.	Segrada 30’43”4
5.	De Palma 30’54”8
6.	Mastroieni 30’55”8.
* * *
VARKAUS, 12. — Finec Jorma Kinnunen je ponovno dosegel izreden uspeh v metu kopja. Po tor-
kovi znamki 88,14 m, ki je najboljša na svetu v letošnji sezoni, je Kinnunen vrgel v Varkausu orodje 86,32 m in že drugič pustil za seboj Poljaka Sidla, ki je kopje vrgel 84,84 m daleč.
* * *
PRAGA, 12. — V zadnjem dnevu atletskega tekmovanja za Memorial Rcsicky so zabeležili naslednje najboljše rezultate:
400 m zapreke — Whitney (ZDA) 51”
800 m — Jungvvirth (CSSR) 1’50"9 5000 m — Schul (ZDA) 13*54"6 palica — Nordwig (V. Nemčija) 4,90 m
daljina (ženske) — 1. Kirzsen-stein (Poljska) 6,48 m; 3. Trio (Italija) 6,19 m.
1111111
_____Z'T. 7ZT ~	..	■
RATZEMBURG. 12. — Nemški osmerec Ratzemburga je že drugič zapovrstjo premagal olimpijske prvake Vesperja iz Filadelfije. Nemški veslači, ki so evropski prvaki, so progo preveslali v 5’59”6, Američani pa v 6’00”6.
* * *
LUZERN, 12. — Blejski osmerec je med tekmovanjem na jezeru Rotze prijetno presenetil z zasedbo drugega mesta pred posadko Cambridgea.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiTTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitii«
ZAKLJUČEN PADALSKI TEDEN ZA M JADRANSKI P0KAL»
8rl ’

Sovjetski zvezi nagrado za drzne atraktivne skoke
Jugoslovan Petar Dedič zmagovalec v skokih v morje
V Sečovljah so sneli zastave z drogov, razdrli so šotore in padalci iz vseh delov sveta so se razšli. Eni bolj zadovoljni in seveda z nagradami, drugi pa praznih rok, a z novimi izkušnjami. V nedeljo se je namreč zaključila padalska prireditev za «IV. jadranski pokal«, ki je trajala ves teden. Zal je vreme večkrat ponagajalo in prisililo prireditelje, da so spored sproti spreminjali in
ker so hoteli izvesti vse napovedane točke, so bili, kot seveda tudi padalci in padalke, podvrženi pravcati «tour de force». Nazadnje pa se je vse srečno izteklo in z zadnjo točko sporeda — z atraktivnimi skoki za turistično nagrado Portorož — so tudi gledalci prišli na svoj račun.
Večji del vratolomnih elementov so posamezne ekipe izvedle v veliki večini, zaradi česar marsikdo z zemlje ni mogel slediti vsemu poteku. Sodniki so s poseb-
Končni tehnični			izidi
tekmovanja		padalcev	
ATRAKTIVNI	SKOKI	Moški	
1. SZ	27 točk	1. CSSR	790,22 točk
2. CSSR	24 točk	2. SZ	786.52 točk
3. Francija	24 točk	3. Madžarska	785,53 točk
4. Vel. Britanija	23 točk	SKOKI Z VIŠINE 1.500 M	
5. ZDA	22 točk	Ženske	
6.-10 Jugoslavija,	Švica, Nor-	1. CSSR	762,03 točk
veška. Zah. in	Vzh. Nemči-	2. Inter I.	759,62 točk
ja, Madžarska	21 točk	3. SZ	754,94 točk
11. Avstralija	19 točk	Moški	
12. Kanada	18 točk	1. CSSR	1186,61 točk
13. Juž Afrika	14 točk	2.	Madžarska 3.	ZDA	1176,12 točk 1176,02 točk
ŠTAFETA NA CILJ			
Ženske		SKOKI	V MORJE
1. CSSR	762,03 točk	Ženske	
2. Inter. I.	759,62 točk	1. Zlatanova	Ivanka — Boi-
3. SZ	754,94 točk	garija	300,00 točk
Moški		2. Haufe Barbara — Vzhodna	
	1198,74 točk	Nemčija	276,2 točk
1, Švica		3. Eremina	Lidija — Sovjet-
2. CSSR	1182,50 točk	ska zveza	278,8 točk
3. ZDA	1182,19 točk	Moški	
SKOKI Z VIŠINE 800 M		1. Dedič Petar — Jugoslavi-	
Zenske		ja	296,2 točk
		2. Matthrus	Robert — ZDA
1. Francija	588,39 točk		296,00 točk
2. SZ	579,63 točk	3. Kazakov	Evgenij — Sov-
3. Vzh. Nemčija	530,71 točk	jetska zveza	295,2 točk	
nimi napravami ocenjevali njihove izvedbe, a občinstvo, ki se ga je precej zbralo je prišlo na svoj račun ko so se ekipe posluževale pri izvedbi vratolomnih vaj raznobarvnih dimnih raket, s katerimi so s fantastičnimi risbami prepletavali v sinje nebo nad Portorožem.
Po zanimivih nastopih Angležev, s katerimi je skakala njihova tovarišica in katerim je sledil vodja ekipe polkovnik Wilson, ki jih je med izvajanjem vaj slikal, Avstralcev, Zahodnih Nemcev, Madžarov in Južnoafričanov, so se na nebu pojavili predstavniki CSSR. Njihov predstavnik se je v višini 600 m spustil po vrvi z letala in dolgo krožil nad letališčem. Kasneje se je spustil in odprl padalo ter srečno pristal.
Brez dvoma so najbolj drzno točko izvedli sovjetski padalci, za kar so si seveda zagotovili tudi prvo mesto. Njihov trener Pavel Storčienko je sproti obveščeval gledalce kaj se dogaja nad njihovimi glavami. Točko je otvorila Novogorodčeva, ki se je spustila s tremi zastavami, kjer je bil v treh jezikih napisan «Mir». Ko je spiker najavil, da v zraku nekaj ni v redu, je marsikomu zastal dih. In res se je tekmovalcu Vladimiru Gumiju med skokom z letala padalo zapletlo v rep. Gur-niju, ki je visel z letala, je bilo treba nujno pomagati. To nalogo je prevzel Evgenij Tkačenko, ki se je spustil do njega, ga dolgo skušal rešiti s padalom vred, a ker ni šlo drugače, je vrvi prerezal. Tkačenko je tovariša držal in se z njim spustil v globino. Kasneje je Gumija izpustil, da je lahko odprl rezervno padalo in tedaj je tudi Tkačenko odprl kupolo nad seboj in pristal nedaleč od ljudi pri tovarišu, s katerim sta se zadovoljno in veselo objela. Prav gotovo sta se tudi oba sovjetska padalca oddahnila in sta bila za njuno res nevarno točko, ki pa je bila seveda na sporedu sovjetskega nastopa, deležna burnega aplavza. Tedaj pa so se spustile iz letala tudi tri sovjetske
padalke in dva padalca. Medtem ko so dekleta razvila zastavo s pozdravom občinstvu, sta Kaza-kov in Burdukov zapirala in odpirala padala in seveda sta tudi ona dva srečno pristala na kraju, kjer so njuni tovariši in tovarišice že spravljali padala.
Zanimiv je bil tudi skok padalcev ZDA, ki so se skupaj spustili proti zemlji in se nato razkropili na vse dele neba puščajoč za seboj, kar so delali vsi, raznobarvne dimne sledove. Američani so nato pristali 2 km narazen daleč od letališča.
Največ aplavza pa So bili deležni Jugoslovani, ki so pokazali izredno drznost in hladnokrvnost ter so z vratolomnimi prvinami na nebu navdušili občinstvo, ki ni štedilo z odobravanjem.
Padalski teden je zaključil s svojim govorom predsednik Letalske zveze Jugoslavije generalmajor Curguš, ki je tudi obdaroval zmagovalce in zmagovalke posameznih točk. Po končanem mitingu so se udeleženci padalskega tekmovanja, ki je kljub nestalnemu in muhastemu vremenu, dobro izpadlo, zbrali v Vojkovem domu v Portorožu, kjer so jim prireditelji pripravili ob prijetni slovenski pesmi, ob vinu, ob kranjskih klobasah na žaru in ob pečenih skušah piknik, ki se je v veselem razpoloženju zavlekel dolgo V lepo in mirno portoroško noč.
finrr	IM
1. — 1. Rosta in	2
2. Epistoia	2
2. — 1. Svizzera	1
2. Gurgo	2
3. — 1. Gaio	1
2. Triger	X
4. — 1. Marmentino	X
2. Gildo	X
5- — 1. Anisette	1
2. Erbione	2
6. — 1. Nuvoioso	1
2. Maestrale	X
KVOTE	
12 — 433.866 lir	
H —	7.907 lir	
10 —	6.305 lir	
FRANJO SEVNIK
:::::::::::
::::::::
Olga iz Šercerje ve
Z muko sem se po vseh štirih privlekla v bližnjo hišo, štirih privlekla Y bližnjo hišo, kjer sta bili doma dve ženski. Prosila sem ju, naj me skrijeta, pa me nista hoteli temveč sta me jokaje in kriče odganjali, češ, da bodo prišli Nemci in zaradi mene vse pobili. Ko sem jima zagrozila z revolverjem, sta me pustili in zbežali v drugo hišo v vasi. Z zadnjimi močmi sem se zavlekla v sobo ir. zlezla v posteljo, pod odejo pa sem imela pripravljen revolver. Ni trajalo dolgo, ko prištorkljajo v hišo Švabi in tudi v mojo sobo. Na pragu se zadere name Nemec — verjetno je bil podčastnik:
«Was ist mit Ihnen?«*
■»Tuberkuloze,« sem odvrnila z zamrlim glasom. Ni se mi bilo treba ravno mnogo pretvarjati, od preslanega napora in izgubljene krvi in tudi strahu sem bila gotovo zelo bleda in prepadla.
Uboga reva, tako mlada pa tako hudo bolna, me je pomiloval Nemec v svojem jeziku, vendar me je še nekaj trenutkov sumljivo opazoval; potem je s svojimi tovariši, ki so mi-
«Kaj je z Vami?«
slim odnesli le nekaj žlic, odšel iz hiše. Imel je pač srečo, kajti če bi me bil odgrnil bi bil mrzel, ker bi ga bila jaz «uboga reva« pihnila z revolverjem. Pravzaprav sva imela pa obadva srečo.«
Ko so Švabi odšli, sta se ženski vrnili, veseli ker se je vse tako dobro izteklo; posebno pa ker ju Švabi niso oropali, kakor so druge hiše v vasi. Zelo grdo so ravnali s prebivalci.
Vaški bolničar me je za silo obvezal. Naša brigada, ki se je bila sicer brez izgub umaknila, je ponoči poslala «po irioje truplo«, v domnevi, da sem že mrtva. Ganilo me je njihovo veselje, ko so me našli še živo. Hoteli so me pustiti v vasi pri tistih dveh ženskah. Jaz pa nisem hotela ostati pri njih, čeprav sta me vabili naj ostar nem. Raje sem šla s tovariši na težko pot; na partizane sem se lahko zanesla, na druge ljudi pa ne.
Partizani so me nesli v Ge-rovo, kjer me je za silo operiral neki italijanski zdravnik. Potem so me spravili z avtomobilom v bolnišnico v Ribnici, kjer so me ponovno operirali. A že čez dva dni so prodrli
Nemci do Kočevja in ribniška bolnišnica je bila evakuirana v Stari breg. Toda kmalu nato so bombardirali in napadli tudi to partizansko bolnišnico; pri tem napadu smo se kolikor to liko gibljivi bolniki razbežali Jaz sem v sami bolniški srajci mukoma zlezla v gozd in se tako rekoč po vseh štirih privlekla na TV 14 na Rogu. Z desetim partizani tega voda smo potem hajkah teden dni po Rogu na TV 15, od tod pa po petih tednih semkaj na TV 16.»
Olgina rana se je bila preveč razbolela, bolezen jo je priklenila na posteljo in njeno stanje je postajalo vse bolj kritično. Zdravnika ni bilo moči dobiti. V samotni kočici na TV 16 je veliko trpela in bila mnogo prepuščena sami sebi, ker je tako terence kakor tudi nas klicala dolžnost na drugo delo. K sreči pa je šla švabska vihra kmalj dalje in ko so se po dobrem mesecu dni prekinjene zveze zopet vzpostavile, smo oskrbeli Olgi prevoz v partizansko bolnišnico na Rogu. Od tam nam je ob novem letu poslala prijazne pozdrave. Kmalu potem smo zapustili Brezovo reber tudi mi, skoro leto dni nismo nič slišali o Olgi.
V zadnjih dneh naslednjega leta, konec decembra 1944, sem se vračal iz doline zgornje Krke v Belo krajino, kjer je bila takrat naša baza 80. Zimski dan, pust in mrzel, se je nagi-
bal proti večeru. Zapadel je bil prvi sneg in nad dolino je visela vlažna megla. Mrazilo me je in otožno mi je bilo pri srcu; mislil sem na ženo in hčerko, ki sta živeli v strahu in stiski v Ljubljani. Trle so me težke skrbi. V Podhosti zavijem k Zupančičevima, ki sta bila poleti 1944 tudi zapustila kočico na Ramenskem hribu. Nameraval sem ju pozdraviti in najti morda katerega znanca, saj je bila njihova hiša vedno odprta in gostoljubna za partizane.
«0 pozdravljen tovariš!«, se mi zasmeje na pragu nasproti zala partizanka. Začuden jo pogledam; Olga! Prvi hip je nisem spoznal. Kako bi jo tudi. V spominu sem jo imel bledo, upadlo, s trpečim izrazom na licu in motnih oči. Zdaj pa je stala pred mano rdeča in cvetoča, zlati lasje so obdajali pod partizansko kapo kot aureola njen nasmejani obraz, oči so se ji veselo bliskale.
Povedala mi je na kratko, kako je preživela leto, ki je minilo od našega prvega srečanja. V bolnišnici so jo kmalu toliko pozdravili, da je lahko vstala s postelje. Hoteli so jo pridržati pri mirnejšem in manj napornem delu, pa ni dolgo vzdržala. Vleklo jo je k brigadi, v borbeno dejavnost, in ugodili so ji. Marsikaj zanimivega, a tudi nevarnega je medtem doživela.
«Moje noge so zopet dobre: včasih sem jih tudi na begu
preskusila,« je pripomnila hudomušno.
Zdaj je na službeni poti v Črnomelj. Tam živita tudi njena mati in mali brat, pa bo morda ostala pri njima za nekaj časa. Počakala je, da sem pozdravil Jožeta in Justino ter se malo ogrel, potem pa sva skupaj nadaljevala pot proti Črnomlju. Spotoma sva obujala spomine na tisto hajko na Brezovi rebri, na razne tovariše in znance. Povedala mi je razne doživljaje iz pohodov in borb, o bojnih tovariših in tovarišicah ,od katerih jih je nekaj padlo junaške smrti. Nerada se je spominjala na poležavanje po bolnišnicah. Koliko ur, koliko dolgih, dolgih dni je morala brezplodno prebiti po pustih barakah, medtem ko so brigade hitele zmagovito od boja do boja. Le o tem je sanjarila, pozabljala pa na naporne pohode in prečute noči v dežju, mrazu in snegu, na težke boje, na svoje rane in često pomanjkanje. v spominu so ji neprestano vstajala nepozabna lepa doživetja v brigadi, prisrčno, požrtvovalno tovarištvo, vesele pesmi, vriskanje in godba ob tabornem ognju, junaški uspešni podvigi. Vojna gre h koncu in ona, Olga iz šercer-jeve brigade, naj bi ne bila zraven pri zaključnih bojih, končnem obračunu s tujimi domačimi sovražniki. Odšla v bojni vrvež in metež, čim sl je le za silo opomogla.
«In glej, tovariš Franjo, to mi je vrnilo moči, zdravje in
pri
in
le
veselje; srečna sem ob misli, da doživljamo zmago in prero-jenje našega ljudstva.«
Naslednji dan je bil zadnji dan v letu 1944. Baza 80 v Črnomlju je pripravljala veselo silvestrovanje. Imelo me je, da bi dal tudi jaz mal prispevek k slavnosti. Med službenimi o-pravki se mi je porajal v mislih in oblikoval govor, ki bi ga vpletel na proslavi. Povedati sem nameraval zgodbo o Olgi, kot simbolu naše zasužnjene, teptane, iz neštetih ran krvaveče, a uporne in junaške domovine; kakor Olga, bo tudi ona kmalu vstala svobodna in poveličana ter zaživela novo življenje.
Na proslavi pa zgodbe nisem povedal. Drugi so govorili lepše, kot bi mogel jaz. Bal sem se, da ne bi našel dovolj primernih besedi in tako je lepa slika ostala le globoko zakopana v mojem spominu.
6.
Nad dvajset let je minilo od takrat, ko sem prvikrat srečal «tovarišico Olgo iz šercerjeve brigade«. Kmalu potem, ko je minila vojna vihra, sem jo v osvobojeni domovini prvikrat srečal na Primorskem. To je bilo o priliki neke vožnje z avtomobilom iz Ljubljane v Koper. Tam na cestnem ovinku nad črnim Kalom, odkoder se odpira krasen razgled na morje in Trst, opazim žensko postavo. Stala je tam, visoka, ob-sejana od žarkega sor.ca in zr-
la v čudovito pokrajino pod sabo. Olga! Otrok našega sončnega Primorja. Kako ji je pri srcu? Ko je avto švignil mimo in sem ji pomahal v pozdrav, se je bežno, zasannjeno ozrla in zazdelo se mi je, da sem opazil tugo v njenih očeh.
Kako bi je tudi ne bilo! Vse naše silno delo, trpljenje in premnoge žrtve, vse to ni zadostovalo, da osvobodi vse naše brate na Tržaškem, na Goriškem in v Beneški Sloveniji, ki se morajo trdo boriti za obstanek. Kdaj bodo prišli časi, ko bo tudi tam ob morju in tam ob naših sončnih gričih zmagala človečnost nad narodnim zatiranjem in surovim nasiljem, da bi tod nastopila doba dobrega sosedstva dveh narodov, prijateljskega sožitja delovnih ljudi?
Včasih srečam Olgo tudi v Ljubljani. Leta je niso upognila, tudi lasje ji niso osiveli, kljub mnogemu delu in prestanem velikem trpljenju; le v lice ji je življenje začrtalo rahle sledove. Zadnjikrat sem jo videl letos 8. maja v veliki tivolski dvorani, na zborovanju samoupravljalcev Slovenije v počastitev 20-letnice osvoboditve in zmage socialistične revolucije. živahno in nasmejano, čeprav se zaveda, da še nismo dosegli vsega kar je nujno za dobrobit našega ljudstva in da nas čaka še obilo prepotrebnega dela. Povedala mi je, da dela sedaj pri Zvezi borcev. Borka do zadnjih meja!
Ob vsakem srečanju z Olgo —
in često tudi z drugimi tovariši iz vojnih let — polete moje misli v tiste nepozabne kraje na Dolenjskem in čase, ko se je v borbah in trpljenju kalilo v jeklo tudi naše ljudstvo, že pred leti sem začel zapisovati razne drobne slike iz časov velike preizkušnje, ko so dobri ljudje pod težkimi udarci postajali boljši a slabi slabši. Toda v letih, ki pomenijo že skoraj četrt stoletja, polnih na šega neugnanega snovanja in žilave borbe na vseh področjih, jih nisem mogel zbrati in oblikovati. Morda jih tudi nikoli ne bom. Rad bi pa otel pozabi vsaj te sličice o Olgi, delček iz čudovitega mozaika njenega razgibanega življenja, polnega zanimivih dogodkov, žrtev in uspehov, žalosti in veselja.
Medla je ta moja podoba ene izmed mnogih slovenskih in jugoslovanskih žena. O njih so nam naši umetniki podali v besedi in sliki veliko lepega. Prepričan sem pa, da se bo prej ali slej pojavil med nami mojster besede in velikega duha, ki bo zbral neštete takšne drobne kamenčke in ustvaril veličastno mozaično podobo naše žene, neumorne, požrtvovalne delavke, aktivistke in partizanke,. svetle zvezde v globoki temi nezaslišanega trpljenja, v najsilnejši borbi našega naroda, boriteljice za pravico in'lepše življenje naših ljudstev, da bo njen lik zasijal v vsej veličini in žarko svetil v daljno prihodnost.
KONEC
mSuMU ^poHeM	” “ "S S SfmJSK 600 din TESlta-* ŠSSSL 'X’V>iSi TS'""	T?	SV	» - T.lelon M* - UROČNIMA, M .«0 lir - Vnapr.j:
(„, «07.	pB Narodni ** ,	600-14-003-06 - (KiUAS., (in.	SS SZS?	«“ «• ^
___________________________________________________________- Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubbllcita Itallana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega S Trst	Pokrajine se naročajo pri upravi.