PoHnina plačana v gotovini
P
Izhaja vsak četrtek • Posamezna Številka stane Din 1*50 Celoletna naročnina Din 40'— • Čekovni račun: „Straža v viharju1*, Ljubljana, St. 16.790
Ljubljana, 22. februarja 1940	Leto	VI	—	Številka	21
Izdajaš Konzorcij „Straže v viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. Natek Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kolodvorska 23 • Tisk Jugoslov. tiskarne (J. Kramarič)
Budno na straži!
vztrajnosti. Nikar ne bodimo majhni, saj nam je sam narodni voditelj to borbo zapovedal.
Glejmo, da ne bomo v tej borbi niti slabi, niti neodločni, niti obzirni in ne nezreli!
Mi smo slabi, obzirni, neodločni in nezreli, )e povedal za novo leto Slovencem narodni voditelj dr. Korošec. Pri tem je mislil na naše 2adržanje, ko gre za vsakodnevno javno uveljavljanje naše katoliške, narodne in državne ^isli. Prav posebej pa so veljale te odkrite besede našemu večkrat ne ravno najbolj jurskemu slogu v borbi proti našim notranjim katoliškim, narodnim in državnim sovražnikom. Saj je dr. Korošec to naravnost povedal, ko
je javno označil tri glavne notranje so-Vražnike, ki v teh odločilnih časih prežijo na našo narodno enodušnost in odpornost: komunisti, framasoni in tuji špijoni.
Ko pravimo »boi proti -sovražniku«, ne mislimo pri tem le na skrajne oblike tega boja, ki itak ne prihajajo dnevno v poštev. V takih velikih trenutkih se že še znajdemo pravočasno na okopih. Slabi, obzirni, neodločni in nezreli smo predvsem drugje, ob drugih prilikah, takrat, ko je treba velike budnosti, bistrega pogleda, iznajdljivega zadržanja, pa ve-vztrajnosti.
Sovražniki, ki jih je narodni voditelj tako Preprosto, jasno in naravnost označil, ne de-,al'o samo podnevi, ne samo na kakih sestankih, niso aktivni samo takrat, tisti dan, ko l2ide kak njihov list, ki ga razširjajo in varajo z njim nevedne. Oni so vedno na delu, vedno ^htajo, vedno pazijo, vedno rušijo, vedno razkrajajo, vedno nasprotujejo. Skratka: oni ima-sistem, kako si osvojiti in stalno obedovati ozračje, v katerem se razvija življenje na šoli, v uradih, na cesti, v javnih lokalih itd. Oni so mojstri v neprestanem, komaj opaznem vplivanju na razpoloženje °kolja, v katerem delujejo. Kaj vemo mi n. pr. 0 framazonih, kaj o njihovih tajnih sejah, kaj 0 tem, kdo je član lože in na kateri stopnji nlihovega članstva je. Ne ravno mnogo. In Vendar, če razčlenjujemo učno-vzgojni sistem ra2nih javnih ustanov in poljavnih organizacij, *n vsakodnevne vplive, ki iz tega sistema izdajo, vemo da je masonerija na delu. In kaj VeHio o tem, koliko je komunističnih celic, ako se druga z drugo prepletajo, kod pelje glavni kanal od Kremlja do Ljubljane in od na vse strani. Če se pa dobro razgledamo našem tisku, po naši literaturi, beletri-* teni, dramski in drugi, po raznih »nevtralnih « ^rSanizacijah, krožkih itd., pa vidimo, da so °ttiunisti na delu.
Za kaj torej gre? Gre zato, da bomo toliko izšolani, toliko duhaprisotni, toliko iznajdljivi, toliko bistri, toliko odločni in toliko vztrajni, da bomo vedno, povsod in venomer znali opaziti pojave, ki kažejo na ozadje, v katerem se skriva eden izmed označenih treh glavnih notranjih sovražnikov.
Primer, ki je ravno sedaj aktualen: »Straža v viharju« si drzne objaviti glavne poteze zanimive slike o javljanju komunizma na naših srednjih šolah, slike, ki je bila skrbno izrisana in pazljivo sestavljena in ki verno odraža stanje različnih komunističnih pojavov po naših srednjih šolah. Slika je na splošno optimistična: na slovenskih srednjih šolah je zaradi naše duhovne in organizacijske moči sorazmerno malo komunističnih vplivov. Vendar ponekod ti vplivi v močnejši meri delujejo. »Straža« si drzne v oklepaju pripomniti, na katerih zavodih predvsem. »Straža« ni obelodanila komunistov, temveč je razkrila komunistične pojave. In to jih je zadelo v živo. Kajti, če bo vse vedelo, v čem, na kak način, kje, po kakih ovinkih itd. delujejo in hočejo vplivati komunisti, potem bo peščica komunističnih zapeljancev, ki vedrijo na svežem zraku šolskih stranišč, pod streho raznih »nevtralnih« organizacij, tako imenovanih »literarnih« krožkov, v Sokolu, v nekaterih dobro nam znanih »dijaških« mesečnikih in še kje drugje, kmalu obsojena na brezposelnost.
To je, kar hoče Slovenska dijaška zveza, ko zvesto in vztrajno izpolnjuje novoletno naročilo našega narodne:ga voditelja: Odkriti in razkriti vse najrazličnejše komunistične pojave, kakor tudi one okolnosti, ki te pojave pospešujejo. Cinične opazke na račun katoliške resnice in zavesti, ki si jih morda kje dovoljuje profesor; filozofske in moralne zmote ter zgodovinske potvorbe, ki se skrivajo po lie-katerih učnih knjigah itd., so pojavi, ki ustvarjajo ono zastrupljeno ozračje, brez katerega komunizem ne bi mogel uspevati. Zato velja naša vztrajna in budna, vsakodnevna borba tem pojavom prav tako kot neposrednim komunističnim pojavom.
Zato pa nobenega malodušja, ko razdraženi sršeni brenče, nobenega omahovanja, če nekateri, ki ne sledijo na licu mesta razdiralnemu delu temnih elementov med mladino, ne vedo vedno prav pojmovati naše budnosti in
Postno pismo akademikom!
»Glej, zdaj je milostipolni čas, zdaj so dnevi milosti, zdaj morajo srca z večjo gorečnostjo napredovati v duhovnem življenju, zdaj nas Kristus vabi, naj vršimo dela krščanske kreposti. Štiridesetdnevni postni čas bodi za nas doba zbranosti in notranjega življenja, dobra dela in spokorni post naj izbrišejo, kar smo ob drugem času zagrešili. Duh naj zavlada nad telesom.«
Take besede čitamo pri starih učiteljih duhovnega življenja, Ali se bo v tvojem vsakdanjem življenju, dragi akademik, v postnem času kaj spremenilo? Ali se boš potrudil, da odložiš malomarnosti in površnosti, ki jih človek navadno ob drugih časih zagreši? Ali si se dal natrositi pepel na glavo na pepelnično sredo, kakor so delali to že kristjani prvih stoletij? Ali si zaslutil vihro Božje jeze, ki drvi od vzhoda do zahoda nad Evropo? Ali si se kdaj spomnil na to, da so velike vojne katastrofe, ki odločajo o usodi narodov, orodje v božjih rokah, da narode pokori in da jih privede spet ngzaj k priznanju božjega imena? Ali si kdaj v teh postnih dneh ponižno pokleknil in iskreno prosil Boga, naj prizanese našemu narodu?
Vem, da smo mi moderni ljudje pozabili na svete čase in dneve, vem, da živimo, jemo in pijemo v postu prav tako kot izven posta.
Naš čas je poln' zaposlenosti nervoznega dirjanja od dela do dela, naše duše so nemirne in bolne. V postnem času naj bi se nekoliko zbrali, naj bi tehtali svoje besede, svoja dejanja, naj bi si uredili spet norme za svoje življenje. V postnem času naj bi razumeli pomen trpljenja. »Trpite moško, drugače niste pravi otroci moje resnice in nimate pravega razumevanja za zveličanje duš. Vse svoje trpljenje, vse trpljenje mojih 33 let, izročim Tebi, ako sodeluješ in sotrpiš z menoj.« Tako govori trpeči Kristus naši duši.
V postnem času se vprašajmo spet enkrat, kaj hoče Bog od mene. Volja božja se javlja v dolžnostih tvojega poklica. Ali si svoj poklic in svoje poklicne dolžnosti vedno tolmačil kot življenjsiko poslanstvo, ki ti ga je Bog naložil. Saj v tem je rešitev uganke življenja, da izpolnjujemo voljo božjo. Neizmerna tolažba je za nas v tem, da je sv. Duh, duh božji, vedno pripravljen nas razsvetliti in nam
kazati pravo pot, ako ga za to iskreno in ponižno prosimo. Izpolnjevanje poklicnih dolžnosti nam da hkrati najlepšo priliko, da nosimo svoj del pokore in križa, s katerim dopolnjujemo v nekem smislu trpljenje Kristusovo.
Nedeljske misli
Iz pesmi pri darovanju: »Gospodove zapovedi so pravične in razveseljujejo srce; njegove sodbe so slajše kakor med in satovje. Zato se jim tudi tvoj služabnik verno pokori.«:
Navedene besede so vzete iz 18. Davidovega psalma. Psalmist je premišljeval smisel in namen božjih zapovedi, primerjal je življenje poganov z življenjem Izraelcev, morda se je celo zamislil, kakšen bi bil ideal življenja, ki bi ga v vsem vodile božje zapovedi in prišel je do spoznanja, da Gospodove zapovedi prav nit ne omejujejo človeških pravic, ampak da so pravične. Kjer žive po božjih zapovedih, je za vse lepo poskrbljeno. Posamezni ima varovalno uzdo na svoji neukročeni naravi, da ne zdivja in človeka ne pahne v pogubo; ograje med posameznimi, brez katerih tudi ni mogoče živeti, so prav tako določene; vse temeljijo v pravičnosti ali ljubezni, ki ljudi ločita ter družita obenem, kakor je pač potrebno in koristno. Vse "božje zapovedi so tako smotrno prilagojene človeškemu življenju, da njihovo premišljevanje »razveseljuje srce«. Z zapovedmi je Bog tako modro in blažilno poskrbel za ureditev človeškega zasebnega in družabnega življenja, da se zdijo psalmistu božje sodbe slajše kakor med in satovje ter se jim je z vsem veseljem pripravljen pokoriti.
Podobno premišljevanje, kakor si ga je dovolil psalmist v stari zavezi, obrnemo lahko tudi mi za naš čas. Sami smo priče, kako se vedno bolj utrjujejo med nami navade, smernice, gesla in oblike življenja, ki so v očitnemu nasprotju z boŽjiim zapovedmi. Kaj nam more vse to prinesti? Samo gorje in pogubo! V marsikakem pogledu je vse to tudi Že med nami ali pred nami. In morda Bog v svoji Usmiljeni modrosti tudi zalo vse tako dopušča, da bi ob bridkih izkušnjah in groznih žrtvah človeštva na koncu le prišli do spoznanja, da Gospodove zapovedi človeka ne omejujejo in ne tlačijo, marveč, da so pravične in razveseljujejo srce. Marsikaj bi se že iz gledanja lahko naučili, da bi ne bilo treba okušanja. Toda žal, da včasih le preveč gledamo in bič ne vidimo ...
Politični obzornik
Politični obzornik, kakor ga piše Sperans v Sodobnosti (1/2 št. 1940, str. 61} je zvit kot kača. Hoče dati prave smernice za naše gledanje in ravnanje.
Naši »demokratični« vrhovi in »demokratično« časopisje prehaja v reakcijo, ker poveličuje stare »zaveznike«, ki so se medtem spremenili v odkrite nasprotnike: očividno so to »Slovenec« in sorodno časopisje, »zavezniki« so pa zahodne velesile, ki so »konkretne oblike kapitalističnega družbenega sistema.«
Zmagujoče velesile iz zadnje svetovne vojne so samo navidez demokratične, ker so »male, odvisne in kolonialne narode« še naprej zatirale. Versailleski mir je bil »imperialističen«. Proti temu se je borilo »demokratično-gibanje zatiranih narodov in delovnih ljudskih množic« (to so tipične komunistične fraze], pa tudi novi nemški imperializem. Francija in Anglija sta baje popuščali nemškemu imperialističnemu revizionizmu, da bi ga potem pognali v boj zoper »antiimperialistične sile«, da bi vojno prenesli na vzhod Evrope ali bolj jasno: hoteli sta predvsem uničiti »antiimperialistično Sovjetijo«, ki bi naj v borbi z Nemčijo zlomila nemški imperializem.
Imperialistične sile zahoda so baje težile k totalitarnim oblikam in proti njim se je pojavilo široko antifašistično ljudsko gibanje, ki je bilo baje zaveznik malih in zatiranih narodov.
Čeprav je tudi v zahodni Evropi bilo demokratično antifašistično gibanje močno, je pa le zmagal »imperialistični reakcionarni tok«: dokaz Miinchen.
Toda »dialektika družbenega razvoja« (priljubljena fraza marksizma) je prisilila nemški imperializem, da je kapituliral pred množičnim valom antifašističnega gibanja (v Nemčiji!), da je »križarsko vojno proti vzhodu« opustil in da se prav zato tudi ni mogel vezati z imperialističnimi zahodnimi silami!
To je vsekako povsem novo odkritje: Nemci bi se, če ibi kedaj mogli čitati Sodobnost, sami najbolj čudili, da se zaradi antifašističnega gibanja množičnih mas niso mogli družiti z Francijo in Anglijo, kot bi v Nemčiji sploh kdo vprašal za to umišljeno množično razpoloženje. London in Pariz sta »baje vojno zakrivila, »ker nista hotela skupaj z Rusijo v frontalno borbo proti totalitarizmu, ker sta sama zgrajena na fašističnem imperializmu.
Ta »reakcija« zahoda je torej gnala Evropo v vojno, posebno »tudi zato, ker sta si zahodni sili želeli večje tržišče za vojno industrijo, ki jih prinese vojna. Na zahodu je torej zmagala imperialistična reakcija, v Nemčiji pa je odstopal totalitarizem proti vzhodnim antiimperialističnim silam!
Sedanja vojna je potemtakem le vojna dveh velikih imperijev (človek bi mislil, da se je vendar nemški imperializem omilil), ki je vseskozi nevarna, ali izpade tako ali tako, za male narode; saj bodo prešli v vsakem primeru v »življenjski prostor« velikih. Saj imajo zahodne sile prav tako svoje protektorate v kolonijah kakor jih ima zdaj Nemčija na Češkem in Poljskem. Taka bodočnost čaka male narode, pa naj zmaga katerikoli od obeh taborov, saj bodo vsekako mali narodi izgubili »vsakršno zunanjepolitično samostojnost«. Nekaj velesil bi torej popolnoma zasužnjilo ves svet.
Toda glej, v tem obupnem položaju nas tolaži »tretji tabor« »malih in zatiranih narodov, ki ga bo podžigal razvoj »antiimperiali-stičnih stremljenj«, oz. boj proti sistemu imperializma in vojni. To je pot, ki je tesno povezana z naprednimi tokovi v sedanji družbi.
Sramežljivo zamolčuje pisec ime Sovjetije. Seveda jo na tihem prideli tretjemu taboru, ker jo prej imenuje protiimperialistično. Jasno je: Sodobnost prikrito agitira za komunistično ideologijo in za Sovjetijo.
Nove metode
Levičarsko urejevani reviji »Sodobnost« in »Ljubljanski zvon« sta uvedli povsem nov način kritike knjig, ki so jih napisali ljudje, ki zavračajo dialektični materializem kot preživelo znanstveno zablodo in kot življenjsko ideologijo. Zlasti so bile značilne v tem pogledu kritike dr. Vebrove knjige »Nacionalizem in krščanstvo«, ki jo je »ocenil v Ljubljanskem zvonu« (1939, 3—4, 5—6, 9—10) Fr. Kle-muc (»Stvarni čut in nacionalizem), Speransova kritika dr. A. Ušeničnikove knjižice »Dialektični materializem« (Sodobnost 1939 št. 9 ter 11—12) in zopet z oznako -šk- skrivajoč se anonimni napad na dr. C. Zebotovo knjigo »Korporativno narodno gospodarstvo« v Sodobnosti (1. 1940 str. 74:—81). Žlebnik razgalja Klemučevo oceno dr. Vebrove knjige v Domu in svetu (1. 1940, 2 štev.), o Speransovem napadu na dr. Ušeničnikovo knjižico smo napisali nekaj misli v Straži v viharju (18, 19 št.), danes pa še nekaj o -šk-ovem izpadu, ki presega že skrajne mere dostojnosti in bi ga glede načina polemike mogli primerjati le še nekdanjim letakom univerzitetne konfrakcije in njihovim osebnim napad»om na katoliške
zem že šlager, ki ni več niti moderen, kaj še le, da bi bil objektivno resničen.
2. Ko si je -šk- dobro nataknil dialektično materialistična očala, naznani dr. Zebotovo delo o korporativizmu. Ze v drugem stavku pa ugotavlja: »Glede na namen, ki ga je imelo, je, upajmo, zakesnelo.« (S. 77.) Kmalu nato pa: »Kdor to knjigo le bežno prelista, takoj spozna, da se v njej pod raznimi legitimacijami in pa »pod krinko znanosti in znanstvenega dela skriva navadno propagandno delo.« (S. 77.) To je glavni refren nadaljnih izvajanj — seveda brez konkretnih dokazov.
3. Sledi še bolj ali manj očitno iskanje dlake v jajcu in končno sledi
4. Zaključek: »Za nas je »sistem«, za katerega se pisec tako zavzema, plod nasilne ureditve, toda ne v interesu ljudstva, ampak v interesu vladajočih, ki predstavljajo najbolj izraziti kapitalizem. Kot takega ga odklanjamo, kot odklanjamo vsako nasilje in privile-
gije, ki si jih hočejo ustvariti posamezniki na račun ljudstva. Za tak sistem se pisec »očitno zavzema.« (S. 81.) »Zopet trditve brez dokazov!
Ze Sperans je v svoji polemiki poudaril da bo težišče bolj na politični strani vprašanja, -šk- pa kaj drugega kot poskus političnega obračunavanja sploh resno ne podvzame. Toda tak način pisanja ocen o »knjigah, čeprav jih je spisal pripadnik nasprotnega svetovnega nazora, odklanjamo ter se čudimo, da uredništvo Sodobnosti daje takim »ocenjevalcem« prostora v svoji reviji. Saj bi take »ocene« verjetno še tako zakotni politični listič niti v volivni borbi ne objavil.
P. S. -šk-u v pojasnilo še to: italijanske štipendije je dobilo nekaj gospodov, ki s° idejno -šk-u zelo blizu, dočim je moral dr. C-Zebot študirati v Italiji na lastne stroške. Ah ne bi bilo bolj blizu resnici, če bi to p°' vedal, ne pa obrekoval?
akademike, ki so izraziteje in vidneje nastopali proti levičarjem (med njimi tudi dr. C. Zebot).
»Napad na dr. Zebota in na njegovo knjigo nosi naslov »Naročena znanost«. Ogrodje junaškega anonimnega izpada je:
1.	Samovoljni oris korporativizma ter fašizma po -šk-u, ki trdi, da pomeni korporativizem sredstvo vladajoče plasti, da ohrani sedanji red v družbi. »Posamezni ukrepi naj bi se nadomestili z neko stalno organizacijo (= korporativizem, opomba ured.), ki »bi omogočala čim lažje obvladanje družbe.« (S, 75.) Ko riše zgodovinsko pot korporativizma v Italiji, piše: »Ljudsko gibanje je vedno bolj ogrožalo obstoječo »oblast« (S. 75.) Ali ne bi bil resnici bliže, če bi napisal, da je ogrožalo oblast socialistično in komunistično gibanje? Čemu bi dajali stvarem in dogodkom zlagana in v zmoto zavajajoča imena? In še piše: »Fašizem je tako dosegel nekako prisilno idilo med volkom in jagnjetom,,ker si je popolnoma nemogoče misliti, da bi se proletariat odpovedal svoji razredni iborbi.« (S. 75.) Razumemo, da si tega ne more misliti zapozneli dialektični materialist, toda -šk-u na škodo moramo ugotoviti, da je dialektični materiali-
Pa še enkrat malo razmišljanja
Zadnjič smo obljubili, da bomo naše čita-telje informirali o neki »slovenski dijaški delegaciji«, ki je kot gost francosike vlade potovala na lanske slovesne proslave 150-letnice francoske revolucije. V tej »delegaciji« so bili od naše univerze en član Jugoslavije, ena levičarka, ena neorganizirana romanistka.
Poleg teh akademikov sta bila v »delegaciji« tudi še neki gimnazijski abiturient iz Maribora in neki srednješolec iz Ljubljane, ki je med drugim sin nekega univerzitetnega profesorja. Ni pa bilo v delegaciji nobenega člana kat. dijaških društev.
Ta slovenska »dijaška delegacija« je odpotovala v Pariz julija lanskega leta in je 10 dni uživala polno gostoljubje francoske vlade (transport, prehrana, stanovanje, recepcije, vstopnine, ogledovanje Pariza in dr.).
Poleg teh Slovencev so iz Jugoslavije bili tudi še Hrvatje in Srbi: Hrvatov 5, Srbov pa kot je to že stara navada prekomerno število. Usmerjenost »celokupne delegacije« je bila vidno levičarska. Saj so se kar podili (posebno Srbi in ena članica »slovenske delegacije« — Rusinja) po raznih komu- in filokomunistič-nih prireditvah itd. Na zunaj si jih lahko spoznal po 1’Humanite (komunistični dnevnik), ki jim je vedno gledal iz žepa.
Nekaj vprašanj onim, ki se jih tiče:
1. Kdo je bil upravičen, da zastopa na teh slavnostih v inozemstvu slovensko dijaštvo?
2. Po kakih študijskih kvalifikacijah, sve-tovnonazomih vidikih in podobno, se je vršila izbira teh slovenskih gostov francoske vlade?
3. Kateri činitelji so izbiro vršili?
4. Kje je bil objavljen konkurz za to iz-
biro, pogoji zanj, in imena »izbrane slovenske delegacije« ?
5. Ali so »pri tej izbiri sodelovala univei' zitetna oblastva in lektor francoskega jezika na naši univerzi?
6. Komu je »delegacija« po svojem povrat-ku podala poročilo o svojem dejanju in ne* hanju v Parizu, zlasti še, če pomislimo, da se 150-letnice revolucij ne obhajajo vsak dan?
Slovensko javnost bodo »odgovori na ta vprašanja zelo zanimali. Zato upamo, da bor do oni, ki se jih to tiče, s svojimi odgovor*
urni.
Zveza fantovskih odsekov s sodelo* vanjem Zveze dekliških krožkov in Slovenske dijaške zveze
priredi 3. marca 1940 v veliki unionski dvora0*
mladinsko akademijo
z zanimivim in bogatim sporedom. Naša nd8“ dina, po številu čez 200, bo s spojim nastopo®9 podala sliko svojega dela in moči v lahkot' nosti in ljubkosti, kakor tudi v udarnosti d* strumnosti vaj in v svoji izpovedi. Vstopn*ce se dobe od 25. febr. dalje v prostorih Prosvet' ne zveze in Slovenske dijaške zveze. Na P°” sameznih zavodih bodo imeli vstopnice * predprodaji tudi krožki SDZ. Mladina in njeni prijatelji iskreno vabijo0'*
Popravi! V članku: Družina in šola, v od stavku Moderni etatizem, beri namesto »dič°® vzgoja« (16 vrsta) »etična vzgoja«. S. V. št. 1
Naznani
Vsem cenjenim naročnikom naznanjamo, da Sta S£ Upl*3V°
in uredništvo ..Straža v viharju” preselili v Kolod'
VOrskO IlliCO 23. Prosimo vse cenjene naročnike, da odslej pošilja) vse dopise za upravo in uredništvo na novi naslov. Prosimo tudi upr&v vseh listov, ki jih dobivamo v zameno za »Stražo v viharju«, da bla£° volijo svoje liste pošiljati na novi naslov Kolodvorska ulica 23.
Uprava in uredništvo.
22. februarja 1940
87
»STRAŽA V VIHARJU«
Kralievska znamenja sv. Vaclava
Ko je v mesecu marcu lanskega leta zasedla češke kraje nemška armada in so bili na čelo vseh gospodarskih, političnih in kulturnih ustanov postavljeni nemški komisarji, novi gospodarji ubrali nova pota. Na tisoče tovornih avtomobilov, na stotine vlakov je odvažalo zaplenjeno blago (orožje vseh vrst, ^uničijo, gospodarske stroje vseh vrst, stroj-110 opremo tovarn, zaloge živeža, surovin itd.) v Nemčijo. Težko bo mogoče ugotoviti vrednost vseh teh izgub. Upravičen je tedaj strah o usodi kraljevskih znamenj sv. Vaclava, k* so bila shranjena v katedrali sv. Vida na Gradčanih v Pragi.
Kraljevska znamenja sv. Vaclava so ponos češkega naroda, utelešenje njegove slavne Preteklosti in obenem simbol njegove neuklonljive volje po popolni politični, gospodarski in kulturni svobodi. Te dragocenosti nimajo samo veliko idejno, marveč tudi neprecenljivo gospodarsko vrednost.
K tem kraljevskim znamenjem spada meč Vaclava, ki je bil prvi češki veliki knez, 12 rodu Preimislov, mučenec in narodni svet-ki ga -češki narod časti že deset stoletij kot svojega patrona in pripr-ošnjika pri božjem tronu; sv, Vaclava k a krona, žezlo, 1 ab o 1 k o , plašč, pas in knežja ® t o 1 a.
Meč sv. Vaclava, najstarejši znak in dragocenost čeških knezov in pozneje kraljev, je l7Tlel pri kronanju zelo važno vlogo. Shranjen )e v svetovidski zakladnici, dočim so ostale dragocenosti shranjene v »kronski sobi«, do katere se pride iz sv. Vaclavske kapele v katedrali sv. Vida. Vrata, skozi katera se Pride iz sv. Vaclavske kapele v »kronsko sobo«, imajo sedem ključavnic; ključe pa ima-10 najvidnejši cerkveni in svetni dostojanstveni: primas Češke, praški nadškof, kardinal ^•arel Kasp ar, dekan praškega kapitlja, pri-^ator (župan) mesta Prage, zastopnik češkega deželnega zbora, zastopnik parlamenta itd. kraljevska znamenja so torej strogo zavaro-
vana. Videti jih 'je možno samo pri izrednih slavnostnih priložnostih.
Krona je bila napravljena za Karla IV. (okrog 1. 1348). Krona je znamenito umetniško delo iz čistega zlata, okrašena z 91 dragimi kamni in 20 biseri.
Žezlo je iz čistega srebra in pozlačeno, ima podobo stebra, ki se razvija v cvet; okrašeno je s spiralami.
Jabolko je zlato, okrašeno s figuralnimi tolčenimi ornamenti; na njem žari 8 draguljev, 24 biserov in čudoviti -križ.
V češki poeziji je tem dragocenostim posvečeno mnogo verzov (n. pr. znana Apoteoza Jaroslava Vrchlic-kega).
Marca lanskega leta je nastala nevarnost, da bo češki narod te dragocenosti izgubil. Vendar so bile pravočasno prepeljane na varno. To ni bilo prvič v zgodovini, da so kraljevska znamenja sv. Vaclava morali prepeljati na varno pred sovražniki. 2e nekajkrat v preteklosti so morali Čehi odpeljati sv. Vaclavske dragocenosti iz Prage in jih skriti pred grabežljivimi rokami. Tako so bile sv. Vaclavske dragocenosti odpeljane iz Prage na Dunaj za časa 30 letne vojne, ko so češke dežele trpele pod pritiskom neprestanih navalov in ropanjem neprijateljskih, v glavnem švedskih vojsk. Šele po 200 latih je Praga zopet sprejela sv. Vaclavske dragocenosti in to dne 9. avgusta 1791. 1. L. 1866 pa so bile zopet za kratko dobo odpeljane pred Prusi na Dunaj. Ko so lansko leto zopet prišli	so
-bile sv. Vaclavske dragocenosti, hvala Bogu, zopet pravočasno odpeljane na varno.
V mislih češtkega naroda pa je ostala živa beseda češkega narodnega pesnika Jaroslava Vrchlicikega:
Jak dlouho budeš truchliti v sve schranč
o šperku zarny, symbole naš svaty?
Beograjski Študentje
Na beograjsko univerzo se je letos vpisalo okoli devet tisoč akademikov. Organizirani so v strokovnih društvih, n. pr. medicinci v »Udruženju medicinara« itd. »Akcijoni odbor« druži vsa društva pod svojim okriljem in igra vlogo naše AA. Razen strokovnih društev obstojajo klubi, ki niso strokovni.
Priznati je treba, da je delo v strokovnih društvih dokaj intenzivno. Največ opravka si dajo z izdajanjem učnih knjig in skript. Člani udruže-nj imajo na razpolago knjižnice in čitalnice ter dobe popust pri knjigah, iki jih je izdalo društvo. Vsako udruženje ima svojo menzo. Menze, udružeinja z Akcij onim odborom, Podporna udruženja — vise je v rokah levičarskih akademikov, ki že odkrito agitirajo za Sovjetsko -unijo in pobirajo vsako leto prispevke za španske prostovoljce (namreč za one, ki so se borili proti Franku in so zdaj izročeni »na milost in nemilost Daladierovim žandarjem v Franciji«), Trudijo se, da bi dobili v svoje roke tudi Študentski dom, ki je zapuščina kralja Aleksandra. Razen tega zbirajo prispevke za nov Študentski dom, ki ga mislijo v kratkem zgraditi.
Svetovni nazor belgrajskih študentov ni krščanski. Saj tudi nekomunisti o duhovnem svetu in krščanskem življenju ne vedo in nočejo ničesar vedeti. Odborniki udruženj pa so izključno ekstremno komunistično usmerjeni akademiki. Udružeinja so najplodovitejša polja za njihovo boljševiško propagando, ki je zadnje čase postala zelo odkrita. Med letom prirejajo na fakultetah »skupščine«, »konfe-rencije« in »zbore«. Na njih proglašajo svoja nova gesla in določajo smer svojemu prepričanju in mišljenju, ki se je letos obrnilo za 180 stopinj. — Njihova gesla so 'zgolj fraze, ki nimajo nobene vsebine in nobenega smisla. Letošnje parole so: borba proti imperialistični vojni (ko so jo proglasili, še Sovjetija ni Fincem napovedala »osvobodilne« vojne), borba za avtonomijo univerze (ki jo s svojimi štrajki in pretepi sami najbolj izpodkopavajo), -borba za
svobodo znanosti (dejansko jim je znanost deveta briga, če bi človek hotel presojati njihov študij in »znanstveno« -delo). S temi gesli — dodali so še le: dole ratni huš-kači, dole ratni profiten — -so šli tudi na decembrske demonstracije, ki so se zanje tako tragično končale. Gibčnost in lahkotnost, s katero menjavajo svoje prepričanje, sta občudovanja vredni.
To je temna slika in prognoza za bodočnost morda še temnejša. Ne ljotičevci, ne drugi nacionalni elementi, ki se jim skušajo upirati, ne bodo komunistom prišli do živega. Kajti v praktičnem življenju so sami prav taki materialisti kakor komunisti. Krščanstvo bi bila edina protiutež proti rdeči kugi. Morda bo tudi v Beogradu nastopila kaka srbska »Straža«. Obupati zaenkrat ne smemo, morda se bo tudi v Beogradu -obrnilo na bolje.
Rektor univerze o kulturnem poslanstvu Cerkve
Ob proslavi 400 letnice najstarejše univerze v Ameriki, v San Domingo, ki jo je ustanovil papež Julij II., je rektor Giulio Ortega Frier, ko je v kratki sintezi podal 400 letm» zgodovino univerze, dejal o vlogi katoliške cerkve: »Uradno prizadevanje države je dobilo močno oporo v neminljivem kulturnem poslanstvu katoliške cerkve. Posegla je v križarsko vojsko odrešenja Amerike, tako kakor ji to pritiče v smislu besede Gospoda samega, ki ji je izročil rešenje duš z besedami: Pojdite in učite vse narode. Pouk, ki je nepogrešno sredstvo za širjenje vere je bistven za poslanstvo cerkve, ki nadaljuje delo Zveličarjevo. Učiti je za cerkev isto, kot osvojiti... tako se je po odkritju novega sveta vrgla v križarsko vojno vzgoje z onim navdušenjem, ki ji je lastno!«
^ozdravljena, Zora!
Še en tih, odkrit pozdrav imam zate, ker Sem ga do zdaj hranil, da bi se nikomur ne Odkril, da bi se mi ne posmehovali. Veš, da me ne sodila zaradi sile v meni: ona me ^ene 'nasproti vsem, ki imajo toliko, da bi mi 'ahko polovico odstopili, ali pa vsaj nekaj d(>brih besed; iki me gledajo kakor Bosanca, ^eš: pa to si ti, zgini! In nič smeha. — Obto-se, da sem postal sebičnež.
Tako je v svoj dnevnik zapisal Jakob Gru-d&ž, študent bolestnih, izžetih oči, ker je že
dolgo
upiral pogled nekam naprej: za blagor ^oveštva bo žrtvoval svoje življenje in za Sre*°, za srečo vseh, tudi -svojo. Zapisal je tako njej, ki bo rekla v bridki uri: Jakob, k* 'tako hudo; greva lahko krave past pa bova akor pastirja — tako je nama življenje od-Prt°- Res da bi mu s temi besedami ubila do-0)anistvo, opešanemu mladeniču pokazala pbodo, najprostejšo razživelost, sproščenost k‘°veka, ki ne trpi na poti ničesar, tudi do-. re5a nasveta ne. Pa vendar. Bil bi to glas ljubečega srca, ta njen glas, ki se mu ni ^fioče upreti.
Odšel je v moč, mokro in blatno, kakor bi zašel v žmakljajočo nagnusnost, tako priljubljeno v nočeh pijanega trapanja po mestu, ko je prosil novih skušenj. Nocoj je bila grda, izzivalna kakor še nikoli. Včasi so v koru zabrundali: skozi dež in vihar ... in zapeli potem, da pokažejo nekako svojo moč, ali ponagajali dekletu, da je od zadrege zavilo v stran. Nocoj pa se je ob cesti ulegel pijanec, ker ga niso več nosile noge, ker so možgani otrpli in ni ničesar več čutil, ne videl in nič. Ležal je do života v luži in naslonjen na sneg. Jakoba je zgrabila jeza, da ni vedel kaj. Pa mu je bilo tudi hudo, kakor treba: glejte, tako človek manifestira svojo bednost. Saj menda ne zahteva podpore, vraga, več potrebuje, več. Pomoči, da bi ne sramotil človeka.
Stražnik ga je priganjal, naj vstane, naj gre na -suho, da se ne bo prehladil. Pa nič. Tudi glasu ,ni zmogel. — Pes! — je siknil Jakob. Ko bi vsaj ne bil pijan, bi iga povedel v krčmo, mu dopovedal, da je revež, da se mora tega zavedati in biti vsak trenutek pripravljen boriti se za svoje pravice nasproti vsem, ki ga ponižujejo.	»
»Pes!« je zopet pljunil Jakob.
Stražnik je naprosil krepkega možaka, da bi -pijanca prenesla na siuho. Pa ni šlo. Zgrabila sta nesnago, namočeno v ljubljanskih lužah in jo vlekla, vlekla z vsemi silami. Noge so drsele po tleh, po blatu in snegu. Jakob je hotel skočiti tja in biti, biti kakor gada kar po glavi in hrbtu, potlačiti tisto kepo v bnozgo in tolci do smrti, dokler bi žival ne vstala in se borila z njim po človeško.
Šel je dalje in se branil misli na odurno podobo. Vreden je usmiljenja ta gnusni človek, zasluži pomoči. A sam ni vedel zakaj, zijal je vanj ves prestrašen, ko bi mu pa moral pomagati, je tako lahko pohitel, da bi ga več ne videl. Ej, dobro te poznam, prijatelj — si je dejal Jakob — že dolgo pazim nate! Ko se-m te prvič videl takega — valjal si se pred gostilno — sem bežal naprej, drugič sem mislil, kako bi ti pomagal, zdaj bi te pa najrajši bil do življenja: toliko časa, da bi vstal in se začel kot človek boriti z menoj. Šele potem bi te zaprl.
Jakob je mislil: nocoj je pust, jutri bo post in vse ibo mimo, trezno, zbrano in zatopljeno
v svoje delo in skrbi. Človek rad poraja, da si odpočije.
Dobra, poštena duša — ta Jakob!
Šel je, kakor se je bil domenil. Ob osmih ga bo počakala Zora. Čeprav se je samo smejala, vendar ni zg-ledalo, da je mislila za šalo. Vedno je mirna, resna, samo takrat je bila tako polna smeha, da ni spravila prave besede iz ust.
Zora, da bi nocoj ne srečala več tako ponižanega človeka, me je sram, je mislil Jakob. Potem ga je ustavil sošolec Tone Korčan: Jakob, prav, da te vidim. Pridi, nocoj borno imeli pri Mo-čanu večerjo. Praznovali bomo pusta...
Jakob ni mogel. Da bi prav rad, če bi mogel, naj ne zamerijo, da ne more, je rekel in odšel.
Strah ga je bilo tega sestanka. Ni vedel, kaj bi z njo počel, ker je brez denarja. In beseda mu gotovo ne pojde z jezika, ga je zadnjič premočno spravilo v zadrego: Jakob, iz Slovenske Krajine sem, res. Ali misliš, da smeš tudi z menoj tako, kakor pišejo o drugih? In ti ne verjameš, da lažejo, najbolj hudo
Za dvajsetletnico - popolna slovenska univerza
Zastopstvo Akademske akcije je v Beogradu predložilo prosvetnemu ministru Maksimoviču resolucijo, v kateri ga v imenu slovenske akademske mladine prosi, da za dvajsetletnico slovenske univerze Kralja Aleksandra uresniči dolgoletne želje vseh Slovencev po svoji popolni univerzi v Ljubljani.
Kot prvo in najnujnejšo potrebo slovenske univerze je delegacija postavila zahtevo po popolni medicinski fakulteti v Ljubljani. Upravičenost zahteve Slovencev po popolni slovenski medicini iz zdravstvenih, socialnih in državno-pravnih razlogov je že itak dovolj znana, ter je ni treba posebej utemeljevati. Akademska akcija kot zastopnica slovenskih akademikov, pa je predvsem poudarila vse velike materialne težave, s katerimi se bori reven slovenski medicinec, ker ne more doma v Ljubljani dokončati svojih medicinskih študij.
Zato je nedeljena zahteva vseh zavednih slovenskih akademikov:
1. Iz zakona o univerzah naj se črta § 51, ki začasno omejuje ljubljansko medicinsko fakulteto na štiri semestre.
2. Takojšnjo otvoritev petega in šestega semestra.
3. Odobritev kreditov za izgradnjo anatomskega, histološkega in fiziološkega instituta.
Kakor akademska mladina, tako je tudi univerzitetni senat v svoji seji dne 25. januarja 1940 sprejel sklep, da stavi ministrstvu prosvete predlog, naj se črta iz zakona o univerzah § 51.
lažejo. Jakob, kako grdo misliš v svojem idealizmu!
Zora je stala pri izložbi, mirna kakor bi nikogar ne čakala. Prijel jo je za roko, a ona se je komaj ozrla. Skoro žalostno ga je pogledala, hotela nekaj povedati. Nič. Vprašala ga je, ali je lep večer. Da mi, je rekel, da je vse pijano, blatno, mokro. Da bi kam stopila, pa da nima beliča, tudi noče med ta pijani svet.
Srečavala ;sta dame v plesnih oblekah do tal, do luž so visele in vile so se pod ozkimi kratkimi plašči. Za njimi aopet druge in gruče kričavih študentov. Vse je drlo, v kleti, ali kletne dvorane največ. Jakob se je spomnil sošolcev, ki se pri Močanu zabavajo. Svojevrstni fantje so, kmečki kakor on, skromni, samo pretihi, menda zakrknjeni v svoje kmečke duše. Takih ne more.
Zora je menila, da jih ima rada. »Glej, Jakob,« je rekla, »ne vem koliko bi dala za tak večer. Da bi bila doma! Ali kjer koli, samo tako daleč proč, da bi ne čula hrupa s teh sejmišč.«
»Pa ni kam iti, zakaj bi se človek ne na-ikričal po teh gostilnah? Misliš, da pošteni ljudje niso nocoj enaki pijancem?«
Rektor g. dr. Slavič in dekan medicinske fakultete g. Kansky sta tudi osebno intervenirala na merodajnih mestih.
Ko je pretekli teden zasedal banski svet Slovenije, je tudi to naše slovensko narodno predstavništvo sprejelo resolucijo, v kateri zahteva dograditev popolne medicinske fakultete v Ljubljani.
Zahteva po popolni slovenski medicini postaja odločna zahteva ne samo slovenskih akademikov, ampak vsega slovenskega ljudstva.
Enakopravnost slovenskega naroda zahteva, da se ta upravičena želja uresniči in da bo tako slovenska univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani za svojo 20 letnico postala res popolna in tako lahko imela svojo veliko vlogo kot severni kulturni branik Jugoslavije.
Srednja Sola
KROŽEK SDZ NA DRŽ. UČITELJIŠČU V LJUBLJANI v I. polletju poslovnega leta 1939/40.
Pravijo, da se moramo iz zgodovine učiti. Res je tako. Naš krožek ima sicer šele kratko zgodovino', a je toliko zanimiva, da se moremo marsikaj iz nje naučiti.
Led smo prebili in z vso ljubeznijo in navdušenjem simo naorali ledino. Ni lahko delo začeti, in sicer tako začeti, da bodo temelji trdni. Ali z idealizmom in ljubeznijo se premaga vse. Naše delo je mnogotero. Hočemo, da se člani tako in toliko izobrazijo, da bodo, ko pridejo med naroid, znali za delo prijeti.
»Bi se rad napil?«
»Ne, proč pojdiva, kam na toplo.«
»Jakob, pojdiva na čaj. Nekaj imam.«
Stopila sta v velik lokal, kamor navadno zahaja »idealna« inteligenca, marksistična gospoda, (ki je danes vzgajala tudi Jakoba. Do kolen bi se .priklonil vsakemu, ko bi ga srečal na cesti, ali z njim vsaj delil simpatije, če se je prišteval k prožnim praktikom. Nocoj pa ne. Tudi govoriti bi ne hotel z njimi. Naj se jih enkrat dobro nagleda.
Sedla sta v kot blizu peči, da bi se pogrela, Tam po dvorani pa so plesali, valili se kakor lava.
»Jakob, ga poznaš, socialista? Veš, saj lahko pije, kar naj, ampak... rta cesti je zlagan. Če s teboj govori je lep, če debatira, je idealist v obleki pravičnosti ali pa ljubezni. Čudno, glej, izdaj lahko trdim, da se samo v knjigah ne laže o sebi. Kako so vsi skupaj grdi.«
Nič ni rekel Jakob, gledal je kakor bi bilo to novo razodetje. Pa se je ozrl stran, čisto proč, da bi malo pomislil. Vendar ni šlo za te moraliste, taki ljudje se mu vsak dan odkrivajo, ne za tistega pijanca, ne za nove
Sebe hočemo tako vzgojiti, da bomo močni, osebni značaji, v svojem prepričanju pa trdni, meomahljivi, a ne nestrpni. Naša borba ne bo proti osebam, le proiti ideologijam. Zato bomo pri posebnih sestankih predvsem študirali svetovnonazorske probleme. Da pa bomo res pravi, izavedni člani naroda in države,, smo ustanovili narodnoobrambni odsek. Tu hočemo študirati pereča vprašanja naroda, navduševati se in se naučiti za narod tudi žrtvovati. Ljubezen brez del je prazna; tega se zavedamo. Ker je prav za učitelja važno, da ije zaveden, saj on vodi mladino, zato na to
V
še prav posebno pazimo.
Sestankov smo imeli pet. Prav posebno ilepo pa smo praznovali Slomškov dan. Po njegovih načelih hočemo tudi mi narod učiti in mu služiti. Njegovo geslo: »Sveta vera bodi vam luč, matern jezik bodi vam ključ do zveličavne narodne omike« bo tudi nam vodilo.
Dež. realna gimnazija s klasičnimi vzporednicami, Celje.
ZTO. Krožek Slovenske dijaške zveze v Celju je pred božičnimi prazniki priredil za svoje člane zelo lepo uspelo božičnico. Čeprav nekoliko pozno, vendar radi priobčujemo njihovo poročilo drugim krožkom v pobudo in posnemanje.
V soboto, 23. decembra 1939, je priredil naš krožek dobro uspelo božičnico v telovadnici šolskih sester. Dvorana je bila nabito polna dijakov in dijakinj, ki so se zbrali, da v tovariškem sožitju skupaj obhajajo Kristusovo rojstvo.
Posetili pa so našo prireditev tudi odlični gostje. Navzoči so bili gg.: senator Mihelčič, celjski župan dr. Vonšič, sreski načelnik dr. Zobec, mnogo profesorjev in odlične celjske dame, ki so bile z velikim požrtvorvanjem in s pravo ljubeznijo poskrbele, da so najpotrebnejši dobili, česar so najbolj potrebovali. Niso se ustrašile zaprek, ki so se jim stavile na pot, temveč so neustrašno nabirale in pomagale. Njih uspeh je bil ogromen. Darila, katera so prejemali obdarovanci, so veljala okrog 40.000 Din.
edino priznane knjige, ki slikajo in lažejo vse-vdilj. Pred Zoro ga je sram. Če se spomni tistega večera, ko jo je držal v rokah in je občutil, da ima ob sebi življenje, mlado moč, je mislil, da mu je to dekle v zadoščenje za socialne krivice. Držal jo je, da bi se mu nikdar izviti ne mogla, ni bila tako močna. Takrat mu je rekla: Jakob, iz Slovenske Krajine sem, res. Ali misliš, da smeš tudi z imenoj . . . Splahnel je pred njo v nič.
Gostje so bili pijani, grdi. Zora je rekla, da bi šla.
»Zora, rad grem proč od tu, da si oddahnem, razmislim. Samo vedel bi rad prej, kaj sodiš o meni. Morda te je sram sedeti z menoj. Verjemi, da sem vedno samo mislil, sanjal, bil jezen, žalosten in usmiljen do oseb, ker so me tako naučili. iNisem vedel, da se je moglo v njihovih, slovenskih srcih razrasti toliko ljulike.«
»Ali verjameš, Jakob, da Mura ni tako smrdljiva, kakor se ti je zdelo?«
»Zora, boli me. Kako bi ne bil jezen! Tudi v Beli Krajini je beda, pa nismo še tako oskrunili Kolpe, kakor so Muro. Zdaj vem, da so, metali v Muro nedolžne otroke, da
Po dvorani je utihnilo. Nadzornik SDZ, g. prof. Bračko, je v svojem lepem, izredno globoko zasnovanem govoru podčrtal pomen slavnosti, se toplo zahvalil vsem, ki so pomagali, in še posebej spregovoril o pravi krščanski ljubezni. Vsem je bilo toplo pri srcu, ko smo poslušali njegove besede. Po končanem govoru je zaigral tamburaški zbor nekaj veselih skladb. Na drevescu so prižgali svečke. Kako nam je bilo lepo, ko smo poslušali nas pevski zbor, ki je pod spretnim vodstvom g. prof. Knapa zapel nekaj božičnih pesmi-Skupina dijakov je potem recitirala »Pesem slovenskih izseljencev«. Vsi prežeti z božič' nim duhom, smo v mislih pohiteli med nase brate onkraj meja. Ko pa se je izvila iz grl prelepa koroška pesem »Gor čez jezero«, se )e marsikateremu zablestela solza v očeh. Sle' dilo je še nekaj deklamacij, ko so pričeli Z obdarovanjem. Ves eder je bil prepoln naj' različnejših daril. Vsi pa smo čutili, kako veliko zahvalo dolgujemo našim dobrotnikom' Zavladalo je veselo razpoloženje. Vsaken"1 se je zrcalila radost z obraza. Fantje so z*' peli še nekaj pesmi, potem pa smo imeli v obednici še čajanko.
Hudo nam je bilo ob slovesu, toda podal' smo si roke, si iz srca voščili drug drugernU' potem pa se z božično mislijo okrepljeni vra" čali na svoje domove.
Gospa Čangkajšek, soproga predsednik*
Kitajske, je v svojem govoru, ki ga je imel*
v radiu, izjavila: »Ako je danes civilizacij* ogrožena, izvira to od tega, da se mnogi v raznih delih sveta vdajajo mamonu in politik* ikoristolovstva, namesto da bi spokorno in p0' nižno molili svojega Boga. .. vera je stož^ kulture, brez nje ni mednarodnega prava, 1,1 pravice, ni obče veljavne morale, ni poroštv*' da dana beseda drži... brez vere ne more nobena država dolgo vztrajati. . . katastrof0 more odvrniti od človeštva samo vera... ak° ibo religija spet osišče in glavna opora življ®' raja in udejstvovanja, tedaj in le tedaj je m0' goiče preprečiti propast naše kulture.
smrdi že zelo na daleč. Ali ni kazni za l*2' nivce?«
»Kaj hočeš, taki so, kakor tisti pijanec-ki si ga nocoj videl. Jakob, te rajši bijm0 toliko časa, da bodo povedali resnico.«
»Da bodo očistili Muro.«
Bilo je že pozno in zrak v lokalu je ^ težak, nasičen tobakovega dima in duha V° razlitem vinu. Pijani so bili ljudje, da so $e valjali ali bog ve kaj, ni bilo mogoče razlo^1' Ali morda rabijo kake pomoči? Pač, podp°re za svojo kulturno delo, je menil Jakob.
»Jakob, zavidajva onim, ki praznujejo Pu sta tako po kmečko!«
Odšla sta. Pri slovesu je Jakob krepk0 segel Zori v roko. Tako sta se zmenila: Zor*’ je dahnil Jakob. In ona je vsa radost^0 vzdrhtela: Jakob.
»Zdaj ne -bom več žalosten na svet*1« nikdar. Verjemi, hudo sem mislil, ker sem v*e verjel.«
»Lahko noč, Jakob! Poezabi na social11’0 literaturo.«	M-	J-
Tudi pri Športu — katoliški1
Oba, kapitalizem in komunizem sta si edina v tem, da jima je gospodarstvo namen in smoter življenja. Od tod zlo, ki ga povzročata človeštvu. Naš boj mora iti proti obema. Gospodarstvo je namreč le sredstvo življenja. Zato znanjujmo krščansko naravno, organsko pojmovanje življenja, družbe in gospodarstva.