115. štev. V Ljubljani, petek 14. maja 1920. *«■—im« »m. leto. Velja v Ljubljani fn po pošti: telo let« pol teta Četrt leta is niesec K 180 -» 80 -. «•-- »8- Za inozemstvo: celo teto pol leta. ietrt leta ia mesec K 240--„ 120 — „ 60— „ M— W Za Ameriko: celoletno. . . 4 dolarja polletno ... 2 dolarja Četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljaj naročnino po nakaznici. Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 55 mm Urok prostor za enkrat 1 K 80 lin., za večkrat popnsL Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu -i štev. 8. Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — 7 Rokopisi se ne vračajo. i , . ... Agrarno vprašanje, glavna ovira koncentracije. Beograd, 13. maja. (Izvirno poročilo.) Pogajanja dr. Vesniča s strankami še tudi sedaj niso dovedla do rezultata. Boj se bije samo med glavnima strankami, t. }. med parlamentarno zajednico na jedni ter demokratsko stranko na drugi strani. Glavna ovira je še vedno agrarno vprašanje. Demokratje izjavljajo, da ne morejo priznati pod nobenim pogojem vladnega sklepa, s katerim se razveljavljata §§ 6 in 7 začasne na-redbe o agrarni reformi. Tl dve točki se nanašata na pravico prisiljenega odkupa za tista zemljišča, ki Jih veleposestnik že nad 10 let ne obdeluje sam, ampak jih daje v najem. Demokrati izjavljajo, da bo izvalo uki-njenje te naredbe odpor in nemire v Bosni in da zato ne morejo stopiti v vlado, če vlada ne Spremeni svojega stališča. Vesničev ultimat Beograd, 13. maja. (Izvirno poročilo.) Dr. Vesrtič, ki je od skoro 14-dnevnih brezuspešnih pogajanj s parlamentarnimi strankami baje razočaran in utrujen, je izročil včeraj obema glavnima skupinama, radikalcem m demokratom, nismena poziva, v katerih jih nujno prosi, naj se najkasneje tekom 48-ib ur obvezno in nedvoumno izjavijo, ali so pripravljeni sodelovati v koncentracijski vladi ali ne. Oba kluba sta imela seje, na katerih sta razpravljala O tem Vesni-ceveui ultimatu. Kakor poročajo listi je Prišlo v demokratskem klubu pri *ej priliki do stvoritve dveh nasprotni« skupin, od katerih je ena, baje pod vodstvom dr. Kramarja zastopala bolj popustljivo stališče, dočim je druga, Pribičevičeva odklanjala vsako popuščanje napram radikalnim zahtevam. Do tega hipa klub 8e ni zavzel definitivnega stališča. A tudi med radikalci se je, že prej obstoječe nasprotje med bojevito Protičevo skupino ter zmerno Nin-čič-Vesničevo ob priliki Vesničevega pisma še poostrilo. Dasi imata Nin-čič in Vesnič več pristašev, se je baje vendar posrečilo Protiču. ki le tudi to pot nastopal z vsem svojim terorizmom. da je pro-H « S' tališčem. Končni rezultat radikalnih posvetovanj do tega hipa še ni znan. nikakor pa ne Častniki, ki so bili demobilizirani šele 1. 1920. POGAJANJA ZA POLJSKO-RO-MUNSKO ZVEZO. LDU Berlin, 12. maja. Kakor do-znava „Vossische Zeitung“ iz jako dobro poučenega vira, je bil poljski zunanji minister Patek. ki se sedaj nahaja v Rimu, po ministrskem predsedniku pozvan, naj se vrne, ker je po nalogu romunske vlade dospel Take Jonescu, da bi se pogajal glede poljsko-romunske zveze. V poljskih vojaških krogih se govori, da name- ravajo Romuni postaviti armado ,160.000 mož in z njo podpirati poljsko ofenzivo proti sovjetski Rusiji. PRODIRANJE POLJSKO UKRAJINSKIH ČET. LDU Dunaj, 13. maja. Ukrajinski tiskovni urad javlja iz Varšave: Združene ukrajinske in poljske čete so 10. maja prekoračile črto Kijev— Zmerinka— Jampol. Odeška posadka, obstoječa večinoma iz ukrajinskih-čet, se Je priključila ukrajinski armadi pod poveljstvom generala Pavlenka. Usodna seja italijanskega parlamenta. Železničarska pogajanja v Beogradu. LDU Beograd. 12. maja. Na poziv ministrstva za promet so došli v Beograd delegati železničarjev k raz- pravam o rešitvi železničarskih vprašanj. Pogajanja se bodo jutri nadaljevala v Zemunu. SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. LDU Beograd, 12. maja. 88. redno sejo začasnega narodnega predstavništva je otvoril podpredsednik dr. Ribar ob 5.20 popoldne z nastopnim nagovorom: Gospoda! Otvar-jam 88. retini sestanek, ker pa ni zadostno število prisotnih poslancev, zaključujem današnjo sejo in odrejam prihodnjo za pojutrišnjem 14. t. m. ob 10. dopoldne. VOJNI ZAKON RAZŠIRJEN NA CELO KRALJEVINO. Beograd, 13. maja. (Izvirno poročilo.) Regent je podpisal ukaz, s katerim se razširja dosedanji vojni zakon kraljevine Srbije na celo državo SHS. REZERVNI ČASTNIKI IN OROŽNE VAJE. LDU Beograd, 12. maja. Rezervni častniki so imeli zborovanje, na katerem so raz .avljali o pozivu častnikov na dvomesečne vojaške vaje. Po daljši razpravi so sklenili, poslati k vojnemu ministru deputa-r cijo s prošnjo, naj se pozivi na orožne vaje vrše na podlagi gotovega merila. V soglasju s tem je deputa-cija udruženja rezervnih častnikov in obveznikov častniškega čina posredovala pri vojnemu ministru, da se naj sprejme v aktivno službo 700 rezervnih častnikov, ki so za to prosili ter da se jih pridrži za sedaj na orožnih vajah. Na orožne vaje naj bi se v prvi vrsti pozvali častniki bivše avstro-ogrske vojske, nato častniki, ki so ostali med vojno v deželi ali pa bili ujeti, a samo v skrajni potrebi častniki s solunske fronte, Sela italijanske zbornice, v kateri ie bila izrečena ministrskemu predsedniku Nittilu z 81 glasovi večine nezaupnica, ie imela v glavnih potezah glasom poročil italijanskih listov nastopni potek: Na dnevnem redu ie bila razprava o proračunu za notranje zadeve. Govorila sta vodia italijanske liudske stranke Meda in Bertone oi iste stranke, katerima ie odgovarja’, oficiielni socialist Cazzamalli, k; predlaga sledniič dnevni red, s katerim se obsoia vladna politika v notraniih vprašanjih, ker nastopa z nasilstvom proti manifestuiočemu delavstvu. Oficijeini socijalist posl. Donati zahteva ob določaniu dnevnega rje-da za prihodnjo selo naj se razpravlja njegov predlog o gibanlu poštnih in hrzoiavnih uslužbencev Posl. Micheli od italijanske ljudske stranke zahteva, nat se V razpravi o predlogu Doriati razpravlja istočasno tudi predlog liudske stranke v isti stvari. Min predsednik Nitti se ie izrekel uroti nredlogom poslancev Do-natija in Mlchelija. Naglaša, da mu je zbornica dne 30. marca izrekla, zaupnico. sedai nestrpno čakajo, da bi izrekli vladi nezaupnico in ne uva-žuieio v tei nestrpnosti niti težavne ga treti otka. v katerem se vršijo delikatna mednarodna pogajanja, ki so največ, važnosti za državo. Ljudska stranka očita vladi, da ie preveč popustljiva proti socijalistom in jo dela odgovorno za naraščanje revolucionarnih tendenc. Od socialistične stranke se obtožuje vlada, da po-snešuie buržuaziio in da vodi konservativno politiko. Ta nasprotujoč! si položaj se mora temeljito poiasni-ti in tndi stranke, ki se nahajalo med imenovanima strankama, moraio iz reči svoje mnenle. Zato min. predsednik nasprotuje razpravi o vprašanju poštnih in brzojavnih uslužbencev. ki bi dovedle do glasovanja v popolnoma snectialni zadevi in prosi nai predlagatelji odstopijo od svčiih predlogov, kalti če bi obstajali na tem. bi moral staviti vprašanje zaupnice. Predlagatelja Donati in Micheli Izlavliata. da vzdržujeta svoje predloge, nakar odredi predsednik, da se bo glasovalo poimensko o Donatile-vem predlogu. Pred glasovanjem se Izjavljajo zastopniki posameznih strank o svojem stališču napram predlogu, o katerem se ima glasovati. Republikanci. pristaši ital. lludsfae stranke, oficijeini socilallsti. del liberalcev in pristašev stranke boievnikov se izrečejo proti vladi, radikalci, socija ■ Iisti-reformisti in del liberalcev in boievnikov za vlado. Rezultat poimenskega glasovanja ie bil nastopni • Prisotnih 309 poslancev. torej večina 153 Štirje po slanci so se vzdržali glasovanja. Za Donatiiev predlog, torel proti vladi, Je glasovalo 193. za vlado Je glasovalo 112 poslancev . Po dovršenem elasovaniu izjavila tnhi. predsednik Nitti, da si vlada pridržuje svoj sklep. LDU. Važne naloge, Praga, 7. maja 1920. Nova vlada in nlene naloge. — Težkoče v nar. gosnodarstvu. — Vpliv prezidenta. — Pomen tešin-sklh In ostravskih dogodkov. Sestaviti ie ‘reba novo vlado, ki bi odgovarjala izidu volitev. S se- stavo vlade ie poverjen dosedanji min. predsednik soc. dem. Tušar. Min. predsednik že teden dnt neobvezno konferira z načelniki strank. Te khnference imaio namen ugotoviti katere stranke in na kakšnem temelju bi sodelovale v vladi. Glede koalicijske vlade te važna stališče soc. demokratične stranke. Na ožjem zborovaniu strankinih zaupnikov se Je z 41 glasovi proti 11’ sklenilo, da se stranka udeleži koa* licijske vlade. Levica ie proti vsakemu sodelovati!u v koalicijski vladi. 21 zaupnikov ni glasovalo. Sklenilo se le končno, da nal o tei stvari Iz-pregovori zadnjo besedo strankin zbor. — Soc- demokratična stranka je tudi v minuli periiodi igrala dvojno vlogo. Bila ie na vladi, imela v. nlej večino, na zunai ie pa veljala Ji se obnašala kot opozicilonalna stranka. Za ta videz ie skrbela strankina levica in pokrajinski strankin tisk, S tema dvema faktoriema ie šla soc. dem. stranka v volilni bol in ž njima vodila agitacijo in zmagala — kot opozicilonalna stranka. Vsi nepopularni ukrepi vlade so se zvrnili nat nar. soclialistična in agrarna bedra. Ti dve stranki sta pobirali za soc. demokracijo kostanj iz žerjavice ta se pošteno opekli. Volitve Jima niso prinesle uspeha. Mase ne llubiio konstruktivnega dela tudi tukai ne Ta poduk pa pri sestavljanju nove vlade ni brez unliva. Češki nar. soci lallsti nalbrže ne bodo stopili v vlado. temveč bodo izven nje zavzeli lojalno stališče. Po komunikejih dosedanjih konferenc ie zaznamovati važno dejstvo, da so naldalle uspeli — kakor se kaže — razgovori med Tušarjem m nar. demokrati (Hberalci). Nekaj precei nepričakovanega Je v tem. Toda dejstvo ie razumljivo. Zadnjič enkrat Je naš člankar v sestavkih čisto pravilno konštatiral neoobitno in silno važno dejstvo: nar. demokratska stranka Je stranka inteligence, strokovne inteligence, ki 1o vse druge stranke — izvzemši agrarce — zelo občutno pogrešajo. Tc ie zelo važno. Pri tei vsestranski povojni razdrapanosti razmer ne zadošča, da ie minister politik, — to bi morato biti celo postranskega pomena. Glavno in predvsem potreba Je. da ie strokovniak. da se na svol odka-zani mu delokrog v resnici razume. Posebno v financl se s šušmarif. pa če so še taki »politiki« (t. i. intrt-gantje, zahrbtneži, verolonmeži itd. itd.) nič ne opravi. Finance so re- VER Roman. (Dalje.) Župan, ki je stal sredi dvorane, jo pozdravil visokega gosta z besedami: »Njega Svetlost, naš premi-lostivi knez in vladar naj živi! — Živio — živio in še enkrat živio!« Orkester je zaigral tuš. Knez Je pozdravljal Jako priljudno na vse strani, potem se Je obrnil na vsakega člana rodbine Barov e s par primernimi besedami. Sijajno po-javo na levi je ob svojem vstopu bolj čutil nego videl, sedaj je stopila bližje. Tajni svetnik se je priklonil: »Nai blagovoli vaša Svetlost dobrohotno dovoliti, da predstavim svojo nečakinjo gospodično Vero Sepanovo.« Vera se je globoko naklonila, ročno in graciioz-no razprostrla svojo vlečko. Knez se je priklonil in poljubil njeno roko. Oči vseh navzočih so bile vprte v to skupino. »Jako drago mi je, milostiva gospica, da morem najino znanje nadaljevati na tako prijeten način. Vera se je Iznova globoko poklonila. »Blagovoli sprejeti vaša Svetlost mojo najiskrenejšo zahvalo za milostno mi poslano dobrodošlico.« Spremljala Je te besede z naj-liubeznivejšim nasmehom. »Upam, da ste se gospodična že nekoliko prilagodili našim prilikam, ker tako iahko menda to ni bilo!« V njegovih očeh se Je hudomušno zasvetilo. »En včritč — non!« (Resnično —■ ne.) »Lahko si to prav živahno predstavljam; toda uverjen sem, da pojde od dne do dne lažje, in moj N. se bo potrudil, da počasti svojega lepega gosta. Milostiva gospodična za nekaj minut me sili dolžnost, ostaviti vašo prijetno družbo; pozdraviti moram svoje drage podanike. Ali mi dovoli mademoiselle naslednjo četvorko?« Veta se je tretjič naklonila: »Avec piaisir« (Jako rada!) Jedva se je odstranil knez za par korakov, je stopil visokozrasef častnik jjred njo: »Pobočnik njega Svetlosti, pl. Dernhof.« Z dobro proizvajanim začudenjem je dvignila svojo lomjeto. »A? Zdi se mi, da sem videla gospoda včeraj na cesti.« Poklonil se jej je brez besed. Ako se je nadejal, da se Je tako iz-lahka izogne, potem se je zelo zmotil. Zaplela ga Je v pogovor, hlinila največje zanimanje za navzoče osebe ter ga je prisilila na ta način, da je sledil njenemu pogledu In se odgovarjale zazrl vanj. Ako se n! hotel pokazati glupega In neuljudne- ga, se le moral vdati njenim muham, ampak trpel je pri tem največje muke. Oh, ali ne bo nikogar, da ga osvobodi tega neprijetnega položaja? — Da — Agata Bdrova. »Ljubi gospod Dernhof, povejte mi, kaj Emily ni mogla priti? Ali je res tako prehlajena?« »Žal — ona in mama vas tisočkrat pozdravljata. Sestra se z vso gotovostjo nadeja, da jo jutri pose-tite, ter jej poveste kaj o nocojšnji zabavi, gospodična Agata.« Njegov pogled se je bil razjasnil, a glas je izgubil vso prisiljenost; mahoma pa Je začutil, da ga Rusinja neprestano z lomjeto fiksira — mislila si je pri tem: ne morem razumeti, zakaj samo mene gleda tako odurno. Sedaj je videti povsem drugačen. Gorje mu! Cim večji je njegov odpor, tem ostrejša bo kazen. Slišala je še, da je angažiral Agato za četvorko, potem pa je stal zopet j knez pred njo. »Ali smem prositi, premilostna? ! Koga ukazujete za najin vis-a-vis?« »Prosim, naj bo moja sestrična in — gospod pobočnik!« Pobočnik se je zdrznil, v srcu se mu je vzbudilo najueprijetnejše čustvo. »Ali ste slišali, Dernhof?« »Kakor ukazuje vaša Svetlost.« Naklonil se je obema. »Milostiva gospica, silno me veseli, da imam za viš-a-vis tako duhovito in toli dobrodelno damo.« se je poklonil knez Agati. Vsa srečna nad toliko ljubeznivostjo se je Agata postavila k plesu. AU kaj je bilo njenemu plesalcu? Tako hladnega, tako malo prijaznega ga ni videla še nikoli. »AH vam ni dobro, prijatelj?« Prestrašil se fe. »Pardon, gospodična Agata, malo raztresen sem. Saj me poznate In mi odpustite današnjo mojo dolgočasnost.« Toplo in blago jo je pogledal. Agata se je zasmejala. »Nikakih društvenih naporov ne zahtevam od vas, to veste.« Dotikajoč se Verinih rok, čemur se Dernhof pri četvorki ni mogel ogniti, mu je bilo jako neprijetno zaradi opojnega parfuma Rusinje. Oddahnil se je, ko je bila četvorka pri kraju. Knez je ponudil Veri roko. »Ali mi privoščite užitek kratkega kramljanja, gospica. Ampak dostavljam prošnjo, kakor onikrat v kupeju: človek s človekom, brez nadležne etikete.« »S‘ 11 vous plait, mon prince«. (Prosim, knez.) Spretno, a brez vsiljivosti je krenila ž njim v salon. »Kako prijetno je tukaj,« Je vzkliknil, izpustil njeno roko ter s kretnjo povabil svojo damo, naj sede na zofo pred palmami. Poizkusila je že zjutraj, kako Je možno naiefektneie sedeti, zato fe sedla pod veliko palmovo mahalko nekoliko postrani, drapirajoča svo-lo vlečko z enim samim zamahom. Tudi on je sedeL »Prositi moram še oproščenja, ako nisem bil na najinem skupnem potovanju dober družabnik; večdnevni lov me je nekoliko utrudil.« »Ničesar nisem pogrešala, knez.« »Ali res? To mi je zelo ljuba Kako je sedaj v Peterburgu? Menda bi ga komaj spoznal, ker sem bil že pred šestimi leti tamkaj. Jako dobro se še spominjam dmžabnih razmer, ki so mi ostale v duši kot izredno sijajne. Še danes vidim v duhu ono eleganco in gracijo high-Iifa (odlične družbe).' Toaleta milosti ve gospodične je prekrasna, gotovo mojstrsko delo najrafiniranejšega francoskega okusa«. Vera se je nasmehnila. »Želel bi, da se navzamejo moji podaniki vsaj nekaj te elegance in tega okusa.« Potem je nadaljeval ša-leč se: »Milostiva, prisrčno vas prosim, da se zavzamete nekoliko za naše uboge malomeščane fn jim vli-jete malo življenja v žile. To bi bilo lepo, plemenito delo!« »Jako laskavo, mon prince, samo —« napravila je napol otroški, napol trmast obraz — »da mi je stric svetoval malo prej baš nasprotno. Želel je, naj se prilagodim razmeram in naj se nosim priprosteje.« (Dalje prih.) tort. ta katerega ne zadošča osebna ambicija, temveč je zanj potrebno resno globoko strokovno znanje. Nt sme se prezreti da te bil odtok, s katerim ]e prezident Masarvk lansko leto poveril dr. Hora&a s finančnim reso rtom, naldetaftneKi od vseh. Prezidentu Masarykn to pri sren posebno finance. — med volno v inozemstvu )e Masarvk poleg predsed-ništva v Narodnem svetu opravila! tudi resort finančnega ministra zato ie tudi sedaj pri sestavljanju nove vlade izrazil glede finančnega ministrstva svoj nazor In svojo že-ljo v tem smislu, da bi postal finančni minister dr. Englii, narodno gospodarski in finančni znanstveni strokovnjak, profesor na brnski univerzi. Dr. Engliš le tedaj mož, ki bi spadal do Masarvkovem mnenju v vlado in za finančno ministrstvo četudi le nar. demokrat. StrokovnjaStvo mora postati, vsaj v važnih resortih. geslo dobe! Zato ravno so razgovori med Tušarjem in nar. demokrati naldaije uspeli — pod moralnim pritiskom Masaryk^ ve želje. Če pride do sodelovanja med soc. demokrati in nar. demokrati, bo Imelo to Se druge dalekosežna posledice važne in koristne za narod in republiko. Nar. demokratk kot maniša stranka ne bodo hoten vstopiti v vlado drugače kot. da se fiksira trden program dela, k akordnega bo mogla stranka pred svojtmi volilci zagovarjati. Tak program bo ob soc. demokratih moral biti seveda socialističen. Toda v evolučnem smislu Soc. demokrati bodo morali pristati na evolučnl princip, kljub svoli. nebrzdani levici, če si bodo hoteli zagotoviti sodelovanje nar. demokratov, kjer so strokovnjaki vseh panog narodnega gospodarstva. Narodno gospodarstvo posebno Industrija v čsR le v takšni situaciji, da le treba združenih moči, da n« pride do katastrof, ki bi imele pri sedaniih razmerah v Srednji Evropi za posledico četo izgubo narodna samostojnosti. Gospodarstvo s premogom ja ta tiajbol! pereča točka. Brez zadostnega premoga, ni industrije! In brez Industrije postala narod kot mednarodni faktor brezpomemben. Vi doma imate v tem oziru hahko nekaj izkušenj 1 Z vreditvilo premogovnega gospodarstva se le pečala Narodna skunšeina. vlada, industrijalne ankete. toda produkcija se ne dvigne za nobeno oeno. Če se pa pokaže kako izboljšani«, se tega ne more izkoristili za celo državo, ker ni vagonov. V zadnjem času postajajo dogodki na Ostravskem naravnost katastrofalni za celo republiko in njeno gospodarstvo. Vsled terorističnega postonania poljskih band v premo-gokopnih revirjih na Ostravskem to produkcija premoga zelo padla, ker se polske bande poslužujejo ekrazit-nih granat pri svojih napadih na češko prebivalstvo in delavstvo, ki si vsled tega ne una v lame. Delavci so radi tega poljskim teroristom in antantini komisiji zagrozili ceio $ splošno stavko če v 14 dneh ne pride jdo sanaefle nevzdržnih razmer. Poleg tega antamtina reparticilska komlsiia pošilja več premoga Poljski in Dunaju kot Čehom. To bi pa utegnilo povzročiti da bo morala slovaška Industrija, ki le navezana na ostravški premog, svoia podjetja ustaviti, kar bo imelo lahko nedo-gledne posledice za razmerje Slo- vaške napram Češki Tako težke situacijo bi seveda izrabili sovražni-države v svoje. 11 poljske in madžarske koristi Tudi sladkorna kampanja to na češkem vsled pomanjkanja posebno dobrega premoga s Ostrovskega ogrožena. Vse to so težkoče, ki Ufa bo morala noye vlada premagati To to velikanski program, ki zahteva za izvršitev mnogo poštene In dobre volje, če pa enkrat prideto stranke do skupne baze In resno hotenega programa, bo v stvar J en nov tip so-cilalizačne prakse, ki bo stožila narodom lahko za vzgled. Dr. R-n. Kako je v resnici! če bi mi bili pred letom dni malo manj sentimentalni In ne bi bdi verjeli tako slepo v naklonjenost mirovne konference, bi si bili lahko prihranili plebiscitne sitnosti na Koroškem, Pa kakor šepečejo mnoga znamenja, nas smola še ni spokorila in zopet polagamo svoje upanje na abstraktno vrednoto, na silo narodne zavednosti koroškega slovenstva. Imamo pač to naravnost antipatično narodno lastnost skupno s Rusi, da .vpletamo v politične račune negotove veličine in potem teoretiziramo, ko tula manj skroputozna iniciativa žanje, kjer so Slovenci orali. Bil sem čez zimo na Koroškem in sem odnesel vtis, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Nemški propagandni fondi, razsejani z rafinirano spretnostjo od marljivih agitatorjev ,v naši zoni zelo nasprotujejo naši stvari. V dokaz bodi naveden odlomek iz pisma spodnjenožanskega malega kmeta: »Splošno to znano, da čas glasovanja ni več daleč. Kako bo isto izpadlo, sicer očitno nikomur ne dela skrbi ampak, ko pa človek vidi razpoloženje ljudstva na raznih krajih, se ga poloti čuden občutek. Nemškutarji brusijo Jezike in begajo naše ljudi! Seveda se pravi, naj bi se vsak naznanil oblasti kdor hujska proti naši državi, kar pa ni tako lahko se podstopiti, če ne more naravnost dokazati Vpričo mene takšen cigan ne bo rekel napačne besede, svoje jezike brusijo navadno okrog omahljivcev in bojazljivcev. Naša dolžnost torej ni tako enostavna kakor bi si kdo predstavljal« Dostavljamo, da prihaja to poročilo iz najbolj slovenske vasi v Rožni dolini __________________ A. P. Na smrt obsojeni. V ljubljanski norišnici je umrl ne-osvobojeni koroški Slovenec, ki Je bil ob izbruhu vojne poštni oficilant v Trstu. Tomo Popolari in bil pokopan brez pogrebcev. Leta 1915.. ko se to nahajal na bolniškem dopustu na Z kot ni em Bregu pri Beljaku. so ga aretirali z motivacijo, da le govoril žaljivo proti nemškem imperatorju Viljemu. Živčno bolanega so vlačili iz zapora v zapor, in da ne bi ga rešilo zdravniško soričeva’o bi ga bili do nedolžnem ustrelili ali obesili kakor so nešteto drugih Njegovo zdravstveno stanje se Je v zaporih silno poslabšalo. Preganjanje se fe nato nadaljevalo s tem, da so mu odvzeli podporo. To zimo le zapustil svojo družino ter šel pravico iskat v Jugoslavijo Ob demarkacijski črti le bil aretiran ker se ni mogei izkazati z »dozvo-lo«. Ker mu ni šlo v glavo, kako le to mogoče, da ga ženejo z nasajeni- mi bajoneti vojaki Jugoslavijo, ki lo ie vedno goreče ljubil se to vrgel na tla. nakar so ga s sik) iztiraii naprej. Mislili so, da imajo opraviti $ špljonom. Sele, ko so znanci v Ba-čah potrdifi njegovo Identiteto, so ga pustili naprel Prišedši v Ljubljano je gladoval in ker tudi ni mogel dobiti nobenega prenočišča, se je napotil v bolnišnico, da se tamkaj okrepča in odpočije. Od tam so ga poslali v norišnico to od tega dne naprej ni več dihaJ svobodnega zraka. Tako mi I« pripovedoval ko sem ga obiskal v norišnici, iz katere bi ga izpustili samo proti reverzu »emško-avstrijske občine, kamor Je bil pristolen. Samo eno željo Je Imel da bi ga sprejeli v zopetno službovanje k pošti in sioer v Jugoslaviji. Radi Viljema so ga kot zavednega koroškega Slovenca vlačili po ječah. Danes Viljema imperatorja ni več. Obstoja pa še vedno »Drang nach Stiden«. Nemčija Je poslale koroškim Nemcem v svrho agitacije 50 miljonov mark! Na smrt obsojeni v ziljski dolini ds ravno v tem času zdihujejo kakor še nikoli Nemci iih zatirajo. Nemci rekvirirajo Nemci obdavčujejo hlebe kruha... Kako bi bila ziljska dolina srečna, ako bi smela glasovati za Jugoslavijo! Tomo Popolari ki »o ga Nemci ubili, je bil pokopan brez spremstva. Na njegovem grobu ni bila potočena niti ena solza. Kakor si nesrečna tl ziljska dolina, tako so nesrečni tvoli sinovi! Nihče ne žalute za njimi. Naj bi bile te vrstice v skromno nadomestilo! ZHjčan. vzgledno is marijJvo ttekmmfe tefi prosvetnih organizacflL Neka sveta navdušenost za sveto stvar podaja vsem tem vsled neugodnih razmer v ozkem krogu se visečim napravam toploto Odkritosrčnosti; nekaj renesančno svežega diše Jz te preprostosti, M mora govorit! resni volji s večjo prepričevalnostjo nego bi zmogli to govorniški talenti Poučna predavanja sa vrše relativno pogostejše nego v osvobojeni Sloveniji, gledališčne prireditve obiiih diletantskih društev žanjejo lepe uspehe kljub shakespearovsko primitivni režiji ta inscenaciji, koncerti Oiasbene Matice in po vsej deželi raztrošenlh pevskih društev se ponašajo s obitohn obiskom. Slovensko primorsko časopisje ne pozna strankarskega pričkanja ta stoji, ker preostane sa stvarne članke več prostora, na visoki stoptafl, kar se tiče informativne sju-žbe, resnosti ta dostojnosti tona. 2* ni več redek pojav, da se prikaže tu« (H slovenska knjiga y primorskih za, topništvih ta prepričani smemo biti, da primorska vzbujenost oplodi našo literaturo s marsikaterim doneskom k jugoslovanski kulturi. V zadnjem času je začela izhajati v Oorici splošno kulturna revija »Mladika«, živahno ondotno družabno življenje se giblje v oživljenem tempu, vse kaže na idealno stremljenje, ki je mora izzvati vsaki neupravičeni sovražni pritisek, od strani kulturno prežetega naroda, kakor so primorski Slovenci J oš Hrvatska id pr opala! Se slovelo naše Primorje! In kdor m« če pripomoči z malim obotom, spomni se namena ta programa Jugosla« venske Matice. P. P. Jugoslavija. Pogatonto med demokrati In vlado bo vodil Draškovlč. LDU Beograd, 12. maja. Na današnji seli demokratske zajednice se Je Ljuba Davidovič odrekel dolžnosti da bi vodil pagajanta s parlamentarno zatodnlco. Nadaljnja pogajanja bo vodil dr. MItorad DraSko-vlč, ki je dobil za to že potre!« navodila. Smodlaka odpotoval h Beograda. LDU Beograd, 12. maja. Dr. Smodlaka te odpotoval preko Zagreba ta Bakra v Split. Povratek članov mednarodne gospodarske konference. Optimistično zrno. I Lpu Beograd. 12. maja. Chrai r mednarodne gospodarske konferen- Da še to izguba pouči človeka, kaj da je imel o tem tvori za nas turobni komentar dosedanji razvoj narodnega življenja v zasedenem ozemlju. Kdor je vsaj po časopisju zasledoval neskončno trpljenje primorskih Slovencev, si more napraviti približno sliko o ultraturški upravi v italijanskem pašaliku, kdor pa je imel večkrat priliko, na lastni koži ta lastni denarnici občutiti blagodejnost laške pravice, ta se mora čuditi žilavi vztrajnosti tamošnjega ljudstva ta si lahko napravi predstavo o neprecenljivi izgubi, ki Jo utrpi Vsled okupacije slovenski narodiček. Kljub vsemu pritisku Primorec ne kJoni. In da ne kloni za to ve, da ; je treba piedvsem narodnega pono- j sa. Da pa ponosa ni koder ni narodne kulture, na to ga spominjajo naši skupni pogreški iz komaj pretekle naše zgodovine. Kakšno drugo pleme bi se v Istem položaju zateoreti-ziralo s stokratnimi pro in kontra v neplodno piičakovalno politiko. Slovenski Primorec pa je rojen praktik. Saj so se vse lepe slovenske resolucije porajale doslej v Ljublani ta bolj kontinentalnih mestecih, trda kraška tla ta nekompromisno morje niso bila ugodna zemlja za izmišljene perspektive. Tudi dandanes ne. Ml odrešenci govorimo o »najboljši pedagogiki« in prepuščamo mladino do končne ureditve nikoli do konca raz-vozljivega vprašanja verižniškim ta podobnim privatnim poslom, na zasedenem ozemlju izvajajo kar se trenutno izvest* da: ustanavljajo stanovsko-izobraževalne krožke, diletantska diamatična društva, čitalnice. i-evske zbore i. t. d. vse do krajevnih možnostih. To pa še ne bi bila j glavna stvar. Pomembno bi za nas ce, ki se ie vrifla te dnj v Parizu, so se vrnili danes v Beograd. Zaduinlca za dr. Pavlovičem. LDU Beograd, 12 mala. V sabor-ni cerkvi se le vršila danes aadnš nica za pokojnega predsednika narodnega predstavištva dr. Dražo Pavloviča. Savski most pri Zemona. LDU Beograd. 12 mate. Zgradba savskega pristanišča to dovršena. Skupina hidrotehničnlh inženirjev to pričela z merjenjem rečne struge lu s pripravami ra zgradbo savskega mosta poleg Zemuna. Prevoz poljedelskega orodja v RrbiJo. LDU Beograd, 12. maja. Ministrstvo za promet te odredilo, da sa nal vrši prevoz poljedelskega orodja v ozemlje bivše Srbite do najnižjih cenah. Dri čemer ministrstvo ne prevzema odgovornosti za vse težkoče in za to, da dospe orodle v pravem času pred letošnto žetvijo. ProddraginJska anketa v Sarajevu. LDU Sarajevo. 12 mala. V soboto se te vršila anketa za pobilanie draginle. Sodelovali so vsi interesenti. Vlada bo do danih izjavah izdala odredbe glede omejitve draginje. Razna poročila. SUtcante mednarodne donavske ko- mtstle. LDU Pariz, 12. maja. Posianiška konferenca se je bavila s trgovskim režimom Nemčije ta je sklenila, da naj se sestane mednarodna donavska komisija. Amerikand za Intervencijo v črnem morja. LDU Washtagton, 13. maja. Odsek za zunanje posle Je enoglasno zagovarjal sklep, naj se predsednik pozove, da pošlje v Batum vojne ladle ta mornarje, ki bi ščitili življenje in imovino Američanov v Batumu m on tamošnjo železnico. češka misija v Rusih. LDU Praga, 13. maja- Vodja češkoslovaške misije ki potuje v sovjetsko Rusijo, bo bivši minister dr. Vrbensky. Pogajanja za sestavo češke vlade. LDU Praga, 12. maja. JLidove Noviny** z dne 10. maja poročajo: da bo sestavljena nova vlada v čeho-slovaški republiki še pred btokoŠt-niml prazniki. Parlament se sestane v sredo, dne 25. maja. — V soboto, dne 8. maja je nadaljeval ministrski predsednik Tušar posvetovanje s češkimi strankami Istotako te sprejel zastopnike nemških strank. Posvetovanja z nemškimi strankami so samo informativnega značaja. — V ponedeljek, dne 10. maja je sprejel Tušar zastopnika čehoslovaške ljudske stranke, dr. Braneka. Dosedaj so bila pogajanja neobvezna. Obvezna pogajanja so se pričela v torek dne 11. maja in bodo trajala ves teden. — Člani češke stranke obrtnikov so priglasili svoj vstop v klub republikanske agrarne stranke. Stavke v Trstu. LDU Trsi 12. maja. Stavka kovinarjev, ki jie trajala 13 (tal Je danes končala. Stariča trgovskih nameščencev se nadaljuje. Avstrija se ie vedno bofl ca nemški značaj Dunaja. LDU Dunaj, 13. maja. V včerajšnji seji narodne skupščine Je Izjavil državni podtajnik Gldekel v odgovor« na interpelacijo češkega poslance Dvoraka glede ustanovitve čeških šol da bo vlada v priznanju visokega kulturnega pomena češkega naroda izpolnila češke zahteve, v kolikor jih bo mogla spraviti v sklad s nemškim značajem dunajskega mesta. Kulturne drobtine, SINFONIČNI KONCERT 15. T. M. Z ustanovitvijo orkestralnega društva Je Glasbena Matica prevzela v svoj delokrog tudi gojitev orkestralne glasbe. Ker imamo Slovenci dosedaj le malo naraščaja, ki bi se bil posvetil učenju igre na pihala ta trobila, si Je moralo orke- • strelno društvo začasno omisliti le i godalni orkester ta ta Je 2e pred j meseci hvalevredno nastopil v sa- ; mostojnem koncertu. Za pondeljkov koncert je pa društvo pridobilo k sodelovanju še orkester opernega gle- i dišča, tako, da je nastopilo skupaj . nad 70 godcev, ki so pod vodstvom kons. prof. Karla Jeraja izvajali precej obširen vzpored, sestavljen Iz zanimivih točk med katerimi je doživela S. M. Škerjanca »Groteska« prvo izvajanje. Po novih, še ne-razhojenih potih bodi mladi mnogo upov vzbujajoči skladatelj. Prinaša nove misli, odeva jih s pestrimi barvami Instrumentacije in se že kar domačega počuti v orkestraciji Naslov izvajane skladbe odgovarja pa kvečjemu nenavadnim harmonijam, drugega na delu id »grotesknega«, Občinstvo Je novost naše instrumentalne glasbena literatur« rprejeto pri- jazno, četudi mu morda ta »nova muzika« ni šla posebno k srcu. — Najdaljša ta tudi najpomembnejša točka vzporeda je bila Čajkovskega »Pathetique simfonija«, od katere sta bila zadnja dva stavka lepše podana kot prva. Izvajanje Je imelo sijajen učinek največ po zaslugi goslačev, dočim pihala in trobila niso povsem točno vstopala. Vsekakor smo g. prof. Jeraju, ki Je zlasti Altegro malto legato dirigiral z mladeniškim ognjem, zelo hvaležni da Je na oder spravil eno najbojših del velikega Rusa. Sodelovala Je na koncertu tudi gdč. Thlerryjeva s tremi pesmimi Franza, Dvofaka in R. Straussa. Briljirala je s svojim temnobarvanim glasom ta zlasti globoko občuteno zapela prvo pesem. O .Štritof Jo Je spremljal mojstrski, česar bi mi niti ne bilo treba omenjati — Prvič Je nastopila v Ljubljani tudi absolventka praškega konservatorija g. Marija Šchweigerjeva z Griegovim klavirskim koncertom v A mota ta Je pokazala izredno dobro t ehnika Sprem Ijevanje orkestra 4 bOo povsem točno, čemur se pa ni čuditi ker ni nikoli mi nas mogoče prirediti toliko vaj. kolikor ta si Eh dirigent tetoL LJuaje sploh ne morejo paJtntiL kotita ,ter ni pustil v cerkev Je deklica stala do konca maše pred cerkvijo. Ravno ta čas je prišel v cerkev twS en deček sokol naraščaja, a ga Je pater tudi zapodil. Vprašamo gosp. patra, od kedaj ima pravico komandirati, kam naj dado starši svoje otroka ali k Sokolom ah k Orion? Mi mislima da Je to stvar staršev ne pa patrov. Oosp. patri naj komandirajo device te mladeniče okoli prosvete, druge pa pustijo na miru. Ako Se ne bo mir, se lahko tudi občani postavijo na noge, da lahko temu patru pokažeia da naj bo miren, ta naj w ne vtika v tute stvari, ki pa popolnoma nič ne brigajo — Dva iz ŠKka as Ljubljanski mokarji so PrišU, kakor se nam z več strani poroča, z moko na svetlo precej, ko se Je razširil glas, da vsled dobro obetajoče letine padajo cena Pri tem pa Je čudno, da sc baje cene pri različnih mokarjih tako različne. Ponekod jo prodaiaio po 10, drugod oa do 18 K en kilogram. -- Hribarjev gaj. tako priljubljeno in potrebno sprehajališče tr-novsko-krakovskega okra la. Je letos zaprt Radi bi vedeli, ali se Je to zgodilo po naročilu g. Hribarja alt ga le pustil zapreti kdo drugi — Tudi drevored v Cerkveni ulid je brez klopi, da si v n lem ne moreš oddahniti, čemu to? — Počitka ta sraka potreben Trnovčan. = V Gradaški ulici Je pokvarjen odvodni kanal pri cementnih stopnicah že par let sem, tako da vlada v okolici mnogokrat prav neprijeten smrad. 2e iz higijeničnih ozirov naj bi se ga čim prej popravilo. - Danes, ob 21. uri zvečer — L medicinski ojes. Vstop le proti vabilu. Svira godba dravske divtzile pod vodstvom kapelnika dr. Čerina Na svideniel D. J. M. K. — Pevci In pevke LJublj. Zvona! Danes-, v petek zvečer točno ob pol-osmih važen pogovori Oobor. K. = Aretiran. vlomilec. Policijski organi so aretirali Josipa Senčarja na Sv. Petra cesti It 43. Senčar Je osumljen, da Je izvrifl vlom v manufaktur no trgovino L Malnar na Vodnikovem trgu Za 30.000 K blaga Je nesel do zmajskem mostu. Tam Je zapazil stražnika ter ie neka! blaga vrgel stran, drugo pa skril v neko drvarnica Oškodovana trgovina ima skoro vso škodo poravnano. -- Našla se ie hranilna knHiica. dobi se na naslov: Moste-Selo št- 21 = Izgubil sem v sredo na potu od lužnega kolodvora do Martinovi cesti do Šentpeterske volašnlc* 22(te kron. Ker sem ubog delavec brez premoženja, prosim poštenega nal-ditelia na! mi denar proti dobri nagradi vrne. Ivan Vavtar. mesarski pomočnik. Rimska a 15. Šport in turi stika. Včerajšnja nogometna tekma. Beogradski športni klub—Ilirija se je končala 3:1 (2:1) za Beograd. Danes revanche tekma točno ob 18. uri ob vsakem vremenu. Blagajna se odpre ob 17. uri Vstopnina običajna Gledališče. REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA, Operal 14. maja petek • »Faust«, ab A. na čast došletnu pevskemu društvu »Smetana«). 15. maja sobota: »Poljska kri«, ab. B. 16. maja nedelj*' »JevgeniJ Onjo-gta«. Izven ab. Dramat 14. petek »Smrtni ples«, uradu. 15. sobota »Sneg«, D. 16. nedelja »Smrtni ples«, Izven. Književnost in umetnost. O Cankarjevi knjigi »Moje ŽlvUe-nle« piše dr. Ivan Tavčar v »Narodovem« listku 1. maja: »Obsega nekoliko moistrsklh Črtic, pri katerih se čitatdtu duša razvedri ta razveseli. V talih črticah ie Cankar v re-s-nic pravi mojster. Svojo mater — tu kdo ni imel. kar nas ie rodila kmečka koča, take matere! — to svojo mater Je Cankar proslavil. »Moje žrvlienie« obsega nekai moisterskih črtic, ki bi se dale primerjati skicam, katere so zapustili veliki slikarji Rafael Michelangela Rubens l dr. »Mole življenje« Je te§|o kot 13-15. snopič »Narodhe knjižnice« v založbi »Zvezne tiskarne« v Ljubljani na Marijinem tis« let stanu bcoA ifl K. Mala Pesmarica Je dosedaj ob-Javila sledeče moške zbore ta čve-terospeve: 1. D. Jenko: Sto čutiš?. 2. L pL Zajc: Zrinjsko-Fraakopao-ka. 3, A. H ajd rib: Slabo sveča Je brlela 4. Pod oknom. 5. X sladkih sanjah. 6. Adrijansko morja Izdaja drugih priljubljenih moških zborov sledi Pevska društva in pevci naj pridno sežejo po okusni ta ceni izdaj, izvod stane te 1 K. 11 izvodov 10 K. Dobiva se Mala Pesmarica v Zvezni knjigarni, Marijin trg, Ljubljana Poštni tarifi. Id stopijo v kratkem v vetiava izidejo v novi izdaji popolnoma zanesljivo do uradnih virih sestavljeni, v zalogi poštnega nado ficljala K. TiefengruberJa v Mariboru. Pregled poštnih pristojbin bo vseboval vse poštne, brzojavne tu telefonske tarife za tu ta inozemstvo za vse predmete natanko iz-računiene. Ker je zaloga omejena, priporočljivo Je ta izvrstni in edini službeni pripomoček tako! naročiti Poštnim uradom se do pošlje primerno število v razprodala Ker se gre pri teh tarifih edinole za ta da se olajša obSnsfvu ta poštnim usinV. bencem edmeritev pristojbin, »e b* do računali samo režijski stroški Is« dajatella * širite med nam Koroška — Spisa Cenmtanus. — 2 barvnim semgevfctam Koroške. Cena 4 K. Naša Istra Spisal Fr. Erjavec. Co« na 1 K. Jugoslovanska iaoa z* narodov* . svoboda UredH Ataa Cena 2 K. Slovenci, Slovenko! Stojimo tik pred odločitvijo, tik pred plebiscitom. Naša narodna dolžnost Je, da se zavedamo svoflh pravic, da spoznavamo svojo domovino ter da smo poučeni o uaših najbolj perečih vprašanjih. Naročite te knjige ta širite jih med ljudstvom! Naročajo se pri »Zvesni knjigarni v Ljubljani Marijta trg 8 ta v vseh podružnicah »Jugoslavije« ter v vseh knjigarnah. Pokrajinske vesti. VHnJagora. Nezaslišano drzen vlom Je izvršil 50 letal postopač v •vasi n« Vrhu mi Višnjigori. V kočo Marije Obutaar Je ponoči udri. Poiskal st Je najpreje čedno moško obleko. Slekel Je svojo raztrgana ušivo obleko in perilo. Popolnoma se Je preoblekel. Pobral Je dafie 250 K denarja ter razno obleko ta perilo v vrednosti 800 K. Izmaknil Je tudi kilogram slanina Nato Js izgini Novo mesta Posestniku Francetu Rataj v Jami obč. Šmihel—Stopiče so tatovi odnesH 6129 K denarja Kam. V cerkev sv. Neže na Kumu Je bilo vlomljena Vlomilci so odnesli eno moaštranoa dva kelih« in dve patenL Vsi predmeti so bili iz Čistega zlata ter so reprezentlrah vrednost več fteočev. Storilci so popolnoma neznani. Is Sevnice: »Nadmilijonar Verbič ie ne more več Javno prikrivati svojega sovraštva do splošne gospodarske zadruge. Bati se Je da mu togote ne poči žolč. Svojo velikansko Izobrazbo Je pokazal s tem, da Je osebam zadruge v obraz prepovedal hoditi po tlaku pred njegovo grašči- na Res, usmiljenja vredni so ti vele-jnogočneži, katerim zadruga pije krt, Jim krajša iivijenjs ta odjeda vsakdan« kruh. Ampak na njih največjo žalost hm moramo omeniti, da zadruga prav imenitno uspeva ta se Izborno razvija vkljub vsemu prizadevanja Jo ugonobiti. Njega visokost te višina Verbič pa si rul drugič premisli predno bo spet takšno neumnost blekni ta tako sam sebe blamlnd." Rogatec. Podružnico »Slovenskega planinskega društvo« so ustanovili v Rogatca Za predsednika le bil bvolfen g. Rudolf Pasan. Sl IQ v Slov. Goricah. Na postaji v Sl liju sta ie vedno 2 nemška delavca zaposlena id imata domovinsko pravico v Eroovža. AB res nima Jož. žel. domačih fantov na razpolago, da mor* rediti tujce, H gotovo ne delujejo v smislu naše države ta sta vrhu tega skrajno dram. Govorita skoro vedno nemška v službi ki izven nje. Zabavljata na vse uredbe, smešita vtado ta država Skrajni čas Je, da naredita vlada la ravnateljstvo red. Drobiž. * Mnogoženstvo v Ptrzffi pojem* Ue. V višjih krogih ga skoraj ni več. Tudi za kmete rama več nekdanje privlačne sile. Odličen Perz Je pravil, da so velikanski stroški ki Jih provzroča mnogoženstva vzrok taca socialnega noiava. Poleg testa —-kar Je neki najhnjše — so zapadkd nazori nabrani največ Is romanov, zbudiK v perzijskih ženah ljubosumnost in mnogoženstvo Je postalo 1 tem mučno za moža * 24 milijonov kron za roman. Po poročilu *New-York-Tribune« Je bOo nedavno izplačano za dovoljenje naprave filma po romanu »Way down East« amer titanskemu pisatelju WB-liamu Bradyju 175.000 dolarjev ali 24 milijonov naših kron. Filmski režiser D. W. Griifith, ki Je za to velikansko vsoto dobil pravico napraviti film po omenjenem romanu, je plačal nekaj piej 150.000 dolarjev za drugi amerikanski roman pod naslovom »Romanca«. Amerikanski pisatelji so pač srečni in zavidanja vredni! * V Rusih brijejo zastonj. Moskovska sovjetska vlada Ja Izdala naredbo, po kateri dobi vsak državljan sovjetske Rusije legitimacijo za brezplačno britje brade ta striženje las. * Metuzaleml novejšega časa Sveto pismo govori o velikanski starosti. katero so dosegle nekatere svetopisemske osebe. Pa tudi v novejši dobi so doživeli nekateri ljudje veliko starost V cerkvenih matriku-lah v Londonu najdemo, da Je neki Thomas Cam bfl rojen 1588 ta umri Se-le 1795. Živel Je torej 207 let. Zlasti v Škotski je dosti zelo starih ljudi. Neki angleški list prinaša več slučajev, od katerih hočemo navesti sledeče: Sv. Munga M Je osnoval glasgowsko škofija te doživel 185 let. Isto starost je dosegel neki Peter Zorsay. Angleški kmet Toma Pariš je umrl v 152. letu svoje starosti sapcsthršl sina starega 127 let Parts se Ja v 120. letu starosti oženil s neko udova Id Je dejala da se ma sploh ni videla da je toliko star. H. Jenkins, ki je umrl L 1670., Je bil 167 let stas. Pred kratkim Je umrl neki kmet v 160. leta zapusti vši vdovo ■ mnogimi otroki, od katerih te nate staraj* RM leta I lafeto« 9 lei star • Kje hnajo ženska uajtepfe roke. Neka ruska narodoslovka te spisala razpravo o lepoti rok nežnega spola pri raznih narodih. Prihaja do zaključka da imajo Kitajte najlepše roke. Za nimi pa poljske 2idinje. Prsti so ozki mehka Je roka kakor bar-šun, oblika fina Grde roke imajo Angležinje ta Nemka Plrav lepe roke Imajo španjotice ta a svojimi kretnjami Jim umejo dati nepopisno dra-iest • Prehtadstvo Carigrada. Carigrad hna sedaj mffijon ta 17 tisoč prebivalcev. Od teh Je Trnkov 450 tisoč, med njimi uradnikov ta vojakov z družinami 150.000, Grkov j« 440.000, Armencev 150 tisoč, ostali pripadalo dragim narodnostim. • španska bolezen v Ameriki. Iz ameriških uradnih statističnih podatkov je razvidna da Je umrlo v Zedinjenih državah leta 191&. več oseb, kakor kdaj prej v zgodovtul republika Umrlo Je 1471.367 oseb. Za španska influenco ta ptfečnloo Je umrlo 477.467 oseb. to Je 32 odstotkov vseh smrtnih tdučajev. > 21 ritenska zavarovanja so v Ameriki zadnja teta znatno poskočila. Glasom neke Statistike znašajo zavarovanja L 1919. 3 milijard« dolarjev afi 64 odstotkov več nego leta 1913. bdajateft hi odg. nrednfk A. Pesek, Tisk »Ufit tiskarne« ▼ UubUani. Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah 11 Gadje gnezdo Js najbog trato rtnvmtas fepoatova* delo isza ndajtta let NacoOto ga Itako ca malenkostno »vato 14 kr*a pd me ur i mu Zahtevajte »Jugoslavijo* v r'seh gosti!«ah, kavarnah in brivnicah ! Pridobivajte naročnikov/ Mali oglasi. Proda se: Proda se voz močan In v dobrem 'van 687 stanju. — Kje pove iz prijaznosti Ivan Ccrne (Možina) Vidovdanska c. ».Ig se produ. Ljubljana. Ulica na grad 6, 692 Proda se: 2 starinska ogledala (roccocco) (Bildrrmeler), ena nastavka (Meissner), l glasovir (BOsendorfer) ena druž nska omara za led, nekaj svetilk za petrolej In benzin. Nzslov v upravi. Proda se dob>o ohranjeno moAko In drensko kolo. Naslov v upravi. s blnzi ca uradnike «11 ieleznl^irje iz najfinejšega blaga imam na prodaj. — M. REMŠKAR, krojač, Kozarje 9. 685 Hiša enonadstropna z 12 okni, na ulico 8 stanovanj z velikimi sobami, kamenite stopnice, vodovod, tlakovan hodnik, velika klet, zida se lahko še drugo nadstropje. Poleg je pralna kuhinja, vrt in stanovanje za hišnico. Pri hiši sla 2 parceli polja In-koi zn prodali. Smoletova ulica 10 vrata št. 5. Preje (Forstnerstrasse) 650 Hočeš postati govornik? naroči ,,k£olni spisovnik**, primeren za obrtnika, trgovca, uradnika, delavca, rokodelca, kmeta, vo|aka in za vsako gospodinjo. Cena K 20’—. Nadalje se dobi kubična knjig« za vsakovrsten les, okrogel In rezan. Dobi se v vsaki knjigarni ali pa pri založniku VILJEM POŽGAJ, Kranj. | suha mehka drva za podkuriti ^ dobavlja v vsaki množini dokler zaloga F. & A Uher, veletrgovina s premogom Ljubljana. Pisarna: Šelenburgova ulica 5t. 4. Telefon Št. 117. »ejMni kupi vsako množino po naj višjih cenah izdeiovainica žime za žimnice, Stražišče pri Kranju (Gor.) 1 I V zalogi vedno vsakovrstna žima ia žimnice. IJ Pozor! Kdor rabi najfinejšo sol na vagone po najnižji ceni naj javi svoj naslov pod A. B. na upravo lista. 666 Pozor! 1 ?m\ in pevska društva! 1 Pozor! mm m Uanderer motorno kolo, 3'j* HP v jako dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi. 685 Odpadki od žage, drv« in gnuje zelo pripravno tudi za kurjavo v tovarnah z parnimi obrati, se oddaja stalno p6 zelo nizkih cenah. Pp večjih množinah znaten popust Ivan Šiška, tovarna parketov in parna žaga Ljubljana, Metelkova ni. 4. 682 1‘iM‘li Motoelkl v dobrem stanja se proda. Naslov v Anončni ekspediciji, Al. Matelič, Ljubljana. 676 Jajca lepa, sveža prodaja v komisiji, dokler traja zaloga „BALKAN“ Dunajska cesta 83. 671 1 JV^cila pesmarica Hišo S sadnim vrtom na prometni ccsfi 10 minut od glavnega trga se proda. Maribor, Fraustaudener- gasse 5. Mizarstvo Matija Perko v Spodnji Šišk l, Celovška cesta 121 ae priporoča v blagohotno upoštevanje. 182 BCupI se: Steklenice prazne od 7—10 lj kupuje v vsaki množini tvrdka: Br. Novakoviči, Ljubljana (Kolizej). Službe: Ahsolvcnttuj« trg. točaja želi vstopiti v kako pisarno kot prakti-kantinia. Dopisi se prosijo pod ,,Pra* hsa“ na upravo ,Jugoslavije". 689 Levljarskl pomočnik zmožen voditi samostojno čevljarsko obrt, dobro izvežban se takoj sprejme. Hrana in stanovanje. Plača po dogovoru. Ponudbe na VIKTOR RAUHEKAR, čev-Ijatstvo, Bohinjska Bistrica 130, Gor. Mrojnlk k Lanzovl lokomobill se sprejme takoj v dobro, stalno službo, z hrano in stanovanjem v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na Franc Kastler, parna 2*ga in mizarstvo v Litiji. 678 belo pšenično moko (Nullraehl) ter kotuznega grisa in koruzne moke Djordje Grujič 'izvoznitka. nonlflu b komisijona radnja BEOGRAD Mlitiii sika IS. Telofon 160. Telefon 171. i za moški 2boi; žepni izdaja 11X15 m RADIO Termalno kopališče TOPLICE PRI ROVEKi MESTI. Otvoritev sezone 1. majnika. Zahtevajte prospekte I Zahtevajte prospekte I mm Štev. I. Davorin Jenko: Sto čutiš, Srbine tužnl? * 2. Ivan pl. Zajc: Zrinjsko-Frankopanka. „ 3. Anton Hajdrih: Slabo sveča je brlela. 0 4. Anton Hojdrih: Pod oknom. n 5. Anton Hajdrih: V sladkih sanjah. „ 6. Anton Hajdrih: Jadransko morjem Vsaka pesem stane i K) xx Izvodov xo K. Številka 6 stane I kroni, 11 iivuiiov *0 kron. Dobiva se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg štev. 8. Prodajalka, poštena in pridna BAKRENIH KOTLOV večja množina, vseh vrst za pranje, kuho žganja, kuho polente, malih in večjih, ter raznih drugih pride v kratkem iz največje prvovrstne evropske tvornice, od katere glavno zastopstvo imamo mi za celo Jugoslavijo. Naročila sprejemamo v gredzabeležbo po najnižjih dnevnih cenah. Materijal zajamčeno prvorrstnl. Naročila prosimo poslati na d. d. za promet železa, kovin In tehničnih L A G R EB, Illea U2. Brzojavi: .METALLUM*. f Inzener t 1IIISL1V KASAL u . cSlasf. pomjeni stavbi! Inlensr rt a -a i & „METALLUM“ proizvodov. Telefon 21-09. se sprejme v zdraviliškem kraju. Ponudbe r.oa .Pecivo’ na Anončno ekspedicijo, Al. Matelič, Ljubljana. 677 Razno: Jože € vaju ar, klepar nekje na Dolenjskem, kateri se je nahajal v ruskem vjetnlštvu naj blagovoli svoj naslov naznaniti na P rane Brenčič, posestnik na Vrhniki 126. 683 celo garnituro pneumatike, uove 765X105 dunlop z autobera-pantea, 1 ležeči benzinov motor 25 PS v Jako dobrem Btanju, 1 vvortusgtou sesalka, in 2 cilindra prodam. Maribor, (Bruimgasse št. 6). Zamenja ae na dobro vino po dogovoru 100 kom. novih belih srajc za gospode in 300 kom. različnih vratnikov, novih. — Vse predvojno blago. Naslov interesentom pove npravnlštvo »Jiivnslavije* 690 Živ« K«iK|ioda ae sprejmeta na stanovanje. Istotam se proda tudi breja koza. Naslov v upravi. 684 Kina železnato vino letharja nPkcoliJau v Ljubljani, Dunajska cesta, krepča malokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke Naročila proti povzetju. 168 L’Eati de Cologne 1 Kolinska voda I No 250 de la Maison | Tvrdke ,D RIAY-PARIS‘ Vatit plus que Tor!—Bolj zahtevano kot zlato! Bmiliiin n n dahnili. Parfumerie dea »Fleurs de France"—(Parfumerija PTuDala Da DBUBlD. »cvetja Francije*. 21 - PRED SKOFUO - LJUBLJANA. postaja Južne železnica? Začetek sezon« 1. maja Najmočnejši zdravilni akratni vrelec na slov. Štajerskem. 36 2 do 87-5® C učinkuje kakor Gastelnske toplice prott revmatizmu, ženskim In živčnim boleznim, slabosti, Intla-enci in njenim posledicam. Milo sub-alpsko podnebje, izvrstna oskrba, cena postrežba. — Železniška zveza: od Ljubljane 2 url, od Zagreba 8 ure. — Pojasnila daje brezplačno: Ravnateljstvo kopa Iliča, postaja Rimsko Toplico. Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. v Ljubljani, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. Sprejema: Vživljenskem oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. 456 Podružnica: ChLJE, Breg 33. TJ O K CD C- o < oo ct < o p. s o 00 n <2. CD* B «£ o" Zastopstvo vseh trgovskih atrok sprejemamo za celo državo SHS. Kupujemo in dobavljamo vsakovrstno blago po najnižjih cenah in najpovoljnejših pogojih. — Sprejema v komisijo vsako blago, zajamčeno strogo solidno. Ponudbe prosim pod flTrgovaČka hiša, Zagreb** na upravništvo „Jugoslavije“. 607 <^23: spreime takoj H llitvo JUGOSLAVIJE" l Liliji. Miril tli Dft.l Alkalay LS Zagreb Mesnička ulica 1. — Hica 40. IiMiijsli I linMi itltlmiiu največja te stroke nudi blago zmernih cenah. po solidnih Zahtevajte cenike! -m* Proti sladkorni bolezni, bolezni jeter in _________ledic, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca in čreves, želodčnemu ka-menu, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna m m ■■ im mineralna voda rogaška slatina. —■=» Rogaška slatina največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elelttroterapija, inlialatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, smreČne, parne, zračne, solnČne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatoristi. Za vsakovrstne zabave je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdravi-liščib. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) Sazlja od 1. maja do 15. oktobra 1920. RAVNATELJSTVO. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trs 8, tVolfova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti obrestuje hranilne yloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. p Prometa do srede aprila nad 81,000.000 kron. 4 čistih brez odbitka rentnega davka. j Neposredno pod državnim nadzorstvom Ji