Uredništvo in /Prav’ ništvo Glasila v
cagi, IH, 2821 ?'40Ave*
kamor je	J"
rokopise. /enarne P°šl1-. .	„.»oh vse, kar ima
jatve, s ... „ istom. stik z
y Celoletna naročnina na Zdr- Države in Cana-do je $1 00, za inozem-
stvo $1.50.
GLAS
LO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28, t910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of Mar.-h 3. 1879.
V združenju je moč!
“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.— Cirkulacija je dosegla nad devet tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrata 8 centov.
*
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
z¿>
LETO -YEAR VI.
Chicago, 111., 9. j «miara (January) 1913.
ŠTEV.-NUMBER 2.
Nezgode in kapitalizem.
•Odborniki mednarodno unije pomorščakov so konstatirali, da je minulo lepo število mesecev, odkar je zadela “ Titanic strašna katastrofa in da se fv tej dobi ni storilo' prav nič, kar bi zabra-nilo v bodoče obnovitev take strašne nezgode.
Čakali smo lepo Število mesecev in merodajni faktorji niso storili nič. Ali čakamo lahko še nadalje lepo število let, pa kapitalisti in takozvani merodajni faktorji, ki so le golo orodje prvih, ne bodo završili in ukrenili nič, kar bi neo-mogočilo take nezgode, kot je zadela “Titanic”. Vendar bi kapitalisti lahko izrabili današnje tehnične iznajdbe v toliki meri, da bi bila vsaka nezgoda z groznim u-einkomf izključena! Vzlic temu. da kapitalisti lahko to izvršijo, pa te za ne bodo storili. Ako bi uvedli varnostne naprave na morju, železnicah, v rudniku ali in-dustrielnih obratih, bi se skrčil profit, ki je malik v današnji družbi, kateremu se klanjajo vsi, ki živijo o delu družili ljudi. Pred no bi kapitalisti dovolili iz lastnega nagiba, da bi se znižal dobiček. rajše gledajo, kako se uničuje jo človeška življenja in ljudje postajajo žrtve pomankljivih varnostnih naprav.
Iz proste volje ne storijo kapitalisti nič! Kaj pa zakon?! Na Angleškem so sodišča vodila strogo preiskavo. Tudi senatni komi-- tej v Washingtonu je dognal, da na “Titanicu” niso imeli toliko čolnov, da bi rešili vsaj potnike. Pa kaj je temu sledilo? Ali so Zdr. države sprejele zakon, da ne sme noben parnik na široko morje, ki nima zadostnega števila čolnov ?
Ne! Ampak ha Anlgeškem se je nekaj storilo. Tam so po končani obravnavi rekli, da parniki, ki prevažajo potnike, ne potrebu-i jejo tolikega števila čolnov, da bi v slučaju katastrofe ukrcali vse ljudi s parnika.
Angleški najemniki kapitalistov so torej jasno in določno izrekli. da so varnostne naprave nepotrebne na morju. Boljše je, ako se potopi nekaj sto ljudi, da le ne trpijo bogati lastniki parnikov, na profitu.
Seveda postane ta odločba angleških kapitalističnih najemnikov lahko iluzoriena, ako so delavci na morju — pomorščaki dm bro strokovno oragnizirani, ker imajo v svoji strokovni organza-eiji dobro sredstvo, s katerim se lahko bojujejo za uvedbo varnostnih naprav in da so na parnikih, lji prevažajo potnike, ukrcani le izvežbani in skušeni pomorščaki. Ali boj za uvedbo varnostnih naprav s pomočjo strokovne organizacije je težaven in dolgotrajen, ako nimajo strokovno organizirani delavci podpore v zakonodajni zbornici. Zato je treba, da se delavci organizirajo politično, da lahko sami odločajo pri zakonih, ki so nujno potrebni za varstvo človeškega življenja. Od kapitalističnih zakonodajalcev ne morejo delavci pričakovati dru-zega kakor to, za kar so jih prisilili. DobrOvoljno ne dajo nič, posebno ako je v protislovju z interesi kapitalistov, ali če krči profit. Da ne pretiravamo ali trdimo neresnico, govori o tem preiskava o katastrofi “Titanica”.
Kakor je pri tej katastrofi, tako je tudi pri vseh druzih nezgodah. i	x
Ko je v rudniku v Cherry, 111. ogenj umoril veliko število rudarjev. med katerimi je bilo ,11 članov naše jednote, je rudarska unija (U. M. W. of A.) izdala knjižico, v kateri so bili jasno našteti in opisani vzroki strašne ne zgode. McDonald je v knjižici dokazal krivdo premogokopne družbe in opozoril na varnostne naprave, ki so skrajno potrebne da bi se ne dogajale nezgode s
takim učinkom. In kaj se je zgodilo? Prve dni po katastrofi so kapitalistični časniki zagnali malo krika. Bile -so prave krokodilove solze, ki so se tako hitro usu-šile, kakor so pritekle. V Illinoisu so ponekod popravili malo vbode v rudnike, v drugih državah pa niso storili niti tega, ravnajoč se po načelu: Saj se nezgoda ni pripetila v naši državi.
Ko je
Iz urada glavnega tajnika.
Ponovno naznanjamo društvenim odbornikom in odbornicam da se po prvem januarju v smislu pravil pošiljajo vse denarne po šiljatve glavnemu tajniku in ne glavnemu blagajniku.
iredposvetovanjem o reviziji u-ozninske carine. Demokratje trdijo, da mora temelj posvetova-t.iem tvoriti revizija uvoznine za volno, volnene izdelke, kemične in rovinske produkte, ker bo prihodnji predsednik demokrat in bo tu li večina v kongresu demokratična.
Za otroke, ki so se zavarovali v pri katastrofi parnika otročjem oddelku, bomo takoj, ko
“General Sl ornim” v njujorškem so bili sprejeti, izdali plačilne knji vodevju tik obrežja zgorelo nad žice, ki so tako urejene, Ja zado-tiseč ljudi, med’katerimi je bil jstujejp do 16. leta, dokler otrok največ otrok, je nastala splošna ne postane polnoleten za vsprejem ogorčenost, ko se je izvedelo, da v jednoto. Knjižica vsebuje pravi-so imeli na parniku rešilne pašo-1 la in polico, pravzaprav pogodbo
ve take izvrstne kakovosti, da so vlekli ljudi na dno, mesto da bi jih obdržali na vodni površini. Vzlic nekdanji splošni ogorčeno sti so mogoče še danes na ameriških parnikih rešilni pasovi take kakovosti, kot so bili ob času katastrofe parnika “General Slocum”. Grešni kozel je bil kapitan. Zaprli in obsodili so ga v ječo. S tem je bila vest kapitalistov potolažena.
Ko se je pri strašnem požaru tovarne “Triangle Vest” v New Yorku dokazalo, da so zaprta vra ta in nezadostne varnostne naprave provzročile nezgodo s' strahovitim učinkom, se je obnovila stara komedija. Prve dni ogorčenje v listih, kateremu je kmalu sledil molk. Obtožili so tovarnarja, ki sta sv svojimi odredbami pripomogla do tega, da je tako veliko število delavk našlo smrt v ognju. Ali sedišče ju je oprostilo vsake krivde.
Danes imamo še mnogo tovarn raznih ameriških mestih, ki niso nič bolj varne proti ognju, kot je bila tovarna “Triangle Vest” družbe, ki so prave pasti za delavce. iz katerih je nemogoče uteči ob času požara.
Omenili smo le večje nezgode zadnjih let. Ali koliko majhnih nezgod se zgodi vsaki teden. Zdaj nam poroča brzojav o nezgodi na železnici, pa zopet o nesreči v rud niku, tovarni, plavžu'ali na stav-bišeu. Tu je podsulo rudarje, ali so jih pa umorili strupeni plini.
Drugod je eksplozija v tovarni razmesarila več delavcev, ali jih je pa oblila rdeče žareča kovina. Na stavfoišeu se je podrl zopet oder in potegnil s seboj večje število delavcev. Tako se vrstijo nezgode dan za dnem. pri katerih so žrtve navadno le delavci, ki za puščajo nepreskrbljene vdove in sirote, ali pa za delo nezmožne stariše.
Statistični izkaz naše podporne organizacije pripoveduje žalost no resnico, koliko naših bratov umrje vsako leto nasilne smrti kot žrtve današnjega zločinskega gospodarskega sistema. Zdravi od bajajo zjutraj na delo, zvečer jih pa zaman pričakujejo njih svojci domov. Kasneje zvedo, da ležijo strašno razmesarjeni v mrtvašni ci. ali da so zasuti v rovu, ali da pomorili strupeni plini »vse
med jednoto in stariši ali krvnimi sorodniki zavarovanega otroka. Knjižica, stane 10 centov, katere je treba poslati s prvo denarno pošiljatvijo jednoti.
Ako otrok umre, naj se pošlje uradu jednote vplačilno Imj;žico.
—Roparji so po noči udrli v katedralo sv. Petra in Pavla, 117 N. Peoria St. v Chieagi. Odnesli so ciborij in zlate svečnike. Kasneje so izsledili rooarje v nekem prenočišču na Washington Blvd. in Green St., ko so hoteli skriti zlat ciborij in svečnike pod žimnico.
pomočjo državne oblasti za pogajanje. Delavci bodo delali 54 ur, plačo bodo dobili pa 60 ur. Povišanje mezde od 5 do 12 odstotkov in štrajkujočih delavcev se ne bo nobenega masregovalo, je tudi v pogodbi.
■euli, da verjamejo v nedolžnost | obsojenca.
kateri bo imenovan dedič. Seveda se mora ujemati z beležki v o-rigalni prošnji in drugimi podatki, katere je dobil ali zahteval lavni urad.
V zalogi imamo 400 društvenih knjig, ki so praktično urejene zia društveno knjigovodstvo in nadzorstvo knjigovodstva. Društva, ki še nimajo takih knjig, jih lahko takoj naročijo. Knjige za eno društvo stanejo šest dolarjev.
so
kar je bilo v rudniku. Včasi pri neso te mučenike dela grozno raz kosane in s krvjo oblite domov Kako hudo- je delavcem pri srcu ko nesejo 'v borno stanovanj svojega ponesrečenega, mrtvega tovariša. ‘ vedo le tisti, ki so to skusili! . . \
Ali lmd boj za vsakdanji kruh sili delavce, da vagajo tam svoje življenje, kjer so ponesrečili dru gi. Kdor ne dela, naj tudi ne je To velja le za delavce. Zato je de 1 avec .primoran tvegati svoje živ l.jenje tam. kjer je druge zadela grozna nesreča, dasi se zaveda da tudi nanj preži nezgoda, kete re žrtev postane mogoče tudi on nekega dne.
Preko teh kupov delavskih mrličev drvi moleli — kapitalizem uničujoč -delavska življenja vstvarjajoč vdove, sirote in siro make ... na drugi strani pa bo gate lenuhe,-trote v človeški druž I bi, ki živijo v dolee far mentol
Ameriške vesti.
— Komisija za zadeve Indijancev je v svojem poročilu izrekla, da se naj odstrani jerobstvo Zdr. držav nad ameriškimi Indijanci.
ospod Valentine, indijanski komisar pravi v svojem poročilu, da se bliža dan, ko bodo vsi Indijanci uživali iste pravice kot drugi a-meriški državljani.
V svojem poročilu posebno po-vdarja, .da. sta treznost in pridnost mnogo bolj razširjeni med Indijanci kot prejšna leta. Ravnotako so se Indijanci združili na večjih farmah in se sprijaznili s sanitarnimi napravami.
Najtežje je bilo rešiti med Indijanci stanovanjsko vprašanje. Raditega se je posvetilo mnogo pozornosti vzgoji mladih indijanskih deklet.
Mnogo je pričakovati pri razvozi jan ju indijanskega vprašanja od takozvanih “domov vrnivšib dijakov”, ki so bili v učiliščih in so se kasneje naselili blizo indijanskih rezervacij. Teb Indijancev je približno 35 tisoč, ki imajo v svojem gospodarstvu kakih 50 miljonov dolarjev kapitala. Nadzorniki na rezervacijah trdijo, da so ti “indijanski dijaki” pravi zdražbarji., Temu nasprotno pa trdi komisar Valentine, da to ni res, marveč, da le nadzorniki radi pozabijo, da so ti Indijanci vajeni druzih in boljših življenskih razmer in da raditega protestira jo proti obstoječim razmeram.
— Čikaska delavska zveza (Chicago Federation of Labor) je sprejela ostro resolucijo proti obsodbi odbornikov železostavbinske unije v Indianapolisu. V svoji resoluciji pravi, da je bila obtožnica samovoljno sestavljena; da je bil sodnik Anderson strankarski in da obtoženci niso imeli nepristranske obravnave; da so porotnike proti obtožencem obdelali vladni uradniki; da je vlada ho tela hudo zadeti organizirane delavce s tem, da je njih voditelje poslala v ječo.
Resolucijo je zagovarjal predsednik John Fitzpatrick, E. R. Wright, predsednik ilinojske delavske zvezi, je .pa menil, da naj se odloži za 14 dni do prihodnje seje.
Končno je bil sprejet tudi pred log F. Hoppa, da se obdači organizirane delavce v Chieagi s peti mi centi in se denar vporabi za podporo družin obsojenih odbornikov železostavbinske unije.
Strašen in silen vihar je divjal tudi v Atlantiku ob vzhodnem
obrežju. V zalivu Ghesapeak se je tal zadnje instrukcije svoje v pogreznil parnik “J. L. Lucken- de, v katerih Turčija malo odje-bachi” z vsem moštvom. Na uje- njuje od svojih prvotnih zahtev, mu je bilo 21 pomorščakov, kapi- Turčija trdi, da ne more prepusti-tan in njegova soproga. V Phi- ti Drinopolja, ker tvori ključ do adelphiji je vihar zrušil trinad- Carigrada in Dardanel, stropno poslopje. Dvanajst oseb Zastopniki balkanskih držav je dobilo težke poškodbe.	zopet niso zadovoljni z izjavo Tur-
to Washington», D. C. .poroča- čije. Končno so se sprli in srbski jo, da je vihar najhujše divjal oh zastopnik Novakovič, ki je pred-južnem atlantiškem obrežju. Vi- sednik mirovne konference, je bar je trgal telegrafično žico, po- preložil sejo. Proti preložitvi seje dirai telegrafične drogove in pri so zopet protestirali Turki. Newport News je majhna reka Velevlastim je pa mirovna ko prekoračila bregove in poplavila medija balkanskih držav in Tur nižje okraje mesta.	čije že odveč. Sir Edward Grey,
Tudi v Richmondu je voda p<>. | minister zunanjih del je izjavil v
-— Iz oporoke je razvideti. da je rajni pivovarnar Peter Doelger zapustil dva milijona dolarjev. Od te vsote pojde 15 tisoč za dobrodelne namene, 10 tisoč pa nekemu prejšnemu vslužbencu. Ostalo pre moženje ostane njegovi družini.
Mi snjo prepričani, da nobeden pivovarniških delavcev, ki so de lali zanj in v resnici varili pivoi. ne bo spravil takega premoženja na kup, ako ne bo posnemal svo jega delodajalca. To se pravi, da bo imel nič, dokler bo varil pivo za druge gospodarje. Ako bo pa druge najel, da bodo delali zanj se mu lahko posreči, da postane miljonar.
— V Zdr. državah imamo 425 tovarniških nadzornikov, ki nad zo ruje jo 268,491 tovarn, v katerih Jela 6.615,046 delavcev in delavk Ako še vemo, da so tovarne raz tresene na ozemlju, ki meri 3 024.507 kvadr. milj, potem razu mera o, zakaj šepamo v Ameriki varnostnimi napravami za delavce.
— Znani miljonar J. P. Morgan, ki je glava denarnega trusta, jo je popihal v Egipt.
Pred Božičem ga je zaslišal kongresni komitej, ki preiskuje, manipulacije denarnega trusta. Njegova izpoved je vzbudila splošno senzacijo. Morgan se boji, da bi ga komitej še enkrat zaslišal, zato to otresel ameriški prah š svojih čevljev in se odpeljal v Egipt,
— Unija želelezostavbinskih de-
avcev v Milwaukee, Wis. je izvolila William E. Reddena, ki je bili obsojen v dinamitarskem procesu kjer^ je varen pred kongresnim Indianapolisu, svojim j .poslov- koMfdtejem. nim agentom. S tem so delavci iz-
Inozemstvo.
Mirovna pogajanja v Londonu
se vlečejo kot morska kača. Rešid paša je v pondeljek preči-
plavila železniški kolodvor in u-lice.
- Zakonsko predlogo, v smislu katere se bo moral vsak priseljenec podvreči skušnji, ako zna citati, ko bo hotel stopiti na ameri-
zbomici, ako zastopniki balkanskih držav in Turčije ne bodo pokazali resne volje, da jim je res za mir, tedaj bodo velesile posegle vmes.
Švciarski listi pozivljejo ljudstvo, da naj prispeva prostovolj-
ska tla, je senat odkazal konto-, prispevke za gradnjol zračnega
renčnemu komiteju. V Tionfcrcnč- p)1»od[ovja nem komiteju so vsi trije senate- y 0|klicn lge glasi da Švica ne. rji za skusnjo m med kongresni-!^ mimo fedati kako se mno. ki je edmv Sabath iz_ države II- U zragno brodovje druzih držav, linois proAtej odredbi. Mogoče, zategadelj bo ]ju,dstvo rado prida ta	ze postane zakon spevado za obrambo domovine,
pred 4. mw*cem, ali se pa zruši | 0klie so p0,dpisali zvezni svet.
\sled nesporazuma s stiani sena- njkb načelnilv generalnega štaba,
torjev in obeh kongresnikov, ki 5astniki in politiearji. sta tudi za skusnjo, ker se ne strinjata popolnoma v vseh zadevah Na francoskem križarju Masse-z drugimi omejitvami. Sabath na-1 je bilo; usmrženih osem pom0r-
sprotuje senatni m kongresnice- šgakov Bojna; ladja je bila na oo-dlogi v celoti, kar se tiee Skušnje. | tu y vizerto in je pMa mira0 0_
točja Hyeres, ko je razpočila cev Trg s kavo je prenapolnen. I .parnega kotla. Ladjo so ustavili k New Yorku leži v skladiščili takoj in strojno moštvo je hitelo 920 tisoč vreč kave. Glavni prav- na i{ce nesreče, kjer so ležali mr-dnik Wiekersbam'je na podlagi te tvi en podčastnik in sedem dru-ogromne zaloge kave uvedel sod- zjb pomorščakov. Ladja se je ta-nijsko preiskavo proti takozvane- koj obrnila proti suhi zemlji in je mu hrazilijanskemu trn sto za ka- v gt. Mandrieni izkrcala mrliče, vo.	E da j je prišlo do nekakš- y mornarskih krogih vlada ve-
nega sporazuma Wickersham je hjko vznemirjenje, ker sta minola izjavil, da bo ustavil preiskavo, a- komaj dva leta, ko so na Maseni ko bo kava prodana do meseca izmenjali vse parne cevi. Zadnja maja t. 1.	inšpekcija se je vršila komaj pred
Herman Sielken, ki zastopa bra- enim letom, zilijansko vlado pri kavinem va-lorizatoričnem načrtu je odpoto- Avstrija zopet rožlja s sabljo, val v Evropo, da se v Londonu | Ofieiozni “Pester Lloyd” prinaša
— V nedeljo je divjal liud vihar na Pacifiku ob kalifornijskem o-brežju. Tri majhne obrežne ladje so postale igraeica razburkanega oceana, ki jih je treščil blizo San Diega na obrežje.
Med ponesrečenimi ladjami je bil mali zvezni parnik ‘Elisabeth’, ki je prevažal priseljence z velikih oceanskih parnikov na suho. Moštvo je štelo 12 mož. Najbrž so vsi utonili.
— Produkcija petroleja v Zdr državah je znašala v minolem letu- 220.000,p00 vedrov. (Ameriški veder ima 42 sralonov.) Produkcija je torej nižja za. 250 tisoč vedrov kot. v letu 1911. Vzlictemu v pa vrednost petroleja poskoči-'a, ker so mu zvišali eeno. Vrednost pridelanega petroleja je znašala v zadnjem letu 150 miljonov dolarjev.
—William Rockefeller je zginil in nikdo ne more povedati, kam se je obrnil. Kongresni kpmitej, ki preiskuje manipulacije denarnega trusta, ga išče že šest mesecev. da bi se mu dostavila poziv-nica.
Nekateri trdijo, da živi v Brun-swicku. Ga., drugi zopet trdijo, da je najel parnik in odplul proti Evropi, da mu ne bo treba pričati pred preiskovalnim komitejem.
Tako miljonarji! Za nekaj časa izginejo, da svet ne izve na kakšen umazan način so prišli do miljo nov, pa mirna Bosna!... Kasneje je odvetnik Rockefellerja izjavil, da bo njegov klijent dne 13. januarja prišel pred komitej. Ni pa povedal, kje se skriva.
posvetuje z bankami in drugimi članek, v katerem naznanja, da bo
trgovci, na kakšen način bi se| spravilo v denar miljene vreč kave. ki ležijo v raznih skladiščih i križem sveta.
— Letos se je pridelalo v Zdr. državah, 1.400,000,000 funtov sladkorne pese. Konzum sladkorja pa znaša 8,000,000,000 funtov. Polovico sladkorja se je produciralo iz sladkorne pese in sladkornega trsta iz juga. Porto Rico in Ha-
Avstrija nastopila odločno, ako
mirovna konferenca v Londonu ne prinese miru.
Vladki časniki agitirajo za n-stanovitev Velike Albanije in po-vdarjajo, da je to politična potreba za vzdržavanje miru na Balkanu.
Političen položaj na Portugalskem je zelo zamotan. Ena, stranka hoče strmoglaviti vlado, da bi
vajskega: otočja. Drugo polovico uvedla diktatorstvo, druga pa boje bilo treba importirati iz Kube če obnovitev provizoričnega ka-
in drugih dežel.
bineta.
Tajna zveza Karabinarijev raste in ima .do 30 tisoč elanov. Obe
— Kongresni komitej za “sredstva in pota" je pričel s svojim
— Iz Indianapolisa poročajo, da bodo uradniki železostavbinske u-nije dobili novo obravnavo. Nekateri so že svobodni proti zelo visoki varščini.
Dnevniki poročajo, da je štrajk tekstilnih delavcev v Little Falls, N. Y. končan. Stavkujo-či delavci so sprejeli ponudbo tovarnarjev, katera se je dosegla
— 'Huda zima je nastopila na- ,	, -	,	. .
.	„	,	.	i - rn stranki se oboruzujeti: ljudska i
krat. Trpela je tudi država Te-1	-	—
xas ki je’ imela ponekod 2 stopinji
pod in 33 stopinj F. nad ničlo.
nazadnjaška.
Iz Petersburga poročajo, da je \ Coloradu je padla v nekateri duma sprejela, zakonski načrt, rib krajih toplota na 39 stopinj M bo odpravi] zadnje Vistan-poc me o.	ke Bake_	je ]e^.a jggj i■/,.
Iz New Mexike.pa do Wyomin- gel ukaz< s katerim je bila od-
ga so obtičali vlaki v sneženih za- priivljena tlaka, je bil'Kavkaz
metih. Mraz in sneg sta napravila] ¡ZVzet mnogo škode med ovčjimi in go-] vejimi čredami.
V Kaliforniji so nažgali peči v nasadih limon in pomaranč, da obvarujejo sadež škode.
Minolo je zopet pol stoletja, da je popolnoma padla tlaka. Živimo v dvajsetem stoletju, vendar so se pa našli ljudje, ki so zahtevali, da tlaka ostane še v bodoče.
Pittsburg, Pa.
Kot miljoni druzih ljudi sem tudi jaz pred šestimi leti prišel iskat sreče v Ameriko. Prepotoval sem lep del Amerike. Bil sem v raznih krajih, sreče pa le nisem našel nikjer.
Doživel sem mnogo britkih skušenj, iz katerih sem črpal poduk, da življenje ni tako, kot ga nam ■slikajo nekateri. Spoznal sem golo krutost vsakdanjega boja za obstanek v današnji družbi. Po v sod sem naletel na sirov materia ližem, kateremu bi radi nekateri Obesili idealni plašč, da bi prikri li grdega spaka.
Dobil sem v roke zapisnik Slovenske Narodne Podporne Jedno-te in kasneje “Glasilo”, katerega čitam, odkar je pričelo izhajati.
Nekoč sem se naročil na “Gl Nar.” za štiri mesece. “Vzgajal” me je osem mesecev: vsaki dan in redno. Ali name ni ta vzgoja napravila najmanjšega učinka, ker sem rajše čital “Glasilo” in dru ge unijske liste, ker sem vedno najde! v njih resnico o žalostnem položaju delavcev, zaeno pa tudi nauk, s kakšnimi sredstvi in kakšnim potom lahko delavci pridejo do boljših življenskih razmer.
Anton Regent.
Gilbert, Minn.
Člane izven društvenega sedeža obveščam, da! smo na glavni seji za letošnje leto izvolili naslednje društvene uradnike:
Upravni odbor:
John Kunstelj, predsednik, Jos. Grahek, podpredsednik, A. E. Gnjezda, tajnik, Leopold Kukar, blagajnik, Jos. Brajer, zapisnikar in Frank Zalokar;, reditelj. Nadzorni odbor:
John Francelj, Mike Glavich in Anton Sterle.
Bolniški odbor:
Joseph Perašieh za Gilbert, M. Pangersioh za okraj Pettit, Mike Priča za okraj Elba, Matt Kezele za Sparto in Genoa. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani Antona Indihara ob pol desetih dopoldne.
Bratje, želim, da se prihodnje seje udeležite vsi. Na dnevnem redu imamo zelo važne točke, katere bo treba rešiti. Ob tej priliki, naj vsak brat pripelje enega.1 novega člana — v krog društva “Slovanski Rudar”, ki je veja na močnem deblu naše podporne or-agnizacije — S. N. P. J., ki je u-stanotvljena v duhu 20. stoletja. Z agitacijo koristimo sebi, kar nam potrdi minolo leto.
Od sedaj naprej, to je z januarjem bodemo plačevali stalen mesečni asesment, kot je določila peta redna konvencija. Toje $1.40 mesečno. To naj vsakdo vpošteva.
A. E. Gnjezda, tajnik.
Bingham Canyon, Utah.
Tukajšnje društvo “Planina”, štev. 83. S. N. P. J. je na svoji zadnji seji protestiralo proti napadom “Glas Nar.”, ki je s podlimi lažmi in obrekovanjem udri hal po delegatih zadnje konvencije. Gospodje pri “Gl. Nar.” naj vzamejo najprvo naznanje, da naj prvo pometejo svoje smeti, potem naj gredo gledat drugam, ako jih tudi kaj leži.
V 266 štev. “Gl. Nar.” je bil dopis iz Binghama Canyon, Utah. Ko je dopis zagledal beli dan, ga je urednik “Gl. Nar.” tako obdelal, da je bil brez pomena. Resnico je potisnil v kot, zato je z dopisom nalpravil kot s—a z mehom.
Vsled sedanjega štrajka tukajšnje društvo zelo nazaduje. Pa vendar si lahko štejemo v čast, da -sta še dve tretjini dobro stoječih članov. Odbor je suspendiral dva' člana, s prvim, januarjem jih bo pa pet. Kaj je temu vzrok?
Ko je izbruhnil štrajk, poslovilo se je več članov od tukaj, o katerih ni ne duha ne sluha. Drugi, ki so bili z nami na štrajku en mesec in pol, so se dali preslepiti in so šli v hoj proti nam. Zdaj imamo tukaj dvojni hoj. Vzrok temu so tukajšni stavkokazi, katerim pralvijo v Ameriki tudi “scabs”, ki so bili importirani iz vseh krajev sveta. To se najbolj občuti v Binghamu, kjer zdaj govorijo 22 jezikov.
Žal, da so med stavkokazi tudi Slovenci M. Golobček, M. Kolar. J. Mesojedec, J. Kokal, Tony Grad, Geo Stjepan, Joe Evetz,
Marko Predovich, P. Predovich, Elija Golesh, Marko Duniskovich. Zadnji štirje so iz Žumberga. Večina teli dela kot rudarji, ker drugod ne morejo delati.
Med njimi se najbolj postavlja s puško Chas Schmaltz. Menim, da je precej znan po celi Ameriki. On se ne zaveda, da je skozi tri leta prosjačil okoli Salt Lake City. Zdaj je pa prijel za puško in hajd na Slovence v Binghamu. Seveda beži vseeno, kedar pride v Salt Lake City, dasi ima puško v roki. To se mu je pripetilo pri zadnjih volitvah.
Imamo še nekaj druzih Slovencev, ki nosijo puško, pa prikrivajo svoje ime. Ko zvemo za imena, jih bodemo priobčili.
P. Badovinac, pod imenom Dutch je dobil svoj 2x4 še pred enim mesecom.
Ako kateri štrajkarjev napravi kakšno najmanjšo stvarco, ga odvedejo takoj v zapor, kakor se je pripetilo nekemu Slovencu mi-noli teden. Naobratno pa pohvalijo vsakega puškonosca, ako stori kakšno' nerodnost ali prestopek. V tem slučaju pravijo, da je “korajžen” fant.
Sodeč po razmerah, bo trajal štrajk še precej časa. Vendar smo pa. prepričani, da bo. koncila zmaga na strani štrajkujočih delavcev. Vsi skebje in puškonosci bodo potem lahko navezali svoje cu lico in šli zopet kam drugam krast poštenim delavcem kruh iz ust, dokler ne bodo poginili žalostno za kakšnim plotom kot delavske izdajice.
Delavske izdajice izrabljajo kapitalisti dokler traja štrajk. Po končanem štrajku jih pa odslove. Spodijo jih kot ljudi., katerim noben pošten človek ne seže v roko1. Skeb je podoben izdajalcu v voj ni, katerega se plača, dokler se ga rabi. Po zvršenem delu se pa vsakdo ogiblje njegove družbe.
Res žalostno je, da se med slovenskimi delavci pojavljajo tudi take “čedne” duše, ki nosijo izdajalsko znamenje na svojem čelu.
Binghamski štrajkar.
Chisholm, Minn.
“Gl. Nar.” je prinesel par dopisov iz “Clevelanda” brez podpisa o konvenciji naše jednote in drugim. Vsakdo je lahko takoj opazil, da so bili dopisi skovani v uredništvu z hudobnimi namenom, da bi se škodilo1 S. N.{ P. J. Iz dopisov duhti pravo abistokratič-no mišljenje, dasiravno so zlati časi za aristokracijo že minuli in se čimdalje bolj bliža doba prave in čiste demokracije.
Ako se vsi Koncemtednarji v Ameriki združijo v zvezo in z združenimi močmi naskočijo Slovensko Narodno Podporno Jed-noto, bo toliko škodilo j jednoti, kakor če bi s svojimi glatvami butali ob zid.
Jednota je danes trd oreh za vsakega, ki hoče poskusiti svoje zobe na nji. Po svoji ustavi in pravilih je ljudska in ljudsko mislijo njeni člani in članice. V naši jednoti je izključeno vsakd carjevanje, pa naj prihaja od zunaj ali znotraj.
Gospode v New Yorku hudo boli, da se pri naši jednoti ne more ugnezditi koritarstvo. Zato je pa tisto z detli atije po koritu v dopisih! Kako rad bi videl brezimni dopisnik, da bi zacvetelo koritarstvo pod pogojem, da se njega postavi kot vrhovnega voditelja pri koritu! Pošten človek z dobrimi nameni ne skriva svojega imena. Skrivajo sef le črnorokarji, ki pošiljajo grozilna pisma brez podpisa, da bi lahkovernim ljudem izprešali denar.
Toliko za danes. Ob priliki se zopet oglasim. Živela S. N. P. J!
Anton Mahne.
nimajo nobenega vpliva na našo podporno organizacijo'. Zato napadajo, lažejo in obrekujejo rav-najoš se po reku: Obreku, nekaj bo že obviselo.
Zakaj neki gospodom pri “Gl. Nar.” dela toliko predglavice naša jednota? Mar se bojijo, da bi se “Glasilo” iz tednika spremenilo v dnevnik?
aNše društvo ni poslalo delegata na peto redno konvencijo, ker so nenadoma nastali vzroki, da je bilo nemogoče poslati delegata. Vendar se pa naše društvo popolnoma strinja z vsem, kar so delegati in delegatinje zaključili na peti redni konvenciji v Milwaukee. Wis.
člaPi in članice S. N. P. J. so izvolili delegate in delegatinje. dh zastopajo njih interese na konvenciji. To nalogo so zvršili častno in dosledno, ne da bi jim bilo treba vpraševati za svet pri nju-jorški gospodi.
Koncemtednarja hudo peče resolucija brata Moleka. V svoji domišljiji piše, kakor da bi delegati in. delegatinje ne vedeli, zakaj so glasovali. Domišljavost nekaterih ljudi, katerih duševna dela ne dokazujejo, da so bistre pameti, je res velika. Sebe prištevajo k pametnim ljudem, druge, ki se nočejo vkloniti njih domišljavosti pa k neumnim. Ali kjer domišljavost tako odprto zija v svet, je doma tudi zlobnost. Le domišljav in zloben človek zapiše, da so si nekateri glavni uradniki osigura-li korita pri S. N. P. J., ker bi sam rad prišel do kakšnega korita.
Tud‘i pesniške besede “črni oblaki” so se pričeli raztezati okoli S.N.P.J.,” ne morejo napraviti nobenega učinka, ako take besede prihajajo iz “Gl. Nar.”, kjer je že vse črno kroginkrog. ako sodimo po vesti in r^jiši nekatere gospode v New Yorku.
Ako bo kaj prišlo navskriž med člani in članicami S. N. P. J., tedaj bodo poravnali sami prepir in sodili krivce. Koncemtednar-jem in drugim enakim gospodom pa klieetaio: Roke proč od S. N. P. J! Izvršujte svoj “biznis”, ne vtikajte svojih prstov nerodno v reči, Id vas ne pečejo.
Bratje in sestre 1	Delajmo ?
združenimi močmi za napredek naše podporne) organizacije. V agitaciji bodimo neumorni in neutrudljivi, pa bomo kmalu imeli svoj dnevnik. Zategadelj naprej, nevzdrženo naprej po začrtani poti do cilja!
Frank Ružiček.
Durango, Colo.
Ne spominjam se, da bi kedaj čital kakšen dopis iz naše naselbine, dasiravno je tukaj lepo število Slovencev. Večina seveda dela v rudotopilnici, nekateri pa v rudnikih.
Na društvenem polju napredujemo precej dobro. Vendar je pa še nekaj rojakov, ki niso člani nobene podporne organizacije.
Vsem Slovencem in Slovenkam, ki še niso člani S. N. P. J. najto-plejše priporočam našo podporno organizacijo, ki skrbi za bolne, ponesrečene člane in članice, po njih smrti pa izplača lepo- svoto kot posmrtnino njih dedičem.
Zadnje čase se zaletava slovenski dnevnik v New Yorku v našo jednoto. Gospodje se jezijo, ker
,	Collinwood, Ohio.
Vsem bratom društva “Planina”, štev. 83 v Bingham, Utah, izrekam najtoplejšo zahvalo, ker so se potrudili za^mojega rajnega soproga Franka Škoda, ki je ponesrečil v “Globe” Arizona. Zaeno se zahvalim tudi jednoti, ki mi jo izplačala, kar mi je šlo po pravilih in oporoki.
Kot mati šestih otrok občutim zdaj vse gorje proletarske žene. Dokler je živel rajni mož. smo se lahko še preživeli. Ali nekega drie je šel na delo in postal je žrtev današnjega sistema. Zastonj so čakali otroci na svojega očeta, da se vrne k svojim otrokom. Ni ga bilo več.
Zdaj tudi spoznavam kolike vrednosti so podporne organizacije, Ako bi bil moj rajni spprog član dveh ali treh društev, tedaj bi še za silo preživela svojo številno družino. Ali kako naj slabotna ženska roka preživi šest otrok ?
Slovenci ne odlašajte z vstopom v podporno organizacijo-. Čimpreje se ji pridružite, toliko boljšei za vas. To me uči skušnja. Zato želim, da bi bil vsak ameri-riški Slovenec organiziran v podporni organizaciji.
Mojemu rajnemu soprogu pa bodi gruda lahka v tujini.
Angela Škoda.
Granville, Ul.
Kruta zima je nastopila z vso svojo strogostjo. Snežena plast pokriva polje, travnike in vrtove. Mrzli severni vetrovi so spodrinili južne ¡vetrove in tulijo svojo turobno pesen čez hrib in plan. Kdor more, se stisne k gorki peči in ne bodi ven, ako ga ne silijo opravki. Srečen je človek, ki ima gorko sobo in se mu ni treba izpostavljati pišu mrzlega severa. Delavec, ki dela, ima vsaj krov nad sabo, gorko sobo, kjer se odpočije od trudapolnega- dela.. Ali koliko je brezposelnih siromakov v velikih mestih, ki nimajo košče-
ka premoga, da bi segreli svoje borno stanovanje? Nekateri nimajo niti strehe nad sabo in prisiljeni so tavati po ulicah in posedati po železniških postajah ali pa prositi miloščine1 pri dobrodelnih družbah. Koliko jih je? Kdo naj pove njih število?
Tukaj so do sedaj delavske razmere še precej ugodnei, kar se tiče dela, ker delamo vsaki dan. Parna piščalka tudi venomer tuli in človek je' vesel, da napoči nedelja in se odpočije od mukotrpnega dela.
Pred sedmimi meseci smo tukaj ustanovili društvo “Jugoslovani”, štev. 186 S. N. P. J., ki prav dobro naoreduje. V tej kratki dobi smo dobili 32 dobrostoječih članov. Vsem tukajšnim Slovencem in Slovenkam, kakor tudi vsem Jugoslovanom, ki še niso člani našega društva, priporočam najtoplejše naše društvo. Vstopnina je le $3.50.
Za letošnje leto smo izvolili naslednje uradnike:	John Mertič,
predsednik, Louis Bregar, 8. Bx tajnik in Martin Novak, 247 Bx blagajnik. Vsi so v Granville, Ul.
Seje se vršijo, vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni po-poldne.
Louis Bregar, tajnik.
Cleveland, O.
Apeliram na vse člane društva “Lipa”, štev. 129, da se zanesljivo udeleže seje dne dvanajstega februarja, ker bo treba izmed članov izvoliti potrebne; odbore, ki bodo pomagali odboru pri slavnostnem razvitju društvene zastave.
Na seji se bodo razdelile tudi nova pravila, ki so stopila v veljavo z dnem prvega januarja 1913.
Bratje in sestre! Ako hočemo častno razviti svoj društveni prapor, tedaj moramo biti složni v delu. Zato je treba, da pridete vsi na prihodnjo sejo. Vsakdo mora sodelovati in vedeti za vse zaključke, ki se bodo storili, da se bo slavnostno razvitje društvenega prapora izvršilo dostojno in veli-častveno. Odbor ne more izvršiti vsega dela. zato je vaša naloga, da ga v interesu društva podpirate vsi.
Bodite uverjeni bratje in sestre, da ne bo nikdo siromašnejši, ako žrtvuje par ur dela za slavnostno razvitje zastave. Kar storite, izvršete za društvo — za sebe.
Zastava bo spremila vsakega člana in članico k zadnjemu poči tku. Tudi pri vsakem slavnostnem ali protestnem pohodu bo ponosno plapolala pred vsemi druš-tveniki.
Pridite na sejo v*si. V smislu odiborovega sklepa bo plačal vsakdo 25c v društveno blagajno, ki bo izostal od tako važne seje, ne da bi se opravičil z važnim in o-pravičljivim vzrokom.
Na svidenje dne 12. januarja!
Karel Penko, tajnik.
seje, se bo obvestilo, ako bo le mogoče, o vsem, kar se tiče slavnostnega razvitja društvene zastave-	M. Podgorelc.
Naznanila in vabila.
Cleveland, O.
Članom društva “Balkan”, štev. 133 S. N. P. J. na znanje.
Prihodnja društvena seja se vrši dne 12. januarja v novi društveni dvorani 2659 E. 79. St. S. E. nasproti tovarne “Van Dorn Iron Works Co.” blizu Woodland Ave,
Redne mesečne seje se sedaj vršijo vsako drugo nedeljo in ne več na starem zborovalnem prostoru.
Asesment za mesec januar: Za jednoto $1.40, za društveno blagajno pa 5 c. Skupaj $1.45.
Na seji bo vsak elan dobil nova pravila. Kar se je odložilo na zadnji seji, bo treba rešiti na seji dne 12. januarja.
Apeliram na vse brate, da se zanesljivo udeleže prve seje v letu 1913.
Anton S. Pozarelli.
Chicago, Ul.
Društvo “Slovenski Dom”, šte'v. 86. je zaključilo na zadnji redni seji, da se korpoativno udeleži veselice, katero priredi društvo “Gorenjec”, šttev. 104 S. S. P. Z. v prostorih g. P. Mellza, Cl.vbourn in Nortli Ave. Veselica se vrši dne 11. januarja. Naše zbirališče je točno ob osmih zvečer pri slovenskem urarju Murovicu na vogalu Clvbourn Ave. in Hal-sted St. Od tukaj odkorakamo skupno na veselico.
Frank Bostič.
Indianapolis, Ind.
Naznanjam vsem članom društva “Studenček”, štev. 105, da se vrši redna mesečna seja: tretjo nedeljo v mesecu, to je devetnajstega januarja. Seja se vrši v navadnem zborovalnem prostoru. V interesu društva je, da se člani seje udeleže v polnem številu, ker so na dnevnem redu zelo. važne točke. Treba bo izvoliti tudi nadzornega odbornika, ker je br. F. Godina odpotoval v Chicago.
Zato se še enkrat priporočam vsem bratom, da se zanesljivo udeleže seje in kličem: Na svidenje dne 19. januarja ob dveh popoldne na seji!
Ivan Šekli.
Collinwood, O.
Obveščam vse člane društva “Mir”, štev. 142, da se vrši redr na mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v navadnem zborovalnem prostoru. Redni asesment je $1.40 mesečno.. Ta mesec imamo tudi 15 centov izvanred-nega asesmenta za pokritje društvenih stroškov: najemnina za zbo rovalno dvorano itd. Prihodnja seja je zelo važna, ker se bodo sprejemali otroci v zavarovalni oddelek. Vsakdo, ki hoče zavarovati svoje otrobe,naj nikar seje ne zamudi. Bratje, katere zadržuje delo in se ne morejo udeležiti seje, naj pošljejo vsoto $1.55 po druzih bratih na sejo. Vendar je pa v interesu vsakega brata, ako ga ne zadržuje delo ali kakšen drug zelo važen opravek, da. se seje udeleži, ker imamo zelo važne točke na dnevnem redu. V kolikor večjem številu zborujemo, tolikor lo-žje rešimo vsako važno točko v zadovoljstvo vseh društveniho>v. Ker mi je znano, da bo zaposlena le ena tretjina članov, dve tretjini bosta pa prosti, sem uverjen in pričakujem, da bomo zborovali z. najmanj 50. člani.
Dne 26. januarja bo društvo “Lipa”, štev. 129 razvilo svojo zastavo v prostorih br. Primož Kogoja na St. Clair Ave. Društvo nas je povabilo, da se udeležimo slavnostnega razvitja društvene zastave. Bratska dolžnost nas veže, da se odzovemo vabilu društva. čas odhoda bo določila prihodnja seja. Brate, ki se iz raznih važnih in opravičljivih vzrokov ne bodo mogli udeležiti prihodnje
Eveleth, Minn.
Seja društva “Eveleth”, štev. 130. se vrši tretjo nedeljo v mesecu v prostorih Roze Žerorn.
Vse slovenske žene in dekleta v Evelethu in okolici, ki še niso članice S. N. P. J., vabim naj-uljudnejše, da se pridružijo našemu društvu in se tako preskrbe za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Nikdo ne ve, kedaj nesreča potrka na njegova vrata.
Franees Podlogar, tajnica.
La Salle, 111.
Obveščam cenjene člane društva “Triglav”, štev. 2., da bo dne dne- 12. t. m. — to je- prihodnjo nedeljo vpisotvanje otrok v naše društvo. Vpisovanje se bo pričelo ob dveh popoldne v dvorani br. M. Kompa. Navzoč bo tudi zdravnik, da preišče otroke. To bo olajšalo vpisovanje, ke*r ne bo treba hoditi še posebej k zdravniku.
Bratje in sestre! Pripeljite vsi do zadnjega svoje mlade pionirje pod okrilje naše S. N. P. J.
Lalvo Zevnik, tajnik.
Newburgh, Pa.
Društvo “Slava”, štev. 173 je izvolila na glavni seji za letošnje leto sledeči odbor: Josjp Franko-vič, predsednik, John Cesnik, pod predsednik, John Križmanič, tajnik, Blaž Odar rač. tajnik, Frank Kokotec blagajnik, Anton Tratnik zapisnikar, Martin Potisek reditelj. Nadzorniki so Štefan Remec, John Hladnik, Martin Strgar.
John Križmanič, tajnik.
ni blagajni v letu 1913, marveč da plača vsaka claniea en dolar v letu v blagajno.
Toliko na znanje v<em sestram m vsaka naj vpošteva t0 nazna mio da ne bo kasnejše ^p0treb' nih besed.
A. Mahnich, tajnicš^| Chicago, IH.
Najuljudneje vabim Ivse cenjene člane in članice društva “Sla. vija”, štev. 1., da se polnoštevilno udeleže mesečne seje dne 12 januarja ob dveh popoldne v navadnem zborovalnem prostoru
Na dnevnem redu imamo:
1.	('lanom in članicam se bodo razdelila nova pravila.
2.	Čital se bo trimesečni in ce. loletni račun za leto 1912.
3.	Novi odbor prevzame svoie
posle.	J
4.	Vpisotvanje otrok elanov in članic, ki želijo, zavarovati svoie otroke pri S. N. P. J.
Po novih pravilih znaša mesečni asesment stalno $1.40, katerega je treba plačati do. 25. v mesecu. S člani in članicami, ki ne plačajo asesmenta do omenjenega dne se ravna v smislu pravil stran 23., točka 3..
Želim, da na prihodnji seji poravnajo vsi znesek 25 c, katerega je bilo treba plačati v decembru v društveno blagajno.
Joe Verščaj, tajnik.
Chicago, 111.
Priporočam vsem članicam društva “Nada”, štev. 102, da naj se vse zanesljivo udeleže seje dne 12. januarja v navadnem zborovalnem prostoru na voglu Center Ave in 18. ulice. Začetek točno ob dveh popoldne.
Na tej seji bo novi odbor prevzel svoje posle.
Obenem želim, da članice redno prihajajo k sejam. Na vsaki seji je treba potrditi zapisnik prejšne seje. Zato je potreba, da so na seji navzoče članice, ki so bile navzoče na prejšni seji. Ako je treba kaj popraviti iv zapisniku, se to zvrši na prvi redni seji, ki sledi prejšni. Zapisnika se ne more popravljati čez tri ali več mesecev.
Bratom delegatom in sestram delegatinjam, ki so na peti redni konvenciji delali v korist naši podporni organizaciji — S. N. P. J., pa želim mnogo sreče v letošnjem letu in isto navdušenost za korist naše jednote kot na konvenciji.
Marija Udovič, zapisnikarica.
Calumet, Mich.
Društvo “Brod na Kolpi”, štev. 141 .je izvolilo naslednje društvene odbornike za tekoče leto: Predsednik Joe Mance, Buttler House, tajnik Joe Beljan, 431 Bx., bla- * gajnik Ivan Tomac 603 Bx. Vsi V Calumet, Mich.
Želim, da bi tudi letos tako složno delovali za napredek društva in jednote, kot lani. V slogi in združenju je moč. Agitirajmo neprenehoma za društvo in jednoto, pa bomo koncem letošnjega leta šteli še enkrat toliko članov.
Joe Beljan, tajnik.
— Ena največjih stavb na svetu je železniški most čez mogočno reko Sambezi v sredi Afrike nekaj sto metrov pod Viktorijskimi slapovi. Most se vzdiguje 400 čevljev nad rečno gladino in ima le eden velikanski obok. Vlak vozi čez most štiri minute.
Waukegan, 111.
Naznanjam vsem članicam društva “Moška Jednakopravnost”, štev. 119, ki se niso udeležile redne mesečne seje1 dne osmega decembra m. 1., da plača vsaka članica v smislu društvenega, zaključka z zgoraj omenjenega dne 50 centov v društveno blagajno, ako izostane tri mesece zapored od društvenih-sej.
Zaključile smo, da se ne priredi nobene veselice v prid društve-
Dvom ali gotovost.
Pri vsakem podjetju si želimo biti vsaj primeroma gotovi o u-spehu in to še posebno resnično pri izberi zdravil za se in našo družino. Nie radi riskiramo naše življenje s tem, da bi rabili dvomljiva, nepoznana zdravila, ampak najrajše si izberemo taka, ki so se v podobnih slučajih dobro obnesla. Zdravilo, na katero se smemo vedno zanašati je Trinerjev o ameriško zdravilno grenko vin o posebno kadar se nagloma do n o ne počutimo imamo delno ali popolno zgubo apetita, smo nervozni, imamo bolečine v drobju in se nam dviga, se počutimo slabotne, zaprte ali imamo glavobol, revmatizem ali nevragilčne napade, ° zdravilo bo sčistilo in ojačilo ce o telo. Isto je -dobro za vse bolezni in bolečine v želodcu in cre' \ • Kdor hoče biti zdrav v želodcu m črevih, naj pije Trinerjevo amer-zdravilno grenko vino. Dobiva se v lekarnah. Jos. Traner. 1333 1339 S. Ashland Ave., Chicago,
111.	Za bolečine v mišicah in glidih je Trinerjev liniment.
(Advertisement.)
Vesti iz domovine.
LJUBLJANA IN KRANJSKA.
—	Žalostno sliko parlamentarnega življenja slovenskih napred-njaških poslancev na Dunaju razgrinja “Slov. Narod”. Dočim u-ganjajo slovenski klerikalci najo-studnejšo, najmalopridnejšo komedijo, ostajajo slovenski narodnjaški in liberalni poslanci politično pasivni in mrtvi, niti sledu življenja ni iz njihovih vrst, niti besedice protesta iz njihovih ust proti neresnemu prostituiranju važnih vprašanj od klerikalne strani. V notranjosti monarhije dviga reakcija oholejše glavo kot kdaj poprej, zunaj črno-žoltih mejnikov se preosnivlja lice Evrope in v teh velikih, resnih in izredno važnih trenotkih opisuje liberalno glasilo — ki gotovo ne gleda prečmo — “gibanje” slovenskih narodnjaških in liberalnih poslancev na Dunaju takole: “Dr. Ravnihar si je našel podstrešje v mladočeškem klubu, dr. Rybar in dr. Gregorin samevata izven organizacije, dr. Smo dlaka in dr. Čingrija ilustrirata svoje sile v malo aktivnem krogu dalmatinskega kluba. Ne le politično temveč tudi parlamentarno-teh-nično škoduje ta razdvojenost, ta osamelost. Napredni jugoslovanski poslanci ne morejo dovolj uve 1 javiti svoje besede niti v plenumu. niti v odsekih državnega zbora. Ne morejo končno uveljaviti svojega vpliva niti v javnosti, v časopisju, in ker so takorekoč nekaki parlamentarni drobci, jih sme tudi vlada brez kazni dostikrat prezirati ...” Temu priznanju politične in parlamentarne brezpomembnosti raznih Ravniharjev. Rybarev in Gregorinov nimamo nič dostaviti.
—	Kranjska sekcija zveze indu-strijcev je imela nedavno v Ljubljani svoje zborovanje pod predsedstvom veleindustrialca Samas-sa v hotelu pri Slonu. Navzoči so bili tudi predsednik zveze Vetter in tajnik AVeiss. Sklenili so, da se pridružijo sklepu, po katerem je zveza industrijcev sklenila u-stanoviti obrambni sklad proti stavkam. Iz tega sklada bodo tovarnarji dobivali podpore ob stav kah, da se bodo lažje upirali delavstvu. -—Ta sklep podjetnikov je najbolj, kategorična zapoved delavstvu, da se mora resneje o-prijeti organizacije in ostati edino.
—	Deželni 'poslanec dr. Janko Vilfan umrl. Dr. Janko Vilfan, odvetnik in deželni poslanec iz Radovljice, se je po opravkih mudil v dr. Pirčevi pisarni. Ko je prišel na cesto, mu je postalo slabo. Spravili so ga nazaj v pisarno in poklicali primarija dr. Derganca, ki je odredil, da se bolnik prepelje v “Leonišče.” Preden je pa voz prišel, je bil dr. Vilfan že mrtev. Bil je že več let na srcu bolan; zadela ga je srčna kap. Njegovo truplo so prepeljali v Ra dovljico. — Dr. Vilfan je zastopal v deželnem zboru mestno skupino Kamnik-Radovljica-Tržič.
—	Nagrado za rešitev življenja
v znesku 52 K 50 vin. je deželna vlada priznala dijaku kranjski gimnazije Francu Zupancu iz Šmarjete, ker je rešil iz vode Jožefa Pečarja.
v katerem je bil skioptikon. Na Zidanem mostu pa je zbudil ta zaboj sum, da ,so morda v njem bombe — in odprli so ga šiloma.
— Kočevar iznajditelj novega zrakoplova. Iz Kočevja poročajo, da gradi tamošnji občan Rih. Ramor nov zrakoplov brez motorja po načelih ptičjega leta. Gonil se bo z rokami in nogami; izpeljava je zelo lahka in priprosta. V koliko bo podjetje uspelo, bodo pokazali poizkusni poleti. .
— Morilec alkohol. V Ogrino-vem hlevu na Gruberjevem nabrežju so našli mrtvega zidarskega pomočnika Antona Remica, rojenega leta 1885. v Šempasu pri Gorici in tja 'pristojnega. Na lice mesta došla. policijska komisija je dognala, da ga je vsled preobilo zavžite pijače zadela srčna kap in odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
— Električno centralo pri Fa-lu nad Mariborom zgradi poseben konzorcij, kateremu pripadajo švicarski “Bankverein”, švicarska železniška banka, banka za trgovino in veleobrt v Berolinu, banka “Mercur” in štajerska družba za proizvajanje elektrike. Slednja ima že dve veliki centrali v Lebringu in Pegganu pri Gradcu in hoče s pridobitvijo velike centrale pri Falu, ki bo stala 18 milijonov kron, odlično vplivati na ceno električnega toka na Štajerskem .
— Nesreča pri rezanju krme.
Iz Rečice poročajo: Pri posestniku J. Rosensteinu v Vimpasleli so pripravljali na skednju rezanico za krmljenje. Neopažen prihiti zraven domači sedemletni sin in vtakne roko v slamorezni stroj, ki mu jo je v trenotku pri prvem sklepnem členku odrezal. Fanta so takoj spravili v bolnišnico v Celje.
srečnika so prepeljali v bolniš nico, kjer so mu morali odrezati nogo v kolenu.
— Ubil se je pri Mali Nedelji Nedelji gostilničar Matevž Kosi. Padel je nesrečno po stopnicah in bil na mestu mrtev.
— Brezposelnost je v Ljubljani velikanska in še vedno narašča. Vse gleda s skrbjo v bodočnost, ker ni upanja, da bi se položaj v doglednem času izboljšal. Strokovne organizacije imajo ob sobotah in nedeljah polne roke dela1 z izplačevanjem brezposelske podpore. Tu se najbolj pokazuje vrednost centralne organizacije; kajti če bi bili navezani sami na sebe, bi bile blagajne kmalu izčrpane. Strokovno tajništvo izplača vsak dan nenavadno velike svoto na račun strokovnih organizacij potujočim sodrugom,prihajajočim iz drugih krajev s trebuhom za kruhom.
Ogromna brezposelnost na Slovenskem, v Avstriji sploh je v tesni zvezi z vojno na Balkanu. Kdor ni slep, lahko vidi sedaj kakšne blagre prinaša vojna za ljudstvo.
—Nezgoda vsled neprevidnosti.
Marija Kepiepva posestnica je z enovprežnim vozom proti železniškemu prelazu na Dunajski cesti prav naglo privozila baš, ko je čuvaj prečnice zapiral. Kepicovo je opozoril, da naj počaka, ker se bliža stroj in ker so bile prečnice že do polovice zaprte in jih ni bilo mogoče obdržati. Kepicova pa ni hotela ubogati, marveč je ■ šla z vozom dalje; prečnica jo je udarila po zobeh s tako močjo, da ji jih je izbila pet.
— Letošnja vinska letina na Kranjskem je znašala okroglo
100,000	hi. mošta ali 10 hi na 1 ha, kar znaša komaj četrtine povprečnega pridelka. Na celem Dolenjskem z Belo Krajino se je pridelalo 59,400 hi na 9185 ha vinogradov, pride torej 6 in pol hi na hektar. V črnomeljskem sodnem okraju, kjer je zelo škodil mraz in peronospora, se je pridelalo komaj 5 hi na hektar.
— Otrok padel iz vlaka. Med
Verdom in Logatcem je padel iz jutranjega' osebnega vlada 51etni deček. Ker zasilna naprava ni de lovala, je morala uboga mati, ki je imela še dva otroka pri sebi, čakati do Logatca, preden je mogla javiti nesrečo. Dečka so vzeli na prihodnji brzovlak, kjer so ga za silo obvezali in ga izročili materi, ki je čakala v Logatcu. Poškodbe so težke, a je nekaj upanja, da ozdravi.
—- Zmrznil je v Slavini pri zadnji hiši proti Št. Petru po noči Franc Lenarčič pod imenom Šant-nik dobro znan fijaker iz Hrastja pri Št. Petru. Preišnji popoldan popival je po gostilnah in tudi privatnih hišah, v katerih ravno žganje kuhajo. Ko se je domov peljal, padel je z voza, in ker se ga je močno nasrkal, podložil je roko pod glavo, ter mislil tako u-dobno zaspati. Zaspal pa je za večno.
KOROŠKO.
— Iz življenja vojaka-novinca.
Graški “Arbeiterville” poroča: Novinec pri huzarskem eskadronu v Volšpergu je dobil od doma par kronic za priboljšek. To je izvedel njegov korporal in je zalite val od fanta denar. Ker mu novinec denarja ni hotel dati, ga je korporal na cesti napadel in ga začel sirovo pretepati. Mimoidoč civilist se je nato potegnil za novinca. Korporal je nato odpeljal svojo žrtev v hlev, kjer ga je tako pretepel, da je revež obležal in ne more v službo. Zadevo preiskuje vojaška oblast.
— Zakrivil smrt svoje žene
Umrla je Ivana Berlan, soproga Frana Berlana, carinskega urad nika, stanujočega v ul. Dome-nico Rossetti št. 41. Zdravnik rešilne postaje poklican v zadnjem trenutlvu, je konstatiral vnetje trebušne mrene. Mrliški oglednik dr. Saunig, ki je preiskal mrliča, je tudi konstatiral, da je Berla-nova umrla na vnetju treh. mrene, toda povzročeni po zadobljeni rani, in je vsled tega naznanil stvar oblasti. Nato so začeli govoriti sosedje, da je Berlan sirovo ravnal s svojo ženo, da jo je celo pretepal in da je ubožica imela na svojem telesu večkrat poškodbe in znake udarcev. Policija je uvedla preiskavo, tekom katere se je izkazalo, da one govorice niso bile utemeljene. Stvar je prišla pred preiskovalnega sodnika, ki je zaslišal Berlana, ki pa je odločno zanikal, da bi bil grdo ravnal s svojo ženo. Preden je bila Berlanova pokopana, je dal preiskovalni sodnik truplo secirati in tu se je pokazalo, da je bila prognoza dr. Sauniga popolnoma pravilna, da je vnetje trebušne mrene. Z ozirom nato je preiskovalni sodnik odredil,da se Berlana aretira in prepelje v preiskovalni zapor.
—- Nevaren dečko. Kleparski učenec 141etni Pavel M. v Celovcu, je ukradel materi poštno nakaznico na 8 K in pobegnil. Ko je mati zapazila tatvino, je prosila svojega soseda, da je šel za sinom. Ko je ta fanta dohitel in ga hotel zgrabiti, je potegnil mladi malopridnih nož, in zabodel preganjalca in ga smrtno-nevarno ra varno ranil. Končno je dečka aretirala policija.
ŠTAJERSKO.
—	Zaradi dozdevnega vohunstva so zaprli v Celju te dni Ver-deva. Pri celjskem okrožnem sodišču imajo že več o-seb zaprtih ki jih sumničijo, da so vohunili za Srbijo. Celjska policija hoče postaviti najbrže rekord v vohu-njenju za vohuni.
—	Obsojen praporščak. Okrožno sodišče v Ljubnem je obsodilo železniškega asistenta Jožefa Ko-strona v enomesečen strog zapor, ker je, ko se je vozil od glavnega raporta dne 6. novembra 1912 iz Gradca nazaj v Vordernberg, rekel: “Če bi morali marširati proti Srbiji, ki' prvi strel oddal na avstrijskega častnika in marširal proti Dunaju” in pristavil: ‘Vsak Slovan je dolžan, prvega vojaka, ki bi na Srbe streljal, ustreliti.” Kostron se zagovarja, da ne ve, kaj je takrat govoril in da je, če je res tako govoril, hotel le dražiti kadeta Mojzesa Marmoreka, s katerim sta se skupaj vozila. Proti Kostronu je uvedeno tudi vojaško postopanje. Danes -se v Avstriji vsako nepremišljeno izrečeno besedo smatra za veleizdajsko dejanje.
I _______ *
—Hišno preiskavo je izvršila o-blast. v Ptuju pri rodbini Toplak, ki je nabirala darove za balkanske ranjence. Vboga- Avstrija, že ranjencev se boji!
— Poskušen samomor vojaka.
V Celovcu se je ustrelil na straži topničar 9. topničarskega polka Ivan Schleussner, doma z Dunaja. Ustrelil se je v brado in krogla mu je razbila čeljusti in nos. Nato je hotel skočiti vojak v Glino. Toda došli tovariši so ga prijeli in odnesli v bolnišnico.
— Sumljiv zaboj. Pomoči sta se vozila z nekega predavanja čez Zidan most gg. Kunej in Lešničar v Celje. Imela sta s seboj zaboj,
— Nesreča na, planinah. Na planinah pri Griffenberku je ponesrečil mlad kmet Josip Eder. Spravljala sta z očetom seno iz planine. Sin je zašel s svojimi sanmi na neki velik sneženi plaz, ki se je v tistem trenutku utrgal in padel globoko v prepad. Edra so sicer dobili živega, ker je obležal v snegu, vendar je malo upanja, da bi okreval.
Zadruga na kmetiji.
Leta 1882 je bilo na Danskem 15 mlekarn, leta 1883 24, leta 1884 41, leta 1898 zadružnih kmetskih mlekarn 1013, na veleposestvih 271; leta 1901 kmetskih 1057, na veleposestvih 140. Tudi mlekarne veleoosestev so šle v zadruge. Za ustanovitev mlekarne je treba denarja okolo 24 tisoč mark, pa tudi do 44 tisoč mark. Tam se, kolikor mogoče, z maši-nami dela. Motorična moč ali po soparu, ali bencinu ali elektriki goni mašine, kakor centrifuge in druge. Stroški ustanovitve leta 1898 obstoječih zadružnih ma-jerij-mlekarn so tedaj znašali 24 milijonov mark. Ker so se nadomestili stari stroji z novimi, se računajo ti stroški lahko na 29 milijonov mark. Te zadruge so bro-jile pkolo 148 tisoč elanov, 842 tisoč krav, ki so dajale na leto okolo 1820 milijonov kilogramov mleka. Zadruge so v medsebojni zvezi. Zveza zadrug v Jiitlandu broji 500 zadrug. Ta zveza je imela leta 1899 devet milijonov šest sto tisoč mark prometa. Ta zveza je razdelila svojim članom 336.000 mark dobička. Poslopje, ki služi v Kopenhagenu izvrševanju poslov ti zadružni zvezi, je stalo 480 tisoč mark. Število članov jedne zadruge je okolo 120. Število krav 20 do 400, pa tudi 100 do 1400. Posamezna danska krava daje na leto najmanj 2500 kilogramov mleka, površno 3500—4000 klgr. v posameznih slučajih 5—6000 klgr. Za 1 kilo surovega masla se je v začetku porabilo 35 do 40 litrov mleka, zdaj 26 do 28 litrov. Vseučiliščni profesor kmetijstva, Fjord, je organizator kmetijskega produkta na Danskem, on pa tudi zadrugam preskrbuje vse mašine in inštrumente, l|i jih mlekarne rabijo.
Največja danska mlekarska zadruga v Havlegu predela v surovo maslo na leto okolo 20 milijonov klgr. mleka, od 8 do 9 tisoč krav. Ta zadruga ima le 60 članov veleposestnikov. Mlekarske
TRST.
— Tržaška tiskovna cenzura se
hudo boji, da bi zaostala v sred noj veš kem naziranju za ljubljan-	Tmhtov,Trdijo
sko. Italijansko časopisje, ki je podvrženo bolj pametnim italijanskim cenzorjem, sicer še ne občuti tega. Drugače je s slovenskim. Stvar je naravna. Slovenci morajo biti povsod bolj papeški kakor papež sam. V poslednih tednih pa se je slovenski cenzor spravil na slovenske strokovne liste. “Stavbinski delavec”, “Inter-
national” in
‘Žele:
zmear” so iz
kusili rdeči svinčnik gospoda s srednjeveškimi možgani. Odkar bacil vojne blaznosti razjeda možgane gotovi gospodi na Dunaju, so gospodje državni pravdniki na Slovenskem uvedli ruske cenzorske navade.
— Delavska nezgoda. V Skedenj skih plavžih zaposleni 291etni kovač K. Grunther, je po nesreči prišel z desno nogo v stroj, ki mu je strahotno zmečkal nogo im mu prizadejal še druge poškodbe. Ne-
1—3 krave, predelajo na leto okolo 7 milijonov klgr. mleka, broji-jo do 430 članov.
Vvseh teh zadrugah službujejo najboljši veščaki kmetijstva in živinozdravništva. Kontrolorji hodijo od mlekarne do mlekarne in ti kontrolorji imajo veliko teoretično in dobro pratkično vzgojo. Visoko kmetijsko šolo in praktično šolo v mlekarni mora tak kontrolor preučiti, če hoče službo dobiti. Za kontrolo skrbijo posebne zadruge. Ker Danska razpošilja na Angležko in drugam svoje surovo maslo, skrbeti ji je, da proizvaja prve vrste maslo. Zadruge skrbijo za dobre živino-zdravniške kontrolore. Ti pregle-davajo krave, učijo, nadzirajo klajo istih, skrbijo za najboljše pasmi in za to, da pridejo slabše krave iz 'hleva. Tako se molze po vsej deželi jednako mleko po kakovosti in množini.
Mleko se pasterizira po prekuhan ju. Kmeti dajo od svojih krav mleko zadrugi. Posneto mleko dobi kmet nazaj. Isto kmet v hudi vročini prekuha ter porablja za teleta, svinje in kuretnino. Dela pa tudi sir.
Zraven reje krav imajo ti danski kmetije veliko rejo svinj in kur. Svinje, do sala izre.iene prevzamejo mesarske zadruge, katerih člani so kmeti, rejači svinj, krav. Leta 1887- se je ustanovila prva kmetska, mesarska zadruga na Danskem, 1. 1888 jih je bilo že sedem. Leta 1899 je 25 zadružnih mesnic, v katerih se je zaklalo v tem letu 729 tisoč svinj v vrednosti okolo 31 milijonov kron. (Danska krona je nekaj več kakor naša). Zraven svinj se je v teh mesnicah poklalo 22450 komadov goveje živine, vrednih okolo 3% milijonov kron. Največje zadružne mesnice so leta 1899 zahtevale do 61 tisoč svinj, manjše do 10 tisoč. Leta 1897 se je ustanovilo 21 zadružnih mesnic, porabilo se je zanje okolo 34 milijonov kron. Jedna mesnica je stala do 170 kron. Zadružna mesnica v Oden-se in oldingK ie stala 1 milijon in 70 tisoč kron. V prveh treh mesecih leta 1904 je odposlala Danska na Angležko 389,249 stotov svinjine v vrednosti devetnajst milijonov in šest sto tisoč mark. Zadružna mesnica v Odense stoji na površju dveh oralov zemlje. Zvezana je po železnici. V tej mesnici se lahko na teden zakolje do 2 tisoč svinj. Kar je mogoče, storijo stroji. V teh mesnicah se delajo klobase. V 5 minutah se napravi 300 funtov klobas. Seveda so v mesnicah ledenice in je vise najsnažnejše. Leta 1880 so zadružne danske mesnice zaklale 23.407 svinj, leta 1903 -m 927.000. Leta 1903 je bilo 29 mesarskih zadrug s 67.200 člani. Vrednost to leto zaklanih927 tisoč svinj je bila 50,400.000. Izvoz svinjine samo na Angležko je bil meseca marca 1904 n. pr. 142.566 stotov, v vrednosti 7,059.740 mark. Leta 1870 je izvozila Danska jajc za 22.450 mark, leta 1898 za dvanajst in pol milijona mark, leta 1900 za 20,-373.750 mark, leta 1903 jajc komadov 477.200.000. Pred 30 leti danski kmeti še niso mislili na rejo kuretnine. Neki kmet je dosegel s 600 kokoši na leto neto profita 1800. Posamezne kmetije imajo 900 do 100 kokoši, razdeljene v posebnih hlevih. Seveda se kurijo po zimi ti hlevi. Nastelj je se šota, ker je ista suha in potegne hitro nase vsa vlago. Kuru-za, krompir, pesa in mleko je kla-ja kuretnine. Na Danskem se šteje sedaj nad 10 milijonov kokoši. Jajca nosijo otroci v šolo, kjer se nahaja zaboj, katerega potem zadružni voz odpelje. Jajca dobijo zaznambo lastnika , in zadruge. Koliko milijonov mark daje zraven ja jc meso kuretnine! Danska ie izvažala leta 1880 vrednosti za 40 milijonov kron. leta 1900 za 174% milijonov kron. Prej surovega masla za 20 milijonov, sedaj za 100 milijonov kron.
Jajc so Danci leta 1880 izvažali za' 1 milijon, leta 1900 za 16% milijona kron. Vrednost izvaža-nih svinj je bila prej 19 milijonov, leta 1900 58 milijonov. Koliko se pa surovega masla, jajc, kuretnine, svinjine in sala doma porabi!
Vse to je v zadrugah. Kmet doma živino redi, molze, jajca odpravlja, svinje pošilja zadružni mesnici in dobi domu posneto mleko in denar. Nič mu ni treba, če ni v odboru zadruga, skrbeti za prodajo. In on dobi plačane vrednost svojega blaga, njegovi so dobički, ki bi jih drugače jemal posredovalec mej njim in konsumentom. Te zadruge so seveda zvezane v centrale in te s konsumnimi zadrugami daleč na okolo. Kar je., danskim kmetom treba kupiti, kupujejo zanje zadruge in dobro blago po ceni. Kmeta ne morejo goljufati. Zadruge imajo svoje vagone, svoje ladije, ki imajo vse priprave za izvažanje. Državne železnice so na Danskem po večjem v službi kmetije, kmet tudi vlada to svojo državo in kakor se zdaj vidi, prav pametno. Vsi imajo dosti jesti in nosijo glave po konci. Danska oddaja malo izseljencev Ameriki. Te zadruge producentov in kon-sumentov so zvezane z hranilnicami. Lahko se misli, da morajo te hranilnice ljudske 'banke, velikanske svote denarja v prometu imeti. Te hranilnice zalagajo mlekarne, mesnice in druge gospo-
darske ustanove. Zadruge zadrugam pomagajo. In v 10 letih, kakor pišejo danski gospodarski pisatelji, amortizirajo zadruge posojeni denar. Vse je v tej deželi v zadrugi. Za otroke so tukaj tudi posebne posojlnice. Leta 1847 je bilo na Danskem 35 hranilnic z 19,687.500 mark depotov, leta 1898 do 1899 532 hranilnic s 765 milijonov mark depotov. V letih 1882 —1898 je bilo ustanovljenih 1013 mlekarn, ki so stale okolo 32 milijonov mark. Ves ta denar so dale hranilnice proti osebnemu jamčenju zadrugarjev. Obrestna mera je bila 4.5%. Zraven teh posluje nebroj posojilnic po sistemu Raiffeisen, ki oddajajo posojila kmetom za kratek čas.
O kontroli živinozdravništva smo že omenili, da je vse to stvar zadruge. Živinozdravniki obiskujejo vsak teden redno hleve kmetov. Isti tudi skrbijo za dobre pasmi goveje živine, svinj, kokoši. Živinozdravniki so uradniki zadrug. Tudi za izboljšanje pasmi živine so zadruge. Kakor na Angleškem za najboljše konje, imajo tukaj zlato knjigo za vpis najboljših bikov in krav. Polnokrvnost, to je najboljša rabljivost teh živali ,se konštatuje v njih. Krave ,ki molzejo do 30 litrov mleka na dan, so zdaj že navadne prikazni.
Na dan prihajajo tudi vrtnarske in sadjarske zadruge. Seveda je tudi zavarovanje proti ujmom, požaru, škodi pri živini v zadružnih rokah. Po državnih denarjih skrbijo Danci le za Ib, da se pomaga bajtarjem ,kmetijskim delavcem do kosa zemlje ali bajte. Sami za svoje zadruge ne zahtevajo podpor iz držaniv denarjev. Državna podpora kmetiji je znašala leta 1904 nekaj nad jeden milijon mark. Danski kmet si hoče sam pomagati. On neče od države jemati, ker bi moral potem podvojeno vrniti kasarn iste. In nočejo se zanašati na pomoč izvan svojega kroga. Kar je kmet sam ustvaril, čisla. In danski kmet hoče biti sloboden. Bil je dolgo tla-kar. On ve, kaj je samopomoč in vzajemna pomoč. Ta samopomoč, lahko zvana vzajemna pomoč, kmeta ohranjuje čilega, slobodne-ga; kmet, ki išče državne podpore, je bil odvisen od birokracije, ki še pred leti ni prišla do spoznanja, da je sluga ljudske mase, ne pa posameznih bogatejših slojev; ta odvisnost jemlje kmetu ponos, slobodo. Podpore tudi rade človeka polenarijo. Zadruga je danes država v državi in v tej zadružni državici je danski kmet vladar tudi druge države. In to ni napačno za človeštvo, ako bi se tako dogajalo tudi drugod. Kmet ni nikdar slabo gospodaril, on je za večnost zidal, kar je zidal, slabega gospodarstva na kmetiji so bili vedno drugi krivi.
Kmeta so le uničevali slabi, nesposobni, zapravljivi vodniki njegovi. Kmet je skozi dve tisoč let evropejske znane zgodovine spravljal na dan velikanske vrednosti, katere so ti njegovi gospodarji po neumnem zapravljali. Sam sebi prepuščen, kaže n. pr. zdaj na Danskem, koliko premore njegova pridna dlan.
Ali pri vsem tem danski kmeti proizvajajo še drugo, kakor žito, za se, prstnino in seveda tudi dosti detelje in mrve. Branilnih davkov (Schutzzoll) Danska ne pozna. Danska uvaža dosti klaje. To je umevno,ker proizvaja toliko mleka in mesa. Leta 1900 je rabila Danska samo koruze 4 milijone meterskih centov v vrednosti 32 milijonov kron.
(Dalje prihodnjič.)
— Nazadovanje umrljivosti in življensko zavarovanje. Mnogo statističnih izkazov dokazuje, da je umrljivost v zadnji polovici preteklega stoletja v večini kulturnih držav nazadovala, kar se tiče ljudi srednje starosti, nikakor pa ne otrok in starcev. Vzrok temu je dolga mirovna doba, izboljšanje sanitarnih naprav, u-spešnejša obramba proti epidemijam, izboljšanje zdravilnih metod in povzdig gospodarskega stanja nižjih vrst ljudstva. Življenske zavarovalnice imajo od nazadovanja umrljivosti največ koristi: čim manjša umrljivost, temveč dobička. Toda nobeni zavarovalnici ni prišlo dozdaj na misel, tabelo za življensko zavarovanje spremeniti tako, da bi zavarovani imeli večje koristi od zavarovanja.
j--------GLASILO------------
j Slovenc Narodne j Podporne Jedrne
(«AttniKO
’ LASTN* NA SLOVENSKE NARQDNE PODPORNE JEDNOTK
Uredniitvo in upravništvo: 2821 SOTJTH 40th AVB., Chicago, 111.
Velja e« v»e lete 81.00.
O K o A N
or im
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE.,
Chioag", HI.
(Subscription, 81.00 per year.
Í TKADEsiflffiMcOUNciL S> 31
Podučna statistika.
Krasoto in blagre današnjega gospodarskega sistema spoznamo najboljše, ako se zaglobimo v šta-tističnne podatke, ki se nanašajo na živi jenske razmere delavstva.
Lani so v prvi polovici leta kapitalistični listi kazali s ponosom na ugodne delavske in trgovske razmere. O jeklarski industriji so trdili, da je v ugodnejšem položaju, kot je bila v letu 1907. V spričo takega slavospeva bi vsakdo mislil, da so vsi delavci zaposleni in da nismo imeli brezposelnih delavcev, ki zaman iščejo dela, ker imajo delodajalci preveč delovniirmoči. Kaj nam pa o tem pove statistika strokovnih unij ? Lani vprvi polovici leta smo imeli 19.7 odstotkov brezposelnih delavcev. Ako od brezposlecev odštejemo 0.3 odstotkov delavcev, da so počivali, ker so bili v sporu z delodaialci, in 1.3 odstotkov delavcev, ki so bili bolni, ostane še vedno 18 odstotkov brezposlecev.
To je težka obtožba proti današnjemu gospogarskemu redu, ako v dobi ko najbolj cvete industrija, od 100 delavcev, ki so zdravi, krepki in bi radi delali, nima 18 delavcev dela. Ta izkaz nam prepoveduje le o položaju organiziranih delavcev, za katere je delavski trg vedno ugodnejši kot za neorganizirano delavstvo. Ako bi imeli pred seboj poročilo neorganiziranega delavstva, tedaj bi spoznali, da je število brezposelnih delavcev percentuelno še mnogo večje.
Seveda -se je število brezposelnih delavcev znižalo pred številom prejšnega leta za štiri odstotke. To so posebno povdarjali tudi kapitalistični časniki. Previdno so pa zamolčali, da smo imeli v letu 1905 le 11.5, v letu 1906 samo 7.6 in v letu 1907, ko je prišla kriza le 12.6 odstotkov brezposelnih delavcev.
Kaj nam pripovedujejo te številke? Te številke potrdijo, da proizvaialna sredstva postajajo čimdalje bolj popolna in se število delavcev vedno boli krči, ker stroji nademostujejo delavce in popolnejši stroji izdelajo večjo množino blaga.
Armada brezposelnih delavcev narašča od leta do leta. Danes je že tako močna, da v letih, ko najbolj cvete industrija, le majhen, skorai neznaten del brezposelnih delavcev dobi delo. To je ugodno za kapitaliste, ker v spričo velike rezervne armade brezposlecev, lahko plačujejo nizke plače. Ali ta pojav je tem nevarnejši za obstoj kapitalističnega gospodarstva. Proizvajalni sistem, ki precej veliko število pridnih delavcev izroča lakoti, se ne more obdržati.
Še neki drugi izkaz nam razkriva vso krasoto kapitalističnega gospodarstva, ki nam našteva število nezgod. V drugem četrletju 1. 1. smo imeli 19.567 nesreč. Od teh odpade 13,731 slučajev na tovarne. To jp največje število nezgod do sedaj, ki prekaša število nesreč za isto dobo 1. 1. za ■4,000 slučajev.
Pomnožitev nezgod je v zvezi z brezposelnestjo, ker potrdi, da se pri proizvanju blaga rabi vedno več umetno sestavljenih strojev pri katerih je treba duševne in telesne delovne sile napeti do skrajnosti, da se izdela ž njimi določeno množeno blaga.
Za vsakega vitbga ali poha-. šestavjjena zemlja. Kar voda vza-bljenega delavca je Vednd' pripra-' me ^kohtiiičntu, zopet- odloži pri vij enih pet. ali'še več drtizih de- svojem izlivu v morje. Na konti-lavcev, da stopijo' ha njegovo nentu učinkuje podirajoče, ob svo
mesto. Za delavce, ki so padli na bojnem- polju industrije; je pripravljena rezervna armada, da1 iznolni vrzeli, ki so nastale vsled nezgod.
Ker nimamo pravega zakona proti nezgodam, se fdelodajalci ne brigajo, da bi omejili število nezgod.
Ali najbo delavec s takim gospodarskim sistemom zadovoljen, ki ga lahko vsaki trenotek izroči največji bedi? Ako dela, pa tvega vsaki trenotek svoje življenje in zdrave ude!
Ali je delavec lahko zadovo-lien?
Dinamična geologih.
Po nekaterih krajih so potresi zelo gosta prikazen. Take kraje imenujemo potresne kraje. Zelo pogosto čutijo potresne sunke na zapadnem obrežju južne Amerike. Potres se je pojavil v Limi leta 1586, 1687, 1697. 1716, 1725, 1732, 1734, 1745, 1746, 1886. V Evropi so Italija, Španija in Alpe potresni kraji. Od leta 1850 pa do 1857 smo imeli na zemlji 4620 potresov. Mnogo potresov se je pojavilo kot posamezni sunki. Po uradnem statističnem izkazu je bilo leta 1870 v Italiji porušenih vsled potresnih sunkov 2225 hiš, dasi v omenjenem letu ni bilo nobenega močnega potresa. Osem in devetdeset ljudi je bilo vbitih, 223 pa ranjenih.
S potresi se dostikrat tudi spremeni površina zemlje. Ponekod se vzdigne, drugod pa pogrezne. O-pazili so, da so se skale, katere je pokrivalo morje, visoko dvignile iz morja, ali da se je pomorska obal povečala. Drugod je pa morje zopet zalilo obrežje, pokončalo ljudi, živino in podrlo hiše in druge stavbe.
Spremembo morske obali so posebno dobro opazovali na zapadnem obrežpju južne Amerike. Leta 1750 se je morska obal republike Čile dvignila za osem metrov. To spremembo morske obali je spremljal potres. Leta 1822 se je morsko obrežje republik Čile in Peru v dolžini 240 milj dvignilo za en meter.
Take prikazni so opazili tudi v Evropi.
Na podlagi raznih dejstev sklepajo, da se je v nekaterih krajih suha zemlja pogreznila v morje in da je del takega ozemlja, ki je bil nekoč zvezan s kontinentom, ostal kot otok. Popolna različnost in podobnost rastlinstva in živalstva na bližnjih in oddaljenih o-tokih je dokaz, da se je zemlja pogreznila že v nedogledni dobi, kar je provzročilo, da so se otočani, rastlinstvo in živalstvo razvijali popolnoma neodvisno.
Kjer so se -deli zemlje pogreznili in tako ločili od kontinenta -kot otoki in so se na teh lahko ljudje ubranili tujih rastlin in živali, so ostale ohranjene prvotne oblike. Takih geologičnih dokazov je mnogo v Avstraliji in Novi Zelandiji.
Površina vseh kontinentov je tvorila v prageologični dobi del morskega dna. ki se je počasi dvigal iz morja. Mnogo gorskih planjav sredi kontinenta sestoji iz nekdanjih koravdnih stavb, ki so se spremenile v kamen.
Geologično delovanje vode.
Voda in led sodelujeta pri spremembah na zemlji. Voda, ki prodira in se zgublja v zemlji, ali pa če odteka na površini vrši na svojem potu prodirajoče ali pa gradeče geologično delo. Voda, v vseh oblikah — led, sneg, ali gorski ledenik, od kapljice do velikih množin, ki tvorijo morja — učinkuje razdirajoče in gradeče.
Tekoča voda vstvarja žlebu podobne globine, ki se tekom stoletji spremene v doline. Te vrste delovanje vol de imenujemo erozijsko *) delo. Graditev dolin s pomočjo tekoče vode pa ni njen končni cilj, temveč je. le sredstvo, s katerim se doseže namen. Vsak dež ali ploha pomaga gorskim vodam, ker izpodjeda skale na strminah in jih dovaja potoku, ki se na svojem potu zopet spreminjajo v gramoz, pesek in deloma tudi v blato. Na ta način kroži vedno tvarina, iz katere je
*) Erosion, L erosio pomeni delovanje, ki razjeda. N. pr. rak, ki razjeda Človeško telo. Voda razje-
da zemeljsko površino itd.
jem izlivu pa zopet gradeče.
Tam kjer se reke izlivajo v jezera in morje nastane delta, ki je sestavljena iz gramoza, peska, ilovice, blata in v kateri so pomešani živalski in rastlinski ostanki. Delta ima različno velikost. Delta Nila je popolna ravnina, ki je podobna trikotu in meri 22 kvadratnih milj. Delta Mississippija je dolga 320 km in 300 km široka.
Tudi morje učinkuje na podobo obrežja. Strme skalnate bregove je provzročilo erozijsko delo morja, ker je spodjedlo temelje plasti v toliki meri, da so se zgornje zrušile. Otok Helgoland dokazuje kakšno silo ima morje. Pa tudi skalnato obrežje pod forto Musil, do baterije Ovina pri Poli, kjer vdarjajo velikanski valovi ob skalnati breg, kedar močan jugo-zapad ali pa jugovzhod biča Jadransko morje, priča, kako mogočno je erozijsko delo morja.
Razruševajoči učinek morja, 'ki' se nam prikaževa v raznih oblikah, nam daje jasno sliko o silni moči valov, ki poplavljajo včasi cele pokrajine ali pa spodjedajo obrežje. Valovi izdolbejo skalovje, ven štrleče skale postanejo ostre kot nož, spreminjajo se v zobovje, žage itd. Tako nastanejo stebri, votline in razne druge podobe
Morje ne učinkuje le podirajoče, temveč tudi gradi. Kar morje vzame zemlji, zopet drugod odloži.
Posebno pazno zasledujejo oceanografi **) nastajanje koravdnih otokov. S tem vprašanjem se je pečal znameniti naravoslovec Karel Darwin, katerega so danes prekosili še drugi učenjaki. Vendar so .pa njegova razkritja položila temelj nadaljnem raziska-vanju.
Darwin je dognal, da živalice, ki gradijo koravdne kleči, potrebujejo 20 stopinj Celzija srednje morske toplote. Radi tega je mnogo koravdnih otokov v Indijskem oceanu, Pacifiku, ob obrežju Rdečega morja in pri zapadnih indijskih otokih v Atlantiku. Ni jih pa tam, kjer prevladujejo mrzli morski toki na zapadnem obrežju južne Amerike in Afrike, kakor tudi ne ob kitajski obali.
Za nastajanje koravdnih otokov -je neobhodno potrebno skalnato dno, preko katerega se morje peni in šumi. Živalice se naselijo na skalnatem dnu, ki ne sme biti več kot trideset metrov pod morsko gladino. Ko so se živalice naselile na ugodnem dnu, tedaj prično s svojim arhitektoničnim delom, mejtem ko rastejo kot rastline, stvarjajoče popke itd. V različni globočini imajo različno podobo, velikost in barvo.
Živalice so zelo delavne in so stvarile nebroj koravdnih otokov. V Pacifiku je tisoče nizkih koravdnih otokov, ki tvorijo nevarnost za pomorščake. Živalice ne gradijo svojih hišic preko morske površine, ker na suhem ne živijo in se ne množijo. Vihar prav lahko trešči ladjo na take koravdne kleči, kjer se navadno tako močno poškoduje, da se pogrezne.
Kleči se delijo v obrežne, nasipne ali ograjne in lagunske kleči.
Obrežne kleči se nahajajo tesno pri obrežju obokov in kontinentov. Miljone živalic gradi iz dna morja svoje hišice navzgor. Spodnje plasti umirajo, iz zgornjih pa vedno klije novo življenje. Koravdne stavbe v Rdečem morju, pri Cejlonu, zapadno indijskih otokih, polotoku Florida spadajo med te vrste kleči.
Nasipne ali ograjne kleči loči od suhe zemlje prekop. Vsi veliki otoki v Južnem morju. Karolinški otoki, Nova Kaledonija in drugi so obdani s takimi ograjnimi ldečmi. Zategadelj imajo tudi dobra in varna pristanišča.
Lagunske kleči so podobno vo-glatemu obroču, sredi katerega je morska laguna.
Kleč- je navadno široka od 100 do 1500 metrov. Na površini se naselijo rastline in razne živali, raditega se kleč spremeni v kame-nito tvorbo, ki je podobna kapniku. V špranjah in .razpokah se naselijo algi, pa tudi pesek in kamenčki jih zadelajo do cela, da nastane kleč ugodna za nadaljne koravdne naselbine. (Dalje prihod
**) Oceanografi so učenjaki, ki študirajo vse pojave v morju: živalstvo, rastlinstvo, nastajanje novih otokov in drugih tvorb v morju.
Iz satanovega paradiža.
Pred nekaj, meseci so zbudila veliko senzacijo razkritja angleškega generalnega 'konzula sira Rogerja Casamenta o nezaslišanem izkoriščanju domačega prebivalstva po “Pftuvian Amazon Company”, ki pridobiva gumi na Peruvanskem. Vsled silne obtožnice, ki jo je objavil Casement, je bila peruvanska vlada prisiljena, da je poslala (komisarje v Putuma-yo, da na licu mesta preiščejo resničnost Casementovih očitkov. Pre iskava je v polni meri* potrdila konzulove trditve in je peruvanska vlada vsled dokazanih grozodejstev dala zapreti veliko števi» lo odgovornih oseb.
Med tem pa je preiskovala vso zadevo tudi angleška parlamentarna komisija, da dožene, ali zadene angleške ravnatelje imenovane družbe krivda na razkritih grozodejstvih. Pred nekaj dnevi je komisija zaslišala tudi generalnega konzula Casementa, ki mu gre zasluga, da je; spravil vnebovpi-joče škandale na dan. Sir Rog er Casement je pokazal članom preiskovalne komisije fotografske posnetke, ki jih je prinesi s seboj iz Putumayo. Pokazal je sliko ženske, ki je od gladu' umrla. Druge slike kažejo brazgotine Indijancev — krvavo bičanje je bilo v navadi. Zopet druga slika kaže težke tovore, ki so jib morali delavci prenašati. Konzul je dodal sliki naslednje pojasnilo: “Prenašanje tovorov ima na vesti mnogo smrtnih slučajev, zakaj pota so bila dolga in tovori težki — mnogo težji nego so dovoljeni v Kongu. V Kongu je dobil vsak, kdor je prenesel 65 funtov 214 kilometrov daleč, dobro plačilo in na poti izdatno hrano. Nesrečniki na Peruvanskem pa so morali nabrati naj prvo velike množine gumija, za kar so dobivali več udarcev nego plačila. Po tem pa so morali nositi težke tovore gumija na ogromne daljave in za pot sploh niso dobili ne plačila, ne hrane.”
Sir Roger Casement je pokazal komisiji enocevno puško, ki jo je kupil na Peruvanskem za 45 šilingov in ki stane “Peruvian Ama-zo,n Company” 29 šilingov. Za tako puško mora indijanski delavec nabrati sto kilogramov gumija, ki predstavlja vrednost 16 do 17 funtov šterlingov. Neki peruvanski sodnik pa mu je celo pravil, da mo ra Indijanec delati za tako puško dve leti; v tem času nabere 350 kilogramov gumija v vrednosti 57 funtov šterlingov. Nadalje je konzul pokazal komisiji kupček vsakovrstne šare (rog za smodnik, nekaj trnkov, steklenih biserov itd.) in z ogorčenjem dostavil, da je za te reči delal Indijanec več nego tri leta. “Ta sistem — ne gl e de na trpinčenja — ne morem imenovati trgovino; in ne verjamem, da bi Indijanci delali za tako šaro prostovoljno, ako jih ne bi k delu silili.”
Generalni konzul je pravil komisiji zgodbo, ki jo je cul jz ust indijanskega sodnika. Nanaša se na zločin agenta družbe, ki ga je vzel ravnatelj v zaščito. “Ta agent je s svojimi spremljevalci zasačil v gozdu indijansko taborišče. Starši so še o pravem času zbežali, a otrok niso mogli vzeti s seboj. Osemnajst otrok je ostalo v bivališčih. Ko so se starši nekoliko oddajili, so obstali upajoči, da jih otroci dohite. Sodnik je1 dejal, da so starši na lastne oči videli, kaj se je zgodilo z otroci. Agentovi spremljevalci so otrokom izbili možgane ob drevju. Agenta sem našel v Pntumayi. Bil je predstojnik večjega oddelka in je bil pozneje zaprt in uklenjen v verige: Ampak Julio Arana ga je zor pet izpustil na svobodo.”
Kakor znano je kapitalistična družba, ki ima. na vesti vsa ta grozodejstva, razširila vesti, da so vsa ta razkritja iz “hudičevega paradiža” —■ manever konkurence, Kakor so pokazale: dosedanje preiskave, go opisi generalnega konzula Casementa vseskozi točni in resnični.
Moderno morilno orožje.
človek z najtrajnejšo fantazijo si ne more naslikati v slučaju svetovne vojne strahotnih učinkov moderne vojne tehnike, Ako si predstavljamo : na miljone ljudi, oboroženih z naravnost peklenskimi pripravami, besne navale drug
na druzega, tedaj ne preostane nič drugega nego silen kaos.
Puška pehote je pred vsem dragim orožjem v vojni največjega pomena. Zato se tudi tehniki neprestano trudijo', da izboljšajo kolikor mogoče učinek tega orožja.
V	nemško francoski vojni leta 1870—71. so rabili še takozvano puško na iglo in že s to so dosegali “zadovoljive uspehe” (dva do tri strele na minuto); danes pa uporabljajo, takozvane brzostrelne puške, s katero ustrele vo- . jaki najmanj dvajsetkrat na minuto.
Ali s temi uspehi militarizem seveda še ni zadovoljen. Mnogo so si vojaške oblasti že belile glavo, ako bi ne bilo mogoče konstruirati puško, ki bi se izstreljevala mehanično. Način kakor je konstruirana strojna puška, naj bi se u-porabil pri navadnih puškah, le v lažji konstrukciji. S tem morilnim orožjem upajo, da ho vsak vojak oddal na minulo vsaj sto strelov.
V	Mehiki je že nekdo konstruiral tako mehanično puško, evropske velesile se živahno bavijo s tozadevnimi poizkusi.
Francoski tehnik Chauchat je v najnovejšem času izdelal strojno punsko, ki tehta le osem kilogramov in ki jo nosi in opravlja le-hko en sam vojak. Po tem modelu skušajo napraviti novo puško, ki ne bi tehtala več kakor štiri kilograme, a hi imela enak učinek.
Moderna strojna Duška odda na minuto šeststo strelov, a ima to napako, da se težko prevaža.. To napako naj odpravi nova konstrukcija.Ako bo vsak vojak oborožen s to najnovejšo puško — tristo strelov na minuto — tedaj si je nemogoče predstavljati učinek1 vojne, v kateri bi jo uporabljali.
Tudi topove “izboljšujejo” neprestano. Brzostrelni strojni top malega kalibra, s 13.7 centimetrskimi naboji, odda na minuto tristo strelov in učinkuje na daljavo pettisoč metrov še popolnoma. Tem sledi težje morilno orožje, težke havbice s 15 centimeterski-mi naboji, potem one z 21 do 28 eentimeterskimi naboji, potem o-ne z 21 do 28 eentimeterskimi naboji, ki so v svojih učinkih več kakor strašni. Ker je tudi eksplozivna sila teh nabojev izdatno močnejša kakor pri starih topovih, učinkuje že samo grmenje teh topov na vojake1 tako, da so popolnoma omamljeni.
Vse to1, že itak dovolj grozno morilno orodje pa prekaša moril-ni stroj, ki so ga pred kratkem izdelali pri Krappii; to je Krup-pov bombni ali metalni stroj. Na koncu zakrivljene palice' je pritrjena krogla, napolnjena z različnimi razstreljivimi snovmi, predvsem z dinamitom; palico zasučejo tako, da pride krogla prav pred žrelo topove cevi. Ko top iz-prožiio, odleti kroglja z razstro’-ljivom v visokem loku. Naboj tehta sedemdeset kilogramov in odleti tristo do petsto metrov daleč. Če eksplodira taka bomba, tedaj kar,v snopih žanje svoje žrtve. Nasprotnikove vojake omami že samo strahotno pokanje.
Za obstreljevanje balonov in letalnici strojev so izdelali posebno vrsto topov. Naboji teh topov so izdelani tako, da eksplodirajo pri najrahlejšem dotiku z 'balonom ali letalom. Fi topovi oddajo strele v daljavo 11,500 do 13,-500 metrov. Ker pa ta način obstreljevanja ni absolutno zanesljiv, .zato grade že posebna letala za uničevanje; sovražnikovih letal.
To so torej sile1 in sredstva, s katerimi brani kapitalistični družabni red narodnost, domovino in čast.
Delavska organizacija.
Cernu so delavcem potrebne organizacije v rokah delavcev samih? Čemu se organiziramo, bode vprašal marsikdo, komur je namen delavske organizacije nejasen ali neznan.
Mi imamo še dandanes v organizacijah mnogo ljudi, ki so brezbrižni, kojim sp najvišji cilji in ideali delavstva deveta briga, ali ki take cilje in ideale smatrajo za prazne sanje.
Ako brezbrižen delavec vstopi v strokovno organizacijo — unijo, tedaj začne takoj drugi ali tretji, dan zabavljati čez strokovne organizacije, ker niso v prvem hipu vresnieile vse njegove želje. Ako se ni takoj zvršila kaka zmagonosna stavka, katera naj bi mu zboljšala plačo, tedaj pa
postane malodušen, nezaupen in misli, da je postal žrtev obljub.
Vsaki, delavec naj premišljuje vzroke današnje bede, ne oziraje šema svoj lasten dobiček, in našel bode, da je organizacija delavstvu v korist. Kedar bode spoznal namen in nalogo delavske organizacije, bode tudi uvidel, da je strokovna organizacija absolutno potrebna, ako hočejo delavci v resnici preustvariti današnjo družbo.
Veda in izobrazba gotovo človeka povišujeta iz živalskih nižin, Delavske organizacije pa povspe-šujejo vedo in.izobrazbo ne le teoretično, amnak tudi praktično.
Organizirani delavci se bojujejo za prepoved otročjega dela in za varstvo mladoletnih ljudi pri delu. In zakaj ?
Organizirani delavci hočejo, da bi otroci ne kvarili svojega zdravja že v najnežnejši mladosti v zdravju škodljivih tvornicah. Organizirani delavci zahtevajo, da bi otroci hodili v šolo in si pridobili potrebno izobrazbo, ki je absolutno potrebna v boju za boljšo bodočnost.
Organizirani delvci se bojujejo za osemurni delavnik, ker trdijo, da naj se uporabi vsaki dan osem ur za počitek, osem za izobrazbo in osem pa za delo.
Vsaki človek bi moral porabiti vsako uro, katero mu dopušča današnja težavna borba za obstanek, za svojo izobrazbo. Predvsem naj bi delavec čital in se učil. Delavci eitajte delavske časnike, proučavajte kaj organizirani delavci zahtevajo. In spoznali bodete, da so delavske strokovne organizacije neobhodno potrebne, ako hočemo neeega dne zaklicati: Za bogate postopače'in lenuhe ni več prostora v človeški dražbi.
Pred vsem .si pa naročajte delavske časnike, ki vas obveščajo o vseh nastopih in bojih delavstva širom sveta, ki vam podajajo .čisto resnico o delavskem gibanju, o boju za boljšo bodočnost. Veda je sila.
Zmes.
— Senator Bacon, član komiteja za zunanje zadeve, je predlagal, da se takoj oficielno prizna kitajsko republiko.
— Stroj za glasovanje nameravajo upeljati v avstrijski državni zbornici. Pred vsakem poslancem bosta na pultu dva električna gum ba, eden z napisom “da”, drpgi z napisom “ne”. Poslanci bodo pri glasovanju pritisnili na poljuben gumb in na steni, kjer bodo številke vseh sedežev, se bode pokazal rezultat glasovanja. Stroj je izume! ravnatelj arhiva poslanske sjjomice dr. Karl Neisser, konstruiral ga je višji davčni komisar Lenz. Stroj za glasovanje bi bil vsekako zelo prilieen, ker se rabi n. pr. za poimensko glasovanje tri četrt ure, stroj bi pa opravil delo v treh ali štirih minutah.
— Kako razširja ruska vlada kulturo. Izredne ruske razmere bodo v prihodnjem tednu zopet za eno pridoibtev v bogatejše. Znano je, da je prodaia žganja na Ruskem državni monopol, Vse žga-njarije so državna last. Ministrski svet je sedaj sklenil, da bodo po žganjarnah prodajali tudi knjige. Kako ginljiva skrb ruske vlade! Vlada bo izdelala natančen se-znamek knjig, brošur in letakov, ki jih bodo razpečavali po “šnop-sarijah”. Kdor bi pa prodajal druge knjige ,izgubi koncesijo. S tem hočejo najbrže v najoddaljenejša ruska sela, zanesti žganje. Sedaj bo torej šel po izobrazbi hrepeneči Rus v “kasijonko” kjer mu bo podaril gostilničar, če bo kupil dovel knjig, fra-keljčiek žganja in nasprotno' patriočno knjigo. Da niso dume nadgledovali s to malenkostjo, to "ima, prav tehten vzrok. Spomladi je že hotel finančni minister, da bi prodajali po žganje točili tudi sladkor, a poslanci so se odločno uprli tej nakani, ker se privaljajo s tem v te zastrup-ljevalnice tudi ljudje, ki drugače ne zahajajo v žganjarne. Kdor pozna ruske pivske običaje, ve, da naravnost silijo, da izpije kozarček. Najbrže misli vlada, da bo vodka združena z “dobro dušo hrano.” ko jo bodo zvarili vladni kuharji, močno povzdignila rusko kulturo) in civilizacijo.
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 t drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willoek, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Fleming, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Crt, Chicago, 111. Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, lil. Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9553 Ewing ave., So. Chicago, IH.
NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, Box 52, Ely, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 4'0th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
M. A. Weisskopf, M. D. 2842 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih '¡društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Tiskarski in strojni škrat.
Dokler ni prišel v veljavo črko-stavski stroj, je tiskarski škrat s spremembo ene črke včasi tako zasolil, da so se od srca smejali vsi čitatelji. Vseeno' je bil tiskarski škrat strah vseh urednikov, ker mu je včasi celi stavek spačil v nezmisel. Ko so stroji izpodrinili ročno delo, jih je marsikateri urednik pozdravljal z veseljem, misleč, da je konec tiskovnemu škratu. Veselje je trajalo le kratko dobo. Pazno je čital urednik odtis, s satanskim veseljem je iztrebil tiskarskega škrata in. se veselil, da je tega neljubega gosta v odtisu zasačil še ob pravem času in iga odstranil. Manjkala je le kratka besedica, brez katere je imel stavek popolnoma drugo smisel Urednik jo je postavil notrj*. Ali zona je spreletela urednika, ko je dobil list v roke. Mesto enega škrata jih je našel tri do pet v istem odstavku. Stavec je pospravil škrata. Ker je moral radi ene besedice še enkrat postaviti celi ostali odstavek, so se v odstavku naselili trije ali štirje dru-gi škratje. Strojni škrat je izpodrinil tiskarskega.
V drugem slučaju je urednik zapazil, da manjka vejica. Popravil je odtis. Zopet je bilo treba vliti celo vrsto. Stavec, ki izmenjava popravke in daje list v formo, je pri popravljanju vzel iz stavka napačno vrsto in na njeno mesto dal popravljeno. Zmešnjava je bila še večja. Ako se Ikasneje ured nik huduje v tiskarni, pomaga za dve ali tri izdaje. Potem se pa zopet vrne stara malomarnost. Urednik se jezi, čitatelji pa smejejo.
Kar se je dogodilo zadnji teden v tiskarni pa ni tiskarski ali strojni škrat, marveč je poredna fari-talinska nagajivost združena z malomarnostjo. Od rokopisa “Za druga na kmetiji” so izgubili šest stopcev. Pri romanu “Marko Vi-sconti” so izpustili tri stopce, katere prinašamo v današnji izdaji pod zvezdicami. Ker smo morali radi praznika napraviti formo notranjih strani (druge, tretje, šeste in sedme) že v torek popoldne mesto v sredo, da je list pravočasno izšel, nismo mogli dati nastaviti izgolj porednosti izpuščenega gradiva. Ta nagajivost je rodila še nekaj druzega. Urednik mesto, da bi praznoval Silvestrov večer in novo leto v družbi svojih znancev, kot ga praznujejo drugi ljudje, je moral pisati, da nadomesti izgubljeno gradivo.
Prava poredna nagajivost se je pa zrcalila v članku “Sic dno fa-ciunt idem, non est idem”. Naslov je bil tako popačen, da bi ga tudi živ krst ne razumel. V latinskem reku “Sine justitia nulla libertas”, se je pa glasilo “multa libertas”, dasiravno je bilo v rokopisu določno “nulla libertas”. Ta kozel je imel oeividen namen direktno osmešiti urednika. Seve-
da je naiklep izpodletel, ker je urednik dal ustaviti stroj, ko je bil o- tiskanih kakih 50 iztisov in popraviti hudobnega in nalašč izvršenega škrata.
Tako, nalašč izvršeni škrati s. ponavljajo! Sedaj bo pomagalo za en mesec ali dva, Ali če bi ljudje vedeli, ki vstvarjajo škrate nalašč, da smešijo in ponižujejo le sebe v poredne fantalinskp na-gajivce, bi se za vselej poslovili od nagajive porednosti.
Nagajiva porednost je dobrodošla, kedar je dovtipna'. Smeji se vsak čitatelj, pa tudi urednik. Na, gajiva porednost, v kateri ni dovtipa in iz katere zija škodoželjnost, pa ne dokazuje nič druzega, kakor da so duševne zmožnosti porednega nagajivca zelo plitve.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman. Italijanski
napisal Tommaso Grossi.
• •
“Slišiš, Bog ne daj, da bi se vojskoval drugače nego z blagoslovljenim orožjem, ker dobro veš, v kakem sumu je tisti lopov tam,” in tako rekoč je z očmi kazal proti Ramengu, ki je stal na unem koncu s prekrižanimi rokami. naslonjen na ograjo.
“Ne bojte se,” je odgovoril Lupo, “pustite, naj delajo, kar hočejo. Moje orožje je že blago-slovlieno, blagoslovil ga je davi naš župnik; pa le tiho!”
Ubogemu Ambrožu se je pomirilo srce, ko je to slišal.
Mej tem je dejal glumec, obrnjen proti sodniku in množici: “Veste, jaz že celo jutro pojem, in moje grlo je suho kakor pesek. Ravno sem mislil iti doli v nad-vladikove kleti, da bi se ga .prav po nemško nalokal. A glejte sedaj, kaj vam je šinilo v glavo: da moram priti sem, da me porabite kot duhovnika. Toda jaz vam rečem in se rotim-, dokler ne dobim kaj, da si zmočim kljun, ne počnem nič, in če bi se tudi svet podrl. Sedaj ste slišali.”
Sodnik je namignil nekemu strežniku; ta je stopil v dvorec in se vrnil kmalu z velikim vrčem vina. Tremacoldo je nalil velik kozarec do vrha in ga izpil z jed-nim duškom. Na to se je z vso močjo oddahnil in je rekel: “To je res. da dela žeja dobro vsako pijačo, pa tudi vino je svoje hvale vredno; še jeden požirek mi menda ne bo škodoval. Tako spoznam boljše tega mojega prijatelja, in ga bom znal ceniti po vrednosti.” Zopet je napolnil kozarec, a sedaj ga je srkal prav počasi do zadnje kapljice. Pri tem je, vzdiguje kozarec proti svetlobi, z zaljubljenimi očmi pogledaval prijatelja, ki je tičal v njem, in pravil: Ukusno! izborno! tako, da spravi rudečico v obraz ... poljublja in ščipa... in privabi milino v srce in solzo v oči. — O sedaj na”, je nadaljeval, koje u-gledal kozarcu dno, “bo že. Pripravite sem oblačila, pripravite knjigo in blagoslovljeno vodo.”
Neki vojaki so tekli v cerkev, razbili tam neko skrinjo in privlekli na dan vse plašče, katere so našli.
Glumec je izabral najlepši in si ga ogrnil. Potem je vprašal: “Kje na je kana?”
“Kape ni bilo nobene.” / “No, mesto duhovnikove kape porabimo pa mojo glumsko. V sili se da vsaka reč z drugo nadomestiti. ’ ’
Na to, položivši roko na ramo jednega tistih vojakov, ki so bili vstopili ž njim v ograjeni prostor, mu je rekel: “Oj. obrni se sem, ti mi boš strežnik. Primi to kropilo, drži je ročno, nerodnež, misliš, da je kak drog? Nu, stoj lepo ravno, da te bo veselje videti! Le potrpi, ko se kako mesto iz-prazne, ti podelimo kanonikat nri 'Santa Maria Magiore”. — Tedaj je začel neko dolgo nerazum ljivo brbljanje, pri tem je delal čudna znamenm po zraku in po dveh ščitih in kijih, katere so držali pred njim. Sedaj pa sedaj je prikimal z glavo, pripognil život, tako da so vsak hip zazveneli kraguljčki, katerih je bil ves poln.
Vzel je iz rok svojega ročnega strežnika kropilo in mu je dejal: ‘Daj sem kotlič z blagoslovljeno vodo!”
“V cerkvi je nismo kapljice našli’, je odvrnil vojak.
“Ni blagoslovljene vode? No, imamo pa vino, ki je gotovo blagoslovljeno, ker ste ga prinesli iz nadvladikove kleti.” — In je ukazal tistemu svojemu pomagaču, naj sname šlem, ter je izlil vanj vino, kar ga je bilo še ostalo v vrču. Pomočil je kropilo, in po-skropivši orožje, je dal zaušnico strežaju, ččš, naj odgovori amen. Ta je režaje storil in rekel, kar mu je bilo ukazano.
“Vino, ki ostaja pri maši, je strežnikov priboljšek”, je dejal nazadnje vojaku šaljivec, “izpij ga torej, moj dragi!”
Vojak je prijel z obema rokama šlem in zaklical: “Na zdravje tistemu, ki zmaga v dvoboju”. To rekši je izpil vse.
Ljudje, ki so gledali ta čudni prizor, so bili različnega mnenja. Nekateri so mislili, da je bil blagoslov veljaven, dasi ga je šaljivec na fak način podelil. In se niso odveč spodtikali nad burkami, katere je bil upletel vmes. V dolgem času, kar je bila razglašena cerkvena prepoved, so bili že namreč doživeli, ali vsaj slišali marsikaj tako groznega, da se je mogel ta čin v primeri z drugimi smatrati le za nedolžno šalo. Drugi pobožnieši ljudje so menili, in ti so najbrž tudi pravo zadeli, da je Tremacoldo zamenil obred s šaljivim prizorom, da bi le ne moral istinito blagoslavljati v prepovedanem času. Zopet drugi si niso hoteli glave beliti, ali bi mogel biti blagoslov ""Laven ali ne, in so se srčno smejali glumčevim šalam. Ugovarjal pa ni nikdo.
Bojevnika sta šla vsak na jeden konec bojišča. Imela sta irhaste hlače, stisnjene v pasu, in tesno objemajoče kožo doli do gležnjev. Tam so uh ujemale rudeče čižme. Drage obleke nista imela. V levi roki sta držala lesen, oglast, nekoliko vzbočen ščit, po katerem je bila nategnjena ovčja koža, v desni roki pa debel in grčast hrastov kij.
Ramengu iz Casala bi se bilo prisodilo kakih petindvajset let. Bil'je tršast, širok v prsih in v plečih, imel je debel vrat, kratke in žilave roke, rudeče, ščetinaste in goste lase.
Lupo je bil lepše vzraščen, za celo glavo višji od svojega protiv-nika, bolj krasen in gibčen, vendar ni nikakor kazal, da bi mogel, biti kos herkuiovi moči samostanskega bojevnika.
Množica se je bila zopet primiri-la. Najbolj oddaljeni gledalci so stali na stolih, Klopeh in mizah; po oknih in po vseh strehah okoli je tičala glava pri glavi. Vsi si gledali bojevnika. Vsa srca so hi tre j e bila.; vendar se je večini l judstva poznalo na obrazu, da želi vspeh Lupu. On si je bil prido bil to naklonjenost že s tem, da je zastopal pravično stvar; a množica ga je še tem rajše volila, ker je bil tako lepo vzraščen, in mu je krasno lice ovevala neprisiljena prijaznost in srčnost.
Mladi Limontin se je ozrl po nadvladikovem dvorcu, in ko je ugledal na oknu grofa Ottorina in Biče, jih je pozdravil z lehkim priklono» glave. Potem je pogledal v svojega očeta, kateri je bil
ondi za njim, in ta pogled je zpa-čil: prepustite meni vso skrb, nič se ne bojte!
Trobec je zatrobil posljednji-krat, in bojevnika sta si šla naproti, stopaje umerjeno in varno; glavo sta si branila s ščitom in nad tem sta z vajeno roko sukala kij.
Ko sta si bila na sredi bojišča tako blizu, da sta se mogla že na-
čeneva, je zaklical Lupu, kakor bi se bil sam domislil, naj spolni postavno določbo. A komaj se je bil navžil hvale, katero mu je izrekala večina ondi zbrane gospe, se je domislil, kako se je prenaglil, ker bi znal s tem priti v zamero pri opiatu; in sam Bog ve, kolikokrat se je pokesal potem, in kolikokrat mu je utripalo srce od bojazni zaradi tistega trenotka
pasti, je Ramengo razkoračil svo- nečimurnosti.
je žilave noge, potegnivši jedno Garbagnate ie bil pred bojem
naprej, nagnil nekoliko život nad natanko poučil Lupa o vsem, če-
ti pusti revnemu glumcu njegovo tamburico in culo!
(Dalje prihodnjič.)
dešno stegno, ter tako utrjen ča kal, da ga nasprotnik prime.
Lupo ga je jel skušati od raznih stranij, sukaje se okolo njega. A uni, vajen boju že z mladega, je sklenil, da hoče najprvo utruditi svojega protivnika, ki je kazal toliko mladeniškega ognja. Zato je, vedno obrnjen proti njemu, le odvračal udarce, bodisi s kijem ali s ščitom; in delal je to tako spretno, ter kazal se pri tem tako mirnega, kako da bi ne zadevalo njega. A v trenotku, ko mu je Lupo neprevidno meril neki udarec,'in je pri tem svojo desno stran nevarno razkril, je porabil hipoma priliko in bi ga bil tako strašansko zadel, da bi mu bil rebra polomil, če bi ne bil mladenič urno kakor maček odskočil. Tik pri koži je zabrenčal kij, a ubogemu Ambrožu je zatrepetalo srce, in obraz mu je prebledel kakor mrliču.
Za množico, ki je bila naklonjena Limontinu, je bilo to slabo znamenje, in ona se je jela hudo bati za svojega ljubljenca. Prebita po-gibelj je napolnila mladeniča s srdom in stidom. Zagnal se je tem silneie v nasprotnika, ki se je je moral sedaj umikati, in je izgubil poprejšnji mir pri obrambi, ker so bili še za oko, ne le za roko prehitri. Vendar je bil toliko pa-zen, da je mej vednim odbijanjem ujel trenotek, ko se je Lupo slabo zavaroval, in mu je ukresal drugi udarec, ki je zadel -ščit ravno po sredi, in ga razbil. Lupu je roka skoro omrtvela, in razbit ščit se je povesil po nji. Takoj je odprl pest, in spustivši jermena, vrgel na tla ono nerabljivo odbojno orožje. Prijel je obupno kij z obema rokama, dvignil ga visoko nad glavo, in z vso močjo zamahnil grozni udarec, naperjen proti glavi svojega nasprotnika. Ta se je sicer rrrno pokril s ščitom, a trdna gorjača je zadela nanj s tako silo, da ga je ščit strahovito udaril po črepinji, in ga popolnoma omamil. Zašumelo mu jev ušesih, stemnilo se pred očmi, kolena so mu zadrhtela, omahoval je kak trenotek, a potem se je zgradil kakor mrtev na tla. Toda, bodisi da mu je naravni nagon velel varovati glavo, bodisi da je tako nanesel slučaj — zvrnil se je na levi komolec, na kateri se je poveznil ščit, a njegova glava je prišla na pločo, tako da se ni dotikala tla.
Ves čas bojevanja ni bil Lupov oče obrnil očij od svojega sina, spremljal je vsako njegovo gibanje z izrazom obraza in kreta njem života. Ko je videl, da mu uni meri kak udarec, je stiskal glavo med ramena, krčil in krivil se ves, da bi ne bu zadet. Če je pa sin udarjal nasprotnika, je u-piral noge ob tla, stiskal z vso močjo ograjo, na katero je bil naslonjen, ter spenjal se kvišku, ka kor da bi hotel dodati udarcu moči. Ko je nazadnje videl Ramen-ga stegnjenega po tleh, je dvignil oči proti nebu, ves omamljen od veselja.
Takrat se je zaslišalo vpitje, mogočno kakor grom na nebu, in oče, pijan od radosti, se je na-slajeval hvale in slave, ki je donela sinu od vseh stranij.
Odvetnik Garbagnate, ki se je bil vrnil z mostovža v gospodsko sobo, je med tem vprašal Ottorina: “Kaj se vam zdi, ali je Ramengo mrtev?”
“Kaj še! Res, da mu teče kri iz nosa in iz ušes, a to je malenkost, le omama, katera hitro mine.”
“Bo treba torej povedati Lu pu. da mora položiti njegovo gla vo na gola tla, sicer bi utegnili zavijati, da zmaga ni bila popol na, te da je neveljavna.” Postave so namreč priznavale zmago dvoboju po božji sodbi tistemu kateri bi glavo svojega nasprotnika do tal upognil, ali pa ga za gnal iz ograje.
Grof De Balzo je slišal odvetnikovo opazko, in ker je želel, da bi limontinom koristila Lupova zrnata, pa tudi ker se •mu je nudila prilika, da bi se skazal čudo u-
sar bi moglo biti treba, da bi svojo nalogo častno in uspešno spolnil. A ker mladenič ni vedel, kakih sleparskih razlogov se opri-jemliejo zavijalci postave, je mislil, ko je videl Ramenga stegnjenega po tleh, da bi ne moglo biti nikakega ugovora proti njegovi zmagi. Zatorej, ko je slišal klic, naj bi Ramengovo glavo upognil do tal, je dejal sam sebi: saj leži tu kakor mrlič, kaj hočejo še? — Vendar da bi se rešil vsakega dvoma, se je domislil, da bo najboljše, če ga vrže ven iz bojišča. Nagnil se je torej nad njega, ter ga ie prijel čez pas, zadel si ga na ramo in stekel ž njim naokrog. Nazadnje se je vstavil pri ograji in velel ljudem, ki so bili pred njim, naj se ognejo, in kakor bi se vrglo vrečo žita, tako je vrgel ven tistega grdimi, ki je padel ob noge vojakom in dragim gledalcem.
Množica, je ploskala in klicala: “Živel Lupo, živeli Limontini!” potem pa se je počasi jela razhajati po majhnih ulicah, ki so bile tam okolo, in se je kmalu skoro popolnem poizgubila.
Gospodje pa so se zbrali okoli Tremacolda, ki se je bil prelevil iz duhovnika-zopet v glumca. Na prosili so ga, da je zapel lastavi-co, katero mu je bil prej grof Del Balzo s svojim prihodom pretrgal. Ta pesmica je tačas slovela ob omskem jezeru; pravili so, d* jo je bila zložila v ječi rezzoniškega gradu neka kneginja, katero je bil zaprl tja njen ljubosumni soprog, da bi gladu poginila.
Mi jo podamo svojim bralcem o priliki, ko jo glumec zopet zapoje, pa ne v zabavo kakor sedaj.
Ko je Tremacoldo končal, sta odšla grof Del Balzo in Biče, katero je bila žalostna pesem do solz ganila. Odšlo je še mnogo drugih vitezov in gospa, in ostala je v dvorani le še majhna družba.
“Slišiš”, je dejal tedaj Trema-coldu nekdo, sedaj pa bi radi slišali tisto pesem, katero si zložil nedavno, ko so te bili ujeli tatje, in so ti hoteli žepe izčistiti”.
I še tako so hoteli”, je odgovoril Tremacoldo, “zaplenili so bili še tisto malo, kar imam na svetu, in zdelo se mi je, da bo velika sreča, če mi puste le glavo
Razno za dom.
— Kako je treba pripraviti tobak, da je pripraven za pušenje.
Pred vsem mora biti tobak dobre vrste, pravilno obdelan in dozorel, kedar se ga spravi domov. Nedozorelemu tobaku ostane vedno takozvani “zelen okus.” Predno je tobalk uporaben, mora znojiti, da zvrši proces vrenja. Ako. prične debla tobaka, ki visi, da se suši, rjaveti in se rada lomijo, tedaj se odlomi liste pri mokrem vremenu. Nato se jih zgladi z roko in zloži v kopico, ki je zgoraj zožena. Debla se zloži v isti meri. Kopica ima lahko od zdolaj štiri čevlje v premeru, na vrhu pa čevelj in pol. Te kopice se pokrije z volnenimi odejami, da ne more zrak do tobaka. Seveda ne sme biti odeja pretežka. Po tridesetih urah se razvije toplota. Ko toplota toliko naraste, da jo ne zdrži gola roka, je treba preložiti tobak. Listi, ki ležijo v notranjem, je treba na novi kopici naložiti zunaj. V tej kopici ostane tobak 20—40 dni, dokler ne izgine vsa toplota. Potem se ga pri mokrem vremu tesno zloži v zaboj.
Vsled tega znojenja dobi tobak pravi vonj in zgubi vso o-strost.
Ako se hoče napraviti tobak prve vrste, potem je treba pripraviti naslednjo omako. Za sto funtov tobaka se vzame 32 kvartov vode, kateri se primeša funt in pol salpetra in ravnotoliko vinskega kamna (Cremor Tartar). V to omako se naloži tobak in se ga pusti ležati tri dni. Zatem se odlije omaka, se opere tobak in se ga posuši na; vrvici v zračnatem kraju.
Ako se hoče napraviti fino dišeč tobak, tedaj je treba napraviti naslednjo omako. V zaprtem kotlu se kuha skozi štiri ure šest funtov velikih rozin, katere je treba, večkrat premešati. K temu se pridene četrt funta zrezanih lorbarjevih listov, šest funtov stolčenih brinjevih jagod, en funt stoičnega janeža in 32 kvartov vode. To omako je treba precediti in ž njo' naškropiti tobak, katerega se potem posuši v hladnem in senčnatem prostoru.
“Kako je bilo torej?”
“Glavarja tistih poštenjakov je prijela muha, da je hotela slišati, kako znam peti.”
“In ti si mu ustregel, kaj ne?” “Pa še kako rad. In sem hitro izgotovil pesem, katera mi je rešila imovino in povrh donesla še štiri zlate.”
“Zapoj jo! zapoj jo!”
“Naj bo torej”, in spremlje-vaje na tamburico je začel peti: Naj bi te rada videla najmilejša gorska deklica! sveti Nikola te očuvaj biričev in obsodbe! a ti pusti revnemu edumeu njegpvo tamburico in culo!
Revež je brez zemlje, brez hiše. brez cvenka, ima samo to tamburico in culo, ž njima išče sreče po svetu. O pusti revnemu glumcu njegovo tamburico in culo!
Kolikokrat ga je v gozdu predramila slaveeva pesem; tam je le žal sam, s culo nod glavo, s tamburico pole»? sebe. Pusti revnemu glumcu njegovo tamburico in cu lo!
On se vseda na culo in preneva svoje pesmi, spremljaje jih s tamburico : po trgih vzbuja smeh, po dvorcih pa zabava bogataše. Pusti revnemu glumcu njegovo tamburico in culo!	1
S tamburico, pripeto čez ramo, in s culo na hrbtu, je prehodil varno vse judejske gore in doline. Pusti še ti revnemu glumcu njegovo tamburico in culo!
Revni nopotnik je s tamburico ini iculo dospel ves upehan do go mile božje, poljubil tam sveti ka men, in tako spolnil obljubo. Pu sti revnemu glumcu njegovo tamburico in culo!
Naj bi te rada videla najmilejša gorska deklica! sveti Nikola te očuvaj biričev in obsodbe! a
— Razni nasveti. Ako se hoče iz beljaka napraviti hitro sneg, naj se primeša prav malo soli. Tem hladnejša so jajca, tolikor hitreje se peni beljak.
Ako se pest sena da v čeber, ki je poln vode, tedaj izgine slab vonj.
Proti piku insektov je dobro sredstvo sok čebule.
Dobro sredstvo proti mušicam je nageljnovo olje.
Kisle kumare se hranijo slabo v loncih, v katerih je bila mast.
— Čistilni prašek za zrcalo.
Pol unče sežgane magnezije (ma-gnesia) se zmoči s pol unče bencina (benzine). To zmes se hrani v dobro zaprtem lončku ali steklenici. Pri čiščenju naj se rabijo majhne cunjice iz bombaža.
— Glavobol. Če ti kri preveč
sili v glavo, vzemi toplo kopelj za noge, 2—3 ure po obedu. Vodi primešaj malo kisa in soli. Mesto tega namočiš lahko zvečer bele nogavice v mrzli vodi, jih dobro izžmeš, oblečeš ter se v postelji dobro - pokriješ z volneno plahto.
V	takih nogavicah ostaneš lahko vso noč. Tudi smeš to večkrat ponavljati ; seveda moraš biti pfi tem preveden, da nikdar ne vstaneš, dokler niso noge popolnoma •suhe. Za nervozen glavobol pa pij čaj iz melise in oranžnega cvetja.
V	vrel krop deni peščico tega čaja ter pustk da se kuha 5 do 6 minut. Tak čaj pomaga tudi onim, ki trpe na pomanjkanju spanja.
— Stenj svetilke je treba namočiti v kisu in zopet posušiti predno se ga rabi. Na takem stenju se ne dela oglje, kedar gori.
— Ako se hoče omehčati trdo gornje usnje, tedaj naj se večkrat namaže z ricinovim oljem. (Castor oil.)
Kenilworth.
Roman. Spisal Walter Scot.
Poslovenil J. Z.
Varneju sta bila oba posla dobro enana. Bil je sin siromašne pleneinitaške družine in je bil prva let p, temne karijere giofa, navaden paž, ki mu je v marsikaterem 'zagonetnem in zamotanem slučaju zvesto služil, kakor se je tudi v kasnejših življenskih tež-kočah izkazal kot zvest služabnik, ko je grof po družabni lestvici stopal vedno višje in višje. Ker je bil Varnej v vsakem položaju mož na pravem mestu, si je kmalu pridobil popolno zaupanje grofa.
—	Varnej, pomagaj mi obleči navadno obleko za ježo, — je rekel grof, ko je slačil z dragoceno kožuhovino obšito jutranjo obleko. — Te le verižice pa dobro hrani. Njih teža mi je odrvenela vrat.
Pokazal je z roko na razne redove, ki so ležali na mizi:
—	Nočem se krasiti ž njimi, saj niso druzega kot ukove, katere so izumili malopridneži, da zvežejo ž njimi bedake . . . Varnej, kako sodiš ti o tem?
—	Gospod, — je pričel Varnej,
—	zate verige imajo drag pomen kot navadne . . . Kolikor težje so, tolikor bolj so dobrodošle.
—	Vendar pa nočem še nadalje biti priklenjen ž njimi k dvoru. Nadaljna služba mi ne more prinesti druzega kot visoko dostojanstvo in velika posestva. Vse to pa že imam . . . Kaj je bilo vzrok, da je moj oče moral položiti svojo glavo na čok? Nič druzega kot njegove nebrzdane želje ... Ti veš, da sem se ognil marsikatere nesrečel . . . Ali sedaj se nočem podajati v nevarnost, marveč hočem živeti v miru.
—	Pa v družbi Amorja tratjti čas.
—	Varnej, kaj naj to pomeni?
—	je rekel grof malo razkačen.
—	Lord, ne jezite se! — je dejal Varnej. — Vi imate zelo lepo soprogo in želite radi njene družbe pahniti od sebe še večjo svobodo, Iza katero ste do sedaj živeli.
—	Varnej, kedar govorim o tej zadevi s teboj, si vedno nezadovoljen. Ta nevarna igra mora naju slednjič uničiti.
—	Lord, — je vskliknil Varnej
—	zakaj bi tožil o vaši odpovedi?
. . . Rihard Varnej ne bo izpostavljen nemilosti kraljice in zasmehu celega dvora, ako bo krasna stavba, ki je bila kedaj zgra-dena na milosti dvora, izginila kakor sneg, ko ga obsije pomladansko solnce! . . . Svetujem vam, da razmišljate o tem, ako delate za svojo slavo in srečo, če storite korak, katerega ne morete nikdar več z vršiti nazaj.
—	Varnej govori odprto ! Nisem se še odločil in hočem dobro premisliti, predno se izrečem za eno ali drugo stran.
—	Lord, dobro, — je pričel Varnej! — Napravili ste korak, jeza se jo ohladila in smeh je utih-
nil.	Podali ste se v samoto na svoj najbolj oddaljeni grad, da ne sli-šete veselja svojih sovražnikov in zidikovanje svojih prijateljev-
. Vzemimo, da se vaš nasprotnik zadovolji s tern, da poreže malce veje. ki so mu toliko časa branile prihod solnčnih žarkov, in noče izruvati drevesa s korenino; na obratno bo pa ljubljenec Anglije, ki je pred kratkem vihtel gene-ralštabsko palico in vodil svoj parlament živel kot poljedelec, s svojmi sosedi redil sokole, pil ol in na povelje višjega sodnika pregledoval svoje ljudi.
—	Varnej ne,posegaj predaleč!
—	Saj tega, nočem. Lord, dovolite mi, da naslikam celo podobo. Susseks vlada v Angliji. . . Zdravje kraljice je slabo . . . uravnati je treba prestolonasledništvo .... častihlepnosti je odprta tako sijajna pot, o kakeršni do sedaj človek še ni sanjal ... Vi eujete o .nji, kadar sedite pri ognjišču . . . pa hočete sedaj vse to upustiti in izbočujete sam sebe ... In zakaj? Da bi lahko večkrat kakor enkrat v tednu gledali oči glede lepe ženske!
•— Poslušaj Varnej! . . . . Nobene besede več o tem. Nisem rekel, da sem se za korak odločil v naglici, katerega hočem storiti, da zadovoljim sebe. Varnej ti si priča, da sem se boril proti požel jen ju po mirnem življenju ne radi časti hlepnosti, temveč da si ohranim
mesto, da bom koristil svoji domovini v potrebi in sili.... Ukaži, da naj pripeljejo konja. Ogrnil bom služabniški plašč kot po navadi ... Ti boš igral ulogo gospoda. . . . Ne pozabi, zvršiti vse varnostne naprave, da oslepiva vsako sumničenje, Odjezdila bova še predno bodo vktali ljudje . . . Poslovil se bom pri dami, potem sem pripravljen. Svoje.lastno srde krotim, poleg pa ranim še plemenitejše .	.. ali soprog se more
umakniti patriotu.
Ko je te besede, končal z žalostnim glasom, je zapiistil opravno sobo.
—	Dobro, da odhajaš, — je mi slil Varnej, — drugače bi se ti moral smejati v obraz, dasiravno sem vajem človeških budalosti! Te tvoje nove igračice se lahko kmalu nasitiš! Ne bom ti branil! Nikdar se pa ne boš naveličal stare igračice: častihlepnosti. Lord ako stopaš po družabni lestvici navzgor, moraš s seboj vleči Var-neja. Ako ti pri plezanju navzgor Varnej lahko koristi, verjemi lord, da ne bo varčeval z ostrogami in bičem! . . . Kar se pa tebe tiče lepa dama, ki bi rada postala javna grofica, pa nikar ne križaj mojega pota, ker imam s teboj pora vnati še star račun! . . . Mogoče bo poznal, da je v tem več resnice, kot on sluti . . , Tako bo oni, ki se pri posvetovanjih meri z Burlejem in Walgingha-mom in v vojni s Suseksom, postal učenec svojega podložnika . . Pa vse to, ker je slaboten napram lepim rujavim očem in mlečnatim krvavo rdečim licem . . . Ako lepota ženske lahko opraviči, da postanejo politični možgani zmešani .... no, potem ima moj plemeniti gospod v tej božji stvarici svoj izgovor. Naj bo, kakor hoče .... Napraviti me mora velikega, ali bom pa sam sebe naredil sreč-
nim.	Ako bo ta nežna stvarica molčala o sestanku s Tresiljanom (dvomim, da bi imela toliko poguma, da bi mu povedala) potem je prisiljena prositi mene, da naj molčim in za medsebojno pomoč. Da, osedlati moram konja . . , Da, lord, služim ti! Ali napočiti zna doba, ko bom imel svojega konjarja ! . . . Ali je bil Tomaž Cromwell kaj druzega kot sin navadnega kovača, pa vendar je umrl kot lord ... seveda na morišču. No, to je bilo v njegovi usodi. Pa ka' je bil Ralf Sadler, pisar Crom-wella ... in dobil je osemnajst lepih grajščin . . . via! Razumem krmariti, kot so znali drugi ....
Tako govoreč je zapustil sobo.
Grof se je vrnil v spalnico soproge z namenom, da se hitro poslovi. Bal se je razgovarjati ž njo, ker bi ji ne mogel odkloniti njenih prošenj, dasiravno se je po zadnjem razgovoru z Var-nejem odločil trdno, da jih ne izpolni;
—	Bog bodi s teboj moja dragica!— je vzkliknil, ko se je izvil iz njenega objema, da jo še enkrat poljubi in ji reče srečno.
—	Solnce se dviga na modrem horizontu in moram te zapustiti. Moral bi biti najmanj že deset milj od tukaj.
S temi besedami je hotel zaključiti slovo.
—	Tedaj nočeš izpolniti moje prošnje? — je rekla grofica. — O, ti napačni vitez! Ali je kedaj že katera dama prosila bosa vrlega viteza, da naj ji izpolni njeno prošnjo, ne da bi se izpolnila,
—	Ami, vse, . . . vse ti bom izpolnil, — je odgovoril grof. — Samo ene reči ne, — je pristavil hitro, — kar naju oba lahko pahne v nesrečo.
—	Saj nočem, da bi se izpolnila moja srčna želja, — je pristavila grofica, — saj nočem postati stvar, da bi me vsi zavidali v Angliji . . . kot soprogo mojega plemenitega, pogumnega lorda, prvega in najbolj ljubljenega ple-menitnika v deželi . . . Dovoli, da razkrijem tajnost le svojemu očetu! . . . Dovoli mi, da mu sporočim, da sem njegove ljubezni vredna, . . . Pravijo, da je ubožec bolan!
—	Pravijo? — je vprašal grof hitro. — Kdo pravi? Ali nismo poslali Varneja k njemu, da ga je obvestil o tvoji sreči? Ali ni moj prijatelj našel starega gospoda zdravega in čilega na lovu, pri zabavi, katero najbolj ljubi?
—	Lord, nikdo . . . nikdo! — je odgovorila grofica, ki se je vstra-
šila glasu, s katerim jo je vprašal.— Pa vendar bi se rada prepričala s svojimi očmi, da je moj oče zdrav.
—	Ami bodi zadovoljna ... Ti ne moreš sedaj občevati s tvojim očetom ali katerim njegovih ljudi. Ako bi politika ne silila, da ne sme več oseb vedeti o tajnosti, kot je nujna potreba, tedaj bi me prisilile okolščine, da molčim, dokler v hiši tvojega očeta straši kornvalski fant' Treivanian ali Tresiljan, ali kako mu že pravijo, ki bi takoj izvedel, kaj se godi v hiši.
—	Lord, tega ne verjamem! Moj oče je poznan povsod kot poštenjak. Tresiljan ... za to zastavim grofovsko krono, katere bom nekega dne s teboj sodeležna . . . Tresiljan ni človek, ki za zlo vračuje zlo, ako zamoreva mi dva odpustiti zlo sebi, ki sva ga storila njemu.
—	Ami, vendar mu nočem zaupati, — je odgovoril njen soprog. —- Pri moji časti zaupati mu nočem. Rajši zaupam peklenskemu dluhu kot temu Tresiljanu.
—	Zakaj? — je vprašala grofica odločno, vendar se je pa njen glas malo tresel. — Povej mi, zakaj sodiš o Tresiljanu slabo?
—	Grofica,—je odgovoril grof, —moja volja je zadosten vzrok... Ker zahtevaš, da govorim, tedaj pomisli s kom je Tresiljan v zvezi .. . Velik ugled ima pri Rad-klifu, Suseksu, napram katerima prav težko ohranim naklonjenost naše gospodarice, ki je zelo nezaupljiva, Ako bi on dobil nad menoj oblast in bi Elizabeta izvedela o moji ženitvi, predno je bila za to v-eist pripravljena, tedaj bi prišel za vedno v nemilost, Bankrotiral bi s častmi in premoženjem . . . postal bi žrtev, mogoče krvava žrtev njeno užaljene, ljubosumne jeze.
—	Zakaj tako slabo misliš o človeku, katerega tako malo poznaš, — je silila grofica vanj. — Ti poznaš Tresiljana le skozi mene. Ali bodi uverjen. da on nikdar ne bo izdal najine tajnosti. Radi tebe sem ga razžalila, zato sem mu dolžna dati zadoščenje. . . . Jeziš se, ker govorim o njem! Kaj bi še le rekel, ako bi ti povedala, da sem ga videla,
(Dalje prihodnjič.)
Odlomki iz zgodovine Zdr. držav.
Na podlagi teh lažnjivih pripovedk so obljubili vsakemu sužnju svobodo, ki bi izdal požigalce. Mnogo sužnjev še je zglasilo v na-di, da postanejo svobodni. Pripovedovali so naj večje bedastoče, ki so bile druga z drugo v protislovju. Ječe so bile polne nedolžnih žrtev, od katerih so jih kakih trideset obesili ali pa sežgali žive. Druge so deportirali in prodali kot sužnje v tujih deželah. Ko se je ljudstvo streznilo fanatizma in je preiskalo natančno, kako so nastali požari, je spoznalo, da ni bilo požigalskih zarotnikov, marveč da je sedlo na limanice profesionalnim lažnjivcem in obrekovalcem.
Dokler je trajala vojna kralja Jurija, so večkrat upadli v teritorij New York Francozi in Indijanci. Večinoma ti upadi niso napravili mnogo škode, ako odštejemo nekaj malih farm in vasic, katere je požgal sovražnik, ker so bile brez obrambe. Zveza Mohawk Indijancev z Angleži je bolj škodila njujorškemu teritoriju kot koristila. Stalen mir je prinesla še le mirovna pogodba, ki je bila leta 1748 sklenjena pri Aix-la-Chapelle.
Dasiravno je bil New York nekako v središču, vendar ke je počasi razvijal, procvital in napredoval. Ob času francoske in indijanske vojske je New York zavzemal šesto mesto med naselbinami. Massachussetts, Connecticut, Pennsylvania, Maryland in Virginia so nadkrilili New York.
Ali New York je imel prednosti, katere je bilo pogrešati pri dru zih naselbinah. Imel je najvarnejše pristanišče na atlantiški obali. Reka Onondaga, na obrežpu, katere so plapolali ognji šestih indijanskih narodov, je tekla skozi rodovitne doline, v katerih je bila zemlja prilagodna za vrtnarstvo in poljedelstvo. Naselniki, ki so obljudili te doline, so bili priprav-
Ijeni boriti se proti tiraniji in za svobodo.
To je zgodovina male naselbine, ki je bila ustanovljena na majhnem Manhattan otoku. Minolo je skoraj dva stoletja, odkar so se ustanovile prve naselbine. Dolina Hudson je posejana z mesteci in farmami. Povsod cvete industrija. Valonci iz Flandrije in puritanci iz Nove Anglije so postali en narod, borili so se rama ob rami proti angleški tiraniji, za svobodo in ustanovitev Unije. Za njimi so prišli drugi narodi: Nemci, Romani in Slovani, s katerimi so se pomešali prvotni prebivalci, ali so pa odšli proti zapadu iskat novih domov.
Večji New York je danes drugo največje mesto na svetu. Znamenito je posebno glede majhnega Wall Streeta, kjer v nebotičnikih ameriški finančniki in kapitalisti izdelujejo svoje načrte za izžemanje ameriškega delovnega ljudstva in drugih narodov. Tam se rodijo ogromne špekulacije, kakor tudi načrti za nove industrije in nova velikanska podjetja.
* #
XII. Connecticut.
Zgodovina Connecticuta pričenja z letom 1630. Prvo zemljišče je oddal plimutski svet varvi-škemu grofu, ki je zemljišče zopet v marcu leta 1631 oddal lordu Say-and-Seal, lordu Brooke, Ivan Hampdenu in drugim. Še predno so lastniki obdelali-zemljišče v naselbini so Holandci iz Nove Nizozemske dospeli' do reke Connecticut in zgradili pri Hartfordu for-to, kateri so dali ime “Hiša dobrega upa”. Ljudstvo v Novem Plymouthn se je takoj organiziralo in je odposlalo močno četo, da prhžene upadnike. Puritanci so trdili, da njih pravice ne segajo! le preko Connecticuta, marveč da je Nova Nizozemska tudi pod njihovim vrhovnim gospodstvom.
Angleška ekspedicija je priplula do ustja reke, na kar je odredil poveljnik malega brodovja, da se nadaljuje pot po reki navzgor. Ko je brodovje priplulo do forte “Hiša dobrega upa”, je nizozem ski poveljnik ukazal kapitanu Holmesu, da naj potegne zastavo z jadernika. Kapitan se je temu povelju uprl. Nizozemci so zagrozili, Ja bodo pričeli streljati, ako bo brodovje skušalo nadaljevati svojo pot mimo forte. Tudi za te grožnje se niso brigali Angleži, temveč so se pripravili za boj. Brodovje je jadralo po reki navzgor. Vzlic grožnji so ostali nabasani topovi tihi, dasi je z jadr-nikov plapolala angleška zastava. Kakih sedem milj nad Hardfor-dom se je brodovje zasidralo. Puritanci so se izkrcali in zgradili so forto Windsor.
V oktobru 1635 je Boston zapustila družba, ki je štela do šestdeset oseb. Križala je gozde osrednjega Massachussettsa in se naselila v Hartfordu, Winsorju in Wetherfieluu. Zgodaj v istem letu je dospel v Novo Anglijo Winthrop, sin governerja v Massachus-settsu, Imel je nalog lastnikov za-padnih naselbin, da zabrani naseljevanje Holandcev in zgradi forto ob ustju reke Connecticut. Zgradili in utrdili so forto v naglici. Nastavili so topove ob pravem času, da so zabranili holandskim trgovskim ladjam plovbo po reki navzgor. Pod takimi okoliščinami so zgradili Saybrook, katerega so krstili po lordih Say-and-Seal in Brooke. To je bila najpomembnejša forta Nove Anglije pod gospodstvom puritancev. Osamljena naselbina Holandcev pri Hartfordu je bila s to akcijo odrezana ob drugih holandskih naselbinah.
Začetek naselbine Connecticuta spada takorekoč v vojno Pekvod Indijancev, ki so bili zelo' gosto naseljeni v pokrajinah, v katerih so naselniki iskali novih domov. Ta rod je imel približno sedem sto bojevnikov, mejtem ko je bilo na-selnikov le nekaj nad dve sto. Da so končno podlegli Indijanci v tem boju, je^ provzročilo dobro orožje naselnikov.
Prvi spopad se je vršil leta 1633. Indijanci so se prepričali, da so se morali povsod umakniti, kjer so se beli naselniki naselili v množini. Ogoljufali so jih za njih lovišča, potisnili jih v močvirja ali pa nepredorne šume, kjer ni bilo mogoče saditi koruze. Pekvod Indijanci, spoznavši to nevarnost, so napadli trgovsko ladjo, ki je hotela zamenjati slabo žganje, ničvredne puške in druge malovredne proizvode za dragocene
kože in koruzo. Nastal je prepir in iz prepira se je razvil boj, v katerem so bili belokožni trgovci uničeni do zadnjega. Indijanci so po tem boju poslali svoje poslance v Boston, da so pojasnili, zakaj je nastal boj, ki je končal s porazom za belopoltne trgovce. Dosegel se je sporazum in Pekvod Indijanci so obljubili, da se podvržejo civilizaciji. Pred njim so se podvrgli že Narragausett Indijanci, ki so bili rojeni sovražniki Pekvodov. Ali mir je bil le navidezen, ker se belopoltni trgovci niso mogli odvaditi, da ne bi goljufali Indijancev, kadar so tržili ž njimi. Kmalu je prišlo zopet do spora pri neki kupčiji in Indijanci so vbili kapitana Oldhama, ki je zapovedoval trgovski ladji.
Indijanci so spoznali, da sami niso kos naselnikom in skušali so se združiti z Narragansett in Mo-hegan Indijanci.
Roger Williams, ki je živel med Indijanci je pisal list Henriku Vaneju, governerju Massachussettsa, v katerem je razložil nevarnost, ki preti naselnikom s strani Indijancev. Governer je takoj odgovoril in sporočil William-su, da naj se poda v taborišče Indijancev in z zvijačo prepreči indijansko zvezo. Williams se je podal na pot v majhnem čolnu. Bil je izvrsten vesljač in je dospel v indijanski tabor, ne da bi se mu pripetila kakšna nezgoda, ob času, ko so Pekvod Indijanci, pobarvani z bojnimi barvami pregovarjali Canonicusa, glavarja Narragansett Indijancev, da se jim pridruži v vojni proti naselnikom. Posvetovanja so trajala tri dni. Končno je pa zmagala zgovornost Williamsa in Narra-gansetti so odklonili zvezo.
Tudi Mohegani so odklonili zvezo. Uncas, vrhovni glavar je celo pomagal naselnikom v vojni proti Pekvodom. Y zimi leta 1636—37 se je vršilo več manjših prask, v katerih so bili Indijanci zmagovalci. V praski pri Wetherfieldu je padlo devet naselnikov. V mesecu maju je Connecticut napo védala vojno Indijancem. Zbralo se je šestdeset prostovoljcev pod poveljstvom kapitana Masona iz Plartforda, katerim se je pridružilo še sedemdeset Mohegan Indijancev. Iz Bostona je pa prišlo pod poveljstvom kapitana Under-bila še dvajset vojakov kot pomožna četa.
Dne 20. maja se je ukrcala četa na ladje in jadrala mimo ustja reke Thames, kjer je bilo glavno- taborišče Pekvodov. Indijanci so jih zapazili in zasledovali po suhem, dokler ni brodovje izginilo izpred oči. Menili so, da se jih ne upajo napasti, ker je bila četa maloštevilna.
Brodovje je plulo naprej po zalivu Narragangasett in se slednjič usidralo pred Wickfordom. Tukaj se je četa izkrcala, Ali še predno je nadaljevala četa- svojo pot, je skušal Masón pregovoriti Narragansett Indijance, da bi se pridružili ekspediciji. Glavar Nar-ragansettov je odločno izjavil, da ostane nevtralen.
Masón je vedel, da je četa prešibka, da bi se merila z Indijanci v odprtem boju in izdelal je za napad načrt, kakeršnega zamore izmisliti le satan.
Y tihi in temni noči so se priplazili do taborišča Indijancev, ki je bilo obdano z lesenimi utrdbami. Vojaki in njih zavezniki so se poskrili v gostem lesu. Ko je bil vsakdo na svojem mestu, je dal Masón povelje, da naj lesene utrdbe zapalijo kroginkrog taborišča. Komaj se je prikazal prvi plamen, je v taborišču zalajal pes. Indijanci so planili s svojib ležišč, zgrabili za orožje, da plane-' jo na sovražnika. Ali kroginkrog jih je obdajal ognjen obroč in požar še je razširil že na šotore. Sredi tega ognjenega obroča so tekali Indijanci gorindol kot divje zveri v zverinjaku. Kdor je napol sežgan prodrl ognjeni obroč, tega so pozdravile krogi je iz pušk Vzlic temu se je Sasakusu, glavarju Pekvodov posrečilo ubežati in iskati zavetja pri Mohavkih kjer so ga umorili. Padla sta tudi dva angleška vojaka in dvajset jih je bilo pa ranjenih. Indijanci so se borili kot levi. Za naselnike pa tvori ta napad sramoten, list v zgodovini bojev z Indijanci.
Po tem sramotnem in nečastnem napadu se je Masón umaknil, bal se je, da ga ne zalotijo Pekvodi iz drugega taborišča, ki so gotovo culi krik ponočnega boja.
Zjutraj, ko ni bilo o Masonu
duha ne sluha, je prišlo na pozo-rišče ponočnega boja kakih tristo Pekvodov iz drugega taborišča. Ko so zagledali sežgane ostanke svojih tovarišev, so tulili in od žalosti pulili lase iz glave.
(Dalje prihodnjič.)
Doživljaji dunajskega inženirja.
Na Dunaj se je vrnil inženir Marko Jonas, ki je bil čez eno leto v Skoplju zaposlen pri gradbi železnice. On pripoveduje:	Dne 24.
oktobra sem bil v Seminište Han, kakih 30 kilometrov od Skoplja. Zjutraj na vse zgodaj me pokliče moj sluga Osman, velikan Arnavt in mi zakliče v sobo: Gospod hitro vstanite, iti moramo v Skoplje. Srbi pridejo!” Jaz nisem mogel tega verjeti, toda na ulici sem videl celo trumo vojakov, ki so pribežali izpred Kumanova in bežali proti Skoplju. Povedali so nam ti, da so Srbi zmagali Turke in prodirajo silno hitro naprej. — Odhajali smo. Na cesti se je trlo bežečih turških vojakov. Razbiti so bili voji in razcapani, sestradani, nad njimi pa so krokali gavra-ni svojo mrtvaško pesem. Vlekli so se bolj kot šli, konji in jezdeci so padali v jarek in prosili milosti, dasi še ni bilo Srbov v bližini. Zjutraj okolo 7. smo dospeli v Skoplje. V mestu je vladalo silno vznemirjenje. Ulice so bile polne Arnavtov in pobeglih turških vojakov. Kristjani so se poskrili v svojih stanovanjih, ker so se bali, da bi jih Turki ne masakrirali. Šel sem v centralno stavbeno pi sarno, kamor smo se zaprli in čakali. Pripravljeni smo bili na vse. — Ceste so se vedno bolj polnile z begunci. Situacija je postala vedno bolj resna in nevarnejša. Strah je zavladal nad celim mestom. Bali so se Turki, bali Arnavti in v strahu so se poskrili kristjani. Neprestano so prihajali v mesto beguni, ki so poročali o silnem porazu turške armade in o prodiranju Srbov. Poveljnik artiljerije v Skoplju se je vendar toliko ojunačil, da je peljal svoje topničarstvo (18 topov) pred kolodvor. Sta)li so tam turški vojaki in čakali. Toda na obrazih se jim je poznal strah, ki je prevzel vse prebivalstvo. Mi smo ždeli v naši hiši in čakali kaj se zgodi. Da poči v Skoplju strel ni nič posebnega. Prebivalci so tega vajeni, ne razburjajo se, kvečjemu, da se umaknejo sosedi v svoje hiše in zapro vrata. V tem slučaju, pa je počil strel, ki je bil usoden. Videli smo po strelu vojake, ko so brez povelja instiktivno z mrzlično histrostjo razpregli konje, jih zasedli in pobegnili iz mesta. Ostali so samo topovi. Naenkrat je postalo mesto mrtvo, kot bi bilo zakleto, kristjani in Turki so bili poskriti in zabarikadirani v svojih hišah, vojaki so pobegnili, in le peket posameznega jezdeca, turškega beguna, ki je dirjal skozi mesto, je semtertja motil grobno tišino, Id je zavladala nenadoma nad mestom. — Čakali smo in čakali, toda zaman, Srbov ni bilo. Drugo jutro so se pojavili na trgu in kolodvoru domačini. Napadli so kolodvor, kradli po mestu, da celo granate so nosili domov, češ, kar je ljudstvo plačalo je naše, če so vojaki pobegnili. Kristjani se niso smeli pokazati na ulico, kdor pa se je predrznil to storiti, je plačal z življenjem ali vsaj s težkimi ra nami. Silno težko smo pričakovali prihod Srbov. V mestu je zavladala anarhija in bati se je bilo, da se prične splošen pokolj. Končno popoldne enkrat po mučnem čakanju sta prišla v mesto dva srbska jezdeca, Bliža se mestu srbska armada, na čelu ji prestolonaslednik Aleksander. Poslaniki in konzuli v Skoplju so šli izven mesta, da spremejo srbskega prestolonaslednika, in da ga prosijo, da naj hitro napravi v mestu red in napravi konec temu neznosnemu stanju. Med tem se je razširila ta novica po mestu. Turki so se poskrili, Bolgari in Srbi pa so šli na ulice, okrasili so v naglici hiše s cvetjem in zastavami. Sprejem Aleksandra in srbske armade je bil sijajen. Srbi so v kratkem napravili red v mestu. Priznati se jim mora, da so izvrstni organizatorji. Železnica, trgovine, denarni zavodi vse je naenkrat oživelo. Vse vesti o srbskih masakrih so neresnične.
IMENIK
krajevnih društev S. Ti. P. J.
1.	—Društvo Slavila štv. 1., Chicago 111. — Pred.: Felix Kramaršič, 1936 So. Center Ave. — Taj.: Jos. Versčaj. 1504 S. 57. Court, Cicero, 111. — Blag.: Alois Skubic, 2727 So. 42nd Ct,—Seje se vrše vsako drugo nedeljo u mesecu.
2.	—Društvo Triglav štv. 2. La Salle 111.—Pred.: Frank Lepich, 1155 — 3rd St. — Taj.: L. Zevnik, 1037 1— 2nd St. Blag : John Vogrič, 1026 — 1st Ave.— Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
3.	—Društvo Adrija štv. 3, Johnstown Pa. — Predsednik: Ignac Pečka j, 524 Broad Street. — Taj.: J. Hribar, 509 Rroap St. Johnstown, Pa.—Blag.: Mike Pečjak, 524 Broad St., Johnstown, Pa.
—	Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	—Društvo Bratstvo štv. 4, Neff Ohio. — Pred.: Martin Pirc, box 172.
—	Taj.: John Mauri, box 124, Steel,
Ohio. — Blag.:	Joseph Dermač, box
26. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
5.	—Društvo Naprej štv. 5, Cleveland Ohio. — 7
6.	—Društvo Bratstvo štv. 6, Morgan
Pa. — Pred.: John Debelak. — Taj.: John Pleteršek. — Blag.: F. Miklavčič, B. F. D. 3, b. 43, McDonald, Pa.
7.	—Društvo Bratoljub štv. 7. Cia ridge, Pa.—Pred. Lovrenc Sturm, b. 434 l'aj. J. Mlakar, b. 68.—Blag.: Val. Red-□ ak. b. 462.—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
8.	—Društvo Delavec štv. 8, Co. Chicago, 111. — Pred. Anton Brence, 9652 Ewing Ave. — Taj. Joseph červan, 9652 Avenue “N”. — Blag.: Matt. Stanovnik, 9503 Ewing Ave.
9.	—Društvo Bratstvo Naprej štv. 9 Vale, Kans.-—Pred.: Ivan Sajovec. b.
73.—Taj.: John Jenčič, b. 38. — Blag. Anton Rupar, b. 32. — Vsi v Yale, Kans.
10.	—Društvo Trdnjava štv. 10, Kock
Spring, Wyo.—-Pred. F. S. Tauchar, 440 7th Street. — Tajnik:	Jos. Pishler,
308—6th Street. — Blag.: Val. Stalick, 302 Pilot Butte ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
11.	—Društvo Sokol štv. 11, Roslyn Wash. — Pred.: Roman Grškovič, box 903. — Taj.: Matt Kučan, b. 906. Blag.: John Sepič, box 77. — Vsi v Roslyn, Wash. — Seje vsako prvo ne deljo v meseču.
12.	—Društvo Edinost štv. 12, Murray, Utah.—Pred.: Ed. Hoffman, 14 State St. — Taj.: Jos. Sobar, R. F. D. 7, b. 2.
—	Blag.: John Sablich, b. 464. — Seje vsaki drugi ponedeljek v meseeu.
13.	—Društvo Edinost štv. 13, Whee ling Creek, O.—Pred.: Rudolf Tomažič, R. 1, b. 36, Bellaire, O.—Taj.: Ant. Zagorc. b. 689, Bridgeport, O. — Blag.: Frank Kain, R. F. D. 2, box 67, Bridgeport, Ohio. — Seje vsako zadnjo nedeljo v meseeu.
14.	—Društvo Sloga štv. 14, Wauke gan, 111. — Pred.: Frank Brence, 609 Market St. — Taj.: Jacob Podboj, 618 —9th St. — Blag.: John Gantar, box 286, North Chicago, 111.
16.	—Društvo Sloga štv. 16. Milwaii kee, Wis.—Pred.: Frank Simoni, 377 Virginia St. — Taj.: Frank Perko, 525 National Ave. — Blag.: Louis Bewitz, 198 — 1st Ave. — Vsi v Milwaukee, Wis.
17.	—Društvo Bled štv. 17, So. Lorain Ohio.—Pred.: Mihael Polutnik, 3222
Globe Ave. — Taj.: Frank Dugar, 1641 E. 29th St. — Blag.: Frank Krištof. 1605 E. 29th St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
19.	—Društvo Orel štv. 19, W.Mineral Kans. -— f
20.	—Društvo Sokol štv. 20, Ely,Minn.
—	Pred.: Frank Zajc, b. 62. — Taj.: Frank Jenko, box 48. — Blag.: John Omers, b. 433. —- Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
21.	—Društvo Orel štv. 21, Pueblo Colo. — Pred.: Charles Pogorelec, 508 Moffat St. — Taj.: Louis Korošec, b. 1012 A. St. — Blag.: Jacob Henings-man 1230 Berwind Ave. — Seje vsakega 1. dne v mesecu.
22.	—Društvo Danica štv. 22,Trimoun tarn, Mich. •— Pred.: Paul Ozenieh. —Taj. Matt. D. Likovič, e. o. Baltic Store, Baltic, Mich. — Blag.: Alois Dolar, b. 314. — Seje vsako drugo ne deljo v meseeu.
23.	—Društvo Edinost štv. 23,Darragh,
Pa. — Pred.: Anton Resnik, b. 78 Madison, Pa. — Taj.: Ludvik Prašen kar, b.. 48, Madison, Pa. —■ Blag.: Matt Kitz, box 96.
24.	—Društvo šmarnica štv. 24, Jen ny Lind, Ark. — Pred.: Frank Štucin b. 226. — Taj.: Frank Grile, b. 37 Blag.: Frank Klinc, b. 207. — Seje vsako drugo nedeljo v meseeu.
26.	—Društvo Bratje Svobode štv. 26, Cumberland, Wyo.—Pred.: Anton Shif frar, b. 64.—Taj. John Raspet, b. 237 Blag.: Ig. Bozovičar, b. 47.—Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v dvo rani štev. 47.
27.	—Društvo Celje štv. 27, Frontenac, Kans. — Pred.: Joseph Gortz. — Taj.: John Kerte, b. 147. — Blag.: Andrej Uršič. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
28.	—Društvo Novi Dom štv. 28,Green
land, Mich. — Pred.:	Mihael Barič
Lake Mine, Mich. — Taj.: Jos. Mihelič b. 83. — Blag.: Peter Geshel. — Seje vsako nedeljo v meseeu.
29.	—Društvo Domovina štv. 29, Tho mas, W. Va. — Pred.: Frank Bartol b. 274. -— Taj.: John Pomažin, b. 71 Coketon, W. Va.—Blag.: Frank Knavs b. 54, Ben Buck, W. Va. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
30.	—Društvo Popotnik štv. 30, Weir Kans.—Pred.: Ant. Indihar, b. 204, Chi copee, Kans.-—Taj.: A. Potisek, b. 181 Weir City, Kans.—Blag.: Tomož. Mravlja, b. 221, Weir City, Kans. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
31.	—Društvo Slovenski Dom štv. 31 Sharon, Pa. ■— Pred.: Fr. Vodenichar 112 N. Water St' — Taj.: Fr. Stanisa! R. F. D. 57 b. 66. — Blag.: Jacob Per šin, b. 666, Farrell, Pa. — Seje vsako 2. nedeljo v mesecu v prostorih br. Fr. Vodeničar, 112 N. Water St.
32.	—Društvo Sava štv. 32, Winter quarters, Utah.—Pred.: Anton Vidmar.
i b. 19, Scofield, Utah. — Taj.: Fr. Mar.
I košek, b. (za expresne posiljatve R. R, j Scofield, Utah). — Blag.: John Resnik box 51.
33.	—Društvo Naš Dom štv. 33, Am bridge, Pa. — Pred.: Fred. Ogulin, b.
141.	— Taj. Valentin Repovš, b. 591.
—	Blag.: Frank Jakše, b. 591. — Vs v Ambridge, Pa. — Seje vsako zadnjo nedeljo v meseeu.
34.	—Društvo France Prešeren štv. 34,
Indianapolis, Ind.—Pred.: Matt Turk
✓%743 Trimant St. — Taj.: Anton Rad-|- kovič, 742 Holmes ave. — Blag.: Ja
eob Ulmaji,. 726 Holmes Ave. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
35.	—Društva Zvestoba Stv. 25. Chicopee, Kas. — Pred.: Joseph Lesjak.,— Taj.: Ant. šular, R. R. 2, box 86, Cherokee, Kans. — Blag.: Steve Eajner, Chi-eopee, Kans. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
36.	—Društvo Zveza štv. 36, Willock
Pa. — Pred.: Jos. Zajc,, b. 155. — Taj.: L. Dolenec, b. 253. — Blag.: Frank Sedej. — Seje vsako drugo nedeljo v mes.
37.	—Društvo Proletarec štv. 37, Lo-wellville, O. — i
38.	—Društvo Ilirija štv. 38, Kenosha Wis. — Pred.: John Presterl, 18 Howland Ave. — Taj.: Frank žerovec, 264 N. Congress St. — Blag.: Mary Šušteršič, 36 B Pleasant St. R. F. D.
39.	—Društvo Narodni Vitezi štv. 39 Chicago, lil. — Pred. John Pršelič, 2225 S. Wood St.—Taj. John Hodschar, 1726 So. Centre Ave.—Blag.: Fil. Kap lja, 1650 S. Throop St. — Redne seje vsako prvo soboto v mesecu.
40.	—Društvo Zvon štv. 40, Durango Colo.—Pred.: Martin Miller, b. 422.— Taj.: Anton Borovatz, b. 521. —- Blag.: Martin Verče, b. 427.
41.	—Društvo Slovenija štv. 41, Irwin Pa.—Pred. Frank Suša, R. F. D. No. 2, box 138. — Taj. Jernej Bohinc, R. F. D. No. 2, box 107. — Blag.: Anton Rozina, R. F. D. 2, box 162. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
iz.—Društvo Večernica štv. 42, Aid ridge. Mont.—Pred.: John Petek, b. 144 Electric, Mont. — Taj.: Joseph Kočevar, box 144, Electric, Mont. — Blag.: Andrej Pelban, Electric, Mont. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
43.	—Društvo Aurora štv. 43, Aurora Minn. — Pred.: Vinc. Mikulič, b. 21. — Taj.: John Žumer, b. 13.—Blag.: Mike Zakotnek. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu oil IV2 popoldan.
44.	—Društvo Danica štv 44, Cone-maugh, Pa. — Pred.: Frank Šega, L. Box 238. — Taj.: Andy Vidrih, box 523. —■ Blag.: Joseph Lovko, box 514. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Slovenskem Izibrazeval-nem Domu na Franklin, Pa.
46.	—Društvo Gorenjec štv. 46, Oregon City, Ore. — Pred.: Joseph Zolar, box 176. — Taj.: Matt Skoff, box 307.
Blag.: Joseph Frošt, box 344.
47.	—Društvo Illinois štv. 47, Springfield, 111. — Pred.: Fr. Bregar, 1629 N. 10th St. — Taj.: John Podlesnik, 1826 S. 17th St.—Blag.: Fr. Golob, 1818 Middlie St.—Seje vsako drugo nedeljo
mesecu.
48.	—Društva Triglav štv. 48. Barber ton, O.—Pred.: Martin Železnikar, 436 Bolivar Road.—Taj.: Fr. Tonija, 423 Hopogan ave.—Blag.: John Balant, 311 So. 4th St. — Vsi v Barberton, Ohio. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
49.	—Društvp Ljubljana štv. 49, Gi rard, O. — Pred.: John Anziček, box 510. — Taj.: Jernej Černe, box 297. — Blag.: Alojz Strah, box 408. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
50.	—Društvo Skala štv. 50, Clinton Ind.—Pred.: L. Prašnikar, b. 67. — Taj.: V Zupančič, R. R. 17. —• Blag.: F. Prašniker, R. R. E. 8. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
51.	—Društvo Narodni Dom štv. 51 Aspen, Colo. — Pred.: Andrej Tršelič, box 227. —- Taj.: Frank Lovšin, box 379. — Blag.: A. E. Rigler, b. 582.
52.	—Društvo Zvezda štv. 52, Brough ton, Pa.—Pred.: Ant. Demšar, b'. 135— Taj.: Jak. Dolenc, b. 181.—Blag.: Mih. Mali, b. 155.—Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob y210 uri dp. v dvorani Sv. Barbare.
53.	—Društvo “V Boj!” štv. 53, Col-linwood, O. — Pred.: John Zupane, 15787 Waterloo Rd.—Taj. D. Blumel, 6216 Blodgett Ave. — Blag.: Joe Kunčič, 439 E. 156th St., Collinwood, O. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
54.	—Društvo Jutranja Zora štv. 54, Glencoe, O. — Pred.: Frank Boštjančič, d. 167.—Taj. Ig. žlemberger, L. Box 12. — Blag.: Joe Žibert, L. Box 11. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu o-b 9. uri dp. v dvorani “Union”.
55.	—Društvo Slovan štv. 55. East Pa lestine, O. — Pred.: Jacob Istenič, box 304. — Taj.: Fr. Miklavčič, b. 291. — Blag.: Ant. Jurjavič, b. 31. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
56.	—Društvo Slovenija štv. 56, New York, N. Y. — ?
57.	—Društve Planinar štv. 57, Black Diamond, Wash. — Pred.: Joseph Plaveč, box 644. — Taj.: Gregor J. Porenta, b. 701. —- Blag.: Fr. Potočnik, b. 600. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 10. uri dp. v Masonic dvorani.
Pittsburg, Kans.—Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
74.	—Društvo Grozd štv. 74, Virden, 111.—Pred.: Florijan Goričan, box 280.
—	Tajnik: Anton Robaus, box 280. —-Blag.: Frank Vončina, box 71. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
75.	—Društvo Slovenec cšv. 75, Roslyn, Wash. — Pred.: Anton Janaček.
—	Taj.: Louis Aristovnik, b. 866. — Blag.: M. Aristovnik, box 885. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
76.	—Društvo Prijatelj štv. 76, Skid
more, Kans.—Pred.:	Bernard Rober,
R. R. 3, box 60, Columbus, Kans. — Taj.: Martin Jurečka, R. R. 3, box 60, Columbus, Kans. —■ Blag.: Matt. Da-balack, box 13. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani br. Zakraj-šeka ob 9. uri dop.
77.	—Društvo Bratstvo štv. 77, Dr Kalb, 111.—Pred.: Frank Kokolj, 426 So. TOth St. — Taj'.: Anton Gantar, 1142 Market St. — Blag.: John Šinkovec, 1142 Market St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
78.	—Društvo Zveza štv. 78, Manor Pa.—Pred.: John Božič, box 158. — Taj.: Louis Bonač, box 275. — Blag.: John Senica, box 281. — -Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
79.	—Društvo Dobrodošli štv. 79, Clf Elum, Wash.—Pred.: Frank Subič, box o36. — Taj.: Rudolph Jazbec, box 268.
—	Blag.: Math. Kavzlarič, box 22. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
80.	—Društvo Sovoboda štv. 80. Brere-ton, 111.—Pred.: Frank J. Aleš, box 43.
—	Taj.:	Thomas Felc, box 115. —
Blag.: Frank Wolhgemouth, R. 6, box 87, Canton, 111. — Seje vsako prvo nedeljo v mestni dvorani.
81.	—Društvo Soince štv. 81. Red Lodge, Mont. — Pred.: Alois Jeler, b. 47.—Taj.: George Forstner, box 615.— Blag.: Blaž Snajder, box 319. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
82.	—Društvo Triglav št. 82, Johnstown, Pa.—Pred.: John Gomilar, R. F. D. No. 3, box 150 B. — Taj.: Mihael Cene, 353 Ohio fet. — Blag.: Carl Cerjak, 819 Grove Ave.
83.	—Društvo Planina št. 83. Bing ham, Utah.—Pred.: P. J. Schultz, box 78. — Taj:: John Samec, box 78. — Blag.: Jurij Prijanovič, box 78.
85.	—Društvo Slovenski Delavec štv
85, Orient, Pa.—Pred.:	Anton Sodr,
Orient, Pa. — Taj. John Yolk, box 133, .Orient, Pa. — Blag.: Anton Korbar, b. 7, Edenborn, Pa.
86.	—Društvo Slovenski Dom štv. 86 Chicago, 111.—Pred.:- Frank Bostič, 1743 Fletcher St. — Taj.: .Joseph Goričan, 726—28 Grand Ave. — Blag.: Frank Slana, 604 N. Curtis St. — Vsi v Chicagu, 111. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu na 527 Milwaukee Ave.
87.	—Društvo Prostomisleci štv. 87. Herminie, Pa.—Pred.: Alois Slebir, b. 132. — Taj.: Anton Sornig, box 202. — Blag.: Fr. Lovše, box 277. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
88.	—Društvo Dobri Bratje štv. 88 Moon Run, Pa.—Pred.: Fr. Podmišljak b. 222. — Taj.: Mihael Jerala, b. 217.— Blag.: Lenard Mihon, box 68. —- Seje vsako drugo nedeljo v meseeu.
89.	—Društvo Glas Naroda 89, Mld
way, Pa.—Pred.:	Anton Škafar. —
Taj.: John Zušt. —- Blag.: John Nagode.
90.	—Društvo Rdeči Prapor štv. 90 Hackett, Pa.—Pred.: John Bobnar, box 174. — Taj.: Anton Mrak, box 205. — Blag.: Anton Prah, box 63. —- Vsi v Hackett, Pa.
91.	—Društvo Johnston City štv. 91 Johnston City, III.—Pred.: John Bergant, box 287. — Taj.: Vincenc Pugelj, box 561. — Blag.: Anton Donat, box 507. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
92.	—Društvo Rožna Dolina štv. 92 Franklin, Kans. — Pred.: Alois Karlin-ger, R. F. D 4, b. 86, Girard, Kans. —
Taj.: Fr. Wegel, b. 38, Franklin Kans. — Blag.: Matt. Šetina, b. 23.
93.	—Društvo Zarja Svobode štv. 93 Randall, O.—Pred.: John Jene, box 21, North Randall, Ohio. —■ Taj.: John Da-ničič, R. F. D. 3, box 114, Warrensville, O. — Blag.: Frank Cestnik, R. F. D. 3, box 16. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
94.	—Društvo Triglav štv. 94, Colora do City, Colo.—Pred.: Frank Gabrovšek, box 8, Curtis, Colo. — Taj.: Fr. Klun, box 118. -— Blag.: Fr. Starec, 318 S. 6th St. — Seje prvo soboto po desetem v Schmittovi dvorani na Colorado Ave.
95.	—Društvo Lilija štv. 95. Oglesby 111.—Pred,: Joseph Stok, L. Box 19. — Taj.: Anton Vebar, box 54. — Blag.: Joseph Legan b. 11.
96.	—Društvo Bratje Vsizaenega štv.
58.—Društvo Litija štv. 58, Wilbur- 96, Livingston, Ul. — Pred.: Leo Zve-
ton, Okla.—-Pred.: John Sabotin, b. 655. Taj.: Fr. Laufar, b. 71. — Blag.: John
Majdič, b. 568. —- Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
59.	—Društvo Zavednost štv. 59, De Pue, Dl. — Pred.: Dan Badovinac, box 341. — Taj.: John Slatnar, box 355.—■ Blag.: Dan Badovinac, b. 341. — Vsi v De Pue, 111. -— Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
60.	—Društvo Simon Gregorič štv. 60 Lloydell, Pa.—Pred.: Fr. Arhar, b. 31. Taj.: Jacob Kovsca, b. 115. — Blag.: Job>n Jereb, box 16.
61.	—Društvo Sparta štv. 61, Gilbert, Minn. — Pred.: John Stebe. — Taj.:
glich, Livingston, 111. — Taj.: Anton Zupan, box 202. — Blag.: John Muvrin, box 152.
97.	—Društvo Krim štv. 97, Bessemer,
Pa. — Pred.: Henrik Slapničar, b. 121. — Taj.: Jacob Matozelj, box 149. — Blag.: Anton Klischek, box 122.
98.	—Društvo Sokol štv. 98, La Salle, Dl.—Pred.: Jos. Miklančič. —- Tajnik: Ignac Volk, 445 Sterling St. — Blag.: Thomas Golobič, 203 — 2nd & Union St.
99.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 99, So. Willmington, 111. — Pred.: Anton Skube, b. 333. -— Taj.: Fr. Žnidaršič, b. 380. — Blag.: Jos. Gorz, b. 282.
100.	—Društvo Golobček štv. 100, Vic
John Komatar. —-Blag.: Matt Zadnik. 1 tor, Colo.—Pred.: Joseph Šporar, box
— Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, začetek od 10. uri dopoldne v dvorani Zalarja.
62.	—Društvo Bratska Sloga štv. 62, Calumet, Mich.—Pred.: Fr. Lesar, 415 6th St.—Taj.: Le «.Junko, 26 Oak St. Blag.: John Plautz, 211 ■—- 7th St.
63.	—Društvo Bistrica štv. 63, Rilton Pa. — 7
64.	—Društvo Slovenska Zastava štv. 64, W. Newton, Pa.—Pred.: Otto Teka-vec, b 263.—Taj. Bartol Vertačnik, R. F. D. No. 3, b. 98. — Blag.: Jos. Ker-hlikar, R. F. D.' 3, box 89.
65.	—Društvo Prvi Maj štv. 65, Breezy Hill, Kans.—Pred:: Blaž. Godina, R. R. 1, b. 62.—Taj. Rochus Godina, R. F. D. 2, b. 125. — Blag.: Fr. Žnidaršič, Breezy Hill Sta., box 60. — Vsi v Mulberry, Kans. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
66.	—Društvo Prosveta štv. 66, Alix, Ark.—Pred.: Matt. Pivk, R. F. D. No.
1, Altus, Ark. — Taj.: John Štrukelj b. 71. — Blag.: Gregor Salamon, b. 26.
67.	—Društvo Dolenje' štv. 67, Hun tington, Ark. — ?
68.	—Društvo Slovenec štv. 68, Raci
ne, Wis.—Pred.: Fr. Jelenz, 203 How
land Ave. —■ Taj.: Valentin Mikuš, 510 — 8th St. — Blag.: John Pucelj, 730 Burbeck St.
69.	—Društvo Napredek štv. 69, Eve leth, Minn.—
72.—Društvo Spoznanje štv. 72, Rad ley, Kans.—Pred.: Tony Tomšič, Dunkirk, Pittsburg, Kans. — Tajnik: Fr. Rugelj, R. R. 1, Pittsburg, Kans. — Blag.: Ant. Komar, b. 92, Radley Sta.,
hi, Goldfield, Colo. — Taj. Matt. Božič, 122 — S. 1st St. — Blag.: Jos. GačniR box 433. — iSeje vsako -prvo nedeljo v mesecu.
101.	—Društvo Trdnjava štev. 101, Grays Landing, Pa.—Pred.: Joseph Po trebuješ, R. F. D. 15, box 110, Mason town, Pa. — Taj.: Matt, žele, Grays Landing, Pa., b. 132. — Blag.: Fr. Kastelic, b. 21, Martin, Pa.
102.	—Društvo Nada štv. 102, Chica go, 111.—Pred.: Rose Sever, 1925 W. 21st St. — Taj.: Fray Ručigaj, 1845 Blue Island Ave. — Blag.: Mary Ho čevar, 2317 So. Leavitt St. — Seje vsa ko drugo nedeljo v meseeu.
103.	—Društvo Jutranja Zora štv. 103 La Salle, 111. — Pred.: Mary Grgovic 835 Crosat St. — Taj. Fanny Novlan 5th Croset St. 528. — Blag.: Marija Pirnat, 1237 Main St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
104.	—Društvo Zavedne Slovenke štv 104, So. Lorain, Ohio. — Pred.: Ivanka Krištof, 1605 E. 29th St. — Taj. Josefa Eisenhardt, 1777 E. 29th St. — Blag.: Marija Klinar, 1748 E. 30th St. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
105.	—Društvo Studenček štv. 105, In dianapolis, Ind. — Pred.: Fred. Mate lič, 917 W. Pearl St. — Taj.: John Šekli, 966 W. Pearl St. — Blag.: Andrej Gabrijelčič, 790 N. Warman Ave.
106.	—Društvo Prostost štv. 106, Imperial, Pa.
107.	—Društvo Planinski Raj št. 107 St. Louis, Mo. — Pred.: Val. Sever 3404 S. 2nd Street. — Tajnik: John Bertoncelj, 3404 "¡3. 2nd Street. —
Blag.: Joseph -Skubiz, 2834 Lyon St. — Seja se vrši vsako prvo nedeljo v meseeu na 9th St. in Alben Ave. ob 2 uri popoldan.
108.	—Društvo Jutranja Zora št. 108 Ely, Minn. — Pred.: Ana Teran. — Taj. Marija Hrast, box 52. — Blag.: Elizabeth Smrekar, box 281. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
109.	—Društvo Orel štv. 109, Ladysmith, BB. C. — Pred.: Mirosl. Grgich. — Taj.: Jos. Pečjak, b. 120. — Blag.: Matt* Hočevar, box 120. — Seje vsako drugo nedeljo v meseeu.
110.	—Društvo Slovenski Rudar štv. 110, Chisholm, Minn. — Pred.: Louis Marn.—Taj.: Anton Mahne, b. 152. — Blag.: Alois Gande,'b. 212. — Vsi v Chisholm, Minn.
111.	—Društvo Zvezda štv. 111, Auro
ra, Milin.—Pred.:	Katarina Kastelec,
box 165. — Taj. Marija Kovach, box 78. — Blag.: Neža Lesar, box 251. — Sje vsako drugo nedeljo v mesecu.
112.	—Društvo Slovenski Sinovi štv 112, Bear Creek, Mont.—Pred.: John Hodnik, box 16. — Taj.: John ICostelic, box 161. — Blag.: Frank Rihar, box 198. — Vsi v Bearcreek, Mont. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
113.	—Društvo Mangart št. 113. Sun
ny Side, Utah.—-Pred.:	John Škerlj,
box 76. — Taj.:'John Mihalj, box 93.— Blag.: Bob Tomšič.
114.	—Društvo živila Ilirija štv. 114 Roundup, Mont. — Pred.: Tho. Pavlin, box 415. — Taj.: Jacob Jerin, box 480. Blag.: Ant. Kenda, b. 151. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu od 10 uri do poldne.
115.	—Društvo Jolietska Zavednost št. 115, Joliet, 111.—Pred.: Joseph Kuhar, 207 Bridge St. — Taj.: Mihael Li-kevich, 512 N. Broadway St. — Blag.: Joseph Wolf, 304 Jackson St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
116.	—Društvo Zagorski Zvonovi štv 116, Lincoln, 111. — Pred.: John Hočevar, 717 Vichitte Ave. —• Taj.: Jos. Ti-cer, 622 Wichitta Ave. — Blag.: M. Starce vič, 1405 McLean St. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
117.	—Društvo Novi Dom štrr. 117 Yukon, Pa.—Pred.: Anton Laurič, box 8. — Taj.: John Vidmar, box 40. — Blag.: Jos. Kastelic, R. F. D. box 116, Ruffs Dalle, Pa.
118.	—Društvo Slovenski Sokoli štv. 118, Pittsburg, Pa. — Pred.: Geo. Gre-
guras, 4938 Hatfield St. — Taj.: Matt Malič, 5131 Ruby St. — Blag.: Joseph Lokar, 4745 Hatfield St. — Vsi v Pittsburg, Pa.
119. —Društvo	Moška Enakroprav-nost štv. 119, Waukegan, 111. — Pred.:
Katarina Terlep. — Taj.: Ana Mahnič, 425 Beiwider St. — Blag.: Betti Mahnič, 709 Market St.
120. —Društvo Gorenjec štv. 120. Heaton, N. Mex. — Pred.: Anton Gantar, b. 57. — Taj. Andrej Mlekush, box 26. —'Blag.: Frank Grošelj, box 3. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
121.	—Društvo Zveza Detroitskih Slo vencev štv. 121, Detroit, Mich.—Pred.: Alois Wokačr 1 Rankin St, — Taj.; Peter Puhek, 1 Rankin St. '— Blag,: Lovrenc Bizjak, 206 Post Ave.
122.	—Društvo Grozd štev. 122, Ali-quippa, Pa.—Pred.: Frank Mihčič, bok 276. — Taj.: George Smrekar, box 71, Aliquippa, Pa. — Blag.: 'John Vrečar, box 91. — Seje vsako prvo nedeljo .v mesecu.
123.	—Društvo Tipava štv. 123, Panama, 111.—Pred.: August Čermelj, box 816. — Taj.: Andr. Illeršič, box 831. — Blag.: John Mahnič, box 642. — Vsi v Panama, 111. — !Seje vsako nedeljo v mesecu.
124.	—Društvo Mednarodna Zveza št. 124, Forest City, Pa.—Pred.: Fr. Rataje box 106, Vandling, Pa. — Taj.: Frank Verbajs, box 140, Forest City, Pa. — Blag.: Ig. Verbajs, box 90, Forest City, Pa. — Seje vsako tretjo nedelji) v mesecu.
125.	—Društvo Hjbbing štv. 125, Hib-bing, Minn.—
126.	—Društvo Primož Trubar štv.
126,	Cleveland, O.—Pred.: Mihael Kos, 6428 St. Clair Ave. — Taj.: Frank Hudovernik, 1243 E. 60th St. — Blag.:. Jos. Bizjak, 6026 St. G'lair Ave.
127.	—Društvo “V slogi je moč!” št
127,	Oakview, Colo.—
128.	—Društvo Narodne Slovenske št
128,	Calumet. Mich. — Pred.: Ana Klemenc, 507 Pine St. — Taj.: Maggie Geshel, 218 — 7th St.. — Blag.: Boža Rački, 4237 — llth St. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu v Wilmersovi dvorani ob 1 uri pp.
129.	—Društvo Lipa št. 129, Cleveland, O. — Pred.: John Gorjup, 3424 W. 97. St. — Taj.: Carl Penko, 951 E. 70th-St. N. E. — Blag.: John Breskvar, 3538 St. Clair Ave. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Marko Bratelj.
130.	—Društvo Eveleth štev. 130, Eve-leth, Minn.—
131.	—Društvo Francisco Ferrer, štev. 131, Chicago, lil. — Pred.: Milan He gji, 217 W. 24th St. — Taj.: John Molek, 2615 S. 40th ave. — Blag.: Felix Seljak, 1419 W. 18th St. — Redna mesečna seja vsako tretjo nedeljo ob 2. uri popoldan v Kostkovi dvorani, 3834 W. 26th St., ogel Avers Ave.
132.	—Društvo Slovenski Napredek štev. 132, Klein, Mont. — Predsednik: Peter Jeler, box 21. — Taj.; Daniel Kranjčeč, Klein, Mont., box 30. — Blag.: John Mikulič, box 20.
—Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
133.	—Društvo Balkan štev. 133, Cleveland, Ohio.—Pred.:	Ignac Miklič,
2564 Merrick Ct., E. E. — Taj.: A. Po-zarelli, 2554 E; 82nd St. S. E. — Blag.: Ignac Urbančič, 2940 E. 82nd St. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
134.	—Društvo Bratska Ljubezen št.
134, Superior, Wyo.—Pred.:	Andrej
Keržišnik, box 143. —• Taj.:	Jacob
Oblak, box 201. — Blag.: Anton Krašovec, box 13. — Vsi v Superior, Wyo.
135.	—Društvo Brooklyn štev. 135, Brooklyn, Ohio.—
136.	—Društvo Michigan štev. 136, Manderfield, Mich.—Pred: Peter Sti-mac, box 43, Dodgeville, Mich. — Taj.: Nick Malnar, box 75, Dodgeville, Mich.
—	Blag.: Wm. Krall, box 49, Dodgeville, Mich. - — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 10 uri dop.
137.	—Društvo Napredne Slovenke št.
137,	Cleveland, O. — Pred.:	Franja
Lausche, 6121 St. Clair Ave. — Taj.: Franja Hudovernik, 1243 E. 60th St. — Blag.: Ivana Wencelj, 10l7 E. 62nd St.
—	Vse v Cleveland, O. — Seje vsaki prvi četrtek v mesecu na 6006 St. Clair Ave.
138.	—Društ. Postojnska Jama štev.
138,	Canonsburg, Pa.—Pred.: Joseph Ambrožič. — Taj.: John Koklič, box 276. -— Blag.: John Podboj, box 230. Vsi v Canonsburg, Pa.
139.	—Društvo Tabor, št. 139, Cleveland, O.—Pred.: Fr. Cergol, 6328 Storer Ave. S. W.—Taj.: Mihael Erjavec, 701
Berk St. — Blag.: Mike Mahne, 3063 Broadwày St.' — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
140.—Društvo Bratska Zveza štev. 140, Brooklyn, N. Y.—Pred.: Mihael Ivanšek, .202 Staag St. — Taj.:' Leo Štrukelj, 811 Flusehing Ave. — Blag.: Ant. Stauduhar, 134 Montrose Ave. — Vsi v Brooklyn, N. Y.
141—Društvo Brod na Kolpi št. 141 Calumet, Mich.—Pred.: Joseph Mance, Butler House No. 8, Calumet, Mich. •— Taj.: Joseph Beljan, box 431. — Blag.: John Tomac, box 603. — Vsi. v Calumet, Mich.
142.	—Društvo Mir štev. 142, Collin
wood, O.—Pred.:	Frank Martinjak,
16002 Saranac Rd. — Taj.:	Martin
Podgorelec, 16002, Saranac Rd. — Blag.: Joseph Urbančič, 15930 Saranac Rd. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
143.	—Slovenski Lovec št. 143, East Helena, Mont.—Pred.: Joseph Leonard, b x 98. — Taj.: John Perčič, box 143.— Blag.: John Kovač, b. 86. — Vsi v Easit Helena, Mont. — Seje vsakega 13. v mesecu.
144.	—Društvo Slov. in Hrvati štev 144, York Run, Pa.—Pred. Anton Žele, KFD No. 7, box 154, Smithfield, Pa. — Taj.: Frank Steklačič, b. 452. — Blag.: Jacob Frank, box 455, Fairchance, Pa. Vsi v Fairchance, Pa. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
145.	—Društvo Slavček v Cliff Mine Pa.—Pred.: John žibert, box 186. — Taj.: Matt Petrič, box 183. — Blag.: Fr. Zagoda, box 222. — Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
146.	—Društvo Kanarček v Messmore Pa. — Pred.: Ant. Kaučič, Messmore Pa. —- Taj.: Mihael Polovic, box 61, Edenborn, Pa. — Blag.: Joseph Seršen, box 86.
147.	—Vodnikov Venec, št. 147, Cleve land, O.—Pred.: Anton Jerina, 6121 St. Giair Ave. — Taj.: Vinko Kenič, 1146. E. 61st St. — Blag.: Frank Kerže, 1293 E. 55th St. — Vsi v Cleveland, O.
148.	—Društvo Zorislava v Franklin. Pa,—Pred.: Marija Suhadolnik, box 10, Connemaugh, Pa. — Taj.: Frančiška Vidrich, box 523, Connemaugh, Pa. — Blag.: Josephine Urbas, box 786, Connemaugh, Pa. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu v Slov. Izobr. Domu, Franklin Bors.
149.	—Društvo Zavedne Slovenke, št 149, Willock, Pa—
150.	—Društvo Slovenke v Boj za Narod, Barberton, O.—Pred.: Mary Plat-nar, box 193. — Taj.: Marija Balant, 311 So. 4th St. — Blag.: Ivana Merkun, 432 Bolivar Rd. —p Seje vsako četrto nedeljo.
151.	—Društve Bratje Edinost, štev. 151, Witt, 111.—Pred.: John Zupančič, 00X 34. — Taj.: Alois Pirman, box 440.
—	Blag.: Frank Korbar, box 180. — Seje vsako 3. nedeljo.
153.	—Društvo Slovenski Narod štev 153, Youngstown, Ohio.—Pred.: John Petrich, R. F. D. No. 4, box 33. — Taj.: Matt Urbâs, box 681, Struthers, O. —■ Blag.: Alex Penic, b. 552, Struthers, O.
154.	—Društvo Gorjanec štev. 154 Park City, Utah. — Pred.: Mike Žu gel, b. 335. — Taj.; Jacob Shobar, b. 692. — Blag. Jacob Clement#, b. 268.
155.	—Društvo Vrtnica, štev. 155, Oglesby, 111.—Pred. : Mary Veber. — Taj.: Mdrjja’ Legan, box 11. —-Blag.: Angela Zahrastnik. — Seja se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1 uri popoldne.
156.	—Društvo Kras, št. 156, Muddy, 111- — Pred.: John Zelene. — Tajnik: Mihael Vidič, box 565. — Blag.: Luka Gabrovec, box 5. — Seje se vrši vsako prvo nedeljo v meseeu od 1. uri pop v dvorani br. Lukas Gabrovec.
157.	—Društvo Bodočnost, štev. 157, Browder, Ky.—Pred.: Andrej Obed, box 5. — Taj.: Lovrenc Jeras, box 3. Blag.: Frank Vičič, box 13. — Vsi v Browder, Ky. — Seje vsako 2. nedeljo.
158.	—Društvo Zavedni Sosedje, štev
158, Nottingham, Ohio.—Pred.:	Karl
Rottar, box 324. — Taj.: Vinc. Frd. Koller, box- 321. — Blag.: Vinc. Bada lič, box 289. — Seje vsako 1. nedeljo.
159.	—Društvo Ferrer, štev. 159, Han na, Wyo.—Pred.: Frank Jeram. — Taj.: Anton Nerat, box 91. — Blag.: Mane Radovič, box 131. — Vsi v Hana, Wyo.
160.	—Društvo Javornik, štev. 16® Newark, Ohio.—Pred.: Matt Janeš, 41
—	13th St. — Taj.: John. Gabrovšek 28 — 13th St. — Blag.: John Baweher 270 Rice St.
I6I.1—Društvo Vseslovani, štev. 161, Kittsville, Minn. — Pred.: Matt Koče var, b. 418, HibbiDg, Minn. — Taj.: F . Vidervol, b. 575 Chisholm, Minn,-Blag.: Marko Marol, b. 626, Hibbing Minn.
162.	—Društvo Sloga, št. 162, Albia Iowa.
163.	—Društvo Valvazor, štev. 163
Buxton, Iowa. — Pred.: Leo Stermole, box 433. —- Tajnik: Fr. Cerovac, box 830, Buxton, Iowa. — Blag.: John Rink, box 33. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.	1	:
164.	— Društvo^ Spomla danska Vij o lica, št. 164, Frontenac, Kans.—Pred.-. Marv .Skubic, Frontenac. Kans. — Taj. Ana Bevc, .b. 177, Frontenac, Kans. — Blag.: Josefa Slabšek, b. 87.
165.	—Društvo Lunder Adamič, št
165, Wick Haven, Pa.—Pred.: Luka Kralj, box.6S.	- Taj. Frank Dernovšek.
box 68. —‘Blag.: Lud. Dernovšek, box 82. — Seje vsako 1. nedeljo v mesecu.
166.	—Društvo Slap Peričnik, št. 166 Presto, Pa.—Pred. : Lov. Dolinar, box 252, Bürdine, Pa. — Taj.: Fr. Smolej, box 46, Presto, -Pa. — Blag.: Er. Petrovich, bpx 2,46, Burdine, Pa. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
167.	— Društvo Slovenske Sestre, št.
167:	Bessemer, Pa,—Pred.:	Matilda
Grubelnik, box 136. — Taj.; Marija Sedelnik, box 105. — Blag.: Marija Sedelnik.
168.	—Društvo Sinovi Slave, št. 168 Coneaugh, Pa.. — Pred. Joseph Vivoda
box 16. — Taj.: John Zupančič, box 432. — Blag.: Jacob Dolenc, box 723. Vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Slovenskem Delavskem domu Sv. Aloisija.
169.	— Društvo Svobodomisleci, štev 169, Ftiz Henry, Pa.—Pred.: Frank Peternel, box 53. — Taj.: Fr. Juvan, box 175. — Blag.: John Okorn, box 82. — Seje vsako 2. nedeljo v mesecu
170.	— Društvo Dolenec, štev. 170. Akron, Ohio.—Pred.: John Ceglar, box 313, Kenmore, Ohio. — Taj.: Vine Zurc, 404 So. Broadway St. — Blag.: Joseph Pucelj, 125 Case Ave.
171.	—Društvo Slovenski Prijatelj, št.
171,	Marianna, Pa.—Pred.: Frank Pri možič, box 213. — Taj.: M. Čebašek, box 206. — Blag.: J. Milanič, box 251
—	Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
172.	—Društvo Dobri Prijatelji, štev
172,	Beadling, Pa. — Pred.: Anton Klančar, box 45. — Taj.: Matt Kuna box 105. — Joseph Delač, box 12. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
173.	—Društvo Slava, št. 173, New-burg, Ohio. — Pred.: Joseph Franko-vič, 8109 Marble Ave., Cleveland, O.— Taj.: John Križmančič, 3615 E. 81st St., S. E. — Blag.,- Frank Kokote.c, 7623 Osage Ave. — Seje vsako četrto nedeljo v mesecu.
174.	—Društvo Vrtni Raj, štev. 174, Dunlo, Pa.—Pred.: Joseph Škerlj, box 208. — Taj.: Ludvik Zeman, box 208. — Blag.: Anton Hribar, box 212.
175.	— Društvo McKinley, štev. 175, McKinley, Minn.—Pred.: Joseph Creul, box 41. — Taj.: Joseph Kazina, box 123. — Blag.: Joseph Ahlin, box 34. — Vsi v McKinley, Minn. — Sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v mestni dvorani.
176.	— Društvo Novo Leto, štev. 176. Piney Fork, Ohio. — Predsjednik: Louis Glažar. — Tajnik: Matt Tušek, box 173. — Blag.: John Sever,—Seje vsako drugo nedeljo ob 10 uri dop. v premogarski dvorani.
177.	— Društvo Mars, štev, 177, Reliance, Wyo. — Pred.: Peter Chufar, box 97. — Taj.: Joseph Cramar, box 172. — Blag.: Anton Paukovič, box 55. —; Vsi v Reliance, Wyo. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
178. — Društvo Jadranska Vila, št. 178, Cleveland, O.—Pred.: Hinko Bole, 6309 Glass Ave. -— Taj.: Karl. Bauzon, 6120 St. Glair Ave. — Blag.: Anton Stanovnik, 6209 Bonna Ave. — Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9 uri v dvorani P. Kogoja, 6006 St. Clair av.
179.	— Društvo Lavdon, štev. 179, Barberton, Ohio. Pred.: Frank Stritar, 234 Melvin -St. — Taj.: Frank Poje, box 243. — Blagajnik: J. Troha, 180 Center St. — Seje vsako tretjo nedeljo
mesecu.
180.	— Društvo Planinski Glas, štev.
180,	Linton, Ind.—Pred.: Anton Cerar, box 646. — Taj.: Anton Keržan, box 728. — Blag.: John Cerar, R. R. 7, box 31. — Seje vsako 2. nedeljo v mesecu.
181.	— Društvo Dom in Svet, štev.
181,	Adamsburg, Pa.—Pred.:	Anton
Lunder, Adamsburg, Pa. — Taj.: Anton Laurič, box 57, Adamsburg, Pa. — Blag.: Mihael Rajer, box 53, Arona, Pa.
—	Seje vsako prvo nedelpo v mesecu v Klajnovi dvorani ob 9 uri dop.
182.	— Društvo Slovanski Rudar, ŠV
182,	Gilbert, Minn. Pred.: John Kunstel Taj. A. E. Gnjezda, b. 23. Blag. Leo. Kuliar, box 246. — Vsi v Gilbert, Minn.
Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu.
183.	— Društvo Narodni Dom, štfev.
183,	Hudson, Wyo.
184.	—Društvo Zmagonosna Krona, Štev. 184, Springfield, 111. — Pred.: Mary Kramžar, 1706 Matheney Ave. — Taj.: Aloisija Golob, 1216 So. 14th St.
—	Blag.: Johana Furlič, 1118 Virginia
Ave. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.	. '
185.	Društvo Planinski Raj štev. 185, Collinwood, Ohio.—
186.	Društvo Jugoslovani štev. 186 v Granville,,111. — Pred:: John Mertič, box 198. — Taj.: Louis Bregar, box 8.
—	Blag.: Martin Novak, box 247.
187 Društvo Sesterska Ljubezen št.
187 v Franklin, Kans. — Pred.: Elizabeth Oblak, box 60, Franklin, Kans. — Taj.: Terezija Wegel,- box 38, Franklin, Kans. — Blag.: Marija Ameršek, R. R. No. 4, box 58, Girard, Kans. -1- Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
188.	Društvo Pobratimija štev. 188 v Dawson, N. Mex. —■ Pred.: John Kopriva, box 64. —• Taj.: Slavko Ružič, box <532. — Blag.: Mike Šuster, box 384. — Vsi v Dawson, N, Mex.
189.	Društvo V Boj za Svobodo št. 189 v Yukon, Pa. — Pred.: Fanny Prešeren. — Taj.: Katarina Klarič, box 73. — Blag. Katarina Klarič, box 44.
Seje vsako tretjo nedeljo v mesecu, ne štev. 190 v St. Michaels, Pa.—Pred.: Martin Volčjak. — Tajnik:	Joseph
Volčjak.
190.	Društvo Sinovi Složne Domovine štev. 190 v St. Michaels, Pa.
191. Društvo Abazia štev. 191 v West Winfield, Pa.—Pred.: Matt Puž.
Taj.: John Matetič, box 57. — Blag.: Tony Kršul.
192. Društvo Venera, štev. 192 v Milwaukee, Wis.
193.	Društvo Boginja Svobode štev. 193 v Robbins, Pa.—Pred.: Jernej Rup-nik, box 15, Coulters, Pa. —- Taj.: John Blažič, boš 3, Coulters, Pa. — Blag.: Joseph Rupnik, box 2, Coulters, Pa.
194.	Društvo Keevatin, štev. 194,. Keevatin, Minn.—.Pred.: Peter Knaus.
—	Taj Louis Petrich, box 202. — Blag.: John Hren. — Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
195.	Društvo Složne Sestre, štev. 195, Dodgeville, Mich.
196.	Društvo Cvetko, štev. 196 v Wenona, 111.
197.	Društvo IrontOh, štev. 197, Ironton, Minn.—Pred.: John Romanich, box 95. — Taj.: Mike žauhar, box 578.
—	Blag.: John Suhodolc, box 66.
198.	Društvo Slovenski Kmetovalec, štev. 198 v Willard, Wis.
199.	Društvo Složni Slovenci in Slo-vaci, štev. 199 v Arona, Pa.
200.	Društvo štev. 200 v Hermine,
Pa. No. 2.	.
Opomba:—Društva katera še. niso naznila imena in naslove novih uradnikov za leto 1913, -naj to store nemudoma Ravno tako naj društva, ki zapazijo kako pomoto v imeniku najspo-roce glavnemu uradu, da se popravi prihodnje.
— Možat odgovor. Norveški kralj Hakon je poslal pred nekaj dnevi bivšemu državnemu ministru Thorneju veliki križ reda sv. Olafa. Odlikovati je hotel ministra za njegovo javno -delovanje. Thorne pa je vrnil veliki križ kralju. Zahvalil se je obenem kralju za nameravano odlikovanje s pripomnjo, dia je storil kot minister le svojo dolžnost. Samo dolžnost! Vsa komedija z redovi se pokaže v vsej svojej revni nagoti, če vstane mož in izreče svoje mnenje. Kaj pa pomen ja red, ki ga dobi vsaka duševna reva, če pripleza do gotovega mesta? Ali ni v najboljšem slučaju le potrdilo o izpolnjevanju 'dolžnosti? Samo hlapčevski duši se zdi laska-voi, če ji kralj potrdi njene lastnosti ! Mož pa vzravna glavo, si ogleda bedasto odlikovanje, zavije je zopet in vrne ropotijo. Sam ve, koliko je storil in ne potrebuje priznanja.
Razno.
— Knez Meščerski pro6 vojni. Knez Mešeerski objavlja v “Graž daninu” senzacij on eten članek, v katerem pravi med drugim: Javno m nanj e Rusije je tačas proti vsaki vojni. 180 miljonov ljudi, ki tvorijo to javno mnenje, so začeli nekoliko lažje dihati šele, odkar so dobili poslednja dobra poročila o žetvi, tako da bi jili poskus, poklicati jih v vojno — in' to so vsi delavci, poljedelci, vsa indu’-strija, trgovina, veliki kapital — le mogel napraviti za največje sovražnike Rusije. Državen zločin bi bil, če bi se mi podajiali v vojno zaradi srbskega pristanišča. Bilo bi tudi zločin v nevarnost spravljati usodo Rusije zaradi nove Srbije in pa v svrho izpolnitve Sp-voronovib želja. Politični sadisti so oni, ki hočejo kot najeti, kupljivi provokaterji na nevidljiv migljaj spraviti Rusijo v pustolovščino.
kilometrov in preletel jo je brez vseh zaprek. Po kratkem odmoru je hotel takoj dalje v Palermo, a motor se mu je pokvaril, zato je ostal v Maršali. Ko popravi motor ,hoče poleteti v Rim. Garros ima več sreče, kakor ipa jo je imel letalec Bague, ki je poletel pred d verni leti iz Nice proti Korziki in ki ga od tedaj pogrešajo. Utonil je bil v morju .Za svoj polet iz Afrike v Evropo je rabil Garros četrtino onega časa, ki ga potrebujejo parniki za to pot.
— Trije krvniki. V ruskem časopisu “Evropski sel” pripoveduje anonimni pisec o svojih doživljajih v sibirskih ječah in opisuje osebnost krvnikov. Nekaj Časa, tako pripoveduje, ni bilo v ječi nobenega krvnika, čeprav bi ga bili potrebovali; a kmalu so ga dobili. V veliki celici so pretepli u-jetniki tovariša, ki je prosil, da so ga premestili v posebno celico; tukaj je koval maščevalne načrte proti svojim tovarišem in nato se je ponudil upravi, da prevzame posel krvnika. Bil je sirov, močan človek in je bil zaprt zaradi roparskega umora. Uprava ga je potrdila. Za vsako obglavljenje je dobil po 25 rubljev in tri mesece popusta na prisojeni, kazni in ker je imel veliko opravila, je kmalu toliko jetnikov obglavil, da je bil svoboden. A čez nekaj mesecev se je vrnil, ker je’izvršil v tem kratkem času dolgo vrsto roparskih umorov. Ponudil se je zopet za krvnika, ker le na ta način je rešil sebi življenje. Zopet so ga nastavili. Med tem pa je dobil tekmeca: uprava ni mogla izhajati brez krvnika, zato je naročila novo “moč” z zapada in jo tudi dobila. To je bil strahoten nestvor. Vedno je hodil s sklonjeno glavo, nikdar se ni smejal, z nikomur ni govoril. Glava je( bila skoraj nasajena na plečih, čelo je imel nizko in poševno, črne, zrašeene obrvi, pod katerimi so nemirno in zlobno begali pogledi, oči so mu zakrivali lasje, 'ki so padali globoko čez čelo; obraz je bil majhen, nepora-ščen, usta široka, s tankimi ustni in zobje, kakor pri roparski živali. K tema dvema, ki sta bila skupaj v celici, se je Dridružil še tretji, neljub konkurent: mlad, pretkan človek, ki je izigledal kakor natakar ali pa komi. Skrivoma je vršil krvnički posel, ker se je bal, da bi ga umorili tovariši, ako bi izvedeli. Ali kmalu se je izvedelo, da je umoril že šest jetnikov, med tem ko je pravil tovarišem, da ga •uprava uporabi ja za domača dela. Grozno sovraštvo je vzkipelo v sojetnikih do njega. Nekega dne so ga besno napadli in le s težavo so ga rešili in odvedli v posebno celico. Sedaj je pa izbruhnil med krvniki prepir. Drug drugega so tožili pri upravi, a končno sta se zarotila prva dva proti tretiemu in sta ga tudi resnično spravila ob službo. To si je gnal odstavljeni krvnik tako k srcu, da je izvršil samomor.
— Vohunjenje. Iz Opave poročajo, da je ondotna policija doživela velikansko blamažo. V hotelu “Pri beli roži” stanuje starka, ki je dobila od svojega sina z Ruskfe-ga denarno ^ošiljatev.' Takoj — strah ima velike oči — so o tem izvedeli policisti, ki so v spremstvu komisarja, orožnikov in vojakov, šli k omenjenemu hotelu. Sli so vsak zase in šele v gostilni so se sešli.ter iznenadili starko, ki že dalj časa ne more vstati iz postelje. Po informacijah bi morala biti mlada, lepa Rusinja, vsled česar je bilo njihovo razočaranje precej veliko. Vemjar pa niso hoteli takoj oditi. Vzdignili so starko s postelje, razparli žimnico in blazino ter iskali “corpus debeti ” — seveda zaman. Ljudje so se temu par dni prav od srca smejali.
ADVERTISEMENTS.
IŠČEMO izučene delavke, ki znajo delati ženske slamnike na strojih, katere goni električna sila. pridite pripravljene za delo. Raike, Friedman Co., 1407-17 W.
Jackson Blvd. Chicago, 111.
Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za Jeto 1913.
je izšel ter je, dobiti za 30 ct. s poštnino vred. — Koledar je obsežen in ima več slik ter mnogo zanimivosti. Dobiti je pri
SLOVENIC PUBL. CO.
82 Cortlandt St. New York. 6104 St. Clair Ave., Cleveland ,0
Phone bawmlale 7518 DR. R. D. ARFORD
zdravnik In operator. Specialist za ženske in otročje bolezni.
Ordinira od 8 do 12 dopoldne. Od 7 do 9 zvečer.
2202 S. 40. ave. in vogal 22. ceste.
VVazno uprašanje!
ir
mi opravi
najbolje in najceneje
J. S. JABL0NSKI
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotojfrafičuo stroki spadajoča dela dob o in poet ni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND OHIO
Denar pošiljamo v domovino.
— Kdo zastopa gospodarske za-hteve delavstva? Na izrednem kongresu krščanskih strokovnih organizacij, ki je bil 26. novembra v Essenu, je eden od voditeljev, Giesberts, izrekel besede, ki si jih naj dlavstvo dobro zapomni: “Ako bi nam bilo le do tega, da zastopamo zgolj gospodarske zahteve delavstva, tedaj bi šli k socialni demokraciji.” Da zastopa socialna demokracija gospodarske zahteve delavstva, to je nam samo-posebi umevno. Ali da to prizna voditelj krščanskih strokovnih organizacij, to je značilno in pomembno !
Zadnja porodila društev.
— V letalu iz Afrike v Italijo.
Francoski letalec Garros, ki je šele pred tednom poletel najvišje, je v sredo izvršil prvi polet iz A-frike'v Evropo. Zjutraj $e je dvignil v Tunisu in čez tri ure je bil v Maršali, tia vzhodni sicilski obali. Zračna, pot je- 'bila dolga 250
Clinton, Ind.
Opozarjam vse elane društva “Skala”, štev. 50, da so s prvim januarjem stopila nova pravila v veljavo. Vsakdo naj se potrudi, da bo asesment plačan do 25 v mesecu, ker bo v nasprotnem slučaju v smislu pravil suspendiran.
Društvo “Skala” je na redni seji dne 5. januarja zaključilo, da se vse člane opozori v “Glasilu” na redno plačevanje asesmenta, da ne bo kasneje nepotrebnih sitnosti.
Iz društvene blagajne ni dovoljeno plačevati asesmenta.
Victor Zupančič.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Bingham Canyon, Utah. Resolucije ni bilo v pismu. Dopis smo priobčili. Pozdrav !
Vse tajnike in tajnice prosimo, da vsaki mesee naznanijo uredništvu imena in naslove članov in članic, ki so umrli, odstopili, ali so bili pa črtani.
Marsikateri član se preseli v drug kraj, ne da bi za svoje staro bivališče odpovedal list. Kdor spremeni naslov, naj poleg naznani tudi stvari naslov. Ako se to ne izvrši, nastanejo napake v naslovniku.
Pošta nam skoraj vsaki teden vrne kakih 20 listov ali pa naznani z dopisnico, da se je naročnik preselil v neznan kraj. Nakrat pa dobimo od naročnika dopisnico a-li list, v katerem se jezi, da ne dobiva lista.
Slovenci v Chicagu pozor!
DRUŠTVO “GORENJEC”, ŠT. 104 S. S. P.Z.
=5 PRIREDI
veliko veselico, dne 11. januarja t. f. zvečer
V PROSTORIH G, PETRA MELTZ, vogal C|ybourn in Norih Ave.
Na;;veselid;.l>Q razna zabava, šaljiv srečelov itd. :
Slovenci in Slovenke. To je prva zabava na severni, fttraui mesta, ibrihititč na včselico v najobimejšem številu, saj je tudi naše i društvo voidno pripravljeno vrniti storjeno uslugo drugim društvom-.
Kako se je treba voziti? Vzemi voz ulične železnice Halated St.. in se pelji do Cljrbourn ave. Pojdi en blok proti severu in, na, levi strani je prostpr, kjer se vrši veselica.	.	,	!, ODj30p.
Po sledečih cenami:
$10.35...................K.	5t
$20.50 ..............K.	101
$41.00...................K.	20(
$102.50 .............K.	50<
$204.50 .............K.	lOOt
1020.00 ..........   .K.	500i
S temi cenami so vračunjen vsi stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE MENJAMO DENAR Govorimo slovenski.
Kaspar
Državna Banka
1900 Blue Island A v., Chicago lil.
Konzularne
Ü1SM
st
CMilwaukee,Wis
soduijske
vojaške
zadeva
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
U radne ure : 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zve-/ čer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
Unijske smodke najfinejše kakovosti z znakom S, N. P. J,
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primemo nizki ceni
John Breskvar, 3528 Sl. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
1.9% od stržene vsote gre v rezervni fond S. N. P. J.! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 500 po lOc.
Vprašajte za cene!
Podpirajte domače in bratsko podjetje!
KV«*,
p EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, HI. i
J Naj večja slovanska tvornica za £A	*
rA STAVE, REGALI JE, ZNAKE, KAPE, j PEČATE itd. v Ameriki.
® Izdeluje zlate znake za vsa sloven
^ ska, hrvatska, čeeka, slovaška in srb-S ska društva v Ameriki.
^ Pišite po naš veliki cenik ki je ti-
rA skan v vseb slovanskih jezikih in ka 2 teremu so priložena zahvalna pisma od K poznanih društev.
E Lastnik je rodom Ceh, piše slovenski
poznanih društev.
r, —„u,. JO	«U.«™.,
(dj in hrvatski in je član 8. N. P. J., odkar	'

se je ustanovila,	~***a»v*	ŠF p

2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Sedem in osemdeset
tisoč ljudi ima vloge o tej banki. N* kateri živijo v drugih državah, zope drugi v stari domovini. Pošiljajo nar s pošto svoje prihranke, ker je ena na, večjih in najvarnejših bank v Am< riki. Z enim dolarjem lahko začnet vlagati in vloga vam bo nosila štiri o sto obresti.
The Cleveland Trust Company
SAVINGS BANK
5 MIL. DOLARJEV
St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND
Za pot dolarjev na leto lahko naj* mete hranilni predal (box) iz Armorje rega jekla, v katerem so vaši privatn papirji, vrednosti varni pred ognjem tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi Vabimo Vas, da si ogledate hranila, predale med uradnimi urami.
üfitfitfüfiHra
æ FRANK J. PETRU i
ifi
m
fil
fi
fi
fi
fi
fi
üï
fi
fi
a?
ifi
ifi
ifi
ifi
£
ifi
ifi
ifi
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice,
Zastopnik sledečih stavbin-
skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-- vo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”	”	• ”
Unijsko stavbinsko
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ustanovljeno leta 1900
fifififififififififififififififififififirífifififififi
g
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
ifi
Najbolši izdelek iz Paciiika.
Naši vinogradi so v Sonorna, Cal. Komor se izdeluje Fran-vozki šempanec, različna dobra vina, likerje in žganje po nizki ceni je dobiti pri trgovini na debelo.
INKORPORARINI V CHICAGI, ILL.
1621-1623 W. 12tl\ Street, Chicago, 111.
Telefon Canal 110.	Jan J. Fuček, manager.	Pišite v slovenskem
x-x-x-x-x-x-x-x-x-x—x-x-x—x-x—x-x—x-xí-x-x-x-x-x-x-
Farme Farme Farme
Krasne ceste, šola in cerkev blizo. Najboljša zemlja za poljedelstvo, zdrava pitna voda kot na gorenjskem! V bližini tovarne, kjer se lahko dobi delo. Zelo ugoden trg za farmarske pridelke. Blizo u Chicaga in Milwaukee.
Izrabite ugodno priliko in kupite zemljišče od nas!
Cena akru je od 14 dolarjev naprej. Eno tretjino je treba plačati takoj, za ostalo vas počakamo po pogodbi.
Vprašajte za ceno zemljišč pri nas, predno se obrnete drugam.
-Pišite za podrobnosti takoj. Ne odlašajte, ker cena zemljiščem gre
vedno kviško.
Česko-slovanska zemljiščna družba
3815 West 26th Street,	Chicago, 111.
~ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
:
f
f
f
f
f
f
f
f
Narodna Tiskarna
?
2 ¡46-50 Blue I stand Jive., Chicago, III.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::
f
?
?
%
?
?
♦%

The Lake Shore Banking and Trust Co.
I	v
■-.*.	.Îuuwvx-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-X-S-X'
USTANOVLJENA 1890
Assests: nad $3,600.000.00
Hranenje in splošni bančni posli.	Posojila na iemljiMa k» draft.
BS. cesta 1« St. Clair Ave.	Huron Road ia Prospect Ava.
Superior Ave. lu Addison Road.
Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland, Placento 4 od sto.
Pošiljamo denar v staro domovino hitro in zanesljivo. Tor proda jemo pase biodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorakih irt.
telimo Vašega znanstva.
Jno. M. Sundry, preda. Harley B. Gibbs, poi preds. H. W. Kisa. poi J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag.
L. C. Kollie in George T. Schulze, pomožna cashier.
POZOR! ROJAKI! POZOR!
Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane iz zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. To so:
Kranjski Brinjevec,
Slivovic,
Tropinovec,
High Liie Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino,
Katere prodaja A. HORWAT, JOLIET,’ ILL.
Pozor!
Pozor!
Gostilničarji*
Shranite moj naslov in pišite po cenik, ker bo v Vašo korist!
Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam, ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troške. Dobiček je torej Vaš!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im-portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti.
A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis ulice
Chicago.
ULOŽENI KAPITAL $350,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J-Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjereni, da je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake kape, p«’ čate, in vse potrebščine za društva in jednote.
CENE NIZ**'
DELO PRVE VRSTE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago,