IV. leto V Ljubljani, 13. maja 1932 Stev. 21 | IZHAJA OB | | ČETPTKIH | ^ UREDNIŠTVO (Ki UPB | ^ LJUBLJANA,8REG10 0 ^ poSt predal št 345 ^ ^ 8AČ. poSt.hcan V | | LJUBLJANI $T. 15-393 | &0^^s//s7ss/s^/y/ss////s& m m ^ \ POSAMEZNA | ! 1^^ | STEV.2 DIN | H^T % NAROČNINA 1 LETO | ■ §9^& ^ BO, UETA 40, \ LE ^ ■ ■ J TA 20 DIN. V ITALIJI £ wk B -5 NA LET040 L,F8AN | ^ CUI 60 F. AME BIKI 2 $ | A BAVO DR I LU S T RlO Varno in Vsakih 150 let 1 nesreča. Pred kakimi sto leti so preprosti ljudje nejeverno in z nezaupanjem zmajevali z glavo, ko so zvedeli, da se pripravlja neka nova prometna novotarija. Našim pradedom so na lepem postali poštni vozovi prepočasni in sklenili so zgraditi železno cesto. Na lokomotive takrat sicer še niso mislili, bile so jim vseeno prenevarne: postavili so enostavno poštni voz na tračnice in vpregli predenj konje. In z začudenjem so gledali, kako hitro vozi ta nova, reyolucijonarna vprega po železnih tračnicah. In danes? — — — udobno vozi vlak... ce in nazaj. Na dan prevozijo nemški vlaki 1,860.000 km, to je petkratno razdaljo od zemlje do lune. Ali da ostanemo bolj „pri tleh“: ta proga je 45krat daljša kakor zemeljski ravnik, ki meri 40.000 kilometrov. 1 nesreča na 6? milijonov potnikov Železniške nesreče so tako rekoč na dnevnem redu: tako bi vsaj človek mislil, če sodi po vesteh, ki jih beremo v dnevnikih. Ali je to res? Naj spet številke govore! V Nemčiji se je v enem letu ponesrečilo na železniških vožnjah 550 ljudi; med njimi 30 do smrti, ostalih 520 pa bolj alti manj nevarno. Skupno so nemški vlaki v tem času prepeljali nad dve milijardi ljudi. Ena nesreča je tedaj prišla na 3,640.000 potnikov, ena smrtna nesreča pa šele na 67 milijonov potnikov! S kakšno hitrostjo vozi vlak? Kolesa drdrajo — pokrajina leti mimo nas — vasi, polja, gozdovi — ure in ure. In vendar se nam časih zdi vožnja ko večnost. S kakšno hitrostjo prav za prav vlak vozi? Na to vprašanje odgovor ni težak. Fo hitrost namreč ,,slišimo“. Izda nam jo udarjanje koles ob tračnice. Kjer se dve tračnici stikata, nastane namreč majhen presledek. \selej kadar pride kolo vagona na stik, se zadene ob začetek nove tračnice in ta rahli sunek povzroči bobneči ropot, ki ga na vožnji zaznavamo v rednih presledkih. 1 račnice na naših železnicah so navadno dolge petnajst metrov. Zdaj pa pogilejmo na uro in štejmo te sunke. Če jili naštejemo v minuti šestdeset, to je vsako sekundo ene-K'a, potem je vlak v eni minuti prevozil šestdesetkrat petnajst metrov, to je devet sto metrov, ali na uro šestdesetkrat devet sto metrov, to je 54 kilometrov. — Proti straniščem na vlakih. — Dvakrat z zemlje na solnce in nazaj Moderna lokomotiva — čudo tehnike Zgodovinske zanimivosti Ko je pred 107 leti dobil George Stephenson dovoljenje za zgradbo prve železniške proge med Stoektonom in Darlingtonom, so bili ljudje trdno prepričani, da bo doživel neuspeh. Toda zgodilo se je drugače in ko je kmalu nato dosegel na drugi železniški pTOgi \ Naj hitrejši vlaki sveta vozijo na Angleškem, in sicer med Londonom in Svvindonom, Na prostem dosežejo hitrost 130 do. 145 kilometrov na uro. Seveda so vagoni na teh angleških progah skrbno in vestno zgrajeni in posebno lahki: tehtajo namreč samo 25 do 50 ton. Ta vlak prekaša s svojo hitrostjo celo znameniti ameriški pa-' ti lični ekspres, ki vozi med Atlan- viti tudi najtežjo lokomotivo nazaj na tir. V velikih industrijskih državah modernih lokomotiv ne kurijo več s premogom, nego s premogovim prahom. Prednost tega pogonskega sredstva je v njegovi cenenosti: premogov prah se namreč mnogo bolj izrabi kakor premog v grudah. Premog v ta namen zdrobe in zmeljejo ter stisnejo skozi sito, ki je tako gosto, da pride 4900 luknjic na 1 kvadratni centimeter. Dvakrat z zemlje na solnce in nazaj... Kako 6ilno se je v zadnjih letih razvil železniški promet, dokazuje statistika nemških diržavnih železnic. Vsi nemški vlaki skupaj so leta 1930 prevozili okoli 680 milijonov kilometrov. Ker je solnce oddaljeno od zemlje okoli 150 milijonov kilometrov, so torej ti vlaki prevozili v enem letu toliko, kakor če bi vozili štirikrat z zemlje na solnce, ali pa dvakrat z zemlje na soln- vprečna hitrost znaša „samo“ 98 kilometrov — nego po tem, da se na 632 km dolgi progi od Londona do Edinburgha niti enkrat ne ustavi. Moderna ekspresna lokomotiva tehta svojih 200 ton. Ali ste že kdaj mislili na to, kako spravijo takega orjaka spet nazaj na tračnice, če se mu pripeti nesreča, da se iztiri? V ta namen imajo na velikih postajah majhen, neznaten stroj, napravo, s katero porinejo lokomotivo nazaj na tir. Ta stroj dela z nepojmljivim pritiskom 300 atmosfer. Pritisk na gumb, in velikanski pritisk se prenese na piili, ki potiska v vodoravni smeri, ali pa na drugi pah, ki potiska v navpično smer. S tako silo je igrača spra- r Iz udarjanja koles ob tračnice lahko z uro v roki doženemo, s kakšno hitrostjo vozi vlak, ki se v njem peljemo tikom in Pacifikom čez ameriški kontinent s povprečno hitrostjo 108 kilometrov na uro. Posebna zanimivost med vlaki pa je „Leteči Škot“, ne sicer po hitrosti — njegova po- in človekoljubni pomisleki ameriških kolodvorskih restavraterjev so se polegli šele tedaj, ko jim je železniška uprava ponudila udeležbo pri zaslužku teh jedilnih vagonov... Nato pa so restavraterji izdali nov proglas na občinstvo: ,,/a vsakega potnika, ki mu je kaj do zdravja, je prava dobrota, če se mu med večurno vožnjo ponudi priložnost, da sede za lepo pogrnjeno mizo in h med opazovanjem mimo hiteče pokrajine v miru in udohstvu privošči obed in večerjo.'1 Leta 1860 je poslalll pruski promet n i minister okrožnico na vse prizadete urade z vprašanjem, ali je potrebno in priporočljivo, da se na vlakih uvedejo — stranišča. Mogoče se vam bo zdelo neverjetno, pa je res: mnogo uradov je bilo za to, da se ta novotarija pod nobenim pogojem ne sme uvesti. Naposled: so se zedinili na to, da se stranišča sicer na vlakih napravijo. vendar mora vsak potnik, ki se ga hoče poslužiti, plačati za to deset srebrnih grošev. To je bil takrat razmeroma velik denar in navaden smrtnik si je moral že dobro premisliti, preden ga je izdal. ‘A Prve tako imenovane l)-vlake (Durchgangsziige: vlaki, ki imajo hrcščini, anninščini, rtimunščini, kitajščini. japonščini, arabščini, sirščini. kaldejščini, norveščini, danščini, ho-Inndščini. irščini, grščini, siainščini, srbohrvaščini in slovenščini. — C) Binkoštih so Kamniške planine zahtevale prvo letošnjo žrtev: 2(>lct-ni trgovski pomočnik Makovec iz Ljubljane je na «.Grintovcu strmoglavil v 400 m globok prepad in se ubil. Na binkoštni ponedeljek je umrl /.a gripo nkademični slikar Franc Berneker. Njegovi najbolj /uiiui deli sla Trubarjev spomenik v ljubljanskem Tivoliju in kranjski vodnjak t. Janezom Nepomukom; mnogo njegovih umetnin pa hranita ljubljanski muzej in Narodna galerija. V nedeljo so neznanci vdrli v stanovanjc predsednika japonske vlade in ga /. revolverji ubili. Vlada je podala ostavko. med Liverpoolom in Manchestrom s svojo lokomotivo „Roeket“ (raketa) hitrost 40 km na uro in se 50 potnikom, ki so se te vožnje udeležili, ni nič zgodilo, so morali utaj bol j nejeverni Tomaži priznati, da iz železnice res še nekaj bo. Toda med prebivalstvom je še dolgo vladalo nezaupanje do »železnega konja". Meščani, še bolj pa deželani, so bili prepričani, da j,e taka blazna hitrost od silfe nevarna človeškemu zdravju, ne samo ljudem, ki se vozijo z železnico, še mnogo bolj nedolžnim gledalcem ob progi: saj se jim mora od samega gledanja začeti vrteti v glavi, in posledica mora biti prej ali slej — blaznost! ☆ Zveza ameriških kolodvorskih restavracij je izdala v času, ko so v Ameriki uvajali jedilne vagone, pi*otest proti tej novotariji in vneto svarila potujoče in jedoče občinstvo pred morebitnimi posledicami nepremišljenega ravnanja. „Uživanje hrane v tresočem vlaku," so pisali skrbni restavraterji, ,.utegne povzročiti nad vse nevarne komplikacije v črevesju." Higijenični pokrite prehode med vagoni) so uvedli v Nemčiji, in sicer 1. maja leta 1892 na progi med Berlinom in Kolnom. Ljudje so jih imenovali ..harmonike" — zaradi usnjatih mehov med posameznimi vagoni. George M. Pullman, izumitelj in izdelovalec svetovno znanih in po njem imenovanih Pullmanovih voz, je spočel svoj izum po neprespani noči na vožnji iz Čikaga v St. Louis. Leta 1859 je kot mlad in-ženjer konstruiral prvi spalni vagon, ki je bil seveda še zelo primitiven: greli ga je z navadno pečjo, Človek bi mislil, da se je letalstvo že toliko izpopolnilo, sla se v doglednem času ne smemo nadejati novih oblik. Pa ne bo držalo. Zadnjič so se pojavile vesti, da se je nekemu Rusu. istočasno pa tudi nekemu Američanu posrečilo na- za razsvetljavo pa so mu služile svtjče. Šele več let nato so v Pullmanovih vozovih uvedli svetiljke na olje. v O verjetnosti nesreč na železniških vožnjah smo že gori govorili. Dodajmo še to>Le: Moderna statistika računa, da se zgodi večja železniška nesreča na 121 milijonov kilometrov vožnje. Človek bi se torej moral voziti n!ad sto milijonov kilometrov (po današnjih hitrostih vlakov kakih 150 let), da bi smel s prilično gotovostjo računati, da ga doleti železniška nesreča. ne s tal in leti z lastno mišično močjo kakor ptič. Pa še drugi letalski izumi so prišli zadnje mesece na dan. Kako so se ta letala v praksi obnesla, še ne vemo. Vse- Čudni ptici praviti letalo, s katerim se človek brez vsakega motorja lahko dvig- Poverjemke iščemo V vseh kraj ili Slovenije in v tistih krajih Jugoslavije in v tujini, kjer žive Slovenci, iščemo poverjenike za naš list, najrajši iz vrst naših naročnikov. P. n. interesenti — marljivi, pošteni in vestni — se naprošajo, naj se pismeno obrnejo na upravo „Druž. Tednika44, Ljubljana, Breg 10, kjer dobe podrobne informacije in potrebna navodila. kako pa bo zanimivo, če se’ z nekaterimi izmed njih nekoliko seznanimo. Številka 1 na sliki predstavlja ptiča iz aluminija, jekla in pravega perja. Izumil ga je neki kalifor-nijski tehnik. Zanimivo na letalu je to, da skuša po vnanjosti kar se da verno posnemati obliko ptiča. Številka 2 (»Pterodaktil") je angleški izum. Aparat, ki spominja po svoji zunanojsti na predpotopno žival, je po trditvi izumitelja zmožen silnih hitrosti. Pogled na »Pterodaktil" od zgoraj (slika 5) nam pokaže kabino za potnike in propeler, ki je nameščen na repu letala. V sliki 4 upodobljeni »Leteči trikotnik" je izumil Nemec Lip-pisch. Aparat žene motor, ki ima komaj 28 konjskih sil. pa vendar doseže veliko hitrost. Tudi pri njem je propeler zadaj. ..Leteča ponev" (slika 5) je izum Italijana Guida Talleija in ima tri propelerje, enega spredaj na gornjem krilu, ostala dva pa na skrajnjih koncih prista jališkegu ogrodja. Stotak klovn je našel v manezi eistn nov stotak. Pobral ga je in šel z njim h konjarju in mu rekel: ..Dve io Din sem ti še dolžan: na. za enkrat ti vrnem sto Din, potem ti jih bom dolžan še sto.' Konjar se je zahvalil, sel h konjušniku in mu rekel: ..Dve sto Din ti dolgujem: za enkrat ti jih vrnem sto. drugih sto pa ti ostanem se dolžan." Konjušnik se je zahvalil, šel h krotilcu in mu rekel: ..Dve sto Din sem vam dolžan; zdajle vam jih vrnem sto, potem vam bom dolžan še sto." Krotilec se je zahvalil, šel k ravnatelju in mii rekel: ..Dve sto Din vam dolgujem, gospod ravnatelj: če dovolite, vam jih sto vrnem, drugih sto pa ostanem še na dolgu." Ravnatelj se je zahvalil, poklical klovna iu mu rekel: „Na, Avgust. za zdaj li dam sto Din, ostalih sto dobiš pozneje." Klovn se je zahvalil, dal stotak konjarju iu rekel: „Zd.aj sva bot. Konjar je s stotakom poravnal ostanek dolga pri konjušniku, le-ta pri krotilcu iu le-ta pri ravnatelju. Ravnatelj je poklical k «sc 1)i klovna in mu rekel: ,.Na. Avgust, sto Din. ki sem ti jih še dolžan za mezdo." Tako je dobil klovn svoj stotak nazaj in vseh pet se je odkrižalo svojih dolgov. In vsi so bili zadovoljni. (evlle dobite povsod, na obr*h® pa samo pri „Tempo“. Ljubljana, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) • mn •••••min K poglavju: Starši in otroci Ali hočete ostati lepi in zdravi? Milojkina punčka Negujte usta, roke in noge! Napisala ..Otroci nimajo lastnine" sem nedavno cula neko mater. ..Kadar pospravljam po omari svojega otroka," je rekla, „in dobim stvari, ki se mi zde nerabne — na, res bi rada vedela, zakaj jili ne bi proč vrgla! — Kako ste rekli?" je povzela. „Da bi morala prej otroka vprašati? Ta bi bila lepa!..." Odrasli ljudje so časih res čudni! Po eni strani se trudijo, da otroku vcepijo razliko med „mojim" in „tvojim", po drugi strani pa mu ne priznajo pravice da bi bila katera stvar res čisto njegova. Pii tem nimam v mislili obleke ali čevljev; nad njimi imajo starši kajpada pojiolno pravico, toda o kakšnih drugih nepomembnih stvareh bi pa otrok res smel reči: „To je moje. S tem razpolagam samo j a z." Res ne vidim, zakaj naj bi vzeli otroku stvar, ki smo mu jo kdaj podarili — ali smemo mar odraslemu človeku vzeti, kar je njegova last? Dostikrat roditelja premečeta otrokove igrače in vržeta kakšno stvar v smetišče, meneč, da to otroku nič ne pomeni. Kakor da bi odrasli sploh vedeli,»kaj ima za otroka pomen in kaj ne! Ko že o tem govorim, mi pride na um neko dekletce. Milojka ji je bilo ime. Ne, Milojka se ni več igrala s punčkami, že dolgo ne. Tako je mati rekla in tudi .Milojka je tako govorila. Saj je od zadnjega božiča zrasla najmanj za ped! Da, velika je že postala Milojka. Kadar je globoko zasopla in potem pridržala sapo, takrat — veste, to je ugotovila Milojka pred zrcalom! — takrat je imela „spredaj“ skoraj že pravo »vzboklino", tako kakor mamica! Ne, o punčkah se pri njej •res ni moglo več govoriti. Seveda, tega ni nihče videl ne vedel. da je Milojka skrivaj vendarle še zmerom mislila na svoje punčke in se le prerada z njimi igrala. Vsako jutro, preden je Milojka šla v šolo in je imela torbico s knjigami že pod pazduho, je še v naglici pokleknila pred svojo omaro in pogledala v najspodnji predal. ..Brž. Milojka, pozno je že — kaj pa še iščeš?" je opominjala mati. „Oh, mama, računski zvezek; spet mi je zdrknil čisto na dno!" In Milojka se je sklonila še niže. Čisto zadaj \ predalu leži namreč Nevenka, Milojkina najljubša punčka, pokrita s svilnatim papirjem in s ..Prirodopisom rastlinstva" kot zglavjem. Nevenka z razbitim noskom! ..Tri četrt na osem!" se vznemirja skrbna mamica in Milojka še v naglici zašepeče: ../bogom, Nevenčica!" potegne hlastno čez njo svilnati papir in hitro vstane. Ne, Milojka se prav gotovo ne igra več s punčkami!... Nekega dne Nevenke ni več. Pri kosilu pripoveduje mati tako mimo grede, da je danes pripravila majhen zavoj za sorodnike na deželi in da je vanj zavila tudi Milojkino Nevenko. ..Morda bo Nadica imela veseljo z njo. Ti se tako že dolgo nič več ne ukvarjaš s punčkami." reče še, in s tem je stvar odpravljena. Milojka prikima in nič ne odgovori. I.o oči se ji nekam mokro zasvetijo in tako ji je, kakor da je postalo v sobi čudno mraz. Pogleda mamico: tako tuja se ji mahoma zazdi. In pomi- 11. T-r. sli, da mamica niti vedela ni, kako zelo ji je bila pri srcu njena punčka. Čudno — si misli Milojka — čudno. „Ko sem bila še majhna, sem zmerom mislila, da mamica vse ve. Kako neumen je človek, ko je majhen!" — „A zakaj," se tedaj domisli, ..zakaj sme mama nekaj vzeti, kar sploh njeno ni? Ne maram, da bi mi mama vzela reči, ki so čisto, čisto moje!" In Milojka se je razjokala, in grenke so bile njene solze... VAŽNO ZA VSE CENJ. NAROČNIKE! Kdor žijli. da mu naša uprava na njegov dopis odgovori, mora priložiti v pismu znamko za 5 Din. S tem ne plača samo poštnine nego tudi ostale troške korespondence. Na pisma, ki jim 3 Din v znamkah nq bi bilo priloženo, ne bomo mogli odgovarjati. Reklamacije uredimo koj po preje- Človek nikoli ne ve... N a j 11 o v e j š a škotska MacNelton je naložil vse svoje prihranke — 200 funtov — v banki. Čez nekaj tednov pa hoče nenadoma denar spet nazaj. „Vse?“ se začudi blagajnik. ..Da. vse!" reče trmasto MacNelton. »Svetoval bi vam, da vsaj malenkost pustite, da se vaš konto..." „Ne,“ odvrne MacNelton grozeče. „ves svoj denar hočem imeti!" Kaj je hotel blagajnik? Začel je naštevati bankovce na pult. MacNelton jih je skrbno preštel za njim in — dal denar blagajniku nazaj. ..Hotel som so samo prepričati, ali nič ne manjka..." Zakonski pogovor Žena: „Vsi možje so idijoti!“ Mož: ..Ne vsi, nekateri so tudi sanici!" Razumljivo ..Kako si nocoj spal?" »Kakor pač človek spi na šahovski deski." »Na šahovski deski?" »Nil, ko je bilo pa vse polno tekačev in skakačev." Nehvaležnost Dva dečka se igrata na dvorišču. Eden od njiju s slastjo je z. mezgo namazan kruh, drugi, ki otepava samo kruli, pa ga s poželjiv ostjo in zavistjo gleda. Usta in zobje Potemneli zobje Če so zobje potemneli, vzemi kozarec vode, ki si mu prilila veliko žlico vodikovega superoksida, in si s to ustno vodo zobe dobro očisti. Potem si usta izperi. To napravi dvakrat na mesec, če pa zobje vendarle ne postanejo beli, pojdi k zobnemu zdravniku. Če se zobje majejo Ko opaziš, da so se ti začeli zobje majati, jih trikrat na dan umij s čajem iz robidovega in žajbljevega listja, ki si mu dodala četrt male žličke borove kisline. Dobro je, če pogosto žvečiš sveže žajbljeve liste. Zobni kamen Pojdi k zdravniku za zobe, da ti ga odstrani. Duh iz ust Izpiraj usta s triodstotno perliidro-lovo vodo. Drugo sredstvo je ustna voda iz enakih delov vodikovega superoksida in mentolovega alkohola, ki pa mora biti zelo razredčena. Če d iz ust diši, je to znak obolenja zoba, želodca ali pa grla. »Daj mi malo mezge!" poprosi tovariša. »Ne dam. Saj mi tudi ti nikoli nič ne daš!" »Nikoli nič ne dam? Pa škrlatinka, ki si jo dobil od mene, da ti zaradi nje štirinajst dni ni bilo treba iti v šolo?!" Praktično V drogerijo pn..o neki mož in zahteva za pet .narjev pra a za mrčes. »Ali naj vam ga dam v škatli ali v škrniclju?" vpraša ustrežljivo prodajalec. icdaj si kupec odpne srajco in meni: »Kar sem le ga stresite!" O s k r h a »Mrčun, jutri vas izpustimo." »Kaj pa sem vam naredil, gospod nadzornik? Kako me morete v teli slabih časih vreči na cesto?" Predebele ustnice Dobro jih odrgni vsako jutro s ščetko za zobe, ki si jo pomočila v mrzlo vodo. Pretenke in brezbarvne ustnice S palcem in kazalcem ustnice naglo stiskaj in spuščaj. Razpokane ustnice Maži jih z neslanim surovim maslom. Roke Rdeče reke Rdeče roke umivaj v galunovi raztopini. Ko jih obrišeš, jih namaži s ci-tronovim sokom. Vsak večer jih moraš mazati s kremo. Kadar je mraz, ne hodi iz hiše brez volnenih rokavic. Hrapave roke Popari pest ječmenčka z. vrelo vodo in počakaj, da se malo ohladi. Potem koplji v njem roke. Razpokane roke Po umivanju jih namaži z ovseno moko in narahlo obriši. Zvečer odrgni še vlažne roke z glicerinom, ki si mu primešala precej medu. Ozebline Pogosto jih maži s citrono. Razreži citrono na rezi, ki jih obloži po roki in zaveži. Zdravnik naj ti predpiše mazilo za ozebline. Dvakrat na dan umivaj roke izmenoma v vroči in mrzli vodi. Vroči vodi dodaj za noževo konico strojilne kisline. Ozeble dele roke maži po dvakrat na dan z belo jodovo tinkturo, ponoči pa s kafrovim mazilom. Potne roke Vsak večer jih umivaj v vroči milnici, ki si ji prilila nekaj kapljic ben-zojeve tinkture. Ko jih obrišeš, jih namaži s kremo. Zjutraj po umivanju omoči dlan s formalinov im alkoholom, počakaj, da se posuši, potem pa namaži roke s kremo in odrgni s krpo. Čez dan jih večkrat omoči z mešanico petih delov citroninega soka in enega dela alkohola. Žulji na rokah Če so že zastareli, naprav i obkladke z arnikovo tinkturo. Da se ti ne napravijo novi, utrjuj roke. Dlani pogosto drgni s ščetjo za roke, ki jo namakaš v mrzlo vodo, ali pa jih maži s citrono-v ini sokom in drgni s plov cem (Bims-stein). Grdi komolci Pomakaj jih v mrzlo vodo, obriši in namaži s kremo. Zjutraj in zvečer jih rahlo masiraj z oljeni. Noge Mrzle noge V eno posodo nalij mrzle, v drugo pa v roče vode. Dodaj še malo soli ali evkaliptovega olja. Deni noge najprej v vročo, potem pa hitro v mrzlo vodo. To ponavljaj pet do deset minut. Naposled jih umij v mrzli vodi. dobro osuši in zdrgni s suho krpo. Potne noge Vsak dan jih umivaj v mrzli vodi, ki si ji dodala amonijaka. soli in bo-raksa. Noge oteri in napudraj — tudi med prsti. Vsak dan obuj druge nogavice. Ozebline na nogah še preden se vreme izpremeni, jih umivaj izmenoma z vročo in mrzlo vodo (kakor pri mrzlih rokah). Osuši jih in masiraj z alkoholom, kafrovim vinom in kloretilom. Če je mraz, obuj volnene nogavice in tople čevlje! Pozimi se drgni s snegom in umivaj noge v vroči vodi, ki si ji dodala na dva litra dve žlici hrastove skorje. Debeli pod plati Umivaj se v vroči vodi in maži podplate z oljem. Kurja očesa Umivaj noge v vroči vodi, ki si ji dodala nekaj salicila. Med umivanjem poskušaj trdo kožo oluščiti. Potem namaži kurja očesa s salicilovim kolodi-jem. Krčne žile Nosi močne čevlje. Pogosto se masiraj. Kadar moreš, lezi tako, da bodo noge višje kakor telo. 4000 Cin v gotovini lepo kolo za 1750 Din in mnogo drugih dragocenih nagradi čaka naše naročnike, ki pošljejo do 50. t. ni. pravilno rešeno zloženko (objavljeno v 17. štev. „Druž. Tednika") iu če poravnajo do 5. junija 1. 1. naročnino do konca septembra t. I. (5. četrtletje). Hitite, da ne boste prepozni! Tudi s kuponi ne odlašajte! Izkoristite lepo priliko, ki Vam jo dajemo! mu, zato nc zahtevajte nanje odgovora. H U M O 3 In Helga je pobegnila... Napisal Tom Burton „Mati je umrla, toda otroka se mi morda posreči rešiti!“ Besede starega zdravnika, edinega več sto milj naokoli, so zvenele trpko in trdo. „Podvizajte se! Tople vode potrebujem!" Stopil je v zakurjeno kuhinjo in z vročično vnetostjo skušal z umetnim dihanjem obuditi novorojenčka v življenje. »Zdravnik ne bi smel de)!ati zoper božjo voljo,“ je siknil skozi zobe farmar Ohlin. »Tudi otrok mora umreti!“ Njegova žena Astrid ga je s strahom pogledala. „Ne, ne, Ohlin! Punčka je tako lepa!“ „Tudi tvoja sestra je bila lepa — a kaj smo imeli od tega? Delati ni hotela in samo v sramoto nam je bila." In Ohlin je stopil v kuhinjo, kjer se je zdravnik še zmerom trudil z drobnim telescem. »Gospod doktor, morda bi bilo bolje, da tudi otrok umre. Njegova mati ni bila poročena/* Zdravnik ga je nestrpno pogledal, nato pa je zamrmral, kakor da govori sain s seboj: »Moja dolžnost je reševati človeška življenja.'* Minute so minevalfe, ko večnost dolge, za tiste, ki so upali, da ostane novorojenček pri življenju, in za njega, ki je upal, da umre kakor njegova mati-grešnica. »Odprite okno, brž!“ Astridina mati je to storila in hladni veter z minnesotske prerije je zavel v sobo. Zdravnik je obrnil otroka proti oknu in začel drobno telesce zibati sem in tja z glavo navzdol. Njegov trud je obrodil sad: rahel dih se je začul, nato pa tih jok. Zdravnik je nežno stisnil dete k sebi in obraz mu je zasijal od sreče. Tudi Astrid se je razveselila, ni pa bil vesel Ohlin, ki ni niti skrival srda in jeze; z glasno kletvijo je odšel iz sobe in zaloputnil vrata za seboj. In tako se je rodila llelga, otrok, ki mu niso vedeli očetovega imena — sad prepovedane ljubezni. * Kot otrok je llelga premalo poznala svet, da bi se mogla čutiti nesrečno. Mislila je, da morajo tudi drugi otroci delati na polju kakor ona, mislila je, da tudi drugi otroci neprestano dobivajo batine za vsako malenkost in — skratka, mislila je, da mora tako biti. »Helga, prinesi mi motiko!** — »Helga, osnaži mi britev!" — »Helga, danes boš kosila na polju z de-lavci!“ — »Helga, sezuj mi čevlje!** To so bili edini llelgini spomini iz mladosti, edine besede, ki jih je čula, besede, ki niso nikdar prišle same, nego so jih vselej spremljali udarci biča, palice ali sunek s čevljem. Toda počasi je začela Helga opažati, da imajo drugi otroci veselejšo in lepšo mladost, da vedo, kaj je smeh, radost in veselje in da Ohli-novi udarci prav za prav niso kazen za njene napake nego za greh njene matere. In Helga je začela razmišljati o svoji nesrečni usodi in krivici, ki jo trpi, in zaželela si je s farme svojega ujca v daljni svet... * Prišel je čas, ko je Ohlin prestregel pohlepne moške poglede, ki so se ustavljali na stasitem dekličinem telesu, jo merili in ocenjevali, slačili in zavzemali. In prišel je čas, ko so se njene prsi začele napenjati pod grobim suknorn in so ji ustnice začele drgetati od hrepenenja po poljubih in milovanju. Takrat je Ohlin vedel, da je prišel čas, da se reši Helge, deklice, ki mu je bila nezaželena v hiši in katere mati mu je prizadejala sramoto... Ohlin je hitro in lahko dobil človeka, ki je bil pripravljen vzeti Helgo za ženo. Bil je to Jed Mond-strum, farmar iz soseščine, visok, močan in grob. Nekega večera je sedel Helgi nasproti pri kaminu, se nerodno smejal in z neumnim pogledom opazoval izmučeni, a lepi dekličin obraz, »Ne boš hodila po tisti poti, po kateri je šla tvoja mati,** je pretrgal Ohlin molk, ki je postajal že neprijeten. »Začela si kakor ona. Romane bereš in po glavi ti roje vse mogoče neumnosti — toda v moji družini se take reči ne dogode dvakrat. Ne boš rodila otrok brez poročnega prstana kakor tvoja mati.** llelga je pogledala Oblina izpod oči in ni odgovorila. »Srečno se lahko šteješ, da te Jed hoče vzeti za ženo,“ je nadaljeval Ohlin in se obrnil k Mondstru-mu. »Plačal mi boš sto dolarjev v gotovini, kakor sva se dogovorila.“ Spet je pogledal Helgo kakor kmet, ko kupuje konje in presoja njihovo sposobnost, moč in vztrajnost. »Ali ni to preveč za dekle, o kateri se ne ve, kdo ji je oče?" »Vendar ne boš prelomil besede, Jed!** »Vsi vedo, kakšna je bila njena mati. Ne pozabi, da bo v sramoto vsej moji družini." Ohlin je vstal in začel hoditi gor in dol, premišljevaje o Jedo vili besedah. Helga pa je trdovratno zrla v ogenj v kaminu, kakor da ne gre za njeno usodo. »Nekaj bi ti predlagal, Ohlin," je rekel Jed. »Rajši bi ti dal svojega starega rdečega bika." „Kaj?“ se je razsrdil Ohlin. »Pet let starega bika? Kaj si zblaznel? Deklica je mlada, močna in lepa!" Mondstrum se je zasmejal. »Šalil sem se. Dam ti sto dolarjev v gotovini in bika po vrh, če še nocoj podpišeš poročno pogodbo. Velja? Udari!" Ohlin se je nekaj časa delal, kakor da razmišlja, toda sam pri sebi je bil že sklenil. »Prav — pristanem!" * Ohlin je globoko vzdihnil, podpisal poročno pogodbo in dal Mond-struinu pero, da tudi on podpiše. Jed se je začel podpisovati. Zanj je to bilo naporno delo, napornejše od oranja. Med tem pa je Ohlin stopil k omari, jo odprl in vzel iz nje steklenico. V njej je bilo staro žganje, ki ga je Ohlin hranil samo za največje svečanosti. Sklenil je, da z njim pogosti svojega bodočega zeta — ne zato, ker bi se mu bil trenutek zdel svečan, nego zato, ker je mislil, da je napravil dobro kupčijo. Jed se je delal, kakor da piše, pri tem pa je pazil, kaj Ohlin dela in od kod je vzel steklenico. Ohlin je zaprl omaro in se vrnil k mizi z dvema polnima kozarcema: epega je ponudil Jedu Mondstrumu. »Na zdravje!" »Na zdravje!" „V tem viharju ne moreš domov. Prenoči pri meni, jed!" »Prav!" je Jed sprejel povabilo. »Lahko noč!" Ohlin je šel v gornje nadstropje in zaloputnil vrata za seboj. Jed je še nekaj časa počakal, nato pa je stopil k omari, vzel iz nje steklenico in ko je vse v hiši utihnilo, začel piti iz nje... * Helga je ležula oblečena v svoji sobici pod streho in premišljala... Od časa do časa so bliski razsvetlili njeno sobo z jarko lučjo, vihar je butal skozi odprto okno njene sobice, toda ona ni'nič videla, nič čula. Nenadoma pa je njeno pozornost zbudil neki šum, ki ni prihajal od zunaj, nego iz hiše, šum, ki ga je jasno ločila od dežja in grmenja. Bili so težki koraki, ki so se po lesenih stopnicah približevali njeni sobici. Sedla je na posteljo in prisluhnila. Koraki so se ustavili pred njenimi vrati. Razumela je, kuj to pomeni, in hotela je skočiti skozi odprto okno. Toda bilo je prepozno. Jed Mondstrum je bil že v sobi. Helga je bila bolj razkačena kakor v strahu. Vstula je in s tresočim se glasom zavpila: „Ven!“ Toda Jed je ni poslušal. Zaprl je vrata za seboj in se ji jel brez besede približevati kukor velikanska ostudna zver. Helgo je zdajci obšla groza in planila je k vratom. On pa jo je prestregel, s svojimi Se nadaljuje na 4. struni pod črto Toda bilo je prepozno. Jed Mondstrum je bil že v sohi... (Foto Metro) Takrat je prvič začutila, kaj je sreča... (Foto Metro) l MOST VZDIHOV ZGODOVINSKI RO/AAN NAPISAL AMCH EL ZtVACO 27. .nadaljevanje Novi naročniki dobe na željo ponatis dosedanjih 26 nadaljevanj! „Saj sem vam rekel, da ima Paolo čudne ideje. Rekel mi je, da s tem, če vam iztrga Bianco..,“ „Da mi iztrga Bianco, mojo ličerL. Tak jo misli obdržati pri sebi?...“ „Da, gospa!“ „ln je ne bom več videla?. „Prav mogoče!“ Imperija je izbruhnila v divji smeh. „Vaš prijatelj je blazen!“ je vročično zavpila. „In tudi vi ste blazni, ko pridete k materi in ji poveste, da ne bo več videla svoje hčere. Kdo pa vam pravi, da grozi moji hčeri v moji hiši katera druga nevarnost kakor tolikim in tolikim mladim deklicam?... Ah, vi zločinci!... Hčer hočejo rešiti, pa ubijajo mater! Kdo vam pravi, da ne boste tako ubili še hčere? Zakaj Bianca me ljubi, gospod, in bo umrla, če jo boste odtrgali od mene!... Toda motite se! Ne veste, česa sem zmožna! Preobrnila bom svet, in našla bom vašega Paola... in tedaj gorje inu!“ Imperija je zaječala na glas. Roland jo je pustil, da se je izjokala, in jo opazoval z resnim in skoraj otožnim pogledom. ..Oprostite, gospod," je povzela kurtizana, „oprostite, da sem tudi vas dolžila... to je strašno...*' ,,Dajte, gospa, da dogovorim," je tedaj rekel Roland. „Govorite,“ je dihnila Imperija, oklepaje se poslednje nade. „Moj prijatelj je sklenil ne samo rešiti vašo hčer, nego tudi vas kaznovati...“ „Mene kaznovati!... Mene!...'* „Da! Zdi se, da ste svoje dni storili neki zločin in se mu ga izpovedali. ..“ Imperija je planila pokonci. ,.S katero pravico se postavlja za sodnika? Kdo mu je dal pravico izrabiti mojo življenjsko skrivnost, da me bo z njo kaznoval?" Nadaljevanje s 4. strani dolgimi okornimi rokami in ji zamašil usta. ..Lepa si, čarovnica,“ je zamomljal težko diha je. „Zdaj boš 1110-J a! Helga se je branila z vsemi silami, a zaman. Potegnil jo je s seboj k postelji. Njen odpor je bolj in bolj popuščal. Nenadoma pa se je Jed spoteknil in telebnili po tleh. Helga se mu je iztrgala in planila skozi vrata. Njene edine misli so bile: „Proč, proč od te zveri, ki bi moral postati moj mož. Proč od te hiše, ki mi je bila samo trpljenje in inuke...“ Ogrnila se je hlastno v dežni plašč, odprla hišna vrata in zbežala v viharno deževno noč... (Iz nemškega Metro-Goldwynovega filma ..Suzana Lenox". V glavnih vlogah Greta Garbo in Clark Gable). Roland je vstal. Njegov obraz je bil kaikor okamenel, le oči so mu gorele ko dva oglja. .,0 pravici govorite!** je zasikal. „Dobro, pa govoriva o njej, ko ste že izrekli to besedo! Če iztrgajo človeka iz sveta živih in ga zapro v luknjo globoko pod zemljo, kjer skoraj zblazni od trpljenja, kjer malone pogine od lakote in mraza, kjer 11111 je slednja sekunda njegovega izgubljenega življenja nov naskok obupa, kjer je zapuščen od vseh in pahnjen v večno temo: če ta človek, ko se vrne med žive, izve, da je vse izgubil, očeta, mater, zaročnico — gmotnih izgub ne omenim, ne izgube visokega položaja, ki ga je prej zavzemal — če potem najde peklenska bitja, ki so mrzlo in premišljeno snovala njegovo gorje: ali ne mislite, da ima pravico stopiti pred zavržence, ki so mu ustvarili to prekleto življenje, in jim reči: Zdaj ste vi na vrsti, da boste trpeli na telesu in na diuši, kakor sem jaz trpel na duši in na telesu; zdaj ste vi na vrsti, da boste jokali in ječali, in ker ni nihče od vas poznal usmiljenja z menoj, ga tudi od mene ne pričakujte!...** Imperija se je stisnila v kot, njen obraz je bil prsteno bled in kičevit drget ji je stresal telo, ko je z očmi, razširjenimi od' groze, strmela v moža, ki ji je govoril te besede. „Kdo ste?“ je zajecljala. „Kdo ste, za Boga?“ Rolandu se je zdajci vrnila vsa hladnokrvnost. „Ne gre zame, gospa, nego za mojega prijatelja Paola... Jaz vam samo ponavljam njegove besede. Ali ste mar eno izmed tistih zavrženih bitij, ki so ga obsodila na nečloveško trpljenje?.... Ne vem! Ali je sam tisti, ki je toliko trpel, ali pa se je zaklel, da izvrši osveto za koga drugega? Tudi tega ne vem. Odgovoril sem vam samo na vprašanje zastran pravice, ki jo utegne imeti. Nemara je zvedel za kateri zločin, ki ste ga kdaj storili... Saj veste, da pride kazen za greh prej ali slej..." „Da... Božja previdnost, kaj ne?“ se je zagrohotala Imperija. „Ne, gospa,“ je mrzlo odvrnil Roland. „Moj prijatelj ima o teh rečeh svojo posebno teorijo, ki utegne biti prava. Pravi — ne pozabite, da se jaz ne ukvarjam z visoko fizolofijo in da samo ponavljam njegove besede — pravi tedaj, da ne ve, kaj razumete pod Previdnostjo. Prepričan pa je, da je dobrota najvišji izraz človeške razumnosti. Z drugimi besedami, čim razumnejši je človek, tem bolj goji dobroto. Hudoben človek, pokvarjenec je navzlic morebitnemu drugačnemu videzu vselej duhovno defekten: zločinec ne more imeti visoke inteligence, drugače ne bi bil zločinec. Lahko da je nadarjen, toda nekaj v njegovih možganih je na vsak način kalno. Od tod neizogibne napake, ki jih zločinci store. Zato tudi prej ali slej poplačajo svoj zločin, ker niso bili zadosti razumni, da bi vse prevideli.'* Roland je z zloveščim mirom končal ta nenavadni filozofski govor. Imperija ni odvrnila oči od njega. Bila je strta od utrujenosti. Čutila je, da je zašla v strašno kolesje, iz katerega ni rešitve. Prsi so se ji burno dvigale in padale v bolestnem krču. „In če priznam!" je zaječala. „Če prosim milosti!... Ali res nimajo ljudje niti z materjo usmiljenja?... O!... Ali ne vidite, gospod, da mi je hči vse kar imam na svetu? Ljudje se mi prilizujejo in kleče pred menoj, drugi me prezirajo in sramote, toda meni ni mar občudovanja onih, ne zaničevanja teh. Vse na svetu mi je moja hči! Kd'or mi jo iztrga, stori zločin! Tako bo kaznoval zločin z drugim zločinom! Naj vaš prijatelj tudi sam pazi, da bo res človek visoke razumnosti, za kar se hoče imeti! I11 ker trdi, da je najvišja razumnost diobrota, naj se vpraša, ali ni naj višja dobrota odpuščanje!..." „Odpuščanje!“ je zamrmral Roland. ,.0, mislil sem nanj!... Pa sem preveč trpel... še zdaj je moje trpljenje neznosno!..." Sam ni vedel, da je izgovoril te besede. Imperija jih ni čula; preveč je bilo vse njeno bitje napeto v pričakovanje, sredi med nado in obupom. „Gospa,“ je tedaj povzel Roland. „moje poslanstvo je končano. Hotel bi le še ponoviti, kakšno je razmerje med vami in mojim prijateljem: Paolo je srečen, da je reši1! Bianco iz Bembovih rok, zdi pa se jnu potrebno, da vam je ne vrne." ..Nesramnost! Nesramnost!... Nesramnost tudi od vas, gospod poštenjak, da pomagate pri takem početju!" Roland je vstal, se priklonil v slovo in rekel: „Še to bi vam hotel reči, gospa: moj prijatelj bo smatral za svojo dolžnost, da vas obvesti, kako gre vaši hčeri... drugače pa bo, kolikor ga poznam, trdovratno vztrajal v svojem sklepu...*’ „Torej ne bom več videla svoje BianceL. Bodita prekleta oba! I11 preklet naj bo tudi Roland Can-diano, ki sem ga ljubila! Da, Roland Candiano! O, dobro vem, da se to zgodi na njegov rovaš! Vem, da vas 011 pošilja! O11 je tisti, ki mi hoče iztrgati otroka, ki mi hoče iztrgati srce!" Pri teh besedah, ob tem nenadoma izgovorjenem imenu, se je Roland zdajci izpremenil. Pograbil je Imperijo za roke, sklonil k njej svoj razbeljeni obraz in divje zarenčal: „V i preklinjate Rolanda Can-diana, v i ! Vi, ki je že nečist dotik z vami zadoščal, da je bil za zmerom preklet! Spomnite se... spomni se, kaj so tvoji pajdaši in ti napravili iz tega človeka! Da, moje srce se je že odpiralo usmiljenju... Usmiljenje!... Med tem ko bi me ti, če bi le mogla, zadavila z lastnimi rokami! Usmiljenje!..." Izbruhnil je v divji grohot: „Trpi, joči in obupuj!... Nikoli več ne boš videla svoje hčere!... Nikoli več!..." Imperija je omahnila na kolena. Njene izgubljene oči so z neizrekljivo grozo strmele v tega moža. Hotela je zakričati, prositi... toda iz stisnjenega grla ni prišel glas. In Roland? Po tem izbruhu divjega srda je vstal, veličasten in nedostopen kakor kiji osvete, ledeno pogledal nesrečnico pred svojimi nogami, se obrnil in počasi odšel. Več minut se je Imperija borila s tesnobo in grozo, ki jo je prikovala k tlom. Naposled se je osvestila. Tedaj se je skokoma vzpela in se vsa peneč se zagnala skozi vrata, rjoveč ko pobesnela zver: „Primite tega človeka!... On je Roland1 Candiano!..." Rolami je v tistem trenutku stopal po marmornih stopnicah kurti-zanine palače. Brez naglice je krenil proti gondoli, ki ga je čakala. Čolhi se je hitro oddaljil. Ko so se lmperijini lakeji pojavili na nabrežju, Rolanda ni bilo nikjer več... Imperija se je vrnila v svojo sobo. Dobro uro je ždela v njej, onemogla od obupa jn neukrotlji- P^,||l"Hl||,1,111».................... ""Hlinili""................................. """....."""'Hlinili""1"«!!!!«.....'Hlinili«.............."""'Hll I i Gramofoni in gramofonske] plošče se kupijo najboljše in v največji izbiri pri JUGOSPORT LJUBLJANA Miklošičeva cesta štev. 34 .I..Ulil"'".Milil"1"!!............ rM V 24 urah P barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in frig svetiolika srajce, ovratnike, za- p* 1 pestnice itd. Fere, suši, monga ^ Egj in lika domače perilo S tovarna JOS. REICH ^ W Ljubljana W vega besa. Zdajci pa je poklicala strežajke. Dala se je obleči v preprosto temno obleko, kakršne nosijo stare, častitljive gospe, brez okrasov in draguljev, in zapustila palačo v spremstvu enega samega lakeja. Gondola se je kmalu ustavila pred Dandolovo palačo, in nekaj trenutkov nato je stala pred velikim inkvizitorjem. Odgrnila je pajčolan in pokazala svoj bledi, razdejani obraz. ,,Ne vem, ali se me še spomnite, Visokost,“ je rekla. „Le enkrat sva se videla, in tega bo že kmalu sedlom let... v okoliščini, ki..." ..Ivi se ne pozabi,“ je gluho rekel Dandolo. „Da, spomnim se vas, gospa..." Gledal jo je trenutek z mračno radovednostjo; nato pa je, videč, da njene drgečoče ustnice ne spravijo glasu iz sebe, povzel: ..Prvič sva se videla, gospa, v vaši palači, kamor ine je vzel s seboj Altieri. Tudi sedanji '(lož Fos-cari je bil zraven in Bembo, današnji beneški škof in kardinal. Bilo je okoli polnoči. Rolanda Can-diana so bili malo prej prijeli, in govorili smo o tem, kaj naj storimo z njim, z njegovim očetom in materjo. Ali je bilo tako, gospa? Isti pakt nas združuje!... In ker vas vidim pred seboj, sodim, da ste prišli ravno zaradi tega pakta..." „I)a, Visokost. Tole vam imam povedati: enega izmed tistih, ki so bili pri takratnem prizoru, ni več. Mrtev je.“ Dandolo se ni začudil. l’o San-Irigovem obisku je bil pripravljen na vse. Le njegov glas je bil čudno votel, ko je vprašal: ..Katerega?... Koga izmed nas je Roland Candiano prvega udaril?" Imperija je vztrepetala, lak je Dandolo vede1!, da je Roland v Benetkah!... Pa vendar ni ničesar ukrenil proti njemu! Ni dal zgrabiti strašnega nasprotnika, ki je bil sklenil, da jih vse iztrebi!... „Bemba!" je odgovorila. ..Kako to veste?" „Od Rolanda Candiana!“ Naj se je Dandolo umel še tako obvladati, naj je bil še tako pripravljen na vse, njegov obraz je vendar posinel in vztrepetal je po vsem životu, ko je kurtizana dodala: ..Roland C andiano je bil pravkar pri meni!” V zdih globokega obupa je napel prsi velikega inkvizitorja. Neve naročnike ki so zadovoljni z „Druž. Tednikom Romanom", opozarjamo, rla izhaja naš list že 4. leto iu da imamo na razpolago še nekaj kompletnih prejšnjih letnikov, ki so prav tako zanimivi kakor letošnji. Vsa pojasnila v naši upra- vi (Ljubljana, Breg 10). Pri vprašanjih prosimo navedbe, ali želite vezane letnike ali nevezane. Tedaj je Imperija v kratkih besedah popisala Bembovo strast do Biance, povedala je, kako ji je pomagal Aretinov tajnik in da so Bi-anco ugrabili in naposled omenila razgovor z možem, ki se ji je predstavil za Giovannija di Lorenzo. „Zdaj tudi vem,“ je končala svoje pripovedovanje, „da so Aretinov tajnik Paolo, Giovanni di Lorenzo in Roland Candiano ena in ista oseba.'* Dandolo se je globoko zamislil. Iskal je 'luči v temi, ki ga je obdajala, iskal je niti, ki bi ga rešila iz labirinta. In kakor prejšnjo noč je tudi zdaj zamrmral: „Usoda!...“ V tem je Imperija povzela: »Tak je torej Rolandov začetek: Bembo mrtev, moja hči ugrabljena, nikoli je ne bom več videla... to je tisti sunek z bodalom, ki mi ga je namenil!... Nesrečnež!" je zamrmrala s tako strašnim izrazom obupa, da se je veliki inkvizitor stresel. „Zakaj ni še mene ubil!" „Pogum, gospa!" je je skušal Dandolo potolažiti. „lak ne veste, kaj se pravi imeti hčer in jo ljubiti z vsem žarom svojega bitja! Tak ne veste, da mi je liči smoter vsega življenja, da me je misel na njeno srečo edina držala pokonci in mi dala pozabiti žaljivrf občudovanje, ki so mi ga izkazovali kot kurtizani! Kot mati sem imela svoj življenjski smoter, brez svojega otroka sem obsojena na počasno umiranje v kesanju in solzah. O, V isokost, ta človek je res močan, drugače ne bi bil znal tako pogoditi mojega srca in si izbrati med vsemi kaznimi tisto, ki me je najbolj zadela!... Oh, kolnem se vam: ta trenutek bi mi bila smrt odrešitev, in le upanje na osveto mi brani, da se ne vržem v kanal in si ne končam svojega izgubljenega življenja!" »Tudi jaz imam hčer," je zamrmral Dandolo, ki ga je tolik izliv bolesti pretresel. ..l)a,“ je nadaljevala Imperija, ..zato sem tudi prišla k vam. Prišla sem. da vam povem: Roland Candiano ni mrtev, kakor ljudje mislijo! Roland Candiano živi in je nam vsem napovedal boj do iztrebitve..." „Vem!" ..Veste — pa me niste obvestili!..." ..Zvedel sem šele snoči. Neki človek mi je prišel povedat, da je Roland Candiano v Benetkah." „In jaz vam lo potrjujem. Najprej se je predstavil za Paola, zdaj pa se imenuje Giovanni di Lorenzo. Pazite, Visokost! le ne zgrabite tega človeka, me prisilite do skrajnosti ! Pazite, da no nahujskam na vas vsega beneškega patricijstva! Hočem imeti nazaj svojo hčer, razumete? In če jo je odvedel tako daleč, da je ne najdem več, so bom maščevala... Hočem, da Rolanda zgrabite in da bom zraven pri zasliševanju. Kaj ga boste izpraševali. mo 110 zanima, pove naj saino, kje je moja liči. Hočem ve- Isposoiamo plošče in gramofone poceni ilager Ljubljana, Aleksandrova 5 Maribor, Gregorčičeva 20 deti... in če ničesar ne ukrenete, se me bojte!..." „Kdo vam pravi, gospa, da ne maram zgrabiti Rolanda Candiana! Vaša bolest vas zavaja!..." „Da, res, oprostite mi... Saj ne vem več, kaj govorim... Zdelo se mi je... Mislila sem, da se obotavljate... V vaših očeh sem brala več strahu kakor odločnosti... a to je blaznost, kaj ne, V isokost?..." »Pomirite se," je rekel veliki inkvizitor, skušaje se zbrati. »Ta trenutek je vsa beneška policija na nogah in Roland Candiano bo v naših rokah, preden bo tri dni..." „Tri dni! To je dolgo!..." »Vi sami mi lahko pomagate. Ker ste z Rolandom govorili, mi boste znali popisati, kako se je preoblekel'. Pravite, da se imenuje Giovanni di Lorenzo?..." „Da. Njegov popis pa je tale." Imperija si je podprla glavo z rokami in začela počasi in premišljeno narekovati, Dandolo pa je pisal za njo. Ko je kurtizana končala, je vstala in se priklonila v slovo. In še v tem poklonu je bilo učakaj kakor prikrita grožnja. \ veži je zagledala nekega starca. ki je veselo rekel lakeju: ..Recite gospodarju, da sem dobil kupca za hišo in da moram takoj z njim govoriti." V gondoli je Imperija zapovedala čolnarju, naj jo odpelje doirtov. Ko pa je čoln odrinil od brega, se je še enkrat z očmi polnimi nezaupanja ozrla i>o Dadolovi palači. In nenadoma se Je premislila. „Ne!“ je reklla s stisnjenim glasom. „K Altierijevi palači!..." Preden pojdemo za Imperijo, se vrnlimo za trenutek v kabinet velikega ink vizotorja. Dandolo se je bil spustil v svoj veliki naslanjač in si zakopal glavo v dlani. ..Lsoda se neizprosno izpolnjuje!" je zamrmrali1. ..Krog okoli mene se sklepa... Preden mine nekaj ur, bo Roland v naših rokah... Kako naj to utaji m?.„ In ta ženska, ki mi je prišla pripovedovat, da ljubi svojo hčer!... In jaz!... jaz!... O! Če vstane Leonora pred menoj in zahteva, naj ji dam račun o svojem izdajstvu in o svojih lažeh!... Strašno!... Zakaj nisem tega previdel?... Izgubljen sem... Ni mi pomoči!... Kako bi bilo... če se ubijem!... Morda l>i bilo potem bolje!... Vstal j o in začel hoditi po sobi gor in dol'. Toda bil je tako šibak, da je komaj stal na nogah in trepetal po vsem životu. Zato j« spet sedel. lakrat mu je lake j javil, da želi stari tilip, čuvar hiše na Olivol-skem otoku, z njim govoriti, češ da jo našel kupca. Odmahnil je z roko: „Naj počaka!" Prav zdaj se mu da misliti na to!... Pa vendar... kako si je zmerom žel el odk rižati se le hišo, ki mu jo bila večni očitek njegovega zločina. ( elo uro jo iskal j z h od a iz položaja. In polagoma je vstala ▼ njem nedoločna mula: ..Izključeno, da bi se dal Roland na slepo ujeti... Kaj pa, če bi so mi posrečilo spraviti policijo na krivo sled!... Da. lo bo... Tako mu 'dani priliko za beg... in ga opozorim na nevarnost!... Potem pa... kdo ve, ali se ne bo zadovoljil z Bembom in za zmerom zapustil Benetk!..." Napravil je cel načrt na tej preprosti osnovi. Še bi se dalo življenje kako urediti... Če bi Rolanda ne bilo več, ne bi Leonora nikdar zvedela, kaj se je zgodilo... in sčasoma bi pozabila svojo bolest! leda j se je nekoliko pomiril. Velel je lakeju, naj pokliče Filipa. „Nu? je vzkliknil malone veselo, „tak se ti je posrečilo dobiti kupca?..." „Da, Visokost!" „Prav. Prodati bo treba brez odlašanja... Kdo je kupec?" „Neki tujec. Dejal je, da bom lahko tudi potem ostal čuvar hiše. Če nima V isokost nič proti temu..." „Stori kakor ti je drago, Filip. Želim ti mnogo sreče..." „Večje sreče ni zame, kakor če bom smel ostati v hiši," je z žarečim obrazom odgovoril Filip. „Potem je vse v redu. Ali si se dogovoril zastran cene?" „ I ako kakor ste rekli, Visokost. Kupec je bil zadovoljen." „Prav. Gre zdaj samo še za to, da se ta kupčija čim prej izvede." „Se danes, Visokost. Drevi mi bo prinesel denar, in uro nato bo že v vaših rokah." „\ rodu. Dve sto srebrnikov si obdrži!" „V isokost ste preveč radodarni," je vzkliknil starec in se globoko priklonil. »Tule jo kupna pogodba; treba je samo, da jo \ isokost podpišete." I' ilipje položil pred velikega inkvizitorja pergamen, ki ga je Dandolo brez pomišljanja podpisal. Nato ga je preletel z očmi, mehanično iskaje imena moža, ki postane lastnik hiše, kjer se je rodil, kjer se je rodila njegova hči. »Imena kupca ne vidim," je rekel. »Nisem ga hotel zapisati," je odgovoril starec. »Moja roka je bolj vajena lopate in motike kakor pa peresa. Prinesel pa sem s seboj papir, kamor je bil tujec napisal svoje ime. V isokost naj ga izvoli samo prepisati. Evo, tule j c." Dandolo ga jo vzel v roko in ga preletel. listi mah mu jo vsa kri izginila z obraza. „On!“ je zamrmral in ledena zona mu je zletela po hrbtu. »On!... O! Usoda!..." Kakor hipnotiziran je strmel v drobni košček papirja, ki je vseboval samo ime: »Giovanni di Lorenzo..." »Giovanni 'di Lorenzo!... Roland Candiano!... Da, Roland Candiano je skrivnostni kupec Dandolovo hiše!..." Veliki inkvizitor je uprl v starega Filipa, ki ga je presenečeno gledal, zbegan pogled, kakor da ga prosi usmiljenja. Potem se je zdajci domislil, da bi si utegnil starec Bog zna kaj misliti, in jo zajecljal : „ Ki la j se (a človek vrne?" „V mraku, V isokost. Okoli sedmih ali osmih." ..Prav. Pridi čez dve uri po pogodbo." Otroci kot filmski Nekateri lj uti je se navdušujejo za Marleno Dietrichovo, drugi spet za Garyja Coopra. Enim je najboljša igralka Jeannette MacDonald, drugim je ideal Maurice Chevalier. Okusi so različni in izpremenljivi. Igralec si kaj težko pridobi naklonjenost občinstva, na drugi strani pa lahko kmalu pade v nemilost in pozabo. Vendar pa imamo filmske igralce, ki enako navdušujejo vse prijatelje filma. To so otroci in živali. Filmski otroci imajo posebno veliko nalogo. Združevati morajo v sebi preprostost in igralske zmožnosti. Iz otroka, ki ni izrazit filmski talent, ne more niti najboljši režiser napraviti slovitega igralca. Zanimivo je, da je največ otrok, ki igrajo v filmih, iz igralskih. družin. Jackie Coogan in njegov mlajši brat Robert, Mitzi Green in Ju-nior Durkin, vsi so otroci igralcev. Jackie Coogan, nekdanji „Kid iz Chaplinovega filma, je nastopal s svojima roditeljema že v tretjem letu. Tudi njegova inati je začela igrati, ko je bila še otrok. Znano je, da je jackija Coogana odkril Charlie Chaplin. malokdo pa ve, da Cooganovi starši niso imeli namena pustiti tudi svojega drugega sina, petletnega Roberta, k filmu. Usoda ali slučaj pa je bil spet močnejši od človeških načrtov. ko je Jackie igral loma Savvver-ja. sta ga obiskala oče in mati v ateljeju in privedla s seboj tudi malega Roberta, ki prej še nikdar ni videl filmske kamere. Režiserji so postali na dečka pozorni, ker je bil prav tak kakor njegov brat pred desetimi leti. Norman Tun rog, režiser filma »Skip-py“, je iskal mladega igralca za vlogo Sookvja. Na stotine otrok so preizkusili. toda pravega niso našli. Robertovi starši so se najprej upirali, ko je hotel režiser preizkusiti tudi njihovega najmlajšega sina. toda naposled so se prošnjam udaIi in aparat se je zavrtel. Izkazalo se je. da je Robert, prav tako kakor je bil njegov starejši brat, izrazit filmski talent. Mitzi Green, znana desetletna igralka, je že s šestimi leti igrala v kabaretih. Njena roditelja Joe Keno in Rosie Green sta znana ameriška kabaretska zvezdnika. Mala Mitzi je tako imenitno posnemala filmske zvezdnike, da je Puramount postal nanjo pozoren. Doslej je igrala že v več filmih. Najbolj znana je po ..Prepovedanih pustolovščinah", »Skippvjn in ..Roži z. ranche". Jackie Searl in Jackie ( ooper, ki tudi igrata pri Parninountu, nista sinova igralskih staršev. Oba pa sla že zelo zgodaj igrala in so ju slučajno odkrili za film. Jackie •Searl. ki igra v »Prepovedanih pustolovščinah" in „Skyppyju“ vlogo razvajenega in hudobnega dečka, se je rodil v nekem ameriškem provineijalnem mestu. Znanec njegovih staršev, ki je bil višji uradnik pri radio-postaji, se je jel zanimati zanj, ko je čul njegove re- citacije. Mali Jackie je odtlej skoraj vsak teden recitiral. Slučaj je hotel, da je potem prišel tudi k filmu. Njegov prijatelj Jackie ( oopej-, ki je dobil umetniško nagrado za svojo vlogo v »Skippvjn", je zdaj v osmem letu. Zaradi njegovega izrednega igralskega talenta in skoraj nepojmljivega doživljanja vlog se je začela siriti vest. da jackie ni otrok ampak odrasel človek pritlikave rasti. Juek.ie pa je med tem zrasel nekaj centimetrov in izgubil mlečne zobe, kar dokazuje, da je bila ta vest izmišljena. Jackijeva mati trdi, da so jo raznesle matere otrok, ki niso pri filmu uspeli. Gospa Oooprovn je bila lastnica trgovine z, glasbili v Nevvvorku, ko je prišel Jackie na svet. trgovina pa je slabo nesla, zato se je z otrokom preselila v lloolvvvood. V filmskih ateljejih je igrala klavir, Jackie pa je časih nastopil kot statist, kesneje je dobil tudi večje vloge v groteskah in naposled so ga izmed šest sto otrok izbrali za glavno vlogo v »Skippvjn". Danes služi po tisoč dolarjev na teden. Gledališki otrok je tudi junior Durkin, ki je partner Rosite Moreno, Richarda Arlenu in Mitzi Greeuove v igralci »Roži z ranche". Njegova mati in sestra sta znani igralki. Po večletnem igranju na odrih ga je Paramount angažiral za film. Vsi ti otroci so že veliki igralci in priljubljeni zvezdniki. Toda njihovi starši ne pozabljajo, da so ti veliki igralci še zmeraj otroci in da jim je treba še prave vzgoje. Da v času igranja ne bi zamudili šole, je Puramount najel več prvovrstnih učiteljev, ki te otroške zvezdnike poučujejo med odmori kar v ateljejih. Uče jih po učnem načrtu vseh šol v Združenih državah. ker človek nikdar ne ve, kuj mu prinese bodočnost, morajo ti otroci shraniti večji del svojih plač, da jim bodo za začetno glavnico, če bodo morali svoj poklic izpremeniti. Srčna napaka . Srčne bolezni dostikrat povzroče nalezljive bolezni, pretirano telesno ali duševno delo in strupi (alkohol in nikotin). Dokler more srce še zmagovati svoje delo, bolnik bolezni niti ne čuti. Šele ko srce dela ne more več opravljati, se pokažejo znaki bolezni, ki so v glavnem močno utripanje, težavno dihanje in še drugi. Tudi kadar srce še lahko dela, mora bolnik paziti, da ga ne preobremeni. Pred vsem mora bolnik jesti dijetično hrano. Biti mora pri jedi zmeren, ker prepoln želodec pritska na prečno mreno in s tem na srce. Zaradi tega pritiska začne srce močneje biti in človek težko diha. jedi, ki napenjajo, kakor zelja, stročnic in kruha, tak človek ne bi smel jesti. Tudi bi moral izpremeniti svoj urnik tako, da bi večkrat jedel, toda bolj po malem. Piti ne bi smel preveč. Posebno bi se moral ogibati sodavice. Alkoholne pijače povečajo delovanje srca, zato jih sploh ne bi smel piti. Skrbeti bi moral za dobro prebavo in se ogibati telesnih naporov. Sadje in zelenjava pospešujeta prebavo, zato sta priporočljivi za bolnike, ki imajo srčno napako. Vse to je važno pri izberi poklica. Bolnik s srčno napako bi moral delati več duhovno. Tudi preden se poroči, bi moral vprašati zdravnika, ali mu to priporoča. Zdravniki priporočajo za zdravljenje srčnih bolezni kopeli v ogljikovi, pred vsem pa v slaniAodi. Bolnik se lahko koplje doma ali pa v kopališču. Kadar začne srce zelo nagajati, je dobro, če človek leže. Mrzel obkladek na srce olajša bolečine. Izmed zdravil predpisujejo zdravniki naprstec (digi-ti«lis), kafro in kofein. Dostikrat je posledica srčne napake vodenica. Rotenje in sredstva, ki ženejo na vodo, zmanjšajo količino vode v telesu. Gliste Gliste se kaj pogosto pojavijo v danki. Podobne so deževnikom. Barve so rožaste ali temnordeče. Samec je dolg do 25, samica pa celo do 4-0 centimetrov. Glavo ima okroglo in na njej troustno sesalko. Samica ima na trebuhu posebno odprtino, ki skozi njo odlaga jajčeca. Jajčec znese do šestdeset milijonov. Gliste se ne zarede le v človeški danki, ampak tudi pri govedu in svinjah. Skoraj vsa jajčecu se izločajo z blatom: z nesnažnimi rokami ali jedmi pa pridejo v človeški želodce, kjer se razvijejo. Iz želodca gredo v danko, pa tudi v jetra in žolčni mehur, ali celo v grlo. Eden izmed znakov obolenja na glistah je srbenje v nosu. Posebno otroci trpe na njem in neprestano vrtajo po nosu, kar ni prav lepo. lake otroke bi bilo treba preiskati, ali nimajo glist. Drugi otroci spet ne morejo jesti ali pa jedo prav obilno. Nekateri bruhajo ali jih pa rado žene na blato. V spanju škripljejo z zobmi in dobe krče. Gliste lahko preprečimo le na ta način, da strogo pazimo na snago. Otrok ne sme brskati po tleh, pa tudi ne z rokami jesti. Zdravijo gliste s santoninom, ki pa ga sme predpisati le zdravnik, ker je v večjih količinah strupen. Domača zdravila so čebula, rdeče zelje in bučne pečke. Jaz sem Jackie (ooper, po vaše Džeki kuper. Ra tudi na spodnjih dveh sli kali sem jaz, samo zdaj nisem več tako majhen. ODPOGIJTE Sl V/VSE JMOGE V NAŠI UDOBNI, LAHKI IN ZRAČNI LETNI OBUTVI. 39.- Vel. 19—26 Vrsta 4441—05 Za deklice: Zračni, laliki platneni polčevlji z gumijastim podplatom in okusno obliko. Ne-obhodno potrebni za poletje. 49.- Vrsta 2944—00 Sandale, ki ne žulijo niti nog niti žepa. Otroške št. 22—26 Din 59'—, št. 27—34 Din 49-—. Ženske št. 35—38 Din 59-—. Moške št. 59—46 Din 69-—. Vrsta 2145—09 Lahki in udobni ženski čevlji iz sivega platna z zaponko in elastičnim gumijastim podplatom. Za mal denar veliko zadovoljstva. V vseh naših prodajalnah dobite dobre in cenene nogavice. — Moške Din 5'—, ženske Din 9'—. Nadomestki za kavo Kofein, ki ga dobimo v pravi kavi, pri zmernem uživanju ni tako zelo škodljiv, da bi morali kavi dodajati še razne nadomestke. Če pa pijemo kavo v večjih množinah, je priporočljivo da že zaradi zdravja, če ne zaradi cene čiste kave, uporabljamo tudi razne dodatke in nadomestke. To so pred vsem sladka in figova kava ter cikorija. Sladka kava Sladna kava ni le dodatek ampak ti di nadomestek za kavo. Delajo jo i/. ječmena. Ječmen namočijo v vodi, da začne kaliti, in škrob v zrnu se izpremeni v lahko prebavljivi sladili sladkor. Ta ječmen potem pražijo. Če zmešamo 25 gramov prave kave in 15 gramov sladne kave, dobimo okusno pijačo, ki zelo zmanjša količino kofeina in poceni kavo za 35 odstotkov. Figova kava Že ime samo pove, da jo delajo iz fig, ki jih uvažajo iz Italije, Grčije, Male Azije, Alžirja, Tunisa, Španije, Portugalske in drugih južnih dežel. V figah je do 72 odstotkov sladkorja, zato služijo kot prvovrsten nadomestek za kavo. DNEVNO SVEŽE PRAZENA V KAVA TJ AKt A TRS ST. S,— Znižali smo Gene vsem čevljem domačega in tujega izvora za gospode in dame. Oglijte si naše blago in izbiro, predno kaj kupite. A. ŽIBERT trgovina s Čevlji LJUBLJANA PreSernova ulica. Cikorija Cikorijo delajo iz žganih korenin prav tako imenovane rastline. Tudi v ,teh koreninah je dosti sladkorja, da jih lahko uporabljajo za nadomestek kavi. V splošnem lahko rečemo: če uživamo kavo le zaradi lažje prebave, nam kavni dodatki in nadomestki prav tako služijo kakor prava kava. Če pa hočemo s kavo pregnati spanec, nam bo pomagala le zrnata kava, saj povzroči razdraženje živcev in z njim združeno nespečnost kofein, ki je le v pravi kavi. KAKO PREPREČIŠ PR1SMOJENJE MLEKA? Pred kuhanjem izperi posodo z mrzlo vodo. Imamo pa tudi posebne lonce za kuhanje mleka, ki prisino-jenje preprečijo. Lonec naj služi samo v ta namen. Lošč ne sme biti razpokan, zato so aluminijasti lonci najboljši. Obroč smetane in usedek smeta ne na dnu, ki nastane po vsakem kuhanju, preprečiš s teni, da mleko mešaš. S teni se tudi plast mlečne masti, ki se nabira na smetani, enakomerno razdeli. Mleka ne smeš nikdar kulniti na odprtem ognju, lonec pa moraš takoj, ko je mleko kuhano, vzeti z ognjišča. Dosti je, da mleko enkrat zavre, sicer gredo vitamini v nič. PEŠČENA TORTA Potrebščine: 7