Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 16.
Z urednikom oo moro govoriti vsak dan od 11.
do 12. uro.
Rokopisi se no vračajo.
Inserati:
Seststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popuot.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> S. uri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo leto 6 gld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld 50 kr., na mesec 60 kr., pošiljate v na dom volja mogočno 9 kr. več.
Fo pošti velja
za celo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
V Ljubljani v ponedeljek, 19. januvarija 1885.
Štev. 14.
Tečaj II.
Novi zemljevid.
Bajeslovje nam pripoveduje, kako je mogočni Zevs ustvaril zemljo krasno, kako je vse najlepše naredil, in postavil na to zemljo tudi ljudi; tem slednjim namenil je ves ta kras, zaklical jim je z nebesnih višin: »Vzemite jo, razdelite si jo! Vaša naj bode!“ In te male stvari so hitele, kolikor so mogle, da si vsaka po mogočesti pridobi obilo posestva, z mečem v roki so se trgali za ped zemlje, močnejši bil je vladar. Ta pravljica zbuja se nam v spominu, ko čitamo dan za dnem brzojave, da je Nemčija razvila svojo zastavo na obrežji Nove Gvineje, Anglija da je prevzela pokro-"viteljstvo nad Pondolskim obrežjem, Italija pa si hoče osvojiti obrežno ozemlje Rudečega morja. In tako dalje vse hiti po prigovoru, kdor prej pride, prej melje! Pri tej delitvi, pri tem jemanji v posest pa je nedvoj-ljivo dobila Nemčija najboljši del, in aneksije, katere so nemški mornarji in nemški potovalci tu in tam napravili, provzročili so pri Angležih ne malo jezo in zavist. Uže prilastitev Angre Pequene od strani Nemčije spravila je Angleže v slabo voljo, da-si so kratko prej, ko se jim je ponudilo pokroviteljstvo nad tem obrežnim ozemljem, odbili je. Ko pa je potem nemšk parnik na severnem obrežji Nove Gvineje se vstavil, razvil tam nemško zastavo ter razglasil nemško pokroviteljstvo nad onim ozemljem, gledali so to Angleži z vedno večjo nevoljo, in nevolja ta se jim je pomnožila, ko je nemšk žurnalist Einvvald za Nemčijo pridobil nabrežno ozemlje ob zalivu Sante Lucije na južni obali Afriki v neposredni soseščini Zulu-dežele. Do zdaj imeli so tako rekoč Angleži monopol za osvajanje novega ozemlja, ^?rej je jasno, da jim ni bilo po godu, ko so videli, kako je tudi Nemčija pričela posezati P° novem ozemlji, in to tako hitro, da bode Anglijo skoro prekosila. In kako se vse to mirno vrši,^ kako je malo težav pri takem osvajanji! Če čitamo, da je ta ali ona država na tem ali onem obrežji razglasila svoje po-
Listek.
Spomini lia Črno Goro.
I.
• Spolnila se mi je dolgo gojeua želja, ko in Z«ay°zil avstrijski Lloydov parobrod „Mira-s izdivneluke pri Novem Graduvkomborško p8ko ter sem zagie(jai pred seboj v vsej varr°rVi veličastnosti velikanski in tolikrat ope-v 'ij°včen: srbski Parnas. Spolnile so se mi v naer m0je mladostne sanje. Ko sem čul j ln°80rce slaviti to najvišjo črnogorsko goro , v narodnih pesmih opevati mogočni Lov-en> ko sem se z Njeguševim „Gorski vienac“ 'avduševal za vladiko Petra, najglasovitejega srbskega pesnika — kolikrat sem si želel vi-.i Lovčen z lastnimi očmi. S spoštovanjem Piral sem 0gj v v^unee mogočne gore, koje *.Ye skale je zapadajoče solnce danes posled-ikrat obsevalo. Polastilo se me je neko 1t10 čustvo, ko sem menil ugledati visoko h.ri na gorskem vrhuncu grob velicega vla-in pesnika Petra.
kroviteljstvo in svojo suvereniteto, mislimo si pač, da je imela izvršiti tako delo, kakeršno Avstrija v letu 1878, ko je nesla svoje zastave od obal Save do Novega Bazarja. A to delo ni tako. V Afriki in Avstraliji pridobi se mnogo lažje ozemlje nego na Balkanskem poluotoku ali kje drugod v Evropi. Kar pripluje anglešk parnik, se vstavi pri obrežji, razvije angleško zastavo, naznani to veliko delo naselbinskemu uradu v Londonu, in to vpiše novo pridobitev v veliko naselbinsko knjigo — in delo je dovršeno.
Leta in leta se nihče ne briga za to ozemlje, redko kedaj se vstavi tu kaka ladija. Če pa pride čez več let sem kaka druga evropska država, katera si hoče na jednak način osvojiti ozemlje ter proglasiti svojo suvereniteto, tedaj pa pride prva država ter pravi, da tega zaradi svojih interesov dopustiti ne more. Tako delala je do zdaj Anglija skoro vedno, a pred kratkim pokazala jej je Nemčija, da tako angleško umovanje ni pravo, in Nemčija je pokazala z nekaterimi praktičnimi slučaji, da ne pripada Angliji vse ozemlje, katero nima pravega gospodarja. Vsekako tudi s prekomorskimi pridobitvami od strani Nemčije ni mnogo doseženo in nekoliko prenagljena je nadeja, katero je nemški cesar v svojem novoletnem pismu izrekel, da bodo namreč nove pridobitve vplivale ugodno na nemško obrtnijo in nemško trgovino.
Najboljša je pač pridobitev Angre Pequene, a Nova Gvineja zdaj ni še ugodno ozemlje za nemško trgovino, in najboljše, kar se bode doseči moglo, bode, da se uemški naseljenci, kateri bodo mogli prenašati tamošnje obnebje, nastanijo tam, ter pridobivajo bogate pridelke. Večinoma pa je novo ozemlje tako, da je bode treba še z velikim trudom in znatnimi troškovi preiskati in pripraviti za naseljevanje, predno se bode moglo govoriti o kakem dobičku. Kaka znatna korist pričakovati se more še le v najbližnji bodočnosti. Jednako je skoro tudi na Kongu na zapadno-afriškem obrežji, razloček je le, da je Stanley s svojim raziska-
„Ravno tako godilo se je tudi meni, ko sem prvič ugledal Lovčen", pravi moj sopopot-nik, nek srbsk oficir, vide kako tik in zamaknjen sem zrl na panoramo, razgrinjajočo se pred nami, na velikanski Lovčen in na čudokrasni zaliv prevlaški. Pred nami razgrinjala se jo romantična Boka, zašpaljena od vseh strani s visocimi zaprtimi gorami; ob njihovem znožji kontrastirajo sočnato zelene oljke in bliščeče bele hiše in cerkve z mračno sivo barvo gori na višini, ki dela kraj tako veličasten, da ga mu ni para. Vrhu tega dopolni se ta velikanska slika še z Lovčenom, ki se popenja čez vse višine.
„Prvo, kar pade popitniku v oči8, pravi Ljubomir P. Nenadovič v svojih izvrstnih pismih „0 Črnogorcih",— „je Lovčen. Prva črnogorska beseda, ki se začuje, je ime gorskega velikana, in ko stopi noga prvikat na črnogorsko zemljo, hodi po skalovji tega giganta. Idite, kamor hočete, povsod ga vidite. Severna zvezda črnogorska je! Ob njegovem temenu ubijata se grom in vihra, on pa stoji večno. On vstavlja morje ponosnega dožeta od sv. Marka, da ne razrušči srbskega obrežja; spel se je kvišku kot Heroslov ter stražari tu. Tisoč let uže ga
vanjem uže osigural rentabiliteto tega ozemlja. Tam nastavljene evropske naselbine so živ dokaz, da se tam evropsko manufakturno blago prav lehko in dobro spečava in da se bode ta trgovina vedno bolj razvila, čim dalje se bode ozemlje ob reki odkrilo.
Nemčija in Anglija posebno, tudi Francija, Italija, Španija, Portugalska, Holandska in Belgija torej tekmujejo med seboj, katera si bode največ kulturi še neodkritega ozemlja pridobila, samo Avstrija in Rusija pri tem tekmovanji ne igrata nobene ul o g e. Zastopani sta pač pri zapadnoafriški konferenci, kjer se uravnavajo načela, po katerih se bode v bodoče moral ravnati oni, kateremu pride poželjenje po prisvojitvi prekomorskega ozemlja, a aktivno se nista udeležili prisvojitve afriškega ali avstralskega ozemlja. Pri Avstriji je to čisto naravno. Mi nismo obrežna država ter nimamo za ekspan-zivno politiko v dalnjih delih sveta in morjih prave sposobnosti. Pri Rusiji je to pač drugače. Rusija prisvaja si na vzhodu neprestano novo ozemlje in v slednjih letih bila je v tem oziru srečna, kakor še nikoli. Ruske kolone prodrle so v osrednji Aziji uže čez Merv ter so uže dospele do afganske meje. Pri tem pa je ruska administracija praktična dovelj, da pridobljeno ozemlje takoj pripravi sposobno za promet in za rusko trgovino. Ona napravlja ceste ter gradi železnice, katere zahtevajo zdaj še neizmerne svote, katere pa se bodo s časom bogato povrnile. Ta ruska politika v onih krajih je nekaka naselbinska politika, a je jako praktična realna politika, kateri tudi ne manjka civilizatorni značaj; Rusija pa tudi v one kraje razširja omiko, in zato je njeno napredovanje v osrednji Aziji tako vspešno. Angliji se ve da to rusko napredovanje ne do-pada, ker so oškodovani nje kramarski interesi, a mi moramo z veseljem pozdravljati to razširjenje omike od strani Rusije po srednjeazijskih pokrajinah.
izpirajo valovi tujega morja in tujega jezika in vender se mu to ne pozna. Kadar pogleda Črnogorec navdušen na Lovčen, zakliče mu navdušen: »Naju ne more nič uničiti!“ in kadar zapušča svojo domovino ter se podaja na dolgo pot na tuje, takrat velja njegov zadnji pogled Lovčenu. Čepico sname z glave ter šepeče: „Z Bogom Lovčen, z Bogom mila mi domovina!"
In res, tu stoji kot znamenje iz starih dni s pravljicami obsut Lovčen, vidljiv od vseh strani. Videl sem ga z morja in z Boke, na poti v Cetinje bil je ves čas naš spremljevalec.
Bilo je ob petih zjutraj, ko smo se podali na pot proti Centinjam. Zanimala nas je ravno tak nova vonna cesta, držeča v mogočnih ridah pod trdnjavo sv. Trojice in Gorazde gori na skalnati greben Krstaca, kakor razgled, odpirajoč se pred našimi očmi. Boka kotorska, ki se je videla včeraj še tako velika, postaja manjša in manjša; hiše dozdevajo se le še kakor bele pičice, velikih morskih ladij je pak le komaj še poznati.
Pogled postaja vedno veličastnejši, čim bolj se bližamo Krstacu, dokler se nam po-
Iz Francije
se poroča v „Pol. Corr.“ naslednje: Listi objavljajo popolen resume angleških predlogov gledč Egipta, kateri se z uže prej objavljeno njega analizo precej strinja. V resumeji se kaže, da bi Anglija rada dajrska in domenska posestva prodala, da bi dobila zaklad za amorti-zovanje posojila. Vrednost zemljišča bi vsled tega v Egiptu pala. Dalnja znamenita točka je predlog lorda Northbrooka, naj se nekateri davki razširijo na vnanje podanike v Egiptu. To bi bila važna novotarija, katera je v protislovji s kapitulacijami ter bila brez vzgleda v orijentu. Vlasti bodo, če bi s to samo na sebi pravično naredbo soglašale, resne garancije zahtevale.
Francoski protipredlogi gledč Egipta obravnavajo točko za točko angleške predloge ter se bavijo torej s financijalaimi vprašanji. To pa ne pomeni, da so se politična vprašanja na stran odrinila, a morejo se razpravljati odločeno, če tudi ob jednem. Omeniti se mora, da se francoska vlada prizadeva, na zelo prijazen način Angliji odgovarjati, da bi je ne razžalila. Soglasje kontinentalnih vlastij nikakor ne zahteva presije na londonski kabinet, in osebito bi francoska vlada na noben način ne prevzela naloge, da bi ona morala izvesti to presijo. Vender obstoji navzlic temu razna mnenja; tičejo se osebito treh točk. Novo posojilo naj bi po francoskih protipredlogib, mestu 5 milijonov znašalo 9 milijonov funtov, da bi se vsi izdatki na jedenkrat pokrili. To posojilo bi morale vse vlasti garantovati, s čemer bi bil evropsk značaj egiptovskega vprašanja potrjen. Sporazum pri tej točki je nemožen---------
V mnogih točkah so francoski predlogi z angleškimi soglasni, in če bi Gladstonov kabinet zdaj hotel biti nekoliko bolj prijazen, kakor je bil pri konferenci, sklenil bi se lehko kmalu kompromis.
Več križarskih ladij v skrajnem orijentu je uže pripravljenih, da spremijo nove pomožne čete, katere dojdejo iz Francije. V pomorskem ministerstvu sklenilo se je ravnokar več pogodeb, tičočih se najem mnogih transportnih ladij.
Pred kratkim izvršenemu napadu morskih roparjev na francosko posadko v Kambodži se tukaj ne pripisuje nikak pomen. Dogodek se je vršil v Sambourji, v važnem trgu, petdeset milj od glavnega mesta. Ta kraj je na siamitski meji, kjer se promet z ladijami na Mekongu preneha. Francozi ustanovili so namreč organizovano parobrodsko poslovanje ter s tem zel6 hud udarec prizadeli morskemu roparstvu. Oni, katere je najbolj občutljivo to zadelo, hoteli so se maščevati in združili so se s Siwotho, uporniškim bratom kraljevim,
kaže morje, ki se združuje v megleni daljavi z oblaki v večno družbo. »Evo nas v Črnoj Gori!“ pravi naš spremljevatelj, kazaje na kamen, ki zaznamenuje mejo avstrijsko in črnogorsko. Nobena sitnost ne nadleguje popotnika tu na tej kamniti meji in pod Lovčenom ne poznajo ne potnih listov ne dacarjev in le mali črnogorski kozji pastir pozdravil nas je pri vstopu na črnogorsko ozemlje s prisrčnim „Dobra vam sreča!" Pot v Cetinje drži preko Njeguša, domačije Petrovičeve dinastije in rojstnega kraja kneza Nikole.
Povživši skromen obed, sestoječ iz jajec, prekajene svinjine in sklenice črnogorskega rudečega vina z Crmenice, podali smo se dalje. Na levi in desni, kolikor daleč so segale oči, povsod le sivo, golo skalovje, in le tu pa tam se zaznajo v kraških kotlinah male zelenice, ki so sicer obdelane, ki pa morejo komaj jedno družino preživiti. Le prostrano in precej dobro obdelano polje njeguško ove-seli oči popotnikovo ter izbriše prvi, skoro uplašljivi vtis, ki ga napravi Črna Gora. Lakota ni v Črni Gori, vsaj v severnem delu, v tako zvani katunski Nahiji, nič nenavadnega. Saj je knez Nikola rešil pred jednim letom z urnim nakupom ruskega žita ljudi od smrti za lakoto. Ko sem videl te ljudi suhih,
Angleži, kateri kažejo Kitajski več prijaznosti, kakor Angleški, so se zel6 trudili, da bi dogodek na Koreji poravnali. Kakor so poročali slednji telegrami, se je pogodba med Kitajsko in Japanom v tej zadevi uže podpisala. A dvojiti se sme, če je ta vest isti-nita, kakor tudi, če se bode pogodba v istini tudi spolnjevala.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor imel bode, kolikor je zdaj določeno, zasedanje do 24. marcija, če bode do tedaj mogel pač rešiti obširni program.
Državnemu zboru predložila se bode baje nova predloga o severni železnici; ugajala bode baje v vseh točkah izrečenim željam odličnih poslancev. Severna železnica je spremenila svojo tarifo ter pripoznala vladno vplivanje pri nastavi tarif.
Tuje dežele.
Iz Berolina se poroča, da one včsti, katere so se v slednjem času raznesle, da je nemška vlada izvolila Brindizi izhajališčem za subvencijonirano parobrodno črto, niso resnične. Poroča se, da se ni nič sklenilo in se tudi nič sklenilo ne bode, dokler ni gotov dotični zakon.
Pri zopetnem glasovanji o železniški pogodbi, pri kateri priliki je Depretis stavil kabinetno vprašanje, vzprejela je italijanska zbornica predlogo s 162 proti 73 glasovom, trije poslanci so se zdržali glasovanja.
Iz Rima se poroča, da je kongregacija propagande poslala vsem katoliškim škofom okrožnico, v kateri ponavlja svoj protest proti odvzemanju njenega nepremičnega premoženja ter omenja, da mora dandanes bolj kotkedaj skrbeti za vnanje misije, dandanes osebito, ko bode evropska naselbinska politika odprla misijonarjem novo polje delavnosti. Okrožnica obžaluje, da se v Italiji odpravljajo samostani ter se bogoslovci jemljo med vojake, in to primora propagando, da si mora oskrbovati tuje misijonarje.
Dosluženi nemški vojaki podpirajo Kitajce y boji proti Francozom. Francoska se je pritožila pri Nemčiji, a ta je odvrnila, da jim ne more kaj, ker ne pripadajo več vojaškemu stanu.
„ Times" poročajo iz Aleksandrije: Kedive dobil je od mudirja v Dongoli telegram, kateri pravi, da se je v Kartum poslan sel vrnil ter poročal, da je za njegovega bivanja v Kartumu poslal Mahdi Gordonu pismo, v katerem ga je prosil dovoljenja, če sme priti v Kartum. Gordon je dal dovoljenje pod tem pogojem, da se snideta v Omburmanu. Gordon
zarujavelih obrazov in krepkih potez, v katerih se izraža pogum in vztrajnost in pomanjkanje, in ko sem se ozrl po okolici ter zagledal nakupičeno skalovje, kjer ni bilo zaznati ne drevesa ne grma, ne travnate bilke, uri-nilo se mi je po sili vprašanje: Kako pač le živ6 ti ljudje? Kako se je moglo boriti to ljudstvo z onim junaštvom, ki je postalo danes prislovica ter nam skazalo v poslednji vojski to malo Črno Goro tako mogočno in slovečo! In vender je bil baš ta del Črne Gore oni, ki je odbijal stoletja vsak sovražni napad z neustrašnim pogumom. Ob znožju Lovčena tekla je zibelka največjih junakov, kojih imena so s zgodovino Črne Gore združena najtesnejše.
Po tri ure trajajoči ježi, pri kateri smo se držali nove, še ne po polnem dodelane ceste, dospeli smo v Bajiče. Pod nami ležalo je cetinjsko polje. Dež je curkoma lil, ko smo zajezdili v stolico črnogorsko ter dospeli premočeni in utrujeni pred nlokando", prvi in jedini hotel v Cetinjah. Z nekaterimi prijatelji sešli smo se zvečer v lokandi k obedu in brzo so bile pri živahnih pogovorih in črnogorskem vinu pozabljene vse muke minolega dnč.
Drugi dan imeli smo čast sprejeti biti po knezu. Sprejel nas je knez v pritličnih pro-
je potem podal se s štirimi parniki v Ombur-man, a tu so ga napale mnogobrojne tolpe upornikov. Nastal je resen boj in med tem so uporniki pogreznili jeden parnik; drugi parniki so se rešili. Možtvo je konečno razpodilo sovražnika. Slatin bej in mnogo drugih prišlo je v ujetništvo Mahdijevo.
Dopisi.
Iz Gorice, 17. januvarija. (Izv. dop.) Pred-včeranjim imelo je politično društvo „Sloga“ občni zbor tukaj v prostorih podpornega društva. Naloga temu društvu je po pravilih zelo važna, dovolite torej, da vam nekoliko po-natančneje poročam o tem shodu, pri katerem se je govorilo o delovanji društva ter se sklenile nekatere posebne prošnje.
Okolo 11. ure dopoludnč sešlo se je toliko članov v omenjenih prostorih, da je predsednik mogel otvoriti sejo. Občnega zbora udeležili so se tudi na pr. gg. deželni poslanci Ignacij Kovačič, Josip Tonkli, Nikolaj Tonkli in dr. A. Hojic. Došli so zastopniki od raznih krajev in stanov, mnogo je bilo tudi goriških članov. Bilo je vseh udeležencev okolo 40.
Predsednik vitez dr. Tonkli pozdravil je navzočne s prisrčnimi besedami, na kratko in z jedernatimi besedami obrisal je potrebe, težnje, želje goriških Slovencev, opozarjal je na to, kar so uže dosegli ter omenjal, kar jim treba še doseči, za kar se morajo poganjati na vso moč; pojasnjeval je delovanje „Sloge“, katera se je vsekdar in povsodi, trudila priboriti Slovencem v zakonu jim zajamčene pravice. Poročilo predsednikovo se je z odobravanjem vzprejelo v znanje.
Na to so se prečitala razna poročila; počilo o odborovem delovanji, o stanji otroškega vrta in denarničarjevo poročilo. Vsa ta poročila so se vzela odobrovalno v znanje.
Na to se je razpravljalo o predlogih, katere je odbor priredil za občni zbor.
Storil se je velevažen sklep, naj se naroči bodočemu odboru, da preskrbi potrebno, da se bode s 1. oktobrom t. 1. mogla odpreti v Gorici zasebna slovenska dekliška šola. V pokritje stroškov naj se pobirajo prostovoljni doneski in odbor naj se obrne za podporo do visokega uaučnega ministerstva.
Na dalje se je vzprejela peticija do visoke vlade, naj izvoli podeliti nekaj podpore uže obstoječemu slovenskemu otroškemu vrtu.
Med odobravanjem vzprejel se je na dalje predlog, naj se pošlje prošnja do visokega c. kr. ministerstva, da bi se zidalo prilično poslopje za c. kr. učiteljsko pripravnico, ker so prostori, v katerih je zdaj učiteljišče, za ta namen neugodni in tudi premajheni, pretesni.
štorih kneževske rezidence, ki je znotraj prav prijetno in gosposko opravljena, po zvunanje pak se od druzih hišic prav čudno loči s svojo za Cetinje nenavadno velikostjo. Vitežko ponosna postava kneževa je uže preveč znana, da bi jo še nadalje opisoval. Knez Nikola postal je še krepkejši, kakor je bil, in le na njegovih laseh zapustile so skrbi pretečene vojske dosti vidne sledi za seboj. Njegovo temno oko, njegov časih strogi, pa kmalu zopet mili pogled, mirnost v vsem njegovem vedenji, jasni in določni izraz pri govorjenji in njegovo naravno gosposko vedenje — vse to dela ga jako simpatičnega in vzbuja spoštovanje. Knez je vtrjen vojak, ki je prečul marsikatero noč s svojimi Črnogorci pri gro-madi. Knežev takt in odlična vzgoja iznena-dile so inozemce, zlasti v Petrogradu in na Dunaji. Dober strelec je in izvrsten jezdec, njegove dispozicije pred sovražnikom značijo po izreku veljavnih strokovnjakov, veliko stra-tegično nadarjenost, in kar je glavna stvar, knez Nikola je izvrsten vladar, pravi črnogorski vladika, ki pozna svoje ljudstvo skozi in skozi ter ga ume voditi, kakor malokateri knez pred njim. Nenavadno populariteto, ki jo vživa, pridobil si je s svojimi, v istini narodnimi čuti, s svojo prebrisanostjo in pravičnostjo
Sklenile so se tudi nekatere prošnje do visoke c. kr. vlade gledč premeščenja nekaterih mitnic iu oproščenja mitnine.
Društveni član g. B. Grča izrekal je svoje obžalovanje, da se niso nabrale potrebne date glede slovenskih otr6k v Gorici, na katerih podlagi bi se zahtevala ustanovitev slovenskih sol. On torej še jedenpot predlaga, naj se sklep lanskega občnega zbora letos obnovi, odboru naj se naroči, da resno nabira podatke
o	številu slovenskih otrok in na podstavi teh podatkov naj se naprosi mestni svet, da ustanovi v mestu Slovencem potrebne šole. Gospod dr. Gregorčič pa je omenjal, naj bi za zdaj nastopili samo z jedno zahtevo, z ustanovitvijo privatne slovenske dekliške šole, drugo pa naj bi se še odložilo. Ta nasvet je obveljal.
Konečno se je sklenila prošnja do visokega deželnega zbora goriškega, naj bi se na kmetiški šoli v Gorici odprl tudi živinozdrav-mški in podkovski tečaj. Zbor je predlog vzprejel.
Konečno volil se je potem nov odbor; izvoljeni so bili vsi dozdanji odborniki, razen gosp. Povšeta, kateri se je zaradi bolehnosti odpovedal.
pb 1. uri popoludne zaključil je predsednik zborovanje s trikratnim živioklicem na Nj. veličanstvo presvitlega cesarja.
Razne vesti.
—	(Dobro vinsko letino) bomo imeli letos, ako se stari prorokbi iz prejšnjega stoletja sme “aj verjeti, ki t^ko-je govori: Splošno je znano, c*a jo v letu, v katerem so prigodi, da prideti dve Polni Juni na en mesec, pričakovati mnogo vina. To se je tudi uže večkrat zgodilo, da so se trte v letih, ko so so taka znamonja, na nebu prikazala, pod težo grozdja lomile. Kolikor bližje pak je mesec, v katerem se to zgodi, začetku leta, tem-boljše obrodi vino, tedaj je najbolje, ako obe polni luni padeti v mesec januvar. Zarafli tega bo v prihodnjem stoletji leto 1885 nairodovitnoio in Uašil^ otrok-otrocj^naj ge ga riasele. To leto gospodovala bo boginja rodovitnosti in kar se v našem stoletji nikdar zgodilo ni, zgodilo so bodo to loto uže prvi mesec leta, kgjtj_golna luna pade na L in 31.. dan... jaguvarija. Zat> Abo~to l^to manjkalo posodo za vjnp in vsakdo naj se pobudi, da staro’ vino o pravem času popije, da bode zamogel novega shraniti, ki bode tudi zelo dobro. — Kaj, ko bi se s ceno vina nekoliko dolifšlo, da bi se tim gotoveje še o pravom času popilo ? Vsakako naj služi to prorokovanje našim vinskim trgovcem in oštirjem v preudarek.
.	(Ujel so jo.) „Pot. List“ poroča: Nek
J* Posegel je po cesti idočomu gospodu v žep ter listnico z denarjom vrod, a pri tem
1 ,mu jo prstan s prsta ter ostal v žepu. za to^a m*S^’ t*a Je Prstan na cesti zgubil,
»^..^^P^Ji^iolicijMerj^azlo^^
nap°sled s svojo neustrašenostjo v največji trd 'n°St*' na G°ra je bila in je le velika nov^r^’ ^er ve^a v°js^‘n0 P»-avo. Kuez je P veijmk te trdnjave, in sicer poveljnik, ki
z rn^u’ ^a^01’ malokateri, združevati strogost in ti ter u8uati s svojim poveljem prepir
tekniecevanje. V vojskinem svetu ima vsak s2voda Pravico, da, dolžnost, brez ovir izreči tem6 ulneDJe) da more knez vsled tega polo* ..Potrebno skleniti, z vsacim svojih pod-Sodh !iravi Slas ubrati in posluša vsacega. nezma’ k* jo je gospodar izrekel, je sveta in me l • Va' Sedaj še le, ko sem videl kneza Brili L,|^0v'm ljudstvom, umem, zakaj je tako tr«h	^nez	Je	juua^	*n vojak, kadar je
■ena, poseči za meč. Ob jednem pak je tudi
doseči>1°mat’ ak° JG t,eba rairnim potem ka^
. Kneginja je ljubka oseba, opravljena na-at*no z narodno obleko. En sam pogled na a srbski, čudo lepi in mili obraz kneginje
-	lene zadostuje, da po polnem umemo, kako JO je mogel Gustav Iiasch zvati „princezinjo
i	0V1.“ dežel." Dogodki zadnjih let zapustili , , . “o* P>'i nji nekoliko sledi, vender je mo-r ? postala kneginja Milena še lepša in po-t nejša ženska. Milo in vender zareče oko
srečo. Poprašajo ga, kak da je bil prstan, in on ga natanko opiše. Kako so razveseli, ko mu prstan pokažejo! Hlastno seže po njem, pa kako hitro ga tudi zapusti veselje, ko mu povedo, da je aretiran. Vse tajenje je bilo zastonj, deli so ga pod ključ. K sreči je namreč okradeni, kakor hitro je bil pogrešil listnico tor našel v žepu ptuj prstan, ravno sem prišel ter je celo stvar ovadil in prstan policiji izročil.
— (Viktor Hugo) si hoče še na svoja stara leta zidati lastno domovje. Dasi uže 82 let star, kupil je v Pariza pred kratkim stavbeni prostor v obsegu 1984 metrov za 338 000 frankov, kamor bo postavil novo poslopje.
— (Obešanje v Tunisu.) Iz Tunisa se z dne 3. t, m. poroča: Prizadevauja Francozov, da bi se ondotni sodni red nekoliko civiliziral in zlasti, da bi se mesto vislic vpeljala guillotina, ostala so po polnem brezuspešna. Danes zjutraj so čez dolgo časa zopet nekoga obesili. Ali ben Mohamed namreč je svoje dve sestričini, ki sta bili dvojčeka, onečastil, potem pa ju zadavil ter v morje vrgol. Bey ga je vsled tega k smrti obsodil in obešen je imel biti danes zjutraj ob 7. uri. Boj sam je prišel ob določenem času na mesto, ter je še pozval zločinca, ki je dojanjo dosedaj tajil, da naj svoj zločin skosano pripozna, obljubivši mu, da mu potem smrtno kazen odpusti ter mu jo v dosmrtno ječo spremeni. Morilec pa na to niti odgovora dal ni, ampak jo knezu zaničljivo hrbet obrnil, na kar je ta znamenje dal in so trdo-vratneža potegnili na vislice.
— (Stoletnica.) Stoletnico obhaja letos rusko plemsto. Kakor znano, obstoji v Eusiji plemstvo še le od cesarice Katarine II. sem, katera ga je sploh še le vstvarila. Sedanji car Aleksander III. hoče stoletnico praznovati s tem, da bode ustanovil posebno banko za plomstvo, v kojih so bodo posojila na posestva plemenitažev proti šest-odstotnim interesom dobivala.
— (Diamanti kraljico Natalije.) Poročali smo uže, da je na pošti v Belemgradu prešel kraljici Nataliji namenjeni zavoj poln dija-mantov iu dragocenostij. Sedaj se brzojavlja iz Bolgrada, da se je zavoj, in sicer še ne razvit, našel pri urarji Akselrodu v Privetu, katerega so takoj prijeli in zaprli.
Domače stvari.
— (Soiree dansante pri gospodu deželnem predsedniku.) Na soboto večer povabila sta deželni predsednik gosp. baron Winkler ,in gospa barovnovka Winkler obilo odlične gospod^ k prvi letošnji soareji. Gospod baron in gospa baronovka vzprejela sta goste z njima navadno ljubeznivostjo, s kojo sta mnogo pripomogla do tega, da je bilo celi večer vse tako animirano. Došli so skoro vsi k toj soareji povabljeni, in sicer blizu 70 oseb, med temi mnogo gospej v krasnih toaletah z bogatimi kinči. Videli smo med drugimi na pr. gospode: Nj. ekscelenco fml. barona Keinlilnderja z baronicami hčerkami, grofa in grofinko Cho-
znači jo hčer vojvode Petra, ki slove še sedaj za „najlepšega Črnogorca." Po njenem pono-sitem obnašanji bi se moglo komaj soditi, da je Milena poprej, ko še ni mislila postati kneginja, opravljala vse domače posle, katerim se ne sme in se neče odtegniti nobena prava Črnogorka. In veuder ji je ostalo ravno iz tega časa najlepše iu najplemenitejše, namreč ljubezen za narod, iz kojega je vzrastla. Črnogorec ne v& dosti hvale, kadar govori o svoji „kneginji" in vsakdo v6 povedati kako malo povestico o njeni nenavadni dobrotljivosti.
Kneginja Milena je prava Črnogorka. Sreča njene dežele, še več pa slava njenega naroda ji je nad vse. Ko so prinesli inozemski časopisi pred vojsko poročilo, da bo bivala kneginja med vojsko v Kotoru, pritoževala se je trpko, da misli svet tako slabo o nji. „Naj bi bila tudi bolna in zvunaj dežele", dejala je kneginja, „prihitela bi takoj v Cetinje, ko bi izvedela, da gre Črna Gora v vojsko, da bi mogla vsaj ranjene obvezovati. In ko se je nekoč knez Nikola od nje poslavljal odhajajoč k ^armadi, stopi stari, iz Mažuraničevega „Cengič Aga“ znani vojvoda Novica Cerovič prednjo ter ji reče roko poljubivši: „Zdravstvuj
rinskyja, deželnega glavarja grofa Thurna, grofa Leona Auersperga z gospo soprogo, barona in baronovko Rechbach, trgovinske in obrtne zbornice predsednika Kušarja z gospo soprogo itd. Okolu polunoči bil je skupni soupe. Prej in po soupeju se je živahno plesalo in še le okolo 31/2 ure zjutraj začeli so se razhajati gostje. Omenimo še, da bofepri gosp. deželnem predsedniku ta pred-pust še dve soareji, o katerih se da po izidu te prve soareje sklepati, da bodo jednako sijajne in zabavne.
— (Nesreča.) V soboto popoludne padel je na Poljanski cesti g. c. kr. vladni svetnik Hočevar tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo ter se tudi na desni roki precej poškodoval.
— (»Literarno-zabavni klub“) ljubljanski imel je v saboto zvečor ob 8. uri svoj jour-fixe v hOtelu „pri Maliči". Udeležilo se ga je navzlic slabemu vremenu okolo 20 gospodov članov. Predsedoval je g. P. Dolenec, predaval pa je g. prof. Senekovič zel6 zanimljivo o Jagerjevi teoriji o človekovem duhanji in dišanji. Gospodje članovi zabavali so se prav dolgo v prijaznem razgovoru o slovstvenem delovanji slovenskem. — Prihodnji izredni lOJir^fige bode pojutranjem v sreJoT^Tne 21. t. m., zve-čer ob 8. uri. Ta izredni jour-iixe s skupno večerjo priredi so na čast in. v izraz globokega spo-štovanja na tujo odhajajočemu članu gosp. prof. Sukljaj ul
— (Dobitki lotorije ^Narodnega doma") pričeli se bodo izročevati s 1. dnem fe-bruvarija t. 1. v društveni pisarni na Kongresnem trgu št, 7 v prvem nadstropji. Izkazi o izžrebanih številkah so uže posobe natisnoni ter se dobivajo v omenjeni pisarni.
1— (Novice iz ložke doline.) Iz Loža se nam z dnč 18. t. m. poroča: Tukaj imamo to-tiko snega, da ga toliko, kakor se pripoveduje, ni bilo uže dalj kakor petdeset let. Mraza sicer ni, a	sneži	še vedno. Ako pride nagel,	gorak jug, da
se	bo	sedanji sneg	hitroma stopil,	bodo v naši
dolini nekatere vasi veliko trpele po povodnji. V snežniškem gozdu je več delavcev, ki zavoljo snega ne morejo priti do vasij. Pripoveduje se, da jim bodemo morali iti na pomoč. V noči med 16. in 17. dnem t. m. jo nastal ogonj v vasi Koza rše pri Jernejevcu v gorenji sobi. Večji del hišne oprave je uničine. Velika nesreča je zadela domačo deklo: nji je zgorela skoro vsa boljša obleka. Zanetilo se je baje od železne peči, ker je	bila	preblizu nje	postelja postavljena. Akoravno
je	bilo	toliko ognja,	da so v oknih	šipe popokale,
vender se je posrečilo pogasiti, predno je bil plamen v strehi.
— (Sneg) je v minulem tednu povsodi zelo nagajal. S Krasa se nam po-ioča, da je v petek na železniškem tiru moralo odkidovati 3000 delavcev.
— (Potres.) Iz Sv. Petra poleg Rudolfovega se poroča, da so čutili tam prošli petek okolo 9. uro zjutraj lahek potres.
kneginja! Pač ti prihaja težko pri srcu vide odhajati vse tvoje ljubljence."
„Ne takč!" odvrne kneginja. „Ta dan prištevam k najsrečnejšim svojega življenja, ko vidim svojega soproga iti na bojno polje, obžaljujem pak le, da ni kneževič nekoliko let starejši, da bi šel z vami, kjer vam klije čast in slava."
Ko so ji pozneje pripovedovali, kako junaški se je boril njen soprog v najhujši gnječi in največjem ognji ter zapovedoval po polnem miren, zažarelo ji je oko, kakor poprej še nikoli. S početka so ji hoteli prikrivati, v kaki veliki nevarnosti je bil knez, in da bi ga bil skoro kos bombe ranil. „Čemu ste mi to prikrivali?" dejala je. „In naj bi bil tudi ranjen, ali naj bi se ne ponašala jaz, kneginja črnogorska, da je zrl moj soprog nevstrašen nevarnosti v oko. Res, svoje kneginje niste poznali."
To so besede Rimljanke in umljivo je, da se govori o njej z tolicim navdušenjem.
Ko smo obiskali še nekoliko dostojanstvenikov, podali smo se na poti proti Podgorici in Skadarskemu jezeru.
(Dalje prihodnjič.)
— (Tržaškega mesta proračun) za leto 1885 kaže troškov 3 278 586 gld. Dohodkov pa 3 217 680 gld. Torej primanjkljaja 61 500 gld. Pri vseh dobrih dohodkih ima Trst vsako leto tolike primanjkljaje in mestni dolg strašno raste, tako gospodarstvo pa se hode prej ali slej strašno maščevalo.
— (Pismonoša Prandi,) ki je ušel z nekoliko denarjem in so ga ujeli pri Višku, hotel se je baje usmrtiti in si je novarno poškodoval žile. Mož je zdaj v goriški bolnici in kakor trde zdravniki, ni pri čisti pameti, čudno je na vsak način, da 701etni mož, v obče pošten, štedljiv in še precej dobro stoječ, odnese lo par sto goldinarjev in z njimi beži v Italijo, v tem ko je vender vsak dan imel v rokah na tisoče in tisoče.
To »Poslano “ sem uže pred nekaterimi dnevi poslal redakciji „Slov. Nar.“ z vljudno prošnjo, da bi ga blagovolila priobčiti v svojem listu. V svoje začudenje previdel sem, da ta list, kateri se nikdar ni obotavljal sprejeti dopisa, kateri omade-ževa mojo čast kot čast poslanca, se sedaj brani svoje laži in obrekovanja preklicati in moje opravičenje objaviti. Sodbo o takem ravnanji pripuščam vsem mirno mislečim ljudem, da oni razsodijo, kakošno vrednost ima tako početje.
Poslano.
V „Slov. Nar." št. 284.1.1. bil je dopis iz Notranjskega z dne 5. decembra 1884, v katerem se je meni kot poslancu očitalo mnogo neresničnosti, neopravičenih in nezasluženih dejanj. Pa ne samo to, tudi zmožnosti poslanca in dobra volja za ta posel, so se mi nasproti svojih volilcev oporekale in zanikale.
Ko je bil čitati ta dopis v „Slov. Nar.“, bil sem v državnem zboru na Dunaji in ni se čuditi, ako sem tam slučajno prezrl mene napadajoči članek v omenjenem listu »Slov. Nar.“. Memo grede omenjeno, tudi moji gospodje kolegi me niso opozorili na to, iz česar sklepam, da tudi oni tega članka niso brali, kajti drugače bi mo bili gotovo opozorili nanj. Danes še le, 9. januvarija 1885, me jo mod drugim opozoril moj prijatelj, da sem v „Slov. Nar.“ dnč 10. decembra 1884 kot poslanec zelo napaden bil, in ko sem dotično številko našel, bil sem po polnem iznenaden po nezasluženem očitovanji in obrekovanji, katero je našlo prostor v onem listu. Čast moja pa zahteva, da vsa ta zlobna sumničenja zasluženim potom, kot mož čist in pravičen, stavim v pravo svetlobo.
Kar se tiče prvega oddelka v tem dopisu in očitanja, da nisem deloval na to, da bi se bila srednja šola, to je gimnazija ustanovila v Postojini in da tega celo dosegel nisem — o tem še govoriti nočem. Vsak kolikor toliko s pametjo računajoči mož Notranjske mora sprevideti, da je to očitovanje le očitovanje, katero je gospod dopisnik poiskal, da ima sploh meni kaj očitati. Žalibog so okoliščine za sedaj še vedno take — te pa gospod dopisnik morebiti tako dobro pozna, kakor jaz — da niti jaz, niti meni sledeči naslednik v državnem zboru jih ne bode izvesti in doseči mogel in če bi bil moj naslednik dopisnik sam.
Vsa drugačna pa je stvar, kar se tiče železniške proge Loka-Trst. Kar dopisnik piše, mora celo mene po polnem mirnega človeka in po pravici razjariti. Ako ta piše: „Upanja se ve da nimamo in ne moremo imeti, da bi se naš državni poslanec kaj potezal za to železniško progo, da! še nasprotna misel se nam je vsilila, in to tedaj, ko smo v nekem tržaškem listu morali čitati, da je gosp. Obreza odločen nasprotnik zvezne črte Loka-Trst. Tej trditvi se pa od strani gosp. poslanca ni ugovarjalo. Prislovica pa pravi, da kdor molči, ta potrjuje."
Nimam na razpolaganje primernih besed, s katerimi bi označiti mogol to neopravičeno in nesramno obrekovanje, pa tudi verjeti ne morem, da bi kateri tržaških listov imel v svojih prodalih notico, da sem jaz nasprotnik ti železnični progi in to sumničenje poizvedel sem najprvo iz omenjenega dopisa iz Notranjske. Jaz bi bil, se ve da, takoj energično protestiral proti temu obdolže-
vanju, ako bi bil za to kaj prej vedel. V vsi tej zadevi sklicujem se na spričevanje svojih kolegov iz Kranjske in Trsta, osobito pa na gg. Nabergoja, Vučetiču in Burgstallerja, kateri mi morajo med drugimi dokazati, da sem se za to progo vestno in skrbno potezoval. Vsak skoro ve in v mojem sporočilu 1. 1881 do 1882 in v sporočilu 1. 1882 do 1883 sem svojim volilcem jasno naznanil in povedal, da proga Trst - Hrpelje je jeden del Tr-žaško-Loške železnice. Pri Hrpeljih se veže namreč ta železnica z državno železnico, katera vodi iz Pulja v Divačo. Na ta način nastala bode proga Trst-Hrpelje-Divača, katera je celih 14 kilometrov krajša od proge Divača-Sežana-Trst. Z južno železnico sklenila se bode pogodba, vsled katere bode taista no le posamezne vozove, tomveč cele vlake državne železnice po jako nizki ceni od Divače do Ljubljane do Rudolfovega kolodvora po svojem tiru prevaževala. Ta pogodba imela bode veljavo toliko časa, dokler se ne bode dozidala že-leznična črta Divača-Razdrto-Idrija-Loka. Na tak način se bode dosegla od južne železnice neodvisna zveza Rudolfove železnice z morjem.
Z zgradbo železnice Trst-Hrpelje se je torej zagotovila in smelo trdim, tudi pričela zgradba železnice Trst-Loka. Z ozirom na železniško progo Trst-Loka bilo je neobhodno potrebno, z vsemi silami na to delati, da se izvrši zgradba železnice Trst-Hrpelje. Zagovarjal in toplo sem torej priporočal to progo, in to ne le v odseku, temveč sem tudi javno za zidanje te železnice govoril v soji državnega zbora dne 5. maja 1883. Ta govor posnel je tudi »Slov. Narod11 od dnč 10. maja 1883 v št 106 po stenografičnem zapisniku. V seji dne 5. maja 1883 sprejela se je tudi postava o zidanji železnične prOgo Trst-Herpelje, katera bode stala 384/100 milijonov ter se bode letos pričela delati in se je tudi v državni proračun za 1. 1885 stavilo v to svrho lJ/2 milijona goldinarjev.
Da je vse to istina, temu gotovo ne bodo nikdo mogel ugovarjati, gotovo tudi ne pisec onega članka z dne 5. decembra 1884, kateremu so bile sigurno vsa ta fakta znana.
Prepuščam dakle vsem pošteno in nesebično mislečim ljudem soditi o vrednosti tako plodnih de-nuncijacij, ter končaje svoj odgovor hočem le še onega vestnega (?) poročevalca zagotoviti, da v naši Notranjski dobro vedč, kam merijo njegove denuncijacije, z jedno besedo: „Kam pes taco moli".
V Cerknici dne 15. januvarija 1885.
Adolf Obreza,
deželni in državni poslanec.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Zagreb, 19. januvarija. Pri seji prošlo soboto dal se je v saboru poslancema Pavloviču iu Pankoviču ukor; oba so potem izključili, prvega za dvajset, slednjega za osem sej. Pri današnji seji poslala sta v sabor izjavo, v kateri prosita sabor odpuščenja svojemu obnašanji; na dalje prosita, naj predsednik stavi predlog, naj se njiju izključenje prekliče, Predsednik je stavil ta predlog; predlog se je vzprejel. ____________________
Dunaj, 18. januvarija. Cesarica se poda v torek v Miramare, kjer ostane osem dnij.
Rim, 18. januvarija. V Palermu in po vsej Siciliji čutili so se močni potresi. V Par-tinico podrlo se je več hiš; prebivalci so pokopani pod razvalinami.
Atene, 18. januvarija. Kot vrtarski čuva. nastavljeni žaudarm napadel je britskega poslanika ter grdo z njim ravnal. Vlada je takoj ponudila zadoščenje.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 19. januvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih...............83 • —
»	>	»	» srebru.....................83-80
Zlata renta..................................106'20
5°/0 avstr, renta.......................  •	•	98'25
Delnice ndrodne banke........................ 863' —
Kreditne delnice.............................301'50
London 10 lir sterling.......................123'70
20 frankovec.................................... 9	'78
Cekini c. kr.................................... 5	• 79
100 drž. mark................................60‘35
Tuj oi.
Dnč 17. j anuvarija.
Pri Maliči: Wohl, Honig, Blascbke, Moravvetz, Falk, Angres in Trebisch, trgovci, z Dunaja. — Schiuk. trgovec, iz Zagorja.
Pri Slonu: Muller, c. kr. stotnik, s soprogo; Adler, gener. artiler. nadzornik; Nehuta, fabrikant; Bruner in Lobel, trgovca, in Schaupp, potovalne, z Dunaja. — Delcot, učitelj, s sestro iz Sežane.
Tržne cene.
V Ljubljani, 17. januvarija.
Hektoliter banaške pSenice velja 7 gld. 31 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 55 kr.; proso 6 gld. 69 kr.; turšiea 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 84 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 3*/a kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 70 kr., svinjini 54 kr., drobniško po 36 kr, — Pižke po 50 kr., golob. 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj	trdih drv 7	gld. 80	kr.;	mehkih 5	gld. 20 kr.	—
Vino, rudeče, 100	litrov (v	skladišči)	24 gld.,	belo
20 gld.
EJinrli so:
D n e 17. januvarija. Ana Helebrandt, mestna uboga, 83 1., Karlovška cesta št. 7, opešanje.
Dnč 18. januvarija. Janez Premrou, sin ple-skača, 7 1., Poljanska cesta št. 18, jetika.
Srečke
z dnč 17. januvarija.
Trst:	77	76	7	81	57.
Linec:	51	38	76 46 65.
Meteorologično poročilo.
«3 Q	Čas opazovanja	Stanjo baro-motra v ram	Tempe- ratura	—i Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
d	7. zjutraj	738'41	+ 0-4	vzh. sl.	obl.	
cS	2. pop.	738-08	+ 2-4	svhz. sl.		
l> T—t	9. zvečer	739-02	+ 1-4	»	»	dež
C	7. zjutraj	739-70	-j- 1*8	vzh. sl.	obl.	
• •—*	2. pop.	741-24	+ 2-1	»	»	0-00
co tH	9, zvečer	743-56	- 1-6	>	js-	
ISHSHSTESESBffaSHSHSHiTSHEBSBSBHBSHSHSH!
Marsala-Florio
sicilijansko medicinično desertno vino, od slavni nega profesorja dr. Mantegazze priporočen kot nj izborno krepčevalno sredstvo za rekonvalescente Sj S in vsled dolgotrajne bolezni opešane osebe, m S dalje tudi za slabotne žene in deca. V stekle- ™ ffi nieali po 1 gld. v	(107)	15—7	i5l
cj lekarni Piccoli v Ljubljani jg jjj	Dunajska cesta.	jjj
^saFasasasasasasasisasasasasasaspjasasa^
IlMiillSSSllS
V založništvu našem je ravnokar izišla na svitlo knjiga: v;
II e e e m
PUt
kratkočasnic iz vseh stanov.
r
I
i
I
Nabral Anton Brezovnik,
učitelj.
12 pol v 8°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fefl. Bauilierg
knjigotržnica v Ljubljani.
^S>
Odgovorni urednik J. Naglič,
Tiskata in zalagata J g. v. K le'»m a’; r A Fe d. Bamberg v Ljubljani.