Leto 1874.
79
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 5. maja 1874.
lis.
Dopustno pismo od 30. oktobra 1873,
za Iokomotivno železnico Falknovsko-Krasliško.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski,
apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda lotarinški, salcburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in dolnje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
Ker je izključno privilegirana družba Buštegradske železnice prosila, da bi seji dopustilo delati in rabiti Iokomotivno železnico od Falknova do česko-saske meje pri Kraslici, zazdelo Nam seje, z ozirom na občno korist tega podjetja, imenovani železnocestni družbi na podlogi postave o dopuščanji železnic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 238) in postave od 7. maja 1873 (Drž. zak. Št. 81) to dopustilo dati tako:
§• I-
Dajemo Buštegradski železnocestni družbi pravico narediti in rabiti loko-motivno železnico od Falknova do češko-saske mejo pri Kraslici.
§• 2.
V §. 1 imenovana železnica je celokupen del že dopuščenih prog te žolezno-cestne družbe in naj za tako veljd ter kar se tiče tarif in vseh drugih dopustilnih
10
(Slovcniich).
uvetov, bodo za-njo veljala določila dopustniee od 1. julija 1868 (Drž. zak. st. 138).
§. 3.	;
Družba je dolžna vsakakor precej večje mostove in cestovode do najvišjega stanja vode napraviti za dve koleji in tudi prerove v spodnjem delu dvokolejno osnovati.
§. 4.
Družba je dolžna, železnico Falknovsko-Krasliško do 31. oktobra 1874 dodelati in izročiti javni službi.
O roku, kdaj naj se dokonča kos od Ivraslice do meje, merodavna bode državna pogodba, katera se sklene s kraljevsko sasko vlado.
V zavarovanje te in drugih v dopustnici postavljenih dolžnosti mora družba Buštegradske železnice dati 25.000 goldinarjev kavcije v gotovini ali borsovnih papirjih.
§. 5.
O krilne železnice Falknovsko-Krasliške, omenjene v §. 1, stiku sè saskim železnocestnim omrežjem in o kretni službi na vkupni menjevalni postaji se ustanovitev dotičnih določil prihranja sklepu državne pogodbe s kraljevsko-sasko vlado in družbi je dolžnost, pristati na te državne pogodbe določila in tudi na obvezljivosti, katere bi ji naložila.
§. 6.
Oprostitve davka in pristojbin dodeljene v §. 17 dopustnega pisma od 1. julija 1868 (Drž. zak. št. 138), raztezujejo se tudi na železnico omenjeno
v §. 1.
Ali oprostitev od dohodkarlne tej železnici bodi samo za tist čas, kakor ona po dopustnici od 1. julija 1868 (Drž. zak. št. 138) Še povsem ali do polovice gre ostalim progam Buštegradske železnice, tako, da kadar oprostitev od dohodkarlne tem ostalim progam, imenovanim v zgornjem dopustnem pismu mine, ta oprostitev prestane povsem ali do polovice tudi za to v §. 1 imenovano železnico.
§• 7.
Državni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustilo dolžnosti, naloženo v dopustnici ali v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, tor po okoljnostih, Šo predno dopustilu mine čas, izreči, da je dopustilo moč izgubilo.
Besno opominjAje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustaiiovljujo le-ta dopustnica, in dodcljujöö družbi pravico, zastran izkazne škodo pred Našimi sodišči zahtevati odškodbe, dajemo vsem oblastvom, katerih so tičo, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar so v njej ustanavlja.
V dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Našim večjim pečatom, v Našem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, tridesetega dne meseca oktobra v letu po odrešenji sveta tisoč osem sto sedemdesetem in tretjem, Našega cesarjevanja petem in dvajsetem.
Ukaz pravosodnega ministerstva od 22, aprila 1874,
o legalizaciji pisem (listin), ki jih izdadö ali poverijo sodišča ali beležniki (notarji), v razmerji
do kraljevine Italije.
C. kr. vlada kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, z ene, in kralj, italijska jvlada z druge strani sta v oziru na potrebo legalizovanja pisem, izdanih v ozemlji ene strani, katera se hočejo rabiti v ozemlji druge strani, zedinili se o naslednjih določilih:
„Pisma (listine) izdana ali poverjena po sodiščih ali beležnikih, katera so na eni strani predsedstva višjih deželnih sodišč Tržaškega, Inspruškega ali Za-derskega, ali pa na drugi strani predsedstva apelacijskih dvorov Milanskega, Brešjanskega ali Beneškega legalizirala, tedaj ne potrebujejo več, da bi jih še poslaništvo ali konzulstveno oblastvo poverilo, kadar so avstrijska predsedstva višjih deželnih sodišč legalizacijski pristavek napravila tudi v laškem jeziku, in kadar se pisma, katero je legaliziralo prvosedstvo Tržaškega, Inspruškega ali Zaderskega višjega deželnega sodišča, hočejo rabiti v katerem izmed okolišev Milanskega, Brešjanskega ali Beneškega apelacijskega dvora, ali nasproti če se pisma, po prvosedstvu Milanskega, Brešjanskega ali Beneškega apelacijskega dvora legalizirana, hočejo rabiti v katerem izmed okolišev Tržaškega, Inspruškega ali Zaderskega višjega deželnega sodišča.
Vendar so iznimajo tista pisma, katera se v Italiji vpoložč zaradi vpisa v kazala civilnega stanu, ali na podlogi katerih se hoče v Avstriji vpis v roj-stvene, poročne ali mrtvaške bukve izprositi, ali pa domovinstvo ali državljanstvo avstrijsko izkazati ali dobiti.
Pisma v ta namen služeča potrebujejo Še zmerom poslaniŠkega ali konzul-stvenega poverila.“
Zgornji dogovor so razglašuje, da se bodo dotičniki po njem ravnali.
Franc Jožef s. r.
»
Auersperg s. r.	Bauhaus s. r.	Pretiš s. r.
Auersperg s. r.
Blaser s. r.
45.
Ukaz pravosodnega ministerstva od 26. aprila 1874,
da se občina (komun; Bukovje na Kranjskem odkazuje v okoliš Postojinskega okrajnega
sodišča.
Na podlogi §.f> 2 postave od 11. junija 1868, Drž. zak. št. 59, odločuje se občina Bukovje iz okoliša SenožeŠkega okrajnega sodišča ter se odkazuje v okoliš Postojinskega okrajnega sodišča.
Ta ukaz začne veljati 1. dan meseca julija 1874.
Glaser s. r.
46.
Ukaz pravosodnega ministerstva od 26. aprila 1874,
da se katasterska občina Orahovec (Orehovec) odkazuje pod okoliš Kotorskega mestno-delegi-
ranega okrajnega sodišča.
Na podlogi §.f* 2 postave od 11. junija 1868, Drž. zak. št. 59, odločuje se katastralna občina Orahovec iz okoliša Risenskega okrajnega sodišča ter se odkazuje v okoliš Kotorskega mestno-delogiranega okrajnega sodišča.
Ta ukaz začne veljati 15. dan meseca junija 1874.
Glaser s. r.