VI ^ S IKo sem Valerie Wolf Gang, ustvarjam in letam po svetovnih prestolnicah Tomaž Fartek skupni zma- Dan športa govalec 15. mednarodne- v Loki ga tekmovanja barmanov Nov turistični prospekt Plečnikov duh v cerkvi sv. Mihaela 0/mc VJUifcä wjwr.|:i fti v rwcvtvaanwnn iMgUnfevu in vmterfM nüsdomggjemrKK-nspffimIcnIrMi TOI www.rDmiuc-fiApfiirnicnlrMi not/Majdcirn w/Arn. Naj-dom K*iTf 3 P R O D A M O ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA: Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, že komunalno opremljena. Osnovni podatki: - 10 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558m2 do 1.828m2 - 13 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330m2 do 402m2 Cena z vključeno zgrajeno komunalno opremo: cca. 220EUR/m2 Več informacij na naši spletni strani www.karo.si - lastne gradnje HIŠE: - Mengeš, novogradnja, več enot dvojčka, III.. gr. faza, P+M, od 166 - 169m2, zemljišče od 330 - 400m2, možnost dokončanja na ključ. Cena: od 130.900,00 - 140.100,00 EUR. - Mengeš, medetažna, stanovanjska površina 176m2+garaža, shramba, kurilnica, terasa, skupaj 239m2, zemljišče 834m2, l. 1986, vseljeno l. 1999, nova fasada l.2004, nova okna, nova kopalnica. Izredno ohranjeno, razgiban tloris. Ogrevanje na kurilno olje, peč l. 2002. Parcela je končna, na robu zazidljivosti v mirnem naselju samostojnih hiš. Cena: 295.000,00 EUR hiši. Sestavljeno je iz dveh bivalnih enot, ki sta povezani. L. 1995 nova kopalnica in instalacije, novi tlaki v sobah. Ogrevanje na trda goriva, možna napeljava etažne centralne, nizki vzdrževalni stroški. Cena: 90.000,00 EUR - Kamnik, Matije Blejca, 76,4 m2, 2-sobno, l. 1977, 4/5 nad., skupna površina 76 m2, uporabna površina 60 m2. Hodnik, kuhinja z jedilnico, manjši hodnik, dnevna soba, spalnica, kopalnica, 2 balkona, shramba v kleti, skupaj 76 m2. Lega: V-Z, vsi priključki. Cena: 98.000,00 EUR ODDAMO, Stanovanje: - Mengeš, 42 m2, 1-sobno, l. 1994, 1/M. Uporabna površine 39 m2 + klet 3 m2. Stanovanje obsega: hodnik, kopalnico, kuhinjo združeno z dnevnim prostorom, spalnico. Vsi priključki, centralno ogrevanje, 1PM pred stavbo. Stanovanje ni opremljeno, razen kuhinje in kopalnice. Cena: 300,00 EUR/mesec ODDAMO, Poslovni prostor: - Mengeš, 37,18 m2, l. 1994, P/2 nad., v poslovno stanovanjskem objektu, primeren za storitveno dejavnost, pisarno, trgovino. Razdeljen je na dve enoti z ločenima vhodoma. Pritlična etaža s sanitarijami obsega 19,52 STANOVANJA: - Mengeš, 88 m2, 3-sobno, l.1900, adap. l. m2, kletna 17,66 m2. 1995, 2/2 nad., v 6-stanovanjski obnavljani Cena: 200,00 EUR/mesec lj Boris VODE s.p Testenova 32, 1234 Mengeš GSM: 041/692 448 E-mail: alustil@siol.net www.alustil.si ft.] ALU in PVC STAVBNO POHIŠTVO Mira Rezervni deli in kolesarski center Prešernova cesta 3,1234 Mengeš te| 01/729 68 73, faks: 01/729 68 72 gstit: 041 922 137, e-raail: burnikdoo@siol.net " pon - pet: 8.00 -18.00, sobota: 8.00 -12.00 nedelje in prazniki: zaprto NA ZALOGI VELIKA IZBIRA SKUTERJEV VELIKA IZBIRA MOTORNIH OLJ PO UGODNIH CENAH: -ELF 10W40 1L OD 6,65 EUR -CASTROL EDGE TD 1 L 10,97 EUR -GM MOTORNO OLJE 10W40 1L 6,53 EUR VŽIGALNE SVEČKE DENSO,HIDRIA,BOSCH PODVOZJE SIDEM ZAVORE TRW, SWAG, EBC FILTRI ASHIKA,MECA,COOPER METLICE BRISALCEV CHAMPION, ZOLLEX JERMENA GATES,CONTITECH LEŽAJI SWAG, SKF....... ZA TOVORNA VOZILA: STOP SVETILKA ACTROS 49,00 EUR STOP SVETILKA MAN 5 PREK. 19,22... KAR NIMAMO NA ZALOGI DOBIMO ŠE ISTI DAN!! SERVIS KOLES- PO KOLO PRIDEMO TUDI NA DOM TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO vabi na DOBENSKI PRAZNIK v soboto, 7. 9. 2013 od 12. do 20. ure pri Kmečkem turizmu Blaž Pripravili smo nekatere novosti, nekaj kvalitetnega pa smo obdržali od že preizkušenega, seveda bo praznik tudi letos spremljal bogat program ob izvirno založenih stojnicah. Veselimo se ponovnega srečanja. Turistično društvo Dobeno Brigita Herjavec Bernarda Aleš Naca SODELUJTE V MENGSANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte do 31. avgusta 2013. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490844, e-pošta: mengsan@menges. si; Uredniški svet: Franc Malus, Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman; Uredniški odbor: Primož Hieng, Maša Skok, Štefan Markovič; Lektoriranje: Artline d.o.o.; Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o. in Primož Kržan, tel.: 01 7237296; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.podborsek@men-ges.si; Naklada: 3000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobi drugi petek v mesecu vsako gospodinjstvo v Občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Zgodba z naslovnice: Na slovesnosti ob koncu pohoda ob počastitvi dneva državnosti je nastopal ansambel RŽ. Foto: V.E. Naslednja številka Mengšana izide 13. septembra 2013. Počitnice so tu, kaj pa zdaj? Na šolah je bilo te dni slišati mnogo veselja in radostnih vzklikov. Bilo pa je tudi nekaj otožnih pogledov, uprtih v tla. Tudi kaka solzica se je utrnila na žalostnih obrazih. Tako kot je bilo mnogo razlogov za radost, jih je bilo kar nekaj, ki so skrivali razočaranje. En razlog, ki se ga z nekaj truda da popraviti, so »popravci«, ki mnogim šolarjem grenijo poletno veselje. Če je kdo čez leto nekoliko zanemaril svoje šolske obveznosti, ima še vedno možnost, da zamujeno nadoknadi. A vzroki za tako raznolika čustva so tudi v naši razslojeni družbi, ki se bori z gospodarsko krizo. Zato se mnogi le stežka prebijajo skozi mesec. So pa v marsikaterem domu razlogi za razočaranja tudi v naši miselnosti. Medtem ko si bodo nekatere družine in njihovi otroci zaradi razkošja v teh dveh mesecih privoščili kar precej razkošja, ki ga mnogi niti ne bodo znali ceniti, si bodo nekateri s hudim odrekanjem privoščili le kak izlet ali skromen piknik. Vse več pa je takih, ki sploh ne vedo, kaj naj bi počitnice bile, saj nimajo niti za golo preživetje. Najbolj žalostno je dejstvo, da se že tako zgodaj ustvarjajo razlike med mladimi in krivice med šolajočo mladino. Hud problem so tudi medčloveški odnosi znotraj samih družin. Starši se ubadajo z zahtevnim, a slabo plačanim delom. Zato si želijo miru pred nadležno mularijo. Zaradi vse večjega stresnega vpliva zapadajo v brezup in vsakovrstne odvisnosti. Od tu pa je le še korak, da se tega navzame tudi mladež, ki išče zabave, lažnega zadovoljstva in pozabe v nedovoljenih substancah ali pa celodnevnem sedenju pred računalniki, kjer v imenu napredka mnogotera družabna omrežja oblikujejo tako razcepljeno družbeno klimo, polno nasilja in slabih zgledov. Pisanje naj zaključim v vedrejšem tonu. Pred leti se mi je zapisala neka misel: »Mladi se zelo radi pokažejo pred svojimi prijatelji in vrstniki; kaj znajo, zmorejo in kaj si drznejo. Če jim bomo to omogočili organizirano, v okrilju zato usposobljenih društev, bomo prihranili mnogotero ulično svetilko, prometni znak, okensko steklo, da ne naštevam še kaj hujšega. Zato naj se dokažejo na športnih terenih in bodo na ta način »face« med vrstniki. Družba pa bo prihranila marsikateri evro. Zato smo jim to, po svojih najboljših močeh, tudi dolžni omogočiti«. V občini deluje kar nekaj uspešnih športnih, kulturnih, zabavnih in drugačnih društev ter organizacij, ki tudi med počitnicami prirejajo zanimive aktivnosti in delavnice. V kraju imamo tudi nekaj klubov, ki se lahko pohvalijo z zavidanja vrednimi rezultati, saj naš Mengeš ni le glasbeno mesto. V svetu slovi tudi po svetovnem in olimpijskem prvaku. Povabimo mlade, ki bi želeli pokazati svoj talent, znanje in pogum, da poiščejo sebi primerno aktivnost, kjer se bodo lahko, seveda pod strokovnim vodstvom, dokazali, koliko jih je v hlačah. In tako bodo počitnice še prekratke. Pa še zanimivo bo! Jože Trplan Spoštovane občanke, spoštovani občani! Zelo pričakovan mesec julij je že prinesel nekaj poletnih dni, predvsem pa težko pričakovane počitnice in seveda s tem povezano tudi naše dopustovanje. Nekateri ga boste preživeli na morju, v hribih in ob jezerih, pa tudi takšnih, ki bodo morali zaradi neugodnih finančnih razmer ostati doma, bo kar nekaj. Želim si, da bi bilo slednjih čim manj, vsem pa želim čim boljši oddih, obilico sprostitve in čim boljše družbe. Dobra družba je lahko temelj dobrega dopustovanja tudi z bolj skromnimi sredstvi. Pravijo, da je nasmeh pol zdravja, in če to drži, nam tega nasmeha ne more odvzeti nihče. Lahko pa sami storimo, da se nam čim večkrat prikrade na obraz, na ustnice in s tem marsikateremu polepšamo dan ali samo bežni trenutek, ki hiti mimo nas. V prvi polovici junija je bilo veliko prireditev, ki so bile namenjene praznovanju občinskega praznika. Dobro organizirane in lepo obiskovane prireditve so dokaz, da v občini in občani to potrebujemo. Vsem izvajalcem in ustvarjalcem zahvala v imenu Občine Mengeš in v mojem imenu. Ena izmed družabnih in vzporednih prireditev je tudi lokalna tržnica. Namen je obogatiti in popestriti sobotne dopoldneve, s ciljem, da nakup doma pridelane hrane postane družaben dogodek, obenem pa vzpodbuda in ozaveščanje ljudi o pomenu lokalne samooskrbe. Naj zaključim ta poletni uvodnik z mislijo: »Nobeno poletje ni tako lepo, da si ne želimo jeseni, nobeno šolsko leto ni tako naporno, da si jeseni zopet ne želimo odpreti šolskih vrat, se učiti in delati zato, da nam bo vsem skupaj lepše.« Franc Jerič, župan Gradnja optičnega omrežja Problematika klasičnega bakrenega telefonskega omrežja, ki je bil v začetku namenjen v večini telefonskim komunikacijam, že dolgo ne ustreza sodobnim telekomunikacijskim (TK) zahtevam. V sedanjem času se to omrežje že v večini primerov uporablja za prenos podatkov (internet, TV). Ker temu v osnovi ni bilo namenjeno, imamo uporabniki probleme v dostopu do omrežja ali pa smo omejeni s hitrostmi prenosom ter pogostimi izpadi. Alternativa temu omrežju bo »širokopasovno omrežje«, ki uporablja za prenos optično vlakno. Občina si že dalj časa prizadeva, da bi občanom omogočila to storitev, ki sicer ne spada med obvezne občinske javne službe. Občina, ki je v preteklosti ob posodobitvah ulic in cest gradila tudi kabelsko kanalizacijo, namenjeno TK storitvam, se je dogovorila z lastnikom starega bakrenega omrežja Telekomom Slovenije (TS) za postopno modernizacijo TK omrežja. Pri tem bo uporabljena tudi zgrajena kanalizacija TS in Občine Mengeš. V marcu 2013 je Občina (skladno z veljavnim Zakonom o elektronskih komunikacijah) s TS podpisala služnostno pogodbo, ki omogoča služnostnemu upravičencu (TS) gradnjo in vzdrževanje elektronskega komunikacijskega omrežja na določenem območju Občine Mengeš. Območje (faza 1) je bilo določeno v predhodnih medsebojnih razgovorih in ga obrav- Gradnja omrežja po Liparjevi cesti v Mengšu nava Projekt za izvedbo ter obsega v tej fazi dve podobmočji: • območje južno od Trdinovega trga na severu do Zadružni-ške in Zoranine ulice na vzhodu ter na jugu do Loke, • območje Gorenjske ceste do vključno Topol. Izvajalec GVO je po naročilu TS že pričel z gradnjo in uvlekom kabla, in sicer na trasi proti Cegvenci ter po Liparjevi cesti do zgrajene kanalizacije proti Loki. Glede na to, da gre za sklenjeno služnostno pogodbo, terminski plan zaključka gradnje ni določen. Občina je dala služnost za gradnjo glavne trase na občinskih parcelah (cestah), soglasja za izgradnjo priključkov pa si mora Telekom pridobiti sam od lastnikov zemljišč. Vgradnja omrežja predstavlja poseg v cestno telo, ki bo vsekakor vplivalo na kakovost cestišč po gradnji. Tega se Občina zaveda, vendar trenutno niso v planu (glede na to, da se planira izvedba kanalizacije in vodovoda s pomočjo kohezijskih sredstev EU) celovite obnove ulic. Trenutno se sicer pripravlja -jo projekti za obnovo delov Ropretove in Liparjeve ceste. Pri določanju umestitev TK omrežja v cestno telo bomo upoštevali rezervirana območja za obnovo drugih komunalnih vodov. Več informacij v zvezi z gradnjo in pričetkom funkcioniranja optičnega omrežja bo posredoval Telekom Slovenije v naslednji številki Mengšana. Odgovorna oseba pri TS za izgradnjo omrežja na zgoraj omenjenem območju je Aco Gale (031/ 314-077). Besedilo in foto: Občinska uprava, Andrej Urbanc Obnova košarkarskih ■ ■ v v igrišč 15. junija 2013 je Občina Mengeš skupaj s Športnim društvom Dr. Lovka iz Kranja organizirala košarkarski turnir lige ulične košarke 3na3 in hkrati obnovila košarkarska igrišča v Športnem parku Mengeš. Pred turnirjem so mladi košarkarski entuziasti obnovili črte, ki označujejo igrišča, zamenjali obroče na koših in mrežice. Ob 16. uri se je skupno zbralo šestnajst ekip iz celotne Slove -nije, ki so se pomerile na tretjem turnirju lige ulične košarke 3na3 v sezoni 2013. Vsi obiskovalci in mimoidoči so lahko spremljali zanimive košarkarske dvoboje ter uživali v druženju in zabavi. Med tekmami pa so potekala tudi individualna tekmovanja. Igrišča so sedaj pripravljena za nove košarkarske nadobu-dneže, ki bi radi igrali košarko na zunanjih igriščih v Mengšu. Besedilo: Občinska uprava Varne točke v Mengšu V prostorih Občine Mengeš se je sestala ožja strokovna delovna skupina, ki jo sestavljajo pomembni akterji pri sami vzpostavitvi Varnih točk: Policija, Center za socialno delo, Zdravstvena postaja Mengeš, OŠ Mengeš in Vrtec Mengeš. Projekt je nastal po zgledu italijanskih otrokom prijaznih mest, kjer se je izkazalo, da že sam obstoj nekaj Varnih točk v mestu pripomore k boljšemu občutku, da je otroku oziroma mladostniku vedno na razpolago varno zavetje, ki pa ni nujno njegov dom. Bodisi, da se otrok izgubi in želi poklicati starše, bodisi da potrebuje prijazen nasvet, zdravniško oskrbo, informacijo ali pa je celo žrtev kaznivega dejanja - otroku, ki je v težavah, bo Varna točko vedno nudila pomoč, ki jo potrebuje otrok v danem trenutku. V okviru projekta se na javnih mestih izbere in imenuje pri- merno obeležene Varne točke. Varne točke so postavljene predvsem na poteh v šolo ali mestih, kjer se zbirajo otroci in mladostniki ter omogočajo varne prehode dom-šola, šola-dom. Otroci lahko Varne točke prepoznajo po posebni nalepki - smejoči se hišici, ki je nameščena na vidno mesto. Projekt bo zaživel s prvim šolskim dnem, 2. septembra 2013. Besedilo: Katarina Zadnikar, lokalna koordinatorka za vzpostavitev Varnih točk v Občini Mengeš Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - julij, avgust in september 2013 MESEC I DATUM I URA I NAZIV PRIREDITVE I KRAJ I ORGANIZATOR JULIJ 15.7 DO 19.7.2013 9.00 POLETNE POČITNIŠKE USTVARJALNE DELAVNICE V MLADINSKEM CENTRU MENGEŠ DRUŠTVO AIA - MCM JULIJ 26.7.2013 / PREDSTAVITEV MENGŠA NA SLOVENSKIH DNEVIH V BELJAKU BELJAK (AVSTRIJA) TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ JULIJ 27.7. DO / TABOR MLADINSKEGA ODSEKA PD MENGEŠ LOGARSKA DOLINA PD JANEZA TRDINE MENGEŠ 4.8.2013 V LOGARSKI DOLINI (OSOLNIK 040 831 181) AVGUST 5.8. DO 11.8.2013 / PLESNO-ZABAVNI TABOR V SV. MARTINU NA MURI SV. MARTIN NA MURI DRUŠTVO AIA - MCM AVGUST 17.8.2013 / POHOD KARNIJSKE ALPE - VZPON NA CRETA DI TIMAU CRETA DI TIMAU PD JANEZA TRDINE MENGEŠ (TONE 03/1475396) AVGUST 24.8.2013 14.00 KULTURNA PRIREDITEV - MENGEŠ NEKOČ IN DANES (Z DUŠICO KUNAVER) LOVSKA KOČA MENGEŠ TURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ AVGUST 30.8.2013 19.00 SLAVNOSTNA SEJA PGD LOKA PRI MENGŠU OB 80-LETNICI DRUŠTVA LOKA PRI MENGŠU PGD LOKA PRI MENGŠU POVORKA IN PROSLAVA OB 80-LETNICI DELOVANJA AVGUST 31.8.2013 17.00 PGD LOKA PRI MENGŠU IN VESELICA Z ANSAMBLOM SAŠA AVSENIKA LOKA PRI MENGŠU PGD LOKA PRI MENGŠU SEPTEMBER 7.9.2013 13.00 3. DOBENSKI PRAZNIK PRI KMEČKEM TURIZMU BLAŽ NA DOBENU TURISTIČNO DRUŠTVO DOBENO SEPTEMBER 14.9.2013 / POHOD LJUBELJ-HAJNEŽEVO SEDLO-VELIKI VRH ODHOD IZPRED PROSTOROV PD J. TRDINE MENGEŠ PD JANEZA TRDINE MENGEŠ (ANA 031 554-026) SEPTEMBER 19.9.2013 18.00 OTVORITEV LIKOVNE RAZSTAVE ČLANIC IRENE GORENC IN HELENE TESTEN KULTURNI DOM MENGEŠ LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ SEPTEMBER 21. IN 22. 9.2013 9.00 MIHAELOV SEJEM V MENGŠU ŠPORTNI PARK MENGEŠ KD MIHAELOV SEJEM IN AGENCIJA TAIDEJA SEPTEMBER 21. IN 22.9.2013 10.00 "SPREHOD OB PŠATI" ŠPORTNI PARK MENGEŠ LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ SEPTEMBER 21.9.2013 15.00 17. FESTIVAL KORAČNIC PLOŠČAD PRED OŠ MENGEŠ V ŠPORTNEM PARKU MENGEŠ KD MIHAELOV SEJEM IN KD MENGEŠKA GODBA SEPTEMBER 28.9.2013 / POHOD S PLANINE BLATO NA OGRADE ODHOD IZPRED PROSTOROV PD J. TRDINE MENGEŠ PD JANEZA TRDINE MENGEŠ (BOŠTJAN 041 602-296) OBČINA Več zbranih biološko razgradljivih odpadkov pomeni manj odioženih ostalih odpadkov Ločevanje odpadkov/ na izvoru je dejavnik, ki v veliki meri vpliva na količino zbranih odpadkov v določenem obdobju. Skladno z zakonodajo je ločevanje odpadne embalaže, papirja, stekla, biološko razgradljivih odpadkov in ostalih odpadkov obvezno. Poaebej pa se zbirajo še nevarni oziroma posebni in kosovni odpadki. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom na (območju celotne Slovenije zapoveduje obvezno ločeno zbiranje biološko eazgradljivih odpadkov, kar pomeni] da je prepovedano mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Ločevanje biolojko razgradljivih odpadkov je na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče urejeno v sistem zbiranja v rjavih zabojnikih, del uporabnikov, predvsem tistih na bolj ruralnem območju, pa ima ločevanje in odlaganje biološko razgradljivih odpadkov urejeno kot kompostiranje v hišnem kompostniku. Rezultati zbiranja biološko razgradljivi h odpadkov Letne količine biorazgradljivih odpadkov 6.000.000 5.000.000 4.000.000 M 3.000.000 2.000.000 1.000.000 0 2008 2009 2010 2011 2012 Začetek zbiranja biološko razgradljivih odpadkov sega v leto 2008. Iz grafa je razvidno, da se količina zbranih tovrstnih odpadkov iz leta v leto veča, kar je posledica učinkovitejšega ločevanja na izvoru in večje ozaveščenosti uporabnikov. Leta 2008 je bilo skupno zbranih 700.000 kg te vrste odpadkov, leta 2012 pa nekaj več kot 5.000 ton. Povečanje zbranih biološko razgradljivih odpadkov je bilo od leta 2009 do 2012 34-odstotno, kar kaže na uspešno doseganje ciljev. Struktunaodgaekzv zbranih v letu 2012 Graf prikazuje uspešnost ločevanja biorazgradljivih odpadkov v preteklem letu. Uspešno izločanje biološko razoradljivih odpadkov, ki so režji od ostalih obranih vrst, v končnem rezul- tatu pomeni, da se na ta način najhitreje zmanjšuje količina ostanka odpadkov, ki je odpeljana v predelavo in odlaganje. Med zbranimi biološko razgradljivimi odpadki prikazanimi v grafu so vključeni tudi bio odpadki (vrtni odrez), ki jih uporabniki, ki so vključeni v zbiranje tovrstnih odpadkov, lahko pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob kadar koli v letu, po ustaljenem urniku. Med skupino drugi odpadki sodijo naslednje vrste odpadkov: papir (6,55 %), steklo (3,11 %), embalaža (9,18 %), železo in pločevina (0,34 %), lesni odpadki (4,02 %), gume (0,47 %), odpadna elektronska in električna oprema (0,14 %), sveče (0,21 %), gradbeni odpadki (4,49 %) ter salonitna kritina (1,07 %), ki skupaj predstavljajo 29,56 % delež vseh odpadkov. Minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje Na območjih, kjer ni predvidenih rjavih posod za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, je potrebno te odpadke zbirati v kompostniku. Ta mora ustrezati vsem določbam uredbe in Pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov. Kompostni kup, ki ga postavimo na vrt ali v njegovo neposredno bližino v senci ali polsenci, mora biti v stiku z zemljo, stranice, ki ga obdajajo, pa morajo dopuščati zraku, da kroži v notranjosti kompostnika. V kolikor odlagate v kompostnik tudi biološko razgradljive kuhinjske odpadke, mora imeti ta tudi pokrov. V primeru, da imate možnost rjavega zabojnika in kompostnika, vam svetujemo, da odpadke, kot so meso, kosti in drugi prehrambni izdelki odlagate v zabojnik in se s tem izognete nevšečnostim, kot so živalski obiskovalci kompostnega kupa ali neprijeten vonj. Urniki zbiranja biološko razgradljivih odpadkov Odvozi rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa na štirinajst dni. Glavni namen ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov je zagotoviti najprimernejše in najučinkovitejše nadaljnje ravnanje s tovrstnimi odpadki, zato so vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki ustrezno predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki, nato pa predelani v kompostarni. Urnike odvozov odpadkov v vašem kraju in druge informacije o pravilnem ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki lahko najdete na spletni strani www.jkp-prodnik.si. Besedilo: Prodnik lili INTERVJU: Valerija Zabret Triindvajsetletna Valerija Zabret se ukvarja s snemanjem igranih, dokumentarnih, eksperimentalnih filmov, fotografijo in intermedijskimi inštalacijami. Od leta 2010 deluje pod imenom Valerie Wolf Gang. Njena usmeritev je predvsem režija, pa tudi idejne zasnove projektov in njihova produkcija. Kratki igrani filmi in videi v režiji Valerije Zabret so bili že večkrat nominirani in nagrajeni na različnih festivalih, njene fotografije pa objavljene v več revijah in publikacijah. Si Mengšanka ali ne, glede na to, da živiš v Mengšu, ustvarjaš pa po svetu? Do desetega leta sem živela v Malem Mengšu, potem pa smo se preselili na drugo stran, v ti. Veliki Mengeš. Seveda sem Mengšanka, a nisem veliko doma, vsaj ko delam, ne. Zdi se mi, da Mengeš ne da veliko na drugo umetnost, razen na slikarstvo, pa še na tem področju imam občutek, da ni ravno velike podpore. Ker delam več z novejšimi tehnologijami in sodobnimi umetniškimi praksami, moram zato svoje delo pokazati drugje. S čim se pravzaprav ukvarjaš? Delam na področju video produkcije, strokovno pa bi se moj naziv imenoval intermedijska umetnica. Pri komercialnih projektih snemam, montiram in režiram. Imela sem nekaj oddaj na slovenskih in tujih komercialnih televizijah, ustvarjam pa tudi samostojne projekte po naročilu, kot je snemanje dogodkov, videospotov ali režija različnih video projektov. Eden od bolj zanimivih je bil snemanje relija s terenskimi vozili po Afriki, Budapest-Bamako za Travel channel. Sodelovanje z mednarodno produkcijsko televizijsko hišo je velika izkušnja. Kako je prišlo do sodelovanja? Produkcijska ekipa Travel channel je iskala snemalce preko spleta. Prijavila sem se na razpisano delovno mesto. Čez pol leta, ko sem že študirala v Pragi, so me poklicali in povabili k sodelovanju. Všeč jim je bil moj por-tfolijo. Čez teden dni sem že letela proti Budimpešti. Z ekipo smo šli čez Evropo, Gibraltar, preko zahodne afriške obale vse do Gvineje Bissau, ki je menda četrta najrevnejša država na svetu. Vmes pa smo v ekipi s še dvema snemalcema snemali dirko in kulturo držav, skozi katere smo drveli. Koliko kilometrov si prepotovala na snemanju po Afriki? V Afriki sem v dveh tednih intenzivne »... ko sem Valerija, doma kosim travo, obiram maline, sprehajam psa in rada pobegnem v naravo.« vožnje prepotovala 10.000 kilometrov. Na cilj smo prišli mrtvo utrujeni. Redno delo pa rada začiniš s svojimi idejami, projekti, s katerimi izražaš svoj pogled na svet. V Afriki je bil ta kar 360-stopinjski. Vedno, ko grem na tovrstne podvige, delam tudi umetniška video dela, ki me osebnostno bogatijo in skozi katera izražam svoje poglede na svet in družbo okoli sebe. V Afriki sem poleg dnevnega snemanja vsak dan ob šestih zvečer, ne glede na to, kje sem bila, z objektivom fotografirala pogled naprej in nazaj, da sem dobila 360-stopinjsko sliko. Tako sem vsak dan ob 18. uri ovekovečila dani trenutek. Ob prihodu domov sem na ogled postavila foto in video inštalacijo, ki se je imenovala Afrika 18:00. Predstavitev je bila na Dunajski 56, v podhodu Plava Laguna. Kako je bila izvedena razstava? V steklenem atriju pred nekdanjo lokacijo Visoke šole za umetnost sem razpostavila fotografije, tako da je vsak obiskovalec moral za ogled fotografij tudi sam narediti pot okoli atrija, s tem pa je simbolično potoval z mano po Afriki. Med tem se je na steno projiciral video, ki je prikazoval, kaj se je dogajalo med enim in drugim trenutkom, ko se je čas vsak dan točno ob 18. uri ustavil. To je bil enkraten projekt, ki jih je v tvoji predstavitvi kar nekaj. Kako se lotiš postavljanja svojih inštalacij? Večina takšnih projektov je enkratnih, ker se rutine hitro naveličam in iščem nove izzive. Običajen in vsakdanji osemurni delovnik brez kreativnega razmišljanja in ustvarjanja ni zame. Ko vidim galerijski prostor, ga želim vkomponirati v svoje delo in na podlagi videnega narediti video inštalacijo. Uporabljam različne materiale, kot so npr. les, kovina, bodeča žica, leicra, filc, vrvi ... Včasih me za inštalacijo navdihne video, ki ga začnem snemati, največkrat pa si zamislim sporočilo in zgodbo, ki jo želim povedati na različne, tudi interaktivne načine, kjer postanejo obiskovalci del video inštalacije. Kakšna je razlika med navadno in video umetniško inštalacijo, kot jih ustvarjaš? Navadna umetniška inštalacija je predelan prostor ali določena skulptura, predmet v prostoru. Ko pa dodaš še video, vsem tem elementom dodaš komponento časa. Če je video dolg deset minut, potem gledalca prisiliš ves ta čas spremljati dogajanje. Ta element Javnosti se pogosto predstavlja tudi z intermedijskimi inštalacijami, kjer raziskuje podzavest človeške psihe in se ukvarja z mislimi, skrbmi in pritiski (mladega) človeka. Zanima jo vpliv družbe na razvoj dogodkov in pečati, ki so zaznamovali in obliko -vali vsakega posameznika. Trenutno pripravlja diplomo na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici, svoje znanje pa je izpopolnjevala tudi na praški filmski akademiji FAMU. Razstavljala je v različnih galerijah (Galerija Miklova Hiša, Galerija Centralna Postaja, MSUM - Muzej Sodobne Umetnosti Metelkova, Galerija Inštituta za Sodobne Umetnosti v Singapurju ...), njeni videi pa so bili predvajani tudi na različnih festivalih in kinih (Filmski festival Motovun, IRFF Estonija, Festival neodvisnih filmov Slovenija, Dunaj Filmcasino, Pančevo Srbija, Kinodvor, Kinoteka, Kiperpipa, Tobačna 001 ...). 25. avgusta bo razstavljala na skupinski razstavi festivala Kunigunda v Velenju, naslednje leto januarja na samostojni razstavi v Kinu Šiška, v maju bo otvoritev samostojne razstave v Galeriji Inkubator v Zagrebu, ostale datume razstav in dogodkov pa lahko spremljate tudi na njeni spletni strani valeriewolfgang.com. časa v galerijskem prostoru je moje temeljno področje zanimanja. Ljudje imajo danes majhen prag potrpežljivosti, da zdržijo v prostoru in pravzaprav dobro pogledajo umetniško delo, ki je pred njimi. Jaz pa jih želim v galeriji zadržati čim dlje z zanimivo video vsebino, ki skupaj s prostorom prenaša moje sporočilo. Prenašanje sporočila je bistvo vsake umetnosti. Si pri tem neposredna ali gledalcu daš možnost razmišljanja? V svojih videoinštalacijah ljudem nočem takoj prenesti bistvenega sporočila. Predvsem zato, da gledalci razmišljajo s svojo glavo. Če hočejo uvideti bistvo, se morajo malce potruditi. Ljudi in someščane želim spodbuditi k bolj odprtemu razmišljanju. Konec koncev živimo v 21. stoletju in zakaj bi se ome -jevali? Vse se da, če se hoče! Svoj študij si dopolnila s študijem v tujini. Kako je bilo na praški fakulteti? Zadnji letnik študija na Visoki šoli za umetnost sem končala na Praški filmski akademiji FAMU na Češkem. Tam sem še bolj podrobno spoznavala in študirala filmsko režijo. Izkušnja je bila res enkratna. Imela sem veliko mednarodnih mentorjev. Prof. Henry Hills, ameriškega rodu, me je navdušil za eksperimentalni film. Večina nas pozna in spremlja predvsem klasične filmske izdelke. V čem se eksperimentalni film, s katerim se ukvarjaš, razlikuje od klasičnega? Eksperimentalni film je netradicionalna oblika filma. Pri tej formi lahko kršiš vsa pravila, ki jih poznamo s TV-ekra-nov ali kino dvoran. Nima točno določene forme (npr. 90-minutni celoveče-rec). Kamera je lahko snemana iz roke, obrnjena na glavo ali privezana na konja. Omejitev je samo domišljija. Eksperimentiranje s kamero je torej umetnost, ki odkriva nove pristope in poglede v filmu. Se to prenaša tudi v klasično filmsko produkcijo? Včasih je bilo strogo pravilo, da mora kamera stati na stojalu. Umetniki, ki se ukvarjajo s snemanjem eksperimentalnih filmov, so prvi začeli snemati iz roke. Ta praksa pa je hitro prišla v redno uporabo. Nove umetniške smeri so torej znanstvene raziskave, preizkušanje novih metod dela v umetnosti nasploh. Temu sledim tudi sama. Na tvoji spletni strani sem zasledil ime Valerie Wolf Gang. Ima to kakšen poseben pomen ali pa le modo med umetniškimi ustvarjalci? Svojih del nikoli ne podpisujem s pravim imenom, ampak uporabljam psevdonim Valerie Wolf Gang. To je moja umetniška persona. Ko sem Valerie Wolf Gang, ustvarjam in letam po svetovnih prestolnicah, kot so Moskva, Paris, Los Angeles ali Singapur. Ko pa sem Valerija, doma kosim travo, obiram maline, sprehajam psa in rada pobegnem v naravo. Na ta način ločim zasebno od poslovnega, delo od počitka. Kaj si raje? Oboje, le ne ves čas. Mora biti harmonija obojega. En mesec lahko delam in se popolnoma posvetim inštalaciji, nato pa mesec dni ne morem niti slišati o umetnosti. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik REPORTAŽA ti Zastavi sta ponosno plapolali skozi mengeško ravnico Predstavnika veteranov, Janez Lomovšek, uradni praporščak ZVVS Mengeš in Lado Skok, predsednik ZVVS Mengeš, sta razvila prapor ni« Moja lepa domovina V Mengšu že drugo leto zapored praznujejo dan državnosti na malce drugačen, a nič manj slovesen in družaben način. V petek, 21. junija, so se prebivalci Občine Mengeš odpravili na pohod od Topol in državno zastavo ponesli na Dobeno. Pohod je organizirala in podprla Občina Mengeš. Pohod se je začel v Topolah in okoli šestdeset pohodnikov se je odpravilo preko Mengša in Loke do gostilne Ručigaj, kjer je bila kulturna slovesnost in pogostitev z druženjem. V kulturnem programu so sodelovali pevci mešanega pevskega zbora RŽ, pesmi Pavčka in Medveška pa sta prebrala podžupana Bogo Ropotar in Jože Vahtar. Slavnostne besede prazniku, po zapeti državni himni, je podal župan Občine Mengeš Franc Jerič, ki je poudaril, da je vesel novih obrazov na tokratnem srečanju, z željo še večje udeležbe v naslednjem letu. Besedilo in foto: E. V. Prihod pred gostilno Ručigaj na Dobenu MENGESKI UTRIP Po Kekcevih stopinjah do znanja V Oranžeriji Mengeš je bilo 17. junija izjemno pestro. Martin Lumbar, legendarni pevec Kekčeve pesmi iz filma Srečno Ke-kec, ki je bila uspešnica, saj se je prodala skoraj v milijonski nakladi, se je pridružil podelitvi nagrade za najbolj izvirne izdelke, ki jih je v okviru razpisanega natečaja ustvarjalo več kot 1.300 otrok in učencev iz devetinpetdesetih ustanov iz vse Slovenije. Potekala je namreč zaključna prireditev natečaja likovnega in literarnega ustvarjanja na temo Po Kekčevih stopinjah do znanja, ki sta ga z donacijo podprli družbi Henkel Slovenija in Mercator d.d. Otroci in učenci so izdelali lepljenko, ki je bila iz naravnih materialov (listje, lubje, slama, vejice, les ...) ali odpadnega blaga (majice, krpe ...), z uporabo belega lepila za les Pattex. Predvidena velikost izdelka je bila A-3 format. Izdelek je predstavljal Kekce in Mojce, kako skrbijo za gozd, urejajo odpadke, skrbijo za živali, kako se učijo in živijo danes v dobi računalnikov ... Komisija je med prispelimi izdelki izbrala zmagovalce v kategoriji: • vrtec: Vrtec Agata pri OS Poljane, skupina Zmaji in Vrtec Vojke Napokoj pri OS Jurija Vege Moravče • šola: OS Ob Rinži Kočevje. Nagrajenci so prejeli vrednostni bon v višini 1.900 evrov za naravoslovni tabor v Penzionu Na Razpotju v neposredni bližini Pravljičnega gozda v Logarski dolini. Nacionalni koordinator mag. Gregor Cerar je poudaril, da v okviru programa Ekošola želijo čim več otrokom omogočiti aktivnosti v naravnemu okolju, da spoznavajo in raziskujejo naravo in naravne zakoniti na pristen in zabaven način. S pomočjo partnerjev projekta bodo tri skupine otrok preživele kratke počitnice v Pravljičnem gozdu v osrčju Logarske doline. Ob spoznavanju pravljičnih junakov bodo razgibali svoje telo in čutila ter spoznavali bližnji gozd. Narava je za otroka zakladnica raziskovalnih vsebin in s svojo pestrostjo vpliva na otroka, ki pridobiva temeljna naravoslovna znanja za trajnostni razvoj, Zaključna prireditev je potekala v Oranžeriji Otroci in učenci so izdelali lepljenke iz naravnih materialov kar je tudi poslanstvo programa Ekošola. Soavtorica imenovanega projekta, Milena Pollak, je na konferenci dejala: »Ekošola je šola za prihodnost, dolžni smo jo ponuditi našim otrokom!« Prisotni govorci so se s tem strinjali in dodali še svoje misli. Andrej Polanič, vodja programa Lepila in Tehnologije v Henkel Slovenija d.o.o., je k temu dodal: »Program Po Kekčevih stopinjah do znanja nedvomno sodi med projekte, ki so v skladu s Henklovim trajnostnim razvojem in družbeno odgovornostjo.« Viktorija Kovač, direktorica marketinga Tehnične Divizije v Mercatorju pa je povedala: »Tudi mi se zavedamo družbene odgovornosti v slovenskem prostoru, zato želimo pomagati našim najmlajšim.« Med prispelimi izdelki je komisija izbrala še dvanajst šol in vrtcev, med katerimi bodo njihovi izdelki izbrani za izdelavo koledarja. Posebno nagrado za izvirnost izdelkov prejmeta CUEV Strunjan in OS Roje. Besedilo in foto: Dunja Dolinšek Zmagovalci so dobili tudi denarne nagrade Devetdeset let Angele Ravnikar V torek, 4. junija 2013, so v Domu počitka Mengeš pripravili praznovanje rojstnega dne gospe Angele Ravnikar iz Vodic. Praznovanja se je udeležil tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič. S strani Doma počitka Mengeš je gospe Angeli Ravnikar čestitala Mateja Lipovšek, vodja zdravstvenonegovalne enote Doma počitka Mengeš. Praznovanja so se udeležili svojci gospe Ravnikar, prišli pa so tudi nekateri člani društva upokojencev. Praznovanje so popestrili Silva Kosec s kitaro ter pevski zbor Doma počitka Mengeš. Okusno domačo torto so za praznovanje pripravili v kuhinji Doma počitka Mengeš. Kdo je gospa Angela Ravnikar Rodila se je 2. junija 1923 v Šinkovem Turnu, očetu Jerneju in mami Frančiški. Oče je bil doma iz Šinkovega Turna pri Vazarju, mama Frančiška, rojena Podgoršek, pa je bila Jurjeva iz Bukovice. Angela je ljudsko oz. osnovno šolo obiskovala še pred drugo svetovno vojno. Na t. i. Narodno šolo v gradu Šenkov Turn in na izjemnega učitelja Alfonza Inkreta ima zelo lepe spomine. Angela je bila zelo dobra učenka in vedno odličnjakinja. V mladih letih se je v Mengšu izučila za šiviljo. Delala je tudi v domači trgovini z mešanim blagom, ki sta jo pred vojno vodila njena starša. Večino svojega življenja je posvetila kmetovanju v Šinkovem Turnu, najprej na kmetiji svojih staršev, potem pa na manjši svoji kmetiji. Po materini smrti se je zaposlila v Seme-sadikah Mengeš, tam je delala vse do upokojitve. V Semenarni Mengeš so jo sodelavci zelo cenili zaradi izredne marljivosti in vztrajnosti. Tudi po upokojitvi ni mirovala in je stalno pomagala na kmetiji sestre Francke - bila je pravi ekspert za hitro in učinkovito okopavanje. Poleg narave in Šinkovega Turna so bile njena ljubezen tudi knjige. Ima kar precejšnjo knjižnico, marsikateri težko prislu-žen dinar je šel za nakup knjig. Zanimivo, še danes bere brez očal. Za odhod v Dom počitka Mengeš se je odločila zaradi zdravstvenih težav po prestani kapi, predvsem pa zaradi proble- S slavljenko Angelo Ravnikar so v Domu počitka praznovali predstavniki zavoda, društva upokojencev in Občine mov z nogami in hojo. Popolnoma sama, celo brez vednosti svojcev, je napisala prošnjo za sprejem v dom. V domu počitka je od decembra leta 2005. Zaradi izjemne navezanosti na svojo hišo (zgradila jo je v petdesetih letih) in rodno vas pa gre še vsak vikend domov; domov gre ob sobotah, v dom se vrne ob ponedeljkih. Zanjo vzorno skrbijo nečaki Kosci, predvsem Tone s Silvo in njun sin Žiga. Besedilo in foto: Anton Kosec in Žiga Kosec Filmski večer in zaključno srečanje prostovoljcev AIA - Mladinski center Mengeš je zadnji filmski večer v tem šolskem letu združil z zaključnim srečanjem. Po ogledu komedije Pink Panter na velikem platnu je sledil družabni večer, ki je bil namenjen prostovoljcem Mladinskega centra. Veselo sobotno srečanje je z odličnim petjem ob zvokih kitare popestril Uroš Vučko, ki je pripravil bogat repertoar starih rock, rockn'roll, blues in ponarodelih slovenskih pesmi. Prostovoljci smo z veseljem zapeli skupaj z njim, Matic pa se mu je pridružil s svojo kitaro in orglicami. V veselem razpoloženju smo se kar stežka poslovili in si obljubili, da se ponovno snidemo avgusta z novimi idejami za naslednje šolsko leto. V letošnjem letu je z AIA - Mladinskim centrom sodelovalo več kot trideset prostovoljcev. Vsak od njih je pridal svoj kamenček k razvoju mladinske dejavnosti in pustil svoj pečat, tako na prijateljih prostovoljcih kot na udeležencih mladinskega centra. Tudi meni je vsak od njih dal ogromno, pred- vsem pa upanje, da smo ljudje v osnovi dobri, pripravljeni pomagati in biti solidarni do sočloveka, in spoznanje, da ti srečanja s tako čudovitimi ljudmi dajejo največ, kar ti lahko ponudi življenje. Besedilo in foto: Blanka Tomšič MENGEŠKI UTRIP Hip hop AIA odhaja na počitnice Končno smo dočakali počitnice! Čas, ko se predamo svojim sanjam, se podamo na potovanja, spoznavamo nove prijatelje in se imamo lepo. i ä k a m i. j' Skupina hip hop AIA je za zaključek pripravila nastop v dvorani ŠD Partizan. Prikazali so nam vse, kar se je dogajalo skozi šolsko leto. S projekcijo fotografij so nas popeljali skozi treninge, nastope, plesno-zabavni tabor v Martinu na Muri, utrinke z odprtega tekmovanja Pleš', plesne vložke iz muzikla Čarovnik iz Oza in obisk mednarodnega plesnega festivala v Lignanu v Italiji. Dekleta so nam prikazala bogat plesni program in koreografije, ki jih je pripravila mentorica in kore-ografinja Sanja Tomšič, presenetile pa so nas tudi s kreativnostjo in domiselnostjo lastnih koreografij. Po nastopu smo se podali na zaključni izlet v Terme Čatež. Uživali smo v vodnih presenečenjih, ki jih ponuja bazen, dekleta pa so se z veseljem pridružila plesni aerobiki v vodi in zaplesala med vodnimi stolpi. Na koncu smo si privoščili še sladoled, najbolj korajžni pa še vožnjo z adrenalinskem kolesom v luna parku. Želimo vam najlepše počitnice do sedaj, jeseni pa se nam ponovno pridružite na hip hop vadbi, vabljeni tudi novi člani! Pa zaplešimo med vodnimi stolpi! Besedilo in foto: Blanka Tomšič Mengšani na Notranjskem Člani Turističnega društva smo se v soboto, 22. junija 2013, odpravili na enodnevni izlet po Notranjski. Najprej smo se ustavili v Rakovem Škocjanu in si ogledali znameniti Veliki naravni most. V Cerknici smo obiskali muzej Cerkniško jezero. Vekoslav Kebe, lastnik muzeja, nam je jezero predstavil z unikatnim modelom - živo maketo, kjer v pomanjšanem merilu vidimo prostorski položaj jezera. Ob strokovni razlagi smo tako natančno spoznali delovanje vodnega sistema oziroma nastajanje in presihanja kraškega fenomena Cerkniškega jezera. Da bi bilo doživetje jezera še pristnejše, smo si ogledali še multi-vizijsko predstavitev v štirih letnih časih »J'zeru je, j'zera nej«, kjer v sliki in ob spremljavi glasbe ter komentarja spoznamo podobe jezera in življenje ob jezeru. Doživetje posebne vrste je bilo nato ogled jezera z vozom lojtrnikom. V nadaljevanju poti smo obiskali grad Snežnik, ki je po ob- Plastična predstavitev presihanja Cerkniškega jezera H novi leta 2008 spet odprt za javnost. Vse grajske sobe so opremljene s pristnim pohištvom in opremo iz 19. stoletja. V gradu se je nabralo tudi veliko lovskih trofej. Pozornost še posebej pritegne več kot sto let star nagačen medved. Potep po Notranjski smo končali z ogledom Trubarjeve domačije, kjer smo se s pomočjo izredno dobrega vodnika podrobno seznanili z življenjem in delom Primoža Trubarja. Več fotografij s tega izleta lahko vidite na spletni strani: www. td-menges.si. Besedilo: Zorka Požar Foto: foto arhiv TD Mengeš Za vhodom v grad Snežnik stoji velik medved rvl m Kolesarski izlet po mengeški okolici Turistično društvo Mengeš je v soboto, 29. junija 2013, organiziralo kolesarski izlet na relaciji: Mengeš -Topole-Suhadole-mlinčki-Gora pri Komendi-Podboršt-planinski dom Komenda-Partizanska bolnica dr. Tineta Zajca in nazaj proti Mengšu. Ob 9. uri smo se zbrali pred Kulturnem domom v Mengšu in se odpeljali v Topole, kjer smo se ustavili na prireditvenem prostoru pod Plešo ob kapelici sv. Lucije in si ogledali izvir pitne vode, ki izvira izpod skale. Domačini mu pravijo »štern-ca«. To je zelo star vodnjak, ki so ga Topolci uporabljali do leta 1964, ko je bil v vas napeljan vodovod. Ta »šternca« je imela še poseben pomen v starih časih (prvi pisni viri o Topo -lah segajo v davno leto 1136). Tod mimo je vodila stara pot iz Kamnika, skozi suho, vroče Drnovsko polje do Topol in naprej skozi gozd do Skaručne in dalje v Ljubljano. Tu se je popotnik iz kamniškega konca lahko prvič odžejal s svežo pitno vodo. Iz Topol smo se odpeljali naprej v Suhadole in nato v gozd pod vzpetino Strmec (Suhadolski hrib), kjer imajo Suhadolci lepo gozdno jaso z majhno kočo in okrog nje polno majhnih mlinčkov (okrog 80) ter večje mlinsko kolo, ki poganja »stope«, ki z umirjenim topotom dajejo signal po gozdu, kje so mlinčki. Okrog koče so tudi lesene klopce in mize ter dve peči, narejeni iz sodov. Tu se vedno zbirajo pohodni ki, spomladi nabirajo prvo cvetje, poleti se hladijo v prijetnem hladu, jeseni pečejo kostanj in tudi pozimi je prijetno, saj tu ne piha veter. Prijetno je popiti skodelico toplega čaja ali kuhanega vina in gledati zaledenele mlinčke; nekateri so zamrznjeni, drugi pa se še vrtijo. Pot smo nadaljevali na Goro pri Komendi do Koželjeve domačije, ki jo ima v zakupu Turistično društvo Komenda. Tu nas je sprejela prijazna članica TD Komenda in nam razka- zala domačijo, ki jo je Turistično društvo Komenda, ob pomoči Občine Komenda in donatorjev, v celoti obnovilo. Tu ima društvo svoje prostore (fotografije si lahko ogledate na naši spletni strani: http://www.td-menges.si, pod naslovom Kolesarski izlet proti Komendi). Hlev ob kmetiji so preuredili za razne delavnice, krožke in razstave. Pokrito dvorišče je primerno za večja druženja, od septembra do konec maja pa imajo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu tržnico, na kateri prodajajo kmetje in rokodelci iz okolice. Z Gore smo se odpeljali na Podboršt do Planinskega doma Komenda, kjer smo se okrepčali in pokomentirali, kaj vse smo videli. Dan je bil lep, prijeten za kolesarjenje, zato smo se odločili, da se odpeljemo še naprej po lepi asfaltirani gozdni poti proti Komendski Dobravi do odcepa proti partizanski bolnišnici našega rojaka dr. Tineta Zajca. Od tega odcepa do bolnišnice je le tristo metrov gozdne steze. Dokler je šlo, smo kolesa gnali ob sebi, zadnjih sto metrov rahle vzpetine pa smo jih zaklenili v gozdu in nadaljevali pot do bolnišnice. Tam smo si ogledali spomenik padlim žrtvam in ostanke bolnišnice - žalostni pomnik naše zgodovine. Dan se je prevesil v drugo polovico, mi pa smo se odpravili nazaj proti Mengšu. Bil je prijeten kolesarski izlet, poln doživetij, dolg okrog dvajset kilometrov, pa še nobenih denarnih stroškov ni bilo. Besedilo in foto: Franc Zabret T. Številni suhadolski mlinčki so vedno zanimivi jt'-'i H MENGEŠKI UTRIP Družinski pohodniški izlet Ker je bilo v letošnjem maju zelo muhasto vreme, nam je uspelo družinski izlet Društva Sožitje Mengeš uresničiti v soboto, 22. junija 2013. Pot nas je vodila po slikoviti in razgibani pokrajini v SZ del Slovenije. Po kar naporni vožnji, saj je bila cesta polna ovinkov, smo prispeli v Most na Soči, kjer nas je že čakala rečna ladjica Lucija. Z njo smo se peljali po deset km dolgem umetnem jezeru, ki je zaradi hidroelektrarne nastalo na Soči. Občudovali smo čudovito, nedotaknjeno naravo, turkizno jezersko vodo ter namesto kapitana, seveda pod njegovim budnim očesom, vozili ladjo. Nato smo pot nadaljevali do Tolminskih korit, kjer smo se sprehodili preko Hudičevega mostu do Dantejeve jame, ki je ime dobila po pesniku Danteju Alighieriju, saj je v njej našel navdih za Pekel v pesnitvi Božanska komedija. Odšli smo do rova, iz katerega je vel prijeten hlad ter se nato spustili do Medvedove glave, ki pomeni ime za naravni most, in se je kdo ve kdaj zagozdila med stene kanjona Zadlaščice. Po strmih stopnicah smo se spustili do sotočja rek Tolminke in Zadlaščice. Tu smo se odpočili, se osvežili in si natočili hladno vodo, s katero smo se z veseljem odžejali. Po dobri uri hoje smo se vrnili na vstopno točko, kjer nas je že čakalo odlično kosilo ob spremljavi domačega harmonikarja. Domov smo se vračali preko Bovca, kjer smo se čudili snegu, ki je pobelil travnike ob cesti. Pozneje smo izvedeli, da je tu slabo uro prej divjalo neurje s točo. Ustavili smo se tudi na prelazu Vršič, najvišji cestni točki v Sloveniji, ki se nahaja na nadmorski višini 1.611 metrov, ter se nadihali svežega in čistega zraka. Med potjo smo prisluhnili prepevanju našega Klemena, ki nam je pripravil koncert ljudskih pesmi. Polni lepih vtisov in nekoliko utrujeni, vendar veseli in zadovoljni, da smo si ogledali ta prelepi košček Slovenije, smo se zvečer vrnili domov. Metka Mestek, dr. Tatjana Novak, Društvo Sožitje Mengeš Sožitje na pikniku V petek, 14. junija 2013, smo za člane medobčinskega Društva Sožitje Mengeš organizirali tradicionalno druženje s piknikom, tokrat na prostoru Turističnega društva Turnše, kjer smo preživeli prijetno popoldne vse do večernih ur. Že stalnica društvenih aktivnosti je pozdravni nagovor predsednice našega društva, dr. Tatjane Novak, pozdraviti pa nas je prišel tudi podžupan Občine Mengeš Bogo Ropotar, ki je dobršen del popoldneva preživel z nami ter nam v nagovoru namenil vrsto spodbudnih besed. Kot se za piknik spodobi, smo najprej poskusili slastne dobrote z žara, ki jih je pekel Franci Veber, in da nam ni bilo Veselje članov Društva Sožitje je na pikniku trajalo do večernih ur prevroče, je z okusnim sladoledom poskrbel Ruždi Catipi iz Sladolednega butika Mengeš. Popoldne je minilo v veselem razpoloženju ob plesni glasbi ansambla Leteči muzikanti. Posebno ponosni smo lahko na glasbeno skupino, ki nam je popestrila popoldanski program, ki jo vodi Danijel Kanalec in jo sestavljajo člani Društva Sožitje Mengeš, ki živijo v bivalni enoti Naša hiša. S svojo glasbo so nas popeljali po Sloveniji; recitacije Tine Ves pa so nam prikazale občutja dekleta ob različnih življenjskih prelomnicah. Vsi smo se veselili srečelova in zanimivih dobitkov, tako da je popoldansko druženje minilo prehitro. Bilo nam je lepo, za kar se moramo zahvaliti tudi številnim prostovoljcem, ki so pomagali pri pripravi in izvedbi piknika. Besedilo in foto: Metka Mestek in dr. Tatjana Novak Ogled zajetij alpske vode na izvirih pod Krvavcem Že od leta 2000 in tudi tokrat smo se, v soboto, 22. junija 2013, družili najbolj zvesti Vido, Roman, Tomaž, dokaj redno Ivanka in Zvone ter prvič z nami Jernej. Mesec dni prej nas je dan pred prvotno napovedanim pohodom odvrnil dež in sneg, ki je »razsajal« že globoko v pomladi. Tokrat je bilo lepo, pravo poletno in sveže vreme, kot se spodo -bi za gorsko območje pod Kamniško-Savinjskimi Alpami. Na koncu nekaj kapljic osvežitve pod Gospinco, zadaj za Zvohom na skoraj dva tisoč metrih temni oblaki, na spodnji postaji žičnice na skoraj sedemsto metrih in v dolini pa močno poletno sonce. Pogovor z ogledom zajetij Medobčinskega vodovoda Krvavec je bil neumoren in poln vprašanj, mnenj in razmišljanj. Presenetljivo je bila tokrat izdatnost in že kar moč vode v zajetjih največja, odkar si ga od leta 2000 redno ogledujemo. Takega mnenja je bil tudi najboljši poznavalec med nami, Roman Udir, ki je bil vodja vodovoda na Komunali Kranj več desetletij. Curek vode iz opuščenega zgornjega rova dobro prikazuje izjemno izdatnost zajetij na Izvirih pod Krvavcem. Akumulacija ali hranjenje takih količin in kombiniranje s povezanimi viri v Skupaj pred spodnjim rovom in zbirnim objektom, ki zbira vodo iz reke Reke ravnini ter črpanjem na območja pomanjkanja bi lahko bila ena od variant reševanja različnih izdatnosti virov zaradi hidroloških in vremenskih nihanj skozi leto, pa še varnost, zanesljivost in kakovost oskrbe bi se povečala. Vegetacija je doslej največja, zelenja je polno, kot tudi drugje po izdatno vodnati pomladi. Področje med tretjim in četrtim stebrom, tik nad zajetji, kjer je bila največja erozija zaradi nezakonitega posega ob gradnji nove žičnice največja, je lepo poraščeno, hudourniški del pa je urejen s terasami, da se ustavi tok ob večjih padavinah. Tudi ostali deli tik nad spodnjim rovom, kjer voda priteče v sistem skozi drenažo iz Brezovškega in Lukenjskega grabna, so bili v zadnjih letih ustrezno urejeni. Besedilo in foto: mag. Tomaž Štebe Merčunov dan Letošnja sončna junijska sobota (15. junija) je bila že dvanajsto leto zapored posvečena tudi mengeškemu rojaku prof. dr. Ljudevitu Merčunu (1900-1954), pionirju zdravljenja sladkorne bolezni v Sloveniji in s tem tudi v tedanji Jugoslaviji. Merčunov dan je organiziralo Društvo diabetikov Tržič pod vodstvom agilne predsednice Ane Marije Hafner. Tudi letošnji Merčunov dan je bil razdeljen na več sklopov. V dopoldanskem času se je sto dvajset udeležencev, članov društev diabetikov iz Domžal, Kamnika, Škofje Loke, Kranja, Tržiča in Jesenic odpravilo na rekreacijski pohod po okolici Loma pod Storžičem. Pot jih je najprej vodila do ekološke kmetije Pr' Robež, kjer so si s posebnim zanimanjem ogledali lipicance. Na Hariževi kmetiji so pohodniki dobili domačo malico in se po ogledu kmetije napotili skozi Pekel v Slaparsko vas v Zgornjem Lomu. Triindvajset pohodnikov, za katere je bilo izhodišče Koča pod Storžičem, je odšlo do mesta, kjer se je 20. junija leta 1954 končala življenjska pot Ljudevita Merčuna. Kruta usoda je hotela, da ga je kap prizadela v njemu ljubih planinah, ob prisotnosti njegove hčere Nine. Hitra zdravniška pomoč na samem kraju dogodka je bila zaman. Na tem mestu je bila leta 2004 ob petdesetletnici smrti postavljena spominska plošča, ki je tudi cilj pohodnikov. Po povratku na izhodiščno točko so se udeleženci pohoda pridružili ostalim udeležencem srečanja v restavraciji Raj v Tržiču. Na družabnem srečanju ob kulturnem programu, ki so ga pri- pravili člani društev diabetikov, so si udeleženci lahko preverili stanje sladkorja v krvi. Najbolj vneti so se lahko zavrteli tudi ob zvokih glasbene spremljave, pozdravil pa jih je tudi Borut Sajovic, župan Občine Tržič. 21. septembra Društvo diabetikov Tržič pripravlja tudi vsakoletno kuharsko delavnico, kjer ob pomoči diabetologa udeleženci pripravijo kulinarične dobrote, primerne za bolnike s sladkorno boleznijo. Letošnji poudarek bo na zdravih namazih. Tudi letos so se pohoda in spominskega dne poleg članov društev sladkornih bolnikov udeležili člani družine Merčun. Besedilo in foto: Štefan Markovič Udeleženci rekreacijskega pohoda Ha -"i DOSEŽKI Tomaž Fartek skupni zmagovalec 15. mednarodnega tekmovanja barmanov V sklopu turistične prireditve Argonavtski dnevi na Vrhniki in v organizaciji Društva barmanov Slovenije se je 20. junija 2013 na terasi hotela Mantova odvijalo 15. mednarodno tekmovanje barmanov. V čudovitem sončnem in vročem popoldnevu se je zbralo sedemindvajset profesionalcev v mešanju pijač iz Finske, Luksemburga, Avstrije, Poljske, Madžarske in Slovenije. govalec tekmovanja) in 2. mesto po oceni občinstva na 13. Pokalu Argonavtskih dnevov na Vrhniki. V Celovcu je junija leta 2011 prejel nagrado za tujega barmana, maja lani pa na 34. Pokalu Bleda 3. mesto v kategoriji »fancy drink«. To je le nekaj Tomaževih priznanj za njegove raznolike kreacije -koktajle, ki jih pripravlja s posebnim žarom in strastjo. Očarljivega mladeniča Tomaža sem imela priložnost osebno spoznati lani v kavarni Nebotičnik, kjer je delal kot vodja strežbe. Prisedel je k nam Mengšankam, zrelim ženskam, in postregel s fantastičnim koktajlom imenovanim »cream orgasm«. Tomaževe nagajive oči, njegov širok nasmeh, njegov samozavesten nastop in prijazna zgovornost pričajo, da je rojen barman in za delo z ljudmi. Takrat nam je zaupal, da sanja o samostojni podjetniški poti. Sanje so se mu uresničile aprila letos z otvoritvijo lokala na Gobavici, ki je v ponos ne samo Tomažu in njegovi družini, temveč tudi Občini Mengeš. Tomaž je lahko vzgled in dokaz, da človek kljub težkim kriznim časom lahko uspe, če je le dovolj vztrajen, ambiciozen, ustvarjalen, drzen in če ima odprto srce. Besedilo: Stanka Jaklič Foto: Sabrina Žonta IWII Zmagoslavni koktajl, ki je Tomažu Fartku prinesel zmago, se je imenoval Lily Barmani so se pomerili v dveh kategorijah, in sicer v klasični pripravi fantazijske pijače in v atraktivni pripravi koktajla. Strokovna komisija je prvo mesto dodelila Mengšanu Tomažu Fartku za koktajl z imenom »Lily«, v katerega je namešal Fructalov Mattis breskov liker, sok marelice, mango pire, Bacardi Superior rum, dolil Martini Brut penino ter ga okrasil z rezino ananasa, koktajl češnjo, lupino grenivke, meto in suhim ledom. Tekmovanja se je udeležil tudi njegov brat Jožef, ki je pripravil koktajl z imenom »Skrivnostna osvežitev«. Tomaž se je pričel udeleževati tovrstnih tekmovanj že v času Srednje gostinske šole. Profesionalno mešanje pijač in nastopanja na raznih tekmovanjih tako na državnem kot v svetovnem merilu pa je postalo način njegovega življenja. S ponosom se lahko ozre po svoji prehojeni poti in pohvali z zavidljivimi osvojenimi pokali in številnimi priznanji. Leta 2009 je prejel prestižno odličje - naziv najperspektivnejši barman v Sloveniji, ki ga je osvojil na mednarodnem tekmova -nju v mešanju pijač na Bledu. Sodeloval je tudi na svetovnem prvenstvu barmanov v Berlinu. Leta 2007 je na tradicionalnem gostinsko-turističnem zboru Slovenije primešal koktajl s srebrnim leskom. Leta 2011 je osvojil 1. mesto (skupni zma- Zmaga na Argonavtskih dnevih Zmagovalni koktajl Compeötfod ' Vrtifli* Naši skakalci so nas spet razveseljevali Začelo se je že 22. junija na Koroškem. Skakalni klub iz Celovca je gostil otroško poletno turnejo Alpe-Adria. Na njej nastopajo najmlajši tekmovalci in tekmovalke treh sosednjih držav. Tudi naši štirje so pustili lep vtis: Taj Ekart je bil drugi, Jure Močnik tretji, Igor-Teo Herbstritt je bil peti, Domen Kern pa sedmi. Seveda vsak v svoji kategoriji. Tudi tokrat so Triglavani pod Šmarjetno goro priredili že 38. mednarodni teden skokov v Kranju. Res da so se tekmovanja razvlekla na deset dni, a zaradi dveh različnih prizorišč je bilo to nujno. Skakalci so nastopali v vseh kategorijah in v obeh nordijskih disciplinah. Tako so nekateri nastopili tudi v teku na rolerjih. Razveselili so nas tako najmlajši kot tudi mladinci v kategorijah do 18 in 20 let. Že v soboto, 16. junija, so skakali na manjših napravah na Gorenji Savi. Nerad navajam suhoparne podatke o uvrstitvah naših, pa naj bo tokrat drugače. Naj začnem kar z devetletniki, kjer je bil Domen Kern 10., med desetletniki je Taj Ekart zmagal, Jure Močnik pa je bil v kategoriji dvanajst let drugi. Na dan državnosti se je himna oglasila ob 109-metrski skakalnici na Bauhenku, kjer so nastopili mladinci, mladinke in članice ter člani. Tudi tu smo bili z razpletom nadvse zadovoljni. Med mladinci do osemnajst let je Anže Lanišek osvojil drugo mesto, Leon Šarc je bil v skokih 16., a je očitno hranil moči za drugi del svojega nastopa. S tekom na rolerjih je prekosil vso konkurenco in prepričljivo zmagal. Med dvajsetletniki je nekdanji specialist Naši štirje mušketirji od leve proti desni: Matjaž, Anže, Leon in Aljaž za skoke Aljaž Ogrinc v skakalnem delu zasedel 5. mesto, s tekom pa je izboljšal rezultat in pristal na tretji stopnički. Če se nekoliko pošalim, kaže, da v Mengšu tudi hitro tečemo. Naš državni reprezentant Matjaž Pungertar je priskakal peto mesto. Nastopil pa je tudi na tekmi kontinentalnega pokala, ki je bila na isti skakalnici 6. in 7. julija, kjer je v soboto zasedel 12., v nedeljo pa odlično 6. mesto med sedemdesetimi nastopajočimi, iz šestnajstih držav. V času med tekmovanji v Kranju so svojo tekmo priredili tudi v Mislinji. Od naših fantov se je tekmovanja udeležil le Anže Lanišek. Očitno je imel Cene Prevc, ki je njegov največji tekmec tako na domačih kot mednarodnih tekmah, slab dan, saj je zasedel šele deveto mesto. Za konec pa le še slovo od prvega dela skokov poletne sezone. Tudi športniki si zaslužijo nekaj počitniških radosti. So se pa tako tekmovalci kot starši priložnostno zbrali pod skakalnicami in ob slastnem odojku obeležili rojstni dan trenerja Aleša Selaka. Zato se jim ob tej priložnosti s svojimi dobrimi željami pridružujem tudi sam. Besedilo: Jože Trplan Foto: M. Šarc in K. Zibelnik Dan športa v Loki V torek, 25. junija, na praznik dneva državnosti, smo v Športnem parku v Loki pri Mengšu organizirali športni dan ter se pomerili v odbojki na mivki in balinanju. Na turnirju v odbojki na mivki se je zbralo rekordnih štirinajst ekip s po tremi igralci. Ob pogledovanju proti nebu smo bili malo zaskrbljeni, saj vreme ni bilo preveč obetavno, vendar so bile naše skrbi povsem odveč. Z žrebom smo ekipe razdelili v tri skupine in začeli s tekmovanjem. Finalni boji so se igrali že v večernih urah pod reflektorji. Po hudih borbah je prvo mesto osvojila ekipa ŠD Preserje, ki je v finalu premagala ekipo Odbojkarji, za tretje mesto pa sta se pomerili ekipi Perspektivni kader in naši najbolj zvesti udeleženci turnirjev, ekipa iz Litije, Barakuda. Zmagala je ekipa Perspektivni kader in s tem osvojila tretje mesto. Prvouvrščene ekipe so Prve tri odbojkarske trojke prejele pokale. Mi pa smo se že začeli pripravljati na četrti tradicionalni Športni dan, ki bo predvidoma septembra. Istočasno se je na balinarskem igrišču odvijala tradicionalna tekma med ekipo Severna Loka in Južna Loka. Vsaka ekipa je štela osem izkušenih igralcev, ki so zdržali tekmo od 9. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Že od začetka je povedla ekipa severnjakov in celo tekmo držala prednost do končnega rezultata 138 za sever in 120 za jug. Med tekmami, ki so trajale ves dan, smo se krepčali z dobrotami z žara. Besedilo in foto: Mirsad Kličič Ekipi balinarjev iz južne in severne Loke Zaključena liga v metanju podkev 11. junija 2013 smo zaključili s peto izvedbo medobčinske lige v metanju podkev. Prvaki lige je »končno« postala ekipa Jakove Mete, tako da bo prehodni pokal eno leto ponosno »preživel« v istoimenskem lokalu v Trzinu. Pošteno je treba povedati, da so si ga Trzinci tudi najbolj zaslužili, kajti imeli so najbolj homogeno ekipo skozi vse leto. Nastopali so v naslednji postavi (Testen Rajko - kapetan ekipe, Bratovž Matjaž, Kosirnik Miran, Testen Marko, Rakef Janez, Knez Peter, Poz-man Brane in Rode Blaž). Liga, v kateri je sodelovalo kar deset ekip, je trajala kar osemnajst tednov, tekme pa so se z določenimi izjemami igrale vse ob sredah. Novinci v ligi - PD Komenda, Veltins pub, Bar Ribič, Bar Bernardi in Finale bar Vir, so imeli v začetku kar nekaj težav, vendar so iz kroga v krog s svojimi igrami dokazovali, da se s treningom lahko hitro napreduje in tako so se spomladi dogajala tudi večja presenečenja. Letošnjo ligo si bomo zapomnili z nekaj vrhunskimi tekmami, predvsem med ekipami velike četverice (Jakova Meta, Bife Ilonka, ŠD Loka in BK Mengeš) in po bistveno povečanem številu gledalcev na tekmah. Prav tako je vse ekipe potrebno pohvaliti za pošteno igranje. Najboljši igralec lige je postal »zlata roka Loke« Vrhovnik Marjan - ŠD Loka z osvojenimi triintridesetimi zmagami od šestintrideset odigranih tekem, pred prav tako fenomenalnim Kosirnik Miranom - Jakova Meta dvaintrideset od šestintride- setih tekem (izgubil je prav zadnji dvoboj) in Levec Robertom - BK Mengeš s triindvajsetimi zmagami od tridesetih odigranih tekem. Od novincev sta se na lestvico naj deset uvrstila Gričar Vinko (Finale bar) in matador iz ekipe Veltins puba, Janežič Aleš-Žičo. Pred podelitvijo pokalov in nagrad je bil tradicionalno organiziran zaključni turnir posameznikov, ki se ga je udeležilo kar de-vetinpetdeset igralcev. Zmaga je ostala doma, Vrhovnik Marjan je dokazal, da je trenutno najboljši metalec podkev, pred Kosirnik Miranom in Kveder Božom - Bar Bernardi. Pokale in medalje najboljšim je podelil podžupan Bogo Ro-potar (tudi sicer član ekipe Mengeška koča), veseli pa smo bili tudi obiska s TV Golica (kogar zanimajo podkve, si lahko ogleda posnetek reportaže na you tube). Že septembra pa pričenjamo s šesto izvedbo lige. Rezultati: 1. Jakova Meta 31 točk 2. Bife Ilonka 27 točk 3. ŠD Loka 27 točk 4. BK Mengeš 26 točk 5. Finale bar 23 točk Besedilo in foto: Matjaž Anžlovar 6. Bar Bernardi 17 točk 7. Mengeška koča 8 točk 8. Veltins pub 8 točk 9. Bar Ribič 8 točk 10. PD Komenda 7 točk Vsi na trim že dvaintrideset let Turistično društvo Mengeš je ob občinskem prazniku Občine Mengeš v nedeljo, 9. junija 2013, med 8. in 12. uro organiziralo akcijo z naslovom Vsi na trim, ki poteka že dvaintrideset let. Članice in člani UO našega društva, ki je zadolženo tudi za vzdrževanje vadbenih orodij in urejenost trim steze, smo pred vstopom na stezo postavili informacijsko postajo z namenom, da ugotovimo, kako obiskana je naša trim steza na Gobavici in kako so z njeno urejenostjo zadovoljni uporabniki. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni, saj je v tem kratkem času trim stezo prehodilo ali preteklo in obiskalo še Mengeško kočo 371 obiskovalcev. Nekateri so trim stezo pretekli dvakrat ali celo trikrat in na posameznih postajah opravili tudi vse predpisane vaje. Z urejenostjo trim steze so bili obiskovalci zadovoljni. Moti pa jih sam dostop do trima, neurejeno grajsko dvorišče in živali, predvsem koze, ki ležijo ali se sprehajajo po cesti in tam puščajo tudi iztrebke. Obiskovalci so prišli iz več kot tridesetih različnih krajev bližnje in daljne okolice Mengša. Nekateri obiščejo trim vsak dan, drugi dvakrat tedensko, ostali nekajkrat mesečno, ponavadi konec tedna. Prihajajo posamezniki, zakonski pari, zelo veliko je mladih družin in mlajši otroci si zelo radi ogledajo tudi živali pri Mengeški koči in se poigrajo na igralih. V gostišču se je možno odžejati in okrepčati, v tem času pa tudi posladkati s sladoledom. Na Gobavici poteka tudi gozdna učna pot, na kateri je možno spoznati različne vrste dreves, katerih imena so napisana na tablicah, pritrjenih na drevesih. Ob zaključku pohoda so se udeleženci pri nas lahko tudi odžejali z brezalkoholnimi pijačami ter posladkali z bonboni in drobnim pecivom. Razdelili smo tudi prospekte, razglednice in zemljevide, ki jih je izdalo naše društvo, in še nekaj gradiva »Srca Slovenije«. Prospekte imamo natisnjene tudi v nemškem in angleškem jeziku, da se lahko predstavimo na prireditvah v tujini oz. tujcem v naši informacijski pisarni. Besedilo: Francka Trobec Foto: F. Zabret T. Rekordna udeležba nastopajočih Prvi mesec igranja na peščenih igriščih našega teniškega kluba je v najbolj zaznamovalo izrazito nestabilno vreme z obilo padavinami. Ne glede na to smo uspešno izpeljali obe tradicionalni uvodni prireditvi; t. i. šampanjec turnir in srečanje Mengeš: NeMengeš. Rdeča nit obeh dogodkov je bila rekordna udeležba nastopajočih, zelo veliko pa je bilo tudi tistih, ki so si prišli zanimive dvoboje samo ogledati. In imeli so kaj videti... Na uvodnem šampanjec turnirju dvojic je nastopilo kar dvain-trideset tenisačev (največ doslej sploh), ki so se najprej pomerili v treh kvalifikacijskih krogih. Šestnajst najboljših oz. tistih z največ točkami se je uvrstilo v končnico, kjer so se na podlagi žreba pomerili na izpadanje. Največ znanja in tudi nekaj sreče sta imela Dušan Planinšek in Jaka Lopatič, ki sta v finalu z 9:7 odpravila Gašperja Hrena in Jako Kruljca. Če je šlo na omenjenem turnirju bolj za ogrevanje in je bil rezultat v drugem planu, pa je tekmovalni naboj v popolnosti prišel do izraza že na dvoboju med člani kluba iz Mengša in od drugod. To je bil že sedmi tovrstni obračun in »NeMengša-ni«, pod vodstvom novega kapetana Igorja Založnika so bili zaradi zaostanka v skupnem rezultatu 1 : 5 tokrat odločeni narediti konec prevladi domačih igralcev. In spopad so začeli naravnost fantastično; po zmagah Alena Vrhovnika, Starčiča, Lapa in Jaka Lopatiča so povedli s 4 : 0 in le Nejc Skok je z zmago proti Lobodi ohranil nekaj upanja za domačine, ki jih je tokrat vodil Matjaž Majcen. Tudi po njegovi zaslugi so Mengšani v drugi rundi dvobojev posameznikov dobesedno vstali od mrtvih ter nanizali neverjetnih pet zaporednih zmag. Bolj ali manj prepričljivo so slavili Ladi Hribar, Strojan, Mušič, Hren in Grošelj. Rezultat 6 : 4 po igrah posameznikov je torej nakazoval novo zmago Mengšanov, ki so na krilih popolnega preobrata dobili tudi tri od petih partij dvojic. Končni rezultat 9 : 6 za Mengeš, a z drugačnim razpletom v nekaterih tekmah (kar osem od petnajstih se jih je končalo s super tie-breakom), bi bilo lahko tudi obratno. Ob vsej dramatičnosti dvoboja pa vsekakor najbolj razveseljuje podatek, da je kakovost tenisa iz leta v leto višja in da vsi skupaj že zdaj čakamo nova tovrstna srečanja. S tokratnim smo več kot dostojno počastili praznik Občine Mengeš. Ob koncu še prisrčna zahvala neumornemu Franciju Zabretu, ki je tako kot vedno avtoritativno in brez vsakršnih napak vodil tekmovanje. Besedilo in foto: TKM Sveta trojica je slavila Ob zaključku šolskega leta smo prostovoljci AIA - Mladinskega centra Mengeš organizirali nogometni turnir trojk. Tekmovanje je potekalo na ploščadi ŠD Partizan, kjer so se letos med seboj pomerili predvsem mladi nogometaši. Najprej so vse ekipe igrale po sistemu vsak z vsakim, za zaključek pa sta se za tretje mesto pomerili ekipi Šalabajzerji in Španija, za prvo mesto pa ekipi Sveta trojica in Brazzers. Tretje mesto so osvojili Šalabajzerji (Žiga Žerjav, Žan Jerič in Anže Jerič), nekoliko presenetljivo so v velikem finalu z rezultatom 4 : 3 slavili Sveta trojica (Matic Muc, Andan Muratovič in Andrej Stojanovič), ki so s srčno igro pridobili simpatije večine gledalcev, drugo mesto so osvojili Brazzers (Anže Arh, Anže Levec in Martin Kunaver), ki so vsaj majhno uteho našli v tem, da je Anže Arh s trinajstimi goli postal najboljši strelec turnirja. Že med samo prireditvijo smo se dogovorili, da bomo jeseni tudi mi pripomogli h košarkarski mrzlici ob evropskem prvenstvu z organizacijo turnirja trojk v košarki. Besedilo in foto: Miha Kölner Za nagrade najboljšim so z donacijami poskrbeli Karting center Rollbar Ljubljana, Bernardi na Viru, Gostilna Pa-vovec Mengeš in Fastservice Mengeš. Nogometni turnir trojk (najboljše ekipe in prostovoljci) t SPORT Odprto prvenstvo Mengša V počastitev občinskega praznika je teniški klub 15. junija 2013 organiziral teniški turnir za posameznike. Na tekmovanju je nastopilo osemindvajset tekmovalcev in tekmovalk iz bližnjih občin, seveda največ iz domače. Tekmovanje je potekalo v kategorijah; otroci osnova šola, moški do 50 let, ter moški nad 50 let, na devet dobljenih iger, polfinale in finale pa na dva dobljena niza. Zmagovalci so dobili pokale, ostali medalje in praktična darila. Tekmovanje je tudi tokrat odlično uspelo, tako po organizacijski plati kot po tekmovalnih dosežkih. Besedilo in foto: Marjan Mušič Otroci OŠ: 1. mesto: Nejc Majcen 2. mesto: Matic Janežič 3. mesto: Domen Ocepek Moški do 50 let: 1. mesto: Tim Janežič 2. mesto: Tomaž Janežič 3. mesto: Andrej Petrlin Moški nad 50 let: 1. mesto: Filip Vrhovnik 2. mesto: Igor Založnik 3. mesto: Jože Skok Poletno kolesarjenje po Srcu Slovenije Z rekreativno prireditvijo Dan kolesarjenja po Srcu Slovenije, katere se je v soboto, 15. junija 2013, udeležilo petdeset kolesarjev, se je tudi uradno pričela kolesarska sezona po območju Srce Slovenije. Med poletjem lahko kolesarji zbirajo nalepke pri turističnih ponudnikih na treh izbranih trasah različnih težavnostnih stopenj. Cestni kolesarji se bodo podali iz Dežele kozolcev v Deželo desetega brata, gorski bodo preizkusili pustolovske vzpone v središču Slovenije, družinski pa bodo spoznavali podeželje na manj zahtevni poti. Vsi, ki bodo za posamezno traso zbrali vse nalepke, bodo tudi nagrajeni, in sicer na zaključku akcije na prireditvi Jesenski sejem v Dolskem. Kolesarska akcija bo trajala do 20. septembra. Seznam točk, kjer se med poletjem zbirajo kolesarske nalepke: • Turistična točka Srca Slovenije, Litija • Pustolovski park Geoss, Slivna • Ekološka izletniška kmetija Pr' Lavrič, Mala Sela - Vače • Center za zunanjo ureditev, Velika Preska • Dežela kozolcev, Šentrupert • Vinska klet Frelih, Šentrupert • Gostišče Na Pajčni, Zagradec • Turistična kmetija Grofija, Vir pri Stični Poletje bo v Srcu Slovenije izrazito kolesarsko obarvano, saj bo od 23. julija do 3. avgusta potekalo tudi nadaljevanje akcije ultramaratonca Hilarija 211 lipovih listov za zeleno Slovenijo. Lanskega septembra se je Hilarij lotil podviga v dveh tednih prekolesariti vseh 211 slovenskih občin in osveščati o pomenu ohranjanja okolja. Med kolesarjenjem je četrti dan v bližini Cerknega padel in se poškodoval, zato je bil projekt prekinjen. Po uspešnem okrevanju namerava edinstven kolesarski podvig dokončati letošnje poletje. Ostalo mu je še 155 občin in za približno 2.200 kilometrov kolesarjenja po Sloveniji. Besedilo: Ana Savšek Posvetitev župnije Mengeš Jezusovemu in Marijinemu Srcu Na posvetitev, ki jo je izvršil domači župnik Janez Avsenik, smo se pripravljali z devetdnevnico, slovesno pa smo jo obhajali v petek, 7. junija, na praznik Jezusovega Presvetega Srca. Hkrati je potekala tudi priprava za posvetitev ali obnovo posvetitve posameznikov in družin obema Srcema. V času priprave je bil poudarek na pomembnosti posvetitve tako posameznikov kot skupnosti, opravljanje pobožnosti prvih petkov in prvih sobot ter bivanje v zavetju ljubezni obeh svetih Src. Bistvo posvetitve je zavestna odpoved grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu ter nepreklicna podaritev Jezusu in Mariji kot odgovor na njuno ljubezen, kar je pravzaprav obnovitev krstnih obljub izrečenih po botrih, pa tudi prvoobhajilnih in birmanskih. Temeljni zakrament je namreč sveti krst, pozaba krstnih obljub pa najhitrejša pot k hudemu. Posvečeni obema svetima Srcema si prizadevajo biti v Jezusovi in Marijini službi, posnemati njune kreposti, skrbeti za molitev, zadoščevati za grehe, si prizadevati za zveličanje ljudi, skratka živeti po evangeliju. V okviru priprave je bilo dan pred posvetitvijo v župnijskem domu po večerni sveti maši predavanje s projekcijo Severina Maffija z naslovom Z Marijinimi sporočili v Fatimi zaznamovano stoletje. Papež Benedikt XVI. je ob obisku na Portugalskem 13. maja 2010 dejal, da je s fatimskimi dogodki Bog odprl okno upanja, ker mu je človek zaprl vrata. Cerkev z obiskom papežev na najvišji način potrjuje resničnost fatim-skih dogodkov, ki jih je potrdila že Marija sama 13. oktobra 1917, ko je napravila svetlobno znamenje s soncem zato, »da bodo vsi verjeli«. Dan po posvetitvi na praznik Brezmadežnega Marijinega Srca je bilo vseslovensko romanje častilcev Jezusovega in Marijinega srca na Ptujsko Goro pod plašč Marije Zavetnice, ki smo se ga udeležili tudi nekateri Mengšani. Sveto mašo je ob somaševanju več duhovnikov daroval mariborski nadškof in metropolit dr. Marjan Turnšek. V pridigi je poudaril, da zaradi neločljive povezanosti obeh Src Marija zmore spremeniti tudi potek zgodovine. Zaradi obhajanja 70. obletnice prve posvetitve našega naroda Mariji, ki bo avgusta letos, je nadškof vse povabil k molitvi za novo evangelizacijo, za spravo v narodu, da bi se krščeni mladi poročali cerkveno ter za zadoščevanje za številne splave. Nadškof se je popoldne po družabnem srečanju in malici oz. kosilu iz popotne torbe zadržal v pogovoru tudi z nami, se z nami slikal in nam podelil blagoslov. Tleča srca so zapustila nižavo in se usmerila navzgor proti Jeruzalemu. Zadovoljno in v veseli ubranosti smo se vrnili domov. Besedilo: Janez Slokan Foto: Janko Skok Pod Marijinim plaščem na Ptujski gori H ZANIMIVO Ugodnosti pri izdelkih za ureditev fasad za prebivalce Občine Mengeš Junija se je v Dolu pri Ljubljani odprla prva Energetska pisarna Srca Slovenije. Nastala je kot plod partnerskega sodelovanja Razvojnega centra Srca Slovenije, Občine Dol pri Ljubljani in družbe JUB. Občanom šestih občin v območju Srca Slovenije bo na voljo brezplačno energetsko svetovanje o načinih gradenj in prenovi objektov, obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije. V energetski pisarni boste lahko izvedeli, katere gradbene materiale izbrati za gradnjo energetsko varčnih hiš, kako objekte izolirati in namestiti okna, vgraditi primerno toplotno črpalko ter kako pridobiti subvencije, ki jih razpisuje država. Energetska pisarna bo organizirala tudi izobraževanja in delavnice ter praktične prikaze, ki bodo občanom še v dodatno podporo in pomoč. Poleg brezplačnih nasvetov imajo prebivalci občin Srca Slovenije (Dol pri Ljubljani, Litija, Šmartno pri Litiji, Ivanč-na Gorica, Šentrupert in Mengeš) tudi 30-odstotni popust pri nakupu izdelkov za ureditev fasad. Koristite lahko tudi brezplačen ogled strokovnjaka na vaši lokaciji, svetovanje o načinu ureditve fasad in izdelavo predloga tehnične rešitve. Ugodnosti veljajo za objekte v navedenih občinah. Za ogled in svetovanje lahko zaprosite na elektronski naslov info@jub. si ali po telefonu 041/575-574 (svetovalec Miha Šimenc). Besedilo in foto: Ana Savšek Energetska pisarna Srca Slovenije, Dol pri Ljubljani 28 (prostori JUB Design Studia), e-pošta: energetska.pisarna@dol.si, odprto vsak torek med 15. in 18. uro. Predstavniki partnerjev Energetske pisarne v Dolu pri Ljubljani Neveljavni in pogrešani dokumenti Na podlagi Zakona o osebni izkaznici in Zakona o potnih listinah z dnem naznanitve pogrešitve, izgube ali tatvine potnega lista, osebne izkaznice, ki ste jo naznanili na upravni enoti, preneha veljavnost potnega lista ali osebne izkaznice. Podatki o ukradenih ali drugače odtujenih potnih listih in osebnih izkaznicah pa se vpišejo tudi v Schengenski informacijski sistem (SIS) kot iskani dokumenti. Če potni list ali osebno izkaznico najdete oziroma vam je vrnjena, je ponovno aktiviranje veljavnosti potnega lista ali osebne izkaznice na upravni enoti mogoče samo do konca poslovnega časa tistega dne, ko je bil potni list, osebna izkaznica naznanjena kot pogrešana. V primeru, da ste odtujitev dokumenta naznanili policiji, morate o najdbi oziroma vrnitvi dokumenta obvestiti tudi policijo. Če najdete dokument naslednji ali drugi dan, ponovno aktiviranje veljavnosti potnega lista ali osebne izkaznice ni več mogoče, zato potni list ali osebna izkaznica ohranita status neveljavne listine, takšnega dokumenta pa ne smete več uporabljati za prehod državne meje, dokazovanje istovetnosti in državljanstva. Zaradi preprečitve morebitnih zlorab pogrešanih potnih listov ali osebnih izkaznic in zaradi uskladitve uradnih evidenc, kjer je dokument zabeležen kot iskani dokument, je priporočljivo, da o najdbi dokumenta takoj obvestite katerokoli upravno enoto na območju Republike Slovenije, če se nahajate v tujini, pa najbližje diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije in jim dokument predložite v uničenje. S tem boste zagotovili, da se z uničenjem potnega lista ali osebne izkaznice prepreči morebitna zloraba in da se v evidenco o iskanih dokumentih vpiše, da je dokument najden. Uničen (preluknjan) dokument vam na UE takoj tudi vrnejo. Besedilo: UE Domžale Z usposabljanji do novih podjetnikov na podeželju Kar sto dvajset kmetov in rokodelcev se je v maju in juniju udeležilo usposabljanj o dopolnilni dejavnosti na kmetijah in rokodelstvu. Na predavanjih in strokovnih ekskurzijah so udeleženci spoznali osnove o posamezni dejavnosti ter zgodbe posameznikov, ki so že uspešno razvili samostojno podjetniško pot. Za kmete je potekala strokovna ekskurzija v Poljansko dolino, rokodelci pa so se z dobrimi primeri praks ohranjanja dediščine naših prednikov spoznavali v Prekmurju. Na usposabljanjih je sodeloval tudi etnolog prof. dr. Janez Bogataj, ki je prepričan, da je rokodelstvo s številnimi možnostmi samo-zaposlovanja ljudi ena od pomembnih razvojnih priložnosti. Vse to predstavlja odlično popotnico za Rokodelski center Srca Slovenije, ki ga bomo vzpostavili konec leta. Skupaj z njim pripravljamo v septembru še usposabljanje na temo lokalne kulinarike, ki bo namenjeno gostincem in različnim društvom, aktivom žena in organizatorjem lokalnih prireditev. Na Razvojnem centru Srca Slovenije smo posameznikom, ki želijo naprej razviti svojo podjetniško pot, na voljo za svetovanja o registraciji dejavnosti. Besedilo: Ana Savšek Nov turistični prospekt Turistično društvo Mengeš je v juniju izdalo nov turistični prospekt Občine Mengeš - Dobrodošli v Mengšu. Ker je zaloga prejšnjih prospektov pošla, smo se v društvu konec lanskega leta odločili, da prospekt obnovimo in zajamemo tudi spremembe in nove vsebine, ki so se v tem času oblikovale. Prospekt v sliki in besedi predstavlja Mengeš in vasi, ki spadajo v Občino Mengeš, kulturno-umetnostne spomenike, znamenite rojake, kulturo in kulinariko, glasbo, stalne prireditve, čebelarstvo, naravo, šport in rekreacijo ter gostinsko ponudbo v Mengšu. Poudarek je tudi na novih peš in kolesarskih poteh ter na krajevni kulinariki. Prospekt je oblikoval Iztok Kariž iz podjetja IZI MAP d.o.o. Izšel je v 5.000 izvodih, in sicer v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Izdajo sta finančno omogočila Občina Mengeš in Turistično društvo Mengeš. Prospekt lahko dobite v pisarni Turističnega društva Mengeš, Slovenska cesta 30, in na stojnicah na raznih prireditvah, kjer sodeluje TD Mengeš. Besedilo in foto: Zorka Požar PODJETNIŠTVO Zakaj ustanoviti socialno podjetje Ali je socialno podjetništvo način izhoda podjetij iz krize? Ali socialna podjetja uživajo več zaupanja med strankami kot podjetja na prostem trgu? Za pravi odgovor je najprej potrebno razjasniti pojem socialnega podjetja. Umestitev socialnega podjetništva med sektorje družbe. Vir: http://www.socialni-inovatorji.si Slovenija je leta 2011 sprejela zakon o socialnem podjetništvu, ki naj bi spodbudil ustanavljanje socialnih podjetij. Dve leti kasneje imamo v poslovnem registru Slovenije registriranih le štirinajst socialnih podjetij. Socialno podjetje ni posebna statusno pravna oblika (kot npr. društvo, zveza društev, zavodi, ustanova, d.o.o.), ampak lahko vsaka od teh pravnih oseb pridobi status socialnega podjetja. Samostojni podjetnik ne more biti socialno podjetje. Obstajata dva tipa socialnega podjetja. Socialno podjetje tipa A deluje na podlagi dejavnosti, ki jo opravlja, socialno podjetje tipa B pa na podlagi ranljive ciljne skupine, ki jo zaposluje. Obema je skupno, da namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička (nepridobitni namen ustanovitve), vendar mora biti podjetje kljub temu za svoje preživetje tržno naravnano in profitno. Dobička si lastniki ne razdelijo, temveč ga namenijo razvoju dejavnosti in za druge nepridobitne namene (neprofitnost delovanja). Socialno podjetje deluje v korist uporabnikov in širše skupnosti (javnokoristno delovanje). Klasično podjetje svojo družbeno odgovornost izkazuje zlasti v obliki donacij in sponzorstev, poslovanje so -cialnega podjetja pa je že v osnovi naravnano družbeno odgovorno. Osnovni namen podjetništva je ustvarjanje dobička in kopičenje kapitala, v socialnem podjetništvu pa je prednostno poslanstvo rast socialnega (družbenega) kapitala. Čemu torej sploh postati socialni podjetnik? Socialni podjetnik ne bo postal nekdo, ki mu je primarni cilj bogatenje na kratki rok, temveč tisti, ki ima dolgoročno vizijo in poslanstvo spreminjanja družbe. V prvi vrsti bo torej socialni podjetnik zadostil svoji življenjski viziji, hkrati pa bo svoj marketing in zaupanje strank gradil na delovanju za skupno dobro. Z vidika stranke ali končnega kupca pa se je potrebno vprašati, kakšno razliko socialno podjetništvo pomeni zanje? Končna cena izdelka ali storitve v socialnem podjetju zelo verjetno ne bo nižja kot v klasičnem podjetju, boste pa z nakupom v takšnem podjetju vedeli, da je razlika v ceni namenjena za bolj ranljive skupine. Ta oblika podjetništva lahko postane socialni korektiv gospodarstva pri vse večjem zniževanju socialnih transferjev, za katere je zadolžena država. Besedilo: Gregor Steklačič, VEM točka Mengeš Več informacij o postopku pridobitve statusa socialnega podjetja in pogojih lahko dobite na VEM točki na Slovenski cesti 28 v Mengšu; e-pošta: vem@razvoj.si, tel.: 01/723 81 01, uradne ure: ponedeljek od 12. do 16. ure, torek, od 8. do 12. ure, sreda, od 13. do 17. ure, četrtek, od 8. do 12. ure, petek, od 8. do 12. ure. Župnija Mengeš Vas vabi: 21. 07. 2013 ob 08.00 Krištofova nedelja: maša in po maši Blagoslov vozil pred zvonikom. 26. 07. 2013 ob 20.30 Medugorska molitev - v cerkvi 19.08. do 24.08. 2013 Oratorij 2013. Prijavnice so že na voljo pri vhodih v cerkev ali na župnijski spletni strani. Lepo vabljeni! 28. 08. 2013 Maša na Molički peči - odhod iz vzhodnega parkirišča pri cerkvi ob 7.30, maša po prihodu predvidoma ob 12.00h. Župnija Mengeš obvešča: Večerne svete maše bodo od 1. julija do 18. avgusta ob 20.00 uri. Uradne ure v juliju in avgustu bodo samo po večerni sveti maši. Vabimo vas, da se za druge termine napoveste po telefonu 040/789 435 ali 01/723 01 10 Več si lahko preberete na spletnem naslovu župnije: www.župnija-mengeš.si Zaključek še ene uspešne sezone Mengeške godbe Konec junija smo mengeški godbeniki za to sezono zaključili z rednimi vajami ter se odpravljamo na krajši poletni oddih, da bomo v jesenski, že 130. jubilej, zakorakali polni energije za nove podvige. To seveda ne pomeni, da nas med poletnimi počitnicami ne bo moč slišati igrati. Preden pa smo se prepustili poletnim užitkom, smo bili v juniju precej dejavni. V soboto, 1. junija, smo popestrili otvoritev Lokalne tržnice Mengeš, ki vsako soboto ponudi veliko domačih izdelkov pred našim godbenim domom. Naslednji dan smo sodelovali pri procesiji ob prazniku Svetega rešnjega telesa v Mengšu, popoldne pa smo se udeležili še praznovanja 165-letnice godbeništva v Kamniku in 115-letnice ustanovitve Mestnega godbenega društva. Tam je potekala povorka od Sutne do Glavnega trga. Poleg nas in godbe gostiteljice so nastopile še godbe iz Šentjerneja, Zidanega Mosta, Divače, Vevč, Moravč, Domžal, Lukovice, Vodic, Komende in Stranj. Bilo nas je res zelo veliko, zato je bilo tudi vzdušje godbeniškemu prazniku primerno. Še posebej je Glavni trg oživel, ko smo vse prisotne godbe zaigrale skupaj pod vodstvom dirigenta Mestne godbe Kamnik, Martina Dukariča, ki je dirigentsko palico spretno vihtel kar z gasilske avtolestve. Za konec uspešnega in prijetnega dne smo za veselje poskrbeli še z igranjem pod šotorom. Naslednji nastop smo imeli v soboto, 8. junija, v Jabljah. Tam je potekalo že tradicionalno 16. Slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike s predstavitvami in prikazi strojev v delovanju, katerega se vedno radi udeležimo. Naš glasbeni prispevek smo vsem prisotnim dali z igranjem pod kozolcem. Še isti dan popoldne bi moral biti na sporedu zanimiv nogometni derbi med godbeniki in mengeškimi gasilci, a je ta zaradi dežja, ki se je ulil ravno malo pred začetkom tekme, na žalost odpadel. Kar pa seveda ni oviralo nekaj zagretih godbenikov in gasilcev, da ne bi vsaj za kratek čas neuradno zaigrali med seboj. Želimo si, da bomo odpadlo uradno tekmo lahko kmalu nadoknadili. Gotovo pa je bila vsem prisotnim v tolažbo odlična gasilska veselica, ki se je zavlekla pozno v noč. Zadnji nastop smo izvedli 15. junija v Kropi. Tam je potekala slavnostna parada ob 120-letnici PGD Kropa. Najprej smo šli v sprevodu z gasilci in njihovimi vozili čez staro mestno jedro, nato pa slavje z nekaj našimi melodijami nadaljevali na športnem igrišču. Zadnje letošnje vaje so ob lepem vremenu potekale kar zunaj. Vadili smo namreč korakanje. Sliši se morda smešno ali celo nesmiselno, toda tudi naša godba potrebuje takšne vaje, da kasneje na nastopih izgledamo bolj elegantno in usklajeno. Še posebej pa je bila prijetna zadnja vaja. Naš pozavnist Marjan Orel je za zaključek priredil kar piknik na domu. Poleg igranja smo se družili ob jedači in pijači ter tako zaključili še eno god-beno sezono. Sedaj nas čaka nekaj oddiha, čeprav bomo tudi med poletjem nastopali. Najbrž pa se bomo odpravili tudi na gostovanje v tujino. Besedilo: Maja Keržič Foto: Ana Per Na Sprehodu ob Pšati so slikarji iz Likovnega društva Mengeš in drugih likovnih društev razstavljali svoja dela na razstavnih stojalih, slikali in izmenjavali slikarske izkušnje med množico radovednih sprehajalcev Likovno srečanje pri Skokovih Ex tempore Rakek, v organizaciji Kulturnega društva Rakek, se je to leto odvijal od 16. maja do 17. junija. Izbrane slike so bile razstavljene in nagrajene na razstavi v knjižnici v Cerknici. Likovno društvo Mengeš so zastopali štirje likovniki, priznanji pa sta prejeli Ina Malus in Milica Tomšič. Ex tempore podobe Postojne, pod vodenjem zavoda Ars viva in v sodelovanju z Občino Postojna, ZLDS in ŠKD Notranjc, je 11. maja zbralo slikarje, ki so slikali Postojno in okolico. Na prireditvi je sodelovalo tudi Likovno društvo Mengeš. Kiparsko delavnico Turistični spominek Mengša, na pobudo Turističnega društva Dobeno, smo izvedli 11. in 22. maja. Pred izvajanjem delavnice smo poslušali predavanje o etnologiji na isto temo, ki nam ga je podajal znani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj. Likovno-fotografski tabor v Fiesi, ki ga od 24. do 26. maja za nadarjene učence organizirala Osnovna šola Mengeš, smo zastopali s tremi mentoricami Likovnega društva Mengeš. Tako nadaljujemo povezovanje z mladino in šolo, z željo, da se v prihodnosti kateri od nadarjenih mladih slikarjev vpiše v naše društvo in nadaljuje naše delo. Likovna razstava Likovnega društva Mengeš v poslovni stavbi Slovenskih železnic, Kolodvorska 11 v Ljubljani, bo na ogled do 5. julija. Razstavo smo postavili že 29. maja. Slikarska dela so izbrana po izboru posameznega avtorja in vsebujejo različno tematiko ter s tem ponujajo pestrost razstave. Srečanje na vasi pri Skokovih, v Loki pri Mengšu, se kot ustvarjalna delavnica vrsti že nekaj let. Domačija Skokovih ohranja noto kmečkega življenja z zbirko različnih predmetov iz preteklosti, s poudarkom na tradicionalnih kulinaričnih speciali-tetah. Svoj ljubiteljski navdih obogatijo z vabilom Likovnemu društvu Mengeš na celodnevno likovno srečanje in razstavo na prostem, ki si jo lahko ogledajo vabljeni in ostali obiskovalci. Likovna delavnica na Veliki planini, od 7. do 9. junija, nam je omogočila, da slikamo nemoteno v miru in naravi. Časa za ljubiteljsko slikarstvo je vedno premalo, vse projekte matičnega društva in ostalih zahtevnih programov izvajamo na hitro, na organiziranih tečajih in krajih ali v domačih ateljejih. Čas za osebno rast in iluzijo navdiha pa je temeljna potreba slikarja, če se želi izraziti na svoj način, brez vplivov in narekov. Najeta koča na Veliki planini je kraj, kjer so nastala mnoga zanimiva slikarska platna sedmih slikarjev. Sprehod ob Pšati - galerijo na prostem je Likovno društvo Mengeš organiziralo v soboto, 15. junija 2013, od 10. do 17. ure. Možnost, da se ljubiteljski slikarji predstavijo in slikajo v središču Mengša, je izkoristilo petnajst likovnih ustvarjalcev. Prijavljeni slikarji iz Likovnega društva Mengeš in drugih likovnih društev so razstavljali svoja dela na razstavnih stojalih, slikali in izmenjavali slikarske izkušnje. Staretov drevored je ob lepem poletnem vremenu ponudil sprehajalcem malo drugačen sprehod kot sicer, predvsem pa nas je razveselilo dejstvo, da mnogi občani spremljajo naše delo in se za sprehod ob Pšati odločijo ravno zaradi likovnega dogajanja. Zlata paleta Slovenije Abstrakija 2013, Stari trg pri Ložu, je na tekmovalni izbor privabila tudi štiri članice LDM. Sodelovanje pri izboru vseslovenske ljubiteljske likovne kulture je vedno potrebno pohvaliti. ZLDS tako izda vsem sodelujočim zahvale, četudi se njihova dela ne uvrstijo na razstavo. Zlata paleta Slovenije fotografija 2013, v Mladinskem centru v Brežicah in v soorganizaciji Zveze likovnih društev Slovenije ter Likovne družine Dobova, pa je obrodila eno priznanje za kvaliteto. Priznanje Zlata paleta Slovenije Fotografija 2013 je prejela Milica Tomšič, trije še sodelujoči iz LD pa zahvale. Besedilo: Barbara Rabič ZA OTROKE Razstava fotografij Miomire Šegina v Mesing baru Uganka Dragi starši, poigrajte se s svojim malčkom in mu skupaj z ilustracijo zastavite uganko. Besedilo in slika: Monika Zabret Že vrsto let sem dejavna v kulturnih vodah, v katere sem priplavala iz ekonomije in novinarstva - očitno sem potrebovala več svobode in ustvarjalnosti, ki sta moji glavni gonili. Poleg pisanja potopisov, kratkih zgodb, filmskih scenarijev in dram za odrasle in otroke (ko me je zanimal skriti svet človeške notranjosti) me je ves čas privlačil tudi svet podob. Že od nekdaj sem rada risala, kar sem podedovala po starših, a ker mi je ob delu in družini za risanje zmanjkalo časa, sem si »sposodila« fotografski aparat in z njim pridno beležila svet okoli sebe. Kot priseljenko z dolgim stažem me zanima tudi medkulturno sodelovanje na vseh nivojih. Po drugi izdani knjigi Dve drami, dva jezika (prva je bila Skozi rdeče), sem se odločila odmakniti od besed in se prijela čopiča, predvsem zaradi potrebe po novih izkušnjah in novih načinih interpretacije sveta. Vesela sem, da so me v Likovnem društvu Mengeš sprejeli brez zadržkov. V njem ustvarjam že drugo leto. Udeležila sem se več skupinskih razstav. Najbolj me je razveselila lanskoletna Zimska pravljica, ko sem doživela ilustracijo svoje pravljice v kar petnajstih slikarskih platnih. To je bil zame velik poklon društva ter njegovih članic in članov. Ker je slikanje zame intimno doživetje in zanj potrebujem mir in čas, moje slike nastajajo počasi. Zato se zdaj Mengšanom predstavljam s fotografijami. Nekaj svojih izkušenj s tega področja sem pridobila v društvu Mavrica iz Radomelj, katerega članica sem bila nekaj let. Poleg skorajda vsakoletne fotografske razstave v Knjižnici Domžale bo med poletjem na ogled mini razstava v Mesing baru, ki sem jo imenovala Napaberko-vano od tu in tam. Ker gre za prostor, kjer se srečujejo različni ljudje, sem se odločila predstaviti različne tematike: rumeno--žareči odsev stavbe ljubljanske železniške postaje, polža, ujetega v začudenju otroških oči, nočni utrinek iz Rovinja in lipov drevored v Grobljah, zastrt z jutranjo meglico. Ti posnetki so bolj kontemplativni, njim nasproti pa so na rdeči podlagi postavljene fotografije s poti na Portugalskem in v Belgiji. Poleg vsega, kar rada počnem, so potovanja zame vedno potreben premik in odmik od vsakdanjega načina življenja. Najbrž sem človek, ki ga žene radovednost in ljubezen do neznanega. Besedilo: Miomira Šegina, dramatičarka, pisateljica in fotografinja Foto: V.E. Zvest, ubogljiv in zelo potrpežljiv. Če prijatelja rabiš, vzemi njega, ga nikoli ne pozabiš! iM J % * * B 1 B a i □ i m , M, i;.. f I f *v t i ■ 'Ji i I k VELIKI MENGŠAN Plečnikov duh v cerkvi sv. Mihaela Arhitekt Jože Plečnik je bil umetnik, ki je ustvarjal do svojega zadnjega dne. Čeprav je deloval v nekaj evropskih mestih in seveda tudi v rojstni Ljubljani, bomo tudi v naši širši okolici našli pomembne sledi tega velikega moža. Medtem ko so njegova dela ostala trajno in pomembno zapisana na in v številnih objektih na širšem območju Kamnika in Domžal, pa so v ostalih krajih Plečnikove sledi skromnejše. V Mengšu bomo njegovo najbolj prepoznavno delo našli v župnijski cerkvi sv. Mihaela. Opisano je v vodiču Plečnik na Domžalskem in Kamniškem, ki sta ga pripravili Maja Avguštin in Saša Lavrinc. Plečnik je v mengeški osrednji cerkvi uredil krstilnico, spovednice in stopnice na kor. Veliki arhitekt se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani Veliki arhitekt se je rodil 23. januarja 1872 v Ljubljani. Začetek njegove poklicne kariere ni bil najbolj obetaven. Po prvem neuspešnem letniku na nižji gimnaziji je šolanje opustil. Oče ga je vzel k sebi v mizarsko delavnico. Pozneje je z deželno štipendijo nadaljeval šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca pohištva. Nad arhitekturo se je navdušil, ko je na razstavi videl načrte Otta Wagnerja za berlinsko katedralo. Študiral je v Gradcu, kjer je bil učenec Leopolda Theyerja, in na Dunaju, kjer je bil Wagnerjev učenec. Kot nagrado za izvrstno izdelano diplomsko delo je prejel Rimsko štipendijo, ki mu je omogočila nekajmesečno študijsko potovanje po Italiji in Franciji. Leta 1901 je odprl samostojen arhitekturni atelje. Od leta 1911 je bil profesor na Umetniško-obr-tni šoli v Pragi, od 1920 pa na Tehnič- ni fakulteti v Ljubljani. Od leta 1938 je bil član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izvoljen je bil za častnega meščana mesta Ljubljane, prejel je odlikovanje Zasluge za narod, Prešernovo nagrado, promoviran pa je bil za častnega doktorja Tehniške visoke šole v Ljubljani in na Dunaju. Umrl je 7. januarja 1957 na svojem domu v ljubljanskem Trnovem. Celovito in izvirno, izhajajoč iz globokega poznanja različnih starodavnih evrop -skih kultur in stavbnih tradicij, je reševal urbanistične probleme ter projektiral in notranje opremljal javne in zasebne stavbe v Pragi znameniti Hradčani, na Dunaju cerkev sv. Duha in Zacherlova hiša, v Ljubljani pa Tromostovje, arkade osrednje mestne tržnice, zapornice na Ljubljanici, stavbo NUK-a, osrednje sprehajališče v Tivoliju, Čevljarski most in celostno prenovo številnih ambien- tov. Izdeloval je tudi načrte za izdelke umetnostne obrti. Rad je uporabljal raznovrstne, predvsem naravne materiale, kar se najbolje vidi v cerkvah v Bogojini in na Barju. Številni velikopotezni načrti, kakršna je bila stavba slovenskega parlamenta, so ostali neuresničeni. Jože Plečnik si je med drugim zaslužil mesto na zdaj že nekdanjem bankovcu za 500 tolarjev, na katerem je bilo upodobljeno tudi pročelje Narodne in univerzitetne knjižnice. Avtorici vodiča po zapuščini Plečnika na Domžalskem in Kamniškem, Maja Avguštin in Saša Lavrinc, pravita, da je bila cerkev sv. Mihaela sprva zgrajena v romanskem stilu, nato preurejena v gotsko, pozneje pa predelana v baročno cerkev z značilnim prostostoječim zvonikom. V njej je Plečnik uredil prostor za spovednice in krstilnico desno in levo od vhoda, pod pevskim korom. V Nadškofijskem arhivu ter v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so ohranjeni načrti, iz katerih je razvidno, da je Plečnik od avgusta 1953 do oktobra 1955 zrisal več inačic krstilnice in da je načrte za spovednice narisal leta 1955. Spovednice je izdelal mizar Anton Benda iz Mengša, vsi umetno kovani elementi pa so delo ključavničarja Vinka Vahtarja. Skozi ustvarjanje je Plečnik vedno našel nove utemeljitve morebitne izbrane rešitve. Glede stopnic na kor je v pismu 18. februarja 1956 pisal župniku: »Ograditi jih bo treba z železno mrežo, ki bo seveda lahko zelo dekorativna.« Pred dokončanjem del je Plečnik umrl in nadzor nad deli je prevzel njegov asistent Tone Bitenc. Tako kot drugod po Sloveniji so se tudi v Mengšu stkale pristne prijateljske vezi med naročnikom, župnikom Francetom Čampo, in Plečnikom. Zaradi tesnega sodelovanja je v ta krog sodil tudi Plečnikov asistent Tone Bitenc. Nekaj te pristnosti in odkritega občudovanja Plečnikovega dela lahko razberemo iz besed, ki si jih je župnik Čampa pripravil za prvo mašo po arhitektovi smrti: »Bil je velik umetnik. Njegovih umetnin najdeš na Dunaju, v Pragi, po Jugoslaviji od Beograda do Pomurja in Stranj in Ljubljane. Tudi naša cerkev je tako srečna, da je bila deležna sadov njegovega ustvarjanja. Tudi Mengeš bo ohranil, če Bog da, stoletja spomin nanj. Pred leti sem povedal v cerkvi, da bomo tisti prostor tam zadaj preuredili za krstilnico. Dobra verna gospodična mi je rekla: Kaj pa se bo dalo iz te luknje lepega narediti? Ko pa je bila v glavnem dodelana, je pa strmela nad lepoto. Kako bo šele lepa, ko bo čez par mesecev res dodelana.« Dela so bila končana v letu 1957, po Plečnikovi smrti. »Celotni krstilni kamen deluje monumentalno in skorajda pretežko,« med drugim ugotavljata avtorici. »Tla so tlakovana s kamnitimi ploščami različnih pravokotnih oblik. Ker je bilo prostora malo, je bilo treba napise z zapovedmi ustrezno skrajšati. Polemika med Plečnikom in župnikom je potekala kar prek pisem.« Izsek iz Plečnikovega pisma (11. marec 1954) nazorno kaže na njun iskrivi medsebojni dialog: »Text - vidite, kako se da vse lepo kratko in presunljivo povedati! Napise dobiste seveda v vpogled - glavni redaktor ste Vi - mi hočemo in smemo biti samo stavci - Gospod Bog Vas očuvej - in nas vse skupej!« Ob cerkvi je urejen cerkveni trg, na katerem stoji Marijin steber, ki priča o zgodovini družbenih razmer. Prvotno je stal na Glavnem trgu, od koder so ga Mengšani v duhu nove oblasti po drugi svetovni vojni morali odstraniti. Zaradi nasprotovanja domačinov so to delo opravili delavci iz Kamnika. Plečnik je v letu 1955 predvidel ponovno postavitev stebra v bližini cerkve, v sklop načrtovanja novega župnišča. Končne načrte za ureditev trga brez novogradnje župnišča je izdelal arhitekt Tone Bitenc. Steber z Marijo so ponovno postavili šele leta 1967, o čemer je podrobno pisal Jožef Jankovič v tipkopisu Zgodovina fare Mengeš. Kot pravita Maja Avguštin in Saša Lavrinc, je v Mengšu slišati pobude, da bi Marijin steber prestavili na njegovo prvotno mesto, na Glavni trg. Arhitekt Jože Plečnik je za mengeško cerkev oblikoval še kropilnik, ki je v zakristiji. Pritrjen je na rahlo okrivljeno in reliefno poudarjeno kamnito ploščo. Na plošči je napisano: Sveta voda, sveta kri v moč bodita mi ... Besedilo in foto: Primož Hieng Plečnik je v mengeški osrednji cerkvi uredil krstilnico, spovednice in stopnice na kor POLITIKA Alpska voda izpod Krvavca danes! Ali tudi v prihodnje? Ne, nočemo je! Odločajo odgovorni in večina izvoljenih v Občini Mengeš - edini solastniki, ki nočejo sodelovati pri obnovi in modernizaciji in pri tem trmasto, s sprenevedanjem in neresnicami, vztrajajo! Pred štirimi leti so se ustrašili oz. so preprečili celo ljudsko odločanje! V tem mandatu župan Jerič, Odbor za okolje in prostor, ki ga vodi Franc Hribar, ter večina v Občinskem svetu Občine Mengeš, že v kali minirajo vsak poskus obravnave, na kateri bi morali odločati, da Občina Mengeš vendarle pristopi k projektu povečanja zmogljivosti Medobčinskega vodovoda Krvavec. V zadnjem letu štirikrat, v tem mandatu petkrat, smo predlagali sklepanje o tem, da se Občina Mengeš vključi v projekt obnove in modernizacije. Posredovala sta jih naša dva svetnika za Alpsko vodo izpod Krvavca, g. Zorman in ga. Zebec, pri pobudi za izredno sejo pa tudi po en svetnik iz N.Si in SDS. Objavljeni so na naši spletni strani. Pred in za zadnjo 20. sejo, v četrtek, 20. junija 2013, smo v Gasilsko-godbenem domu Mengeš pripravili pogovor in nanj povabili strokovnjake in župane občin solastnic Medobčinskega vodovoda Krvavec. Na odboru za okolje in prostor je sodeloval hidrogeolog dr. Peter Kralj, ki meni, da če že pridobivamo vodo iz vrtin, jo je potrebno iz velikih globin več sto metrov ali pa morajo biti vrtine dobro ločene od podtalnice, kar ne velja za dolomite globinske vrtine na Mengeškem polju. Glede na geološko sestavo med Kamniško-Savinjskimi Alpami in Krimom je možno na velikih globinah črpati prvinsko ne-onesnaženo vodo, ki desetletja pronica iz alpskega območja. Strokovnjak za EU razpise Andrej Kure (Vinibis d.o.o.) je menil, da ni več časa za spreminjanje vlog za sofinanciranje iz kohezije. Prof. dr. Mitja Rismal je navedel primere povezanih vodovodnih regionalnih sistemov, ki jih je zasnoval in navedel primer pomurskega, kjer bodo zgradili celovit, integralen in povezan sistem obstoječih mestnih ter lokalnih vodovodov. Trajalo je celih trideset let, da so občine spoznale, da parcialne rešitve ne ustrezajo niti po količini niti po kvaliteti, niti glede stroškov. Ko je omenil, da naš problem ni izjema, ga je prekinil župan Čebulj in protestiral, da 'mi' nimamo problema, problem je Občina Mengeš in kasneje, da bi bil on zelo vesel, če bi se on pojavil leta 1998, 1999 in naprej in da bi o povezovanju dopovedal takratni oblasti v Mengšu! Taka neresnična izjava je sprožila vsesplošno ponavljanje takratnega dogajanja med Čebuljem, Drolcem in Štebetom. Posnetek tega in tudi nastop dr. Kralja je objavljen na spletni strani CIM-AVK. Žalostno, tragično in nerazumno dejstvo je, da smo od šestih občin solastnic edini, ki zaničujemo in ki bomo kar prepustili oz. opustili (še vedno) naš Medobčinski vodovod Krvavec, s 30-odstotnim lastništvom in vodnimi pravicami. Župan Jerič že šest let govori, da bomo preusmerili oskrbo s slabo alpsko vodo izpod Krvavca na (sedaj vemo, da zelo problematične) vrtine na Mengeškem polju in na podtalnico Domžalskega vo -dovoda, ker je obnova predraga, ker vode izpod Krvavca ni dovolj, ker jo potrebuje Občina Cerklje, ker je voda slaba. Drugo leto, 27. julija, bo preteklo 50 let od otvoritve skupinskega vodovoda »Izviri pod Krvavcem-Komenda--Vodice-Mengeš« na Glavnem trgu v Mengšu. Vodovod je bil imenovan po Kokrškem odredu. V CIM-AVK smo soočeni s tem, da sprožimo ustrezne korake na nivojih izven Občine Mengeš, in sicer zaradi preprečevanja obravnave naših gradiv in pobud, zaradi županovega neizvajanja ter sprejemanja odločitev brez sklepov Občinskega sveta Občine Mengeš, zaradi poseganja drugih v pravice Občine Mengeš in zaradi dvojne in nevzdržne vloge Občine Mengeš, ki kot solastnica in uporabnica Medobčinskega vodovoda Krvavec ne sodeluje pri njegovi obnovi. Poleg tega bomo v skladu s statutom in pozitivno zakonodajo prosili in zbirali podpise podpore za odločanje na Občinskem svetu Občine Mengeš. V letu 2030 bomo na Zemlji potrebovali 40 % več pitne vode, kot je premoremo. Pomembna postaja (je) kakovost življenja, tudi vode, zraka, hrane ... Odgovornost za lastno prihodnost se je povečala. (dr. Janez Potočnik, na posvetu Izzivi trajnostnega razvoja v Sloveniji, 28. junija 2013 v Državnem svetu) Odloča se o, tudi naši, alpski vodi izpod Krvavca, ki jo imajo odgovorni namen, po prvotnem planu že letos, nadomestiti z manj kvalitetno, manjšimi količinami, dražjo in bolj onesnaževano. Ne prepustimo usode naših zanamcev sedanjim odgovornim, ker nočejo sodelovati pri obnovi in modernizaciji Medobčinskega vodovoda Krvavec. Ne pristajajmo na molk, nezainteresiranost in miselnost, da bodo/bomo delo opravili drugi ali da se ne da nič spremeniti. Le množični odzivi, zahteve in mirni protesti bodo to mengeško posebnost, dvojnost in slepomišenje spremenili. Besedilo in foto: mag. Tomaž Štebe, namestnik vodje, Nevladna organizacija civilne družbe Civilna iniciativa Mengeš za alpsko vodo izpod Krvavca CIM-AVK OBVESTILA, OGLASI Senior KOSILO i Vse dni v letu Vam na dom dostavimo navadna ali dietna topla kosila. Dostavljamo v: • Mengeš • Domžale Kamnik Trzin info@seniorkosilo.si www.seniorkosilo.si 2 031 780 763 Mihael Sršen s.p. rOO I OptikaGol Optika Golavšek Vida Golavšek s. p. Slovenska c. 28, 1234 Mengeš (na novi lokac v "Slamniku" zraven parkirišča občine Mengeš) SERVIS in PRODAJA LCD-TV SHARP Hribarjeva 38, Mengeš Tel: 01/ 729 13 03 e-maii avs menges@sioi. net http; www. sharp- servis, si Odprto: od 9-12 in od 15 -18 ure OBVESTILA, OGLASI ZAHVALE mladinski odsek PD Janez Trdina Mengeš pripravlja POLETNI PLANINSKI TABOR V LOGARSKI DOLINI od 27. julija do 4. avgusta 2013 Informacije in prijave: Anže ( 040 831 181 ) Boštjan ( 041 602 296 ) Nika ( 041 325 456 ) ali pdmenges@gmail.com PREŽIVITE DEL POČITNIC Z NAMI! Kruto je bilo in nepričakovano -kot rezilo noža je zarezalo v srce, kar čez noč si, dragi, odšel v neznano! V srcih je le bolečina in v očeh solze. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 58. letu starosti sklenil naš dragi Marko Pavli, Flisov Marko iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše, denarno pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mengeš za vso pomoč, vsem praporščakom ter vsem gasilcem iz sosednjih društev. Zahvaljujemo se gospodu Tonetu Koscu za lep poslovilni govor. Hvala gospodu župniku Janezu Avseniku za lep pogrebni obred, pevcem Mengeškega zvona za lepo petje ter Franciju in Roku Sto-parju za lepo zaigrano pesem. Zahvala tudi pogrebni službi Vrbančič. Z žalostjo v srcu vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči. ZAHVALA V 72. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, dedi in tast Miro Šorn z Dobena Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sosedom in znancem za vsa pisno in ustno izrečena sožalja, sočutne stiske rok in tolažilne besede ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi za vse podarjeno cvetje, sveče in darovane svete maše. Hvala dr. Gabrijeli Kovač - Mohar in sestri Vandi za zdravljenje ter osebju Onkološkega inštituta za pozorno oskrbo. Hvala g. župniku Janezu Avseniku za lepo opravljen poslovilni obred, gasilcem vseh okoliških društev ter pogrebni službi Vrbančič. Njegovi: žena Milka, hči Alenka z družino in sin Andrej z družino KRIŽANKA NARODO-SLOVCI, NARODO-PISCI JADRANSKO OTOČJE, PODALJŠEK DUGEGA OTOKA STAROSLO-VANSKO PIVO NEKO. ŠOL. ZAPOR NOSILKA IDEOLOGIJE GRŠKI OTOK V KIKLADIH ELEGANTNA ŽENSKA PREBIVAL. ETOLIJE VRV, OŽE, VOŽ (STARIN.) PALICA, KISE UPORABLJA PRI SAJENJU ŽUPAN V ČASU ILIRSKIH PROVINC IGRALKA BEGOVIČ INVALIDSKI CENTER V MENGŠU NAJPOGOS. VEZNIK BIBLIJSKI KRAJ PO SIRU ZNANO MESTO V SRBIJI KRAŠKO VINO AVTOR ŠTEFAN MARKOVIČ T NAJVEČJE KITAJSKO NAFTNO POLJE SMUČARKA PICCARD OZNAKA ZA KRANJ OPREMLJANJE Z ETIKETO MANJŠI COF ALENKA BIKAR RONALD (KRAJŠE) KOTLOVSKI KAMEN GR. BOGINJA SREČE HRIB. GRŠK. POKRAJINA IZDELOVALEC VATE ŽLAHTNI PLIN (Ar) PREBIVAL. ANKARANA GLAVNI ŠTEVNIK HLEV ZA SVINJE BANTU JEZIK V AFRIKI, MESTO V NIGERIJI SUNKOVIT, GLASEN IZDIH ZRAKA MEJNA REKA MED HRVAŠKO IN DOSNO SVINEC STARO IME STADIONA V BUDIMPEŠTI AKTINU VZDEVEK AMERIŠKEG. GENERALA, PREDSEDNIKA DWIGHTA EISENHO-WERJA IVAN FRANKO MESTO V JUŽ. KOREJ. SIR ZA RIBANJE NEKDANJI LOKO-STRELEC (ŠTEFAN) MANJŠI KRAJCAR ODLIKA IME. NA LEA NASTJA ČEH KRAJ PRI KRŠKEM FRAN. SLIK. (ERIC) DUŠIKOVA SPOJINA RAFKO IRGOLIČ GLEDALIŠKI HODNIK IGRALKA DOLINAR ALI PEVKA DEŽMAN DALJŠA DODA LUCIJA FRANKO BAZEN ZA GOJENJE RIB RUTENLI PREBIVALCI RIMA POKRAJINA V VIETNAMU UKANA, PREVARA, ZVIJAČA, SLEPILO PRAZNIK SVETIH TREH KRALJEV MADŽARSKO MOŠ. IME LETOVIŠČE PRI OPATIJI AFRIŠKA DRŽAVA (N'DJAMENA) ALBERTO TOMBA čAVDAR JANKOV MADŽ. KIPAR TOTH JURE ROBEŽNIK ATOL V OTOČJU TUAMOTU OKRASNO DREVO Z BELIMI CVETOVI EDVARD KOCBEK GLAS, ZVOK Z DOLOČENO VIŠINO T ČAROVNIK, SVEČENIK SKALA V MORJU, ČER Pomoč: AKARNANIJA, EPIFANIJA, KARAMAI, LEILA, LIOT, ONIS, OSEP, TIHE Rešitev junijske križanke je »ZDRAVA HRANA« Vabilo na gorniški pohod na Škrlatico, 2738 m in svečanost ob obletnici blagoslovitve križa Člani Slovenskega gorniškega kluba Skala vas tudi letos vabimo na tradicionalni gorniški pohod, že 17. po vrsti. Skupni odhod bo izpred KD Mengeš, v četrtek, 1. avgusta 2013, ob 4. uri zjutraj. Za skupni prevoz in družbo sporočite na: 051 372782, tomaz.stebe@gmail.com. Ob 5. uri je voden odhod izpred Aljaževega doma v Vratih. Od tam se bomo napotili do Bivaka IV nato pa po lepi zavarovani plezalni poti na vrh. Po vrnitvi z vrha po isti poti bo maša v kapelici sv. Cirila in Metoda v Vratih (približno ob 16. uri). Hoje je za enajst do trinajst ur in je zelo zahtevna ter naporna. Na vrh se lahko povzpnemo le po zavarovani plezalni poti. Priporočamo čelado in komplet za samovarovanje. Mislite tudi na to, da na poti ni nobene možnosti za dodatno pijačo. Telesno slabše pripravljenim, neizkušenim in tistim z vrtoglavico to turo odsvetujemo. Za svojo varnost odgovarja vsak sam. Škrlatico odlikuje zelo lep pogled na okoliške gore še posebej na Triglav. Zato ni čudno, da je vsak pravi skalaš moral biti vsaj enkrat na leto na njenem vrhu. Ob 11. uri bo na vrhu kratka svečanost ob obletnici blagoslovitve novega križa, ki jo bo vodil triglavski župnik France Urbanija. Internet " Vi^Fi) UGODNO! Od 18 €/mes. s telefonom 20 €/mes. Sedaj tudi z LIMBARSKE GORE in SLIVNE 90% v občinah Moravče, Lukovica, Domžale, Kamnik, Trzin, pokritost Mengeš, Komenda in Litija brezžično do naročnika, možnost telefonije 040 997 007 031 631 715, info@gorosan.com www.zvezdatv.si,www.polans.si PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOKA PRI MENGŠU vabi na praznovanje svoje 80-letnice in veliko gasilsko veselico z ansamblom Saša Avsenika! Petek, 30. avgust 2013, ob 19. uri: Slavnostna seja v prostorih Gasilskega doma v Loki. Sobota, 31. avgust 2013, ob 17. uri: Gasilska parada po ulicah Loke in slovesnost v Športnem parku Loka, ob 18. uri: Gasilska veselica pod šotorom v Športnem parku Loka z ansamblom SAŠA AVSENIKA. Prireditev in veselica bosta pod šotorom in v vsakem vremenu!