Ameriška Domovina
Ton,
, J0’9a %, X
ju— mo iwi c
ZAH IN SPIRIT
Sta c?/?e 4 UNOUAM ONUT
' ’ ^
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 18, 1968
SLOVCNIAM
MORNING M€W$PAPil
-•.-•L'
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Pošta bo neodvisna zvezna korporacija!
Posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik L. B. Johnson, je predložila reorganizacijo pošte v z v e z n o korporacijo.
WASHINGTON, D.C. — Poštna služba v naši deželi ni v skladu s potrebami in ne z razvojem niodednega poslovanja. Iz leta v leto ima vedno velike primanj-Ijaje, četudi je poštnina iz leta v leto dražja. Tako se je poštnina za dopisnico po drugi sve-iovni vojni povišala že od 1 cen-ia na 5 centov, poštnina za pisma v notranji pošti pa od 3 na 6 centov. Vsekakor veliko poviša-nJe tudi, če ga primerjamo s Porastom cen na vseh ostalih področjih in s povečanjem zaslužkov. Tak položaj je pripravil Predsednika L. B. Johnsona, da le imenoval pred časom posebno komisijo, ki naj celotno poslovalo preišče in stavi svoje predloge.
Komisija je sedaj končala svojo delo in predložila predsedniku -"Voje poročilo in predloge v 212 straneh dolgi spomenici.
Med glavnimi predlogi je ukinitev sedanjega poštnega oddel-a kot enega izmed oddelkov zvezne vlade in preureditev Pošte v zvezno korporacijo, urejeno in vodeno po načelih privatnih družb. Komisija vidi le y taki spremembi možnost boljšega poslovanja ob kritju stro-sk?v.2 dohodki.
°stne službe naj prenehajo , 1 nagrade za politične sode-f.^ce in prijatelje uspešnih kan-* atov. Urejanje službenega P° °žaja poštnega osobja naj bo Prepuščeno pogajanjem, kot je o drugod in naj to preneha biti S ° kateri odloča Kongres.
tud°Va k°rPoracrja naj dobi 1 pravico določanja poštnih P istojbin, pri tem pa naj ima °1 rvongres pravico veta. klavni poštar Marvin Watson -zjavil, da bo poročilo in pri-Porocila komisije proučil v bliž-1 dneh in zavzel do njih
sv°je stališče.
Delhi nejevc na Sovjetsko zve2
NEW DELHI, Ind. -
Je vedn0 hvalna s
‘sk° pod pokojnim f P°d Vlad°
lo Jl m ndire Gandi- V; Mo?i k0 m PNjetno, c Vj?fkva Pristala na prc ^stana in mu obljubil niJ!' Vzbudllo v indij sl ^krogih hudo nejevc Phvni dnevnik “Thi ^an” v New Delhiju, 1 ^spadal ZDA, je nedav! Jem uvodniku pod , Zapuščeni od Moskv< Sovjetsko zvezo, ki da stila indijsko stran znanega, varljivega i enakosti med dvema dc v tem slučaju med Indi kistanom. Indira Gandi yila, da bo imel Pakistai ce možnost napasti Inc sovjetskim orožjem.

Vrmensk
prerok
pravi:
Delno oblačno, soparno, popoldne in zvečer verjetnost heviht. Naj višja temperatura okoli 90. Jutri nekaj hladnejše.
Novi grobovi
Michael Manever (Malovrh)
V Mt. Sinal bolnišnici je umrl 71 let stari Michael Malover (Malovrh), z 1020 E. 76 St., ki je prišel v ZDA kot mlad dečko, končal 1. 1920 Baldwin Wallace School of Law in bil zadnjih 11 let zaposlen pri TRW kot akon-tant. Zapustil je ženo Kathe-rino, roj. Baronas. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zaveda na St. Clair Avenue v soboto ob desetih dopoldne na Lakeview pokopališče.
Več lastne odgovornosti
SAIGON, J. Viet. — Novi poveljnik ameriških vojaških sil v Južnem Vietnamu gen. Creighton Abrams je v pogledu vodstva vojne veliko prožnejši od gen. W. Westmorelanda. Poveljniki posameznih večjih enot na terenu imajo pod novim poveljnikom veliko več svobode odločanja po lastni presoji in seveda s tem tudi veliko večjo odgovornost.
Gen. W. Westmoreland je vodil vse glavne operacije iz svojega glavnega stana v Saigonu s kar točno odrejenimi načrti in povelji. Gen. Abrams daje poveljnikom posameznih predelov in večjih vojaških enot dovolj svobode, da svoje operacije vodijo v skladu s trenutnimi možnostmi in potrebami položaja.
Več svobode daje sposobnim vojaškim vodnikom več prožnosti in boljše možnosti za uspešen nastop proti naglo gibljive-nu sovražniku, kot so rdeči v Vietnamu. Ko pride povelje iz' glavnega stana v Saigonu, je položaj največkrat že popolnoma drugačen, kot je bil v trenutku, ko je bilo povelje izdano.
Nova grška ustava muka za grškega kralja
ATENE, Gr. — Za novo grško ustavo se zaenkrat brigajo diktatura, tisk in kralj. Diktatura jo naravno hvali, tisk piše o njej po naročilu, dočim pa kralj še molči. Mu je tudi težko, da bi rekel karkoli.
Menda ga je besedilo močno razočaralo, saj mu po ovinku jemlje celo pravico do vzgoje njegovega sina. Zato ne ve, ali bo pristal na sedanje besedilo. Kraljeve dvome pa pozorno ?premlja grška opozicija. Tudi to bo igralo svojo vlogo pri kraljevi odločitvi.
Vsak en čas se jeze
Rusi se pritožujejo nad za ihodnimi ladjami in letali, ki si ogledujejo vaje pomorskih sil Varšavske zveze na Baltiku in Atlantiku.
LONDON, Vel. Brit. — Ko so imele pomorske sile NATO vojaške vaje na Atlantiku, so bile vedno v bližini ruske ladje. Dostikrat so te zaplule kar naravnost v sredo zavezniškega vojnega ladjevja. Ruska letala so preletavala predel, kjer so se morske vaje vršile. Ruske vojne ladje slede gibanju ameriškega brodovja tako v Sredozemlju kot na Pacifiku, Atlantiku in povsod drugod, ruske podmornice stalno vohunijo ob zavezniških obalah, prav posebno še ob bregovih Združenih držav.
Zadnje dni imajo ruske pomorske sile skupne vaje z vzhodnonemškimi in poljskimi v Baltiku in v severnem Atlantiku. Seveda so te vaje pod stalnim nadzorom zahodnih zavezniških sil. Tako se je moskovska “Pravda” začela pritoževati, da pomorske in letalske sile NATO vohunijo o pomorskih vajah Varšavske zveze. Tako naj bi neki danski torpedni čoln pridrvel proti ruski križarki Kirov v Baltskem morju nedaleč od otoko Bornholm, zahodnonemško mornariško letalo pa naj bi zasledovalo gibanje ruskih vojnih ladij.
Seveda se zaradi pritožb Pravde nihče na zahodu ne vznemirja, tudi ta sama ni preveč ostra, kar se zaveda, da zahodni zavezniki vračajo le “milo za drago”.
Tito in Ceausescu na poti v Prago, ko Moskva povečuje pritisk na CSR
Kongres ne bo zaključil dela do konvencij
WASHINGTON, D.C. —Kongresni vodniki so prišli do spoznanja, da Kongres ne bo mogel končati vsega potrebnega dela do začetka konvencij, ki bodo imenovale predsedniška kandidata. Republikanska konvencija se začne 5. avgusta v Miami, demokratska 26. avgusta v Chicagu.
Kongres bo predvidoma prekinil svoje redno delo 3. avgusta, pa se nato vrnil k njemu po Delavskem dnevu v septembru. Upajo, da bo mogel delo končati vsaj do začetka ali še v prvih dneh oktobra.
— Loch Lomond je največje jezero na Škotskem.
Johnson vidi bodočnost sveta v rokah SZ in ZDA
ŽENEVA, Šv. — Predsednik ZDA L. B. Johnson je poslal razorožitveni konferenci za otvoritev posebno spomenico z željami k uspešnemu delu. V njej je dejal, da bodočnost sveta zavisi od tega, ali bosta znali Sovjetija in Amerika doseči omejitev atomskega oboroževanja in s tem zmanjšati nevarnost atomske vojne. Pokazal je očitno zanimanje ZDA za sovjetske predloge o omejitvi stra-tegičnih raket, ofenzivrih in defenzivnih, pa tudi za predlog Kosygina o prepovedi rabe dna oceanov za vojne namene.
Tudi sovjetski zastopnik na razorožitveni konferenci je priznal važnost razgovorov o omejitvi atomskega in raketnega oboroževanja, pa je vendar predložil, naj konferenca najprej razpravlja o mednarodni konvenciji na prepoved rabe atomskega orožja, potem šele o vsem drugem. Zahodne sile smatrajo, da taka mednarodna konvencija prepovedi rabe atomskega orožja ne bi bila veliko vredna, ker bi njeno izvajanje ne bilo mogoče uspešno nadzirati.
Razorožitvena konferenca je organ Združenih narodov. Ti so jo imenovali in ji odredili naloge, tem ta na vsakem rednem zasedanju poroča o svojem delu.
Bonn zavlačuje podpis dogovora o omejitvi atomskega orožja
BONN, Z. Nem. — Zahodna Nemčija odlaša podpis dogovora o omejitvi atomskega orožja in
Na nujni poziv Aleksandra Dubčka, vodnika Češkoslovaške republike in zagovornika reform, ki ZSSR in njenim stalinističnim podpornikom ne gredo v račun, se pripravljata predsednik SFRJ Tito in predsednik SR Romunije na obisk v Prago. — Moskva je med tem poslala v Prago zahtevo, da se sestane vodstvo KP ČSR jutri v Košicah z vodstvom KP ZSSR.
DUNAJ, Avstr. — Včeraj se je napetost med Češkoslovaško in njenimi komunističnimi sosedami zaostrila in začela dobivati nevarno obliko za vso Evropo. Vodniki ČSR preudarjajo svoje naslednje korake, ko je Moskva povečala svoj pritisk na Prago. Pismu s sklepi varšavskega posveta Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske in Bolgarije v torek je sledil včeraj poziv politbiroja Komunistične partije Sovjetske zveze prezidiju Centralnega komiteta Komunistične partije ČSR na sestanek obeh v Košiče na Slovaškem, kakih 45 milj od ruske meje. Vodnik KP ČSR A. Dubček se je obrnil za podporo na Jugoslavijo in pozval predsednika Tita na nujen obisk v Prago. Prav tako naj bi bil povabil na obisk predsednika Romunije N. Ceausescuja, ki je vnet in trden zagovornik popolne neodvisnosti komunističnih držav Srednje Evrope od Moskve.
Tito in Ceausescu sta baje povabilo sprejela in Tito bo menda še danes poletel v Prago, da pokaže javno in odločno svojo podporo politiki reform in demokratizacije Češkoslovaške republike, še bolj pa politiki nevmešavanja Sovjetske zveze v notranje zadeve komunističnih držav Evrope. Na pot se pripravlja, kot trdijo vesti iz Prage in Bukarešte, tudi Ceausescu, ki je prav tako znan kot dosleden zagovornik politike nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav.
Jutri bo poletel v Prago vodnik Francoske Komunistične partije Waldeck Rochet. Vodstvo Francoske Komunistične partije je predložilo posvet vseh komunističnih partije Evrope v
tega po vsem sodeč ne bo podpi- naslednjih dneh na razpravo o
sala, dokler ne bo dobila ameriškega jamstva za slučaj sovjetskega napada.
Kancler Kiesinger je na zadnjem zborovanju Krščansko socialne unije v Muenchenu poudarjal, da ima združena Evropa pravico do vseh sredstev za svojo obrambo. Navzoči so mu navdušeno ploskali in kričali, naj ne podpiše dogovora o omejitvi atomskega orožja na države, ki ga že imajo.
krizi odnosov med ČSR in njenimi komunističnimi sosedami.
Združene države javno o napetosti med Prago in Moskvo molče, privatno pa so Moskvi sporočile, da bo vsak oborožen nastop proti Češkoslovaški “škodoval izgledom izboljšanja odnosov med ZDA in ZSSR”.
Uradna poročevalska služba v Pragi je objavila, da so ruske letalske sile prvič od junija, ko so bile v ČSR vojaške vaje Var-
Kdo prav za prav vlada v egiptovskem Kairu ?
šavske zveze, zapustile ČSR, tudi umik ruskih čet naj bi se nadaljeval. Toda te bodo jutri na poti domov v Košicah, kjer se hočejo vodniki Sovjetske zveze jutri sestati z vodniki Češkoslovaške. Kraj je komaj 45 milj od ruske meje, torej veliko manj varen kot Praga v srcu Češke.
Na posvetih v Varšavi so vodniki Sovjetske zveze, Poljske, Vzhodne Nemčije, Madžarske in Bolgarije sprejeli predlog Prage za dvostranske razgovore, pa zahtevali istočasno, da se tekom 14 dni vrši tudi skupni sestanek vseh petih s predstavniki Češkoslovaške. Včerajšnja moskovska zahteva po sestanku jutri v Košicah je v skladu s sklepi v Varšavi, toda je surovo nasilna in seveda preteča.
Belgrad in Bukarešta sta Moskvo že opozorila na nevarnost oboroženega posega v ČSR. Podobno so posredovali v Moskvi vodniki francoske in italijanske Komunistične partije, ki so se prav te dni vrnili z obiska v Moskvi.
Madžarska uradna poročevalska služba je med tem objavila, da je pet sil, ki so se posvetovale v nedeljo in ponedeljek v Varšavi sporočilo v “pismu” Pragi, da “ne bodo nikdar dovolile imperialistom ustvaritev razdora v evropskem komunističnem sistemu”.
CLEVELAND, O,—Na prvi pogled je to vprašanje odveč. Ves svet ve, da ima diktator Naser vse niti oblasti v svojih rokah in da se brez njegove volje ne zgodi v Egiptu ničesar. Vsaj na zunaj dela Egipt tako podobo. Za kulisami je pa marsikaj drugače.
Ko je bil na primer Naser v Moskvi, ni bilo v uradnem poročilu o njegovem obisku niti besede, ki bi cikala na možnost, da se pogajanja o premirju z Izraelom premaknejo z mrtve točke. Pa so se vsaj v nekaterih značilnih podrobnostih.
Prvi sunek je napravila Moskva. Je Naserju odkrito povedala, da je v njenem interesu, da se plovba v sueškem kanalu obnovi. Svobodna plovba po kanalu mora seveda veljati tudi za izraelske ladje. Egipt je na to željo načelno pristal, zahteval je le, da se
izraelske čete umaknejo od obale sueškega kanala v notranjost Sinajske dežele.
Egiptovska diplomacija je dalje pristala na izjavo, da se Arabci ne borijo proti obstoju Izraela. Sedaj trdi, da je izraelska republika stvarnost, ki jo je treba priznati.
Egipt pristane tudi na to, da se čete ZN vrnejo na mejo med Egiptom in Izraelom in celo v trdnjavo Sharm el Sheik, ki straži vhod v znani Akabski zaliv.
Istočasno je Moskva prvič odkrito pristala na stališče, da za mir ne bi bilo slabo, ako arabske države in seveda tudi Izrael dobijo čim manj orožja.
Vse to so egiptovske koncesije in spremembe v moskovski politiki, ki bi lahko služile za začetek direktnih pregovorov o premirju.
iDoslej imamo pred seboj tisto plat Egipta, ki je za mir.
Obstoja pa še druga plat, ki je proti miru.
Ravno takrat, ko je bil Naser v Moskvi, so pa v Kairu zborovale arabske partizanske organizacije, med njimi sta bili tudi obe najmočnejši: al Fatah in Palestinska osvobodilna fronta. Partizanske organizacije seveda niti slišati nočejo o miru, hočejo vojno do “zmogovitega konca”. V imenu vlade je zborovanje pozdravil tudi član vlade in minister za delo, ki je v svojem govoru izjavil: “Arabski narod odbija poraz in zahteva zmago. Seveda pomeni ta minister manj kot Naser, toda ne smemo pozabiti, da se proti Naserju vrstijo zarote kot na tekočem traku. Ni še davno, kar je Naserjeveva policija odkrila zadnjo. Naserjev režim ni torej tako trden, kot se zdi.
To vedo dobro Izraelci. Zato so skrajno nezaupljivi do vsega, kar namiguje na možnost miru z Arabci. Tel Aviv ne da veliko celo na jamstva Združenih narodov. Saj ve, kako je generalni tajnik ZN Tant hitro odpoklical čete ZN, kakor hitro je to zahteval Naser.
Vse to kaže na dejstvo, da bo pri usodi miru v arabskem svetu igral veliko vlogo notranji politični položaj v Egiptu. Ta pa ni v resnici tako konsoldiran, kot se nam zdi. Ako še dodamo, da pozna arabski svet stalne revolucije, sedaj v tej državi, sedaj v drugi, in da so se stiki med Tunizijo in Alžirjem zopet močno poslabšali, da divja državljanka vojna v Južnem kot Severnem Jemenu, potem res ne bi mogli reči, da je sedanji čas Bogve kako ugoden za pogajanja o premirju med Arabci in Izraelom.
-----o------
Končno vendarle resni razgovori v Parizu?
PARIZ, Fr. — Naš glavni zastopnik pri razgovorih z vietnamsko delegacijo Harriman je sicer omenil, da se vrš j o zasebni razgovori, kadar nastopi čas odmorov v uradnih debatah, pa da tem razgovorom ni treba pripisovati posebnega pomena.
Harrimanova pripomba je takoj sprožila izjavo referenta za tisk pri vietnamski delegaciji Nguyen Thanha, ki je na svoji tiskovni konferenci rekel, da so ob nekaterih prilikah prišla na vrsto “resna vprašanja”, ki pa niso rodila nobenega upanja na uspeh pogajanj.
Tako- imamo sedaj od obeh strani v Parizu potrdilo, da se v odmorih govorijo resne besede, na uradnih sejah pa opravlja uradna propaganda.
Da se nekaj kuha v zakulisnih
Iz Clevelanda in okolice
i i sl.
Seja—
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od 6.30 dalje.
SŠK prosi—
Slov. športni klub prosi žene m dekleta, da bi kaj spekle in darovale za njegov piknik v nedeljo, 21. julija, na Slovenski pristavi. Vsem že v naprej iskrena hvala!
Pri mestnih gasilcih 25 let—
Rojak John V. Oblak, 17412 Glenn Ave., je te dni dopolnil že 25 let službe pri poklicnih gasilcih Clevelanda. Čestitamo!
Preko 5 palcev dežja—
Včeraj je v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah padlo na posamezne dele mesta in okolice preko 5 palcev dežja. Zlasti hudo je bilo južno in jugovzhodno od mesta in v delu Shaker Heights, kjer je voda drla po cestah ponekod do več ievljev visoko. Sredi popoldneva je voda večinoma povsod odtekla, toda ostalo je blato in seveda škoda na cestah in zgradbah. Oblasti trdijo, da bo treba vsaj dva dni za čiščenje, za popravilo cesta pa precej več. -------------o-----
Prve letalske pošiljke
MIAMI, Fla. — Prva letalska pošiljka iz naše dežele v tujino je bila leta 1931. Letalo je od tu poneslo v Južno Ameriko nekatere strojne dele in 146 jajec za valjenje.
-----o-----
Zadnje vesti
AKRON, O. — Sinoči jc prišlo v črnskem predelu mesta do izgredov, razbijanja in plenjenja. Guv. J. Rhodes je poslal tja danes v zgodnjih jutranjih urah 700 mož Narodne garde, da pomagajo policiji vzpostaviti red in mir. Ta je bil dejansko vzpostavljen in je zasedaj vse mirno. SAIGON, J. Viet. — Ameriški obrambni tajnik C. Clifford je dejal, da je sedanji sorazmerni mir v Vietnamu, — pretekli teden je padlo v bojih le 188 ameriških vojakov,' — “mir pred viharjem”. Napovedal je za konec julija in za začetek avgusta nove, hude boje. Rdeče je posvaril, da se bodo letalski napadi nadaljevali na Severni Vietnam, dokler ne bo ta pokazal, da je voljan vojskovanje omejiti. Clifford je danes odletel iz Sai-gona na Havaje, kjer se bodo jutri začeli razgovori med predsednikom L. B. Johnsonom in predsednikom J. Vietnama Van Thieujem. LONDON, Vel. Brit. — Britanske oblasti so izvršile še zadnje ukrepe, ki so potrebni za izročitev J. E. Rayja, obtoženega umora dr. M. L. Kinga, Združenim državam. Ta bo še danes ali vsaj jutri že na poti v ZDA, kjer pripravljaj) v Memphisu, Tenu., proti njemu sodni proces.
razgovorih potrjuje tudi novica, da je Harriman kar na hitro roko poslal iz Pariza v Washington svojega prvega sodelavca, da tam govori s predsednikom Johnsonom, predno bo Johnson odšel na Tihi ocean. Harriman je torej hotel Johnsonu sporočiti nekaj, kar se včasih niti na papir ne sme napisati —radi tajnosti.

»MEHIŠKA DOMOVDNA, JULY 18, 1968
m
0117 St. Clalr Ave. — HInderson 1-062« —• Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Puolishcu daily except Satixrdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
(	NAROČNINA:
Ea Združene države:
\	|16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $6.00 za I m«
Ka Kanado in deželo izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaec* Petkova izdaja $5.00 na leto
t	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 £or 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
[it $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months F	Friday edition $5.00 for one year
Čutijo, da jim sedaj začenja teči voda v grlo. Iz Saigona prihajajo poročila, da se združujejo politični sovražniki in tekmeci, ki preje o takih vezah niti misliti niso hoteli. Še celo generali se menda resno pečajo z mislijo, da bi pomagali organizirati stranko narodne edinosti, ki bi seveda v njej oni komandirali, četudi morda le za kulisami. To so pa prazne marnje.
Naravno je, da mora človek želeti, da bi se taki poskusi, narejeni ob 12. uri, posrečili in da Južni Vietnam ne bi tako hitro padel v roke Hočiminhovemu režimu. Skušnje z vietnamsko politko zadnjih 30 let nam ne nudijo temelja za tako upanje. Tudi to moramo resnici na ljubo priznati.
Nova taktika v vojskovanju se bo seveda le postopoma razpredla v vsej notranjosti Južnega Vietnama. Morda jo bodo komunisti skušali preprečiti, ako jim bodo to narekovali politični interesi. Pa se jim to brez ameriškega pristanka ne bo posrečilo. Povezanost ameriških vojnih operacij s saigonsko politiko v obliki, kot se pojavlja sedaj, je namreč tudi zanje nekaj novega in verjetno nepričakovanega. Žilica jim ne bo dala miru da, ne bi nanjo reagirali.
I. A.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 137 Thurs., July 18, 1968
Premiki v vietnamskem vojskovanju
Kdor skuša razumeti sedanjo fazo vojskovanja v Vietnamu s političnega vidika, se mu ponuja kar sam od vtis, da se je zadnje tedne nekaj spremenilo v taktiki naših vojaških operacij. Pade namreč v oči, da je z odhodom generala Westmorelanda odšla iz Vietnama tudi njegova taktika; iskati sovražnika in ga drobiti. Kar je večjih vojaških operacij na suhem, se navadno razvijajo blizu ameriških taborišč in vojaških postojank, kot so letališča, luke, skladišča, prometna križišča itd. Pa še tam pride oo spopadov na komunistično pobudo. Ameriške oborožene sile se skušajo držati recimo v “ofenzivni defenzivi.” Gonijo sovražnika, ako jih napade, toda ne drvijo za njim čez drn in strn z edinim namenom, da bi mu prizadele čim hujše zgube. Tip take ofenzivne defenzive so boji okoli Saigona in v Saigonu samem. Posledice nove metode bojevanja se tudi že vidijo: tedenske zgube življenj ameriških vojakov so že tupatam padle na polovico najvišjih tedenskih zgub v letošnjem letu. Časopisje pa zmeraj manj poriva v ospredje pomen in obseg tedenskih zgub.
Nehote nam prihaja na misel vprašanje, zakaj taka
sprememba v vojskovanju?
Mislimo, da nam vsaj dva razloga moreta deloma dati
odgovor na to vprašanje.
V	Ameriki smo sredi volivne kampanje. Nobena stranka nima veselja, da bi postavljala vietnamsko vojskovanje med glavne predmete volivne borbe. Vsi kandidatje se predmetu izogibajo, še bolj se pa izogibajo jasnemu odgovoru, kaj mislijo o vojskovanju. Johnson je preveč rebrisan politik, da ne bi s takim razpoloženjem med demokrati in republikanci že davno računal. Skuša jim olajšati volivno agitacijo. Politika mu torej narekuje, da skuša omejevati vojskovanje v Vietnamu.
V	Parizu pa se naša in vietnamska delegacija pogovarjata, kako bi začeli stvarno debato o sklepanju premirja
zaj ne bo.” Z njim je živelj katoliških Slovencev zožil svoj krog. Umrl je, ki ni bil le po priimku, tudi po življenju — Terpin. — Če sem v uvodu povzel Gregorčičevo besedo, naj z njo tudi njemu v spomin z Gregorčičevo končam:
Čemu mi na grob kamenit spomenik?
Da bele kosti bi mi tlačil?
Saj breme ko kamen neznosno težak
do konca življenja sem vlačil.
M. T.
BESEDA IZ NARODA
Ljubljanski notranji minister o politični emigraciji
Ob svežem grobu Ernesta Terpina
Euclid, O. —-
Po svobodi je hrepenelo, po luči, sreči ti srce.
K resnici priti je željo — izpolnil Bog ti je želje!
Zdaj bivaš vrh višave jasne, tam sonce sreče ti ne ugasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; resnice sonce ne stemni.
Tam rešen reve si in teže, tam prost skušnjav in zmot. Nobena spona te ne veže, voliš si — čas, kraj in pot.
Simon Gregorčič: “Grobni spomenik prijatelju”
Na potu domov s tritedenskega potovanja po Evropi smo čakali na “Kennedy Airportu” na letalo, da nas ponese domov v Cleveland. Sopotnica ga. Koklje-va je od tam telefonsko klicala svojce, ki so ji povedali — da je umrl Ernest Terpin. Vse, ki smo ga poznali, je iznenadila ta vest. Spomnil sem se ga v Mon-seratu, Španija, — kamor je imel namen iti na jesen, — z razglednico. Mislim, da jo je dobil, ne dvomim, tudi mislil na kraj, kamor je bil namenjen. — Zdaj se
Na videz niso ti razgovori rodili nobenega uspeha. V je presem ^ja, od Mider vec resnici se mora nekaj plesti za kulisami. Le počasi prihaja na dan, da Ho Či Minh pošilja neopazno zmeraj več svojih ožjih sodelavcev v Pariz. Gotovo jim ne daje naloge, da samo poslušajo, kako obe delegaciji na uradnih sejah mlatita prazno slamo. Kot pri vsakih pogajanjih za prehod iz vojnega na mirno stanje, se zbira sedaj v Parizu okoli obeh delegacij cela vrsta političnih in diplomatičnih potovk, ki prenašajo pošte od ene strani na drugo in narobe. Potovke opravljajo navadno zelo koristno delo; omogočajo obema nasprotnikoma, da lahko presojata medsebojne odnose po različnih vidikih, ki se ne krijejo zmeraj. To odpira pot do kompromisov.
Johnson ima s svojo novo taktiko vojskovanja v Vietnamu še poseben namen. Hoče pokazati Ho Či Minhu, da resno misli na mir in da ne smatra razgovorov v Parizu za mrežo, kamor naj bi se ujela rdeča vietnamska diplomacija.
Nova taktika v vojskovanju v Vietnamu ima morda še drugo ozadje, ki nanj ne mislimo.
Naj presojamo položaj v Vietnamu, kakor hočemo, še zmeraj drži, da Amerika zmaguje tam na vojaškem polju ako se namreč hoče vojskovati —, doživlja pa poraze na političnem, ker njen zaveznik — saigonska vlada — ni na političnem polju dorastel spetnosti vietnamskih komunistov.
Naša administracija se za to ni zmenila. Je odrejala svojo vojaško taktiko v Vietnamu brez ozira na vse politične poraze, kar jih je doživela saigonska vlada. Resda je saigonska vlada zmeraj obetala uspehe, ni pa bilo treba imeti posebne pameti za ugotovitev, koliko so vredne obljube saigonskih politikov.
Nekaj znakov kaže sedaj, da se začenja taktika našega vojskovanja v Vietnamu premikati z mrtve točke. Kratko povedano; ameriška vojaška taktika naj se ravna po političnih uspehih saigonske vlade. Dokler saigonska vlada ne začne resne politične akcije proti vietnamskim komunistom, tako dolgo se bodo tudi ameriške oborožene sile omejevale na defenzivne operacije proti rdečim četam.
Ta nova taktika bi nas močno približala resnim razgovorom o premirju. Najprvo bi se v notranjosti Južnega Vietnama jasno pokazalo, kje vlada saigonski režim in kje Hočiminhovi pristaši. Bila bi to zanimiva razmejitev ozemlja med saigonsko in partizansko upravo, ki bi njene stvarnosti ne mogla oporekati niti saigonska vlada. Seveda bi se pri tem pokazalo posebno nazorno, kako malo ozemlja je pod saigonsko kontrolo. Važnejša bi bila ugotovitev, koliki odstotek prebivalstva živi pod saigonsko upravo. Vse to bi močno olajšalo razgovore o premirju.
Račun za tak-razvoj državljanske vojne v Vietnamu,—*—-, ---------- ---------------
bi seveda plačali saigonski politiki. So sami krivi. Po padcu zelo globoke, je rekel: “Notri sem diktatorja Diema so imeli dolga leta priliko, da svojo domo- w lQVllrn 5pl	«al
vino organizifajo kot državo s svobodno demokracijo, storili pa niso na tem potu ni enega resnega koraka.
zemskih romanj; zanj je posled nje romanje v večnost zaključilo potovanja.
Ne spominjam se, kdaj sem ga prvič srečal v Collinwoodu pri fari Marije Vnebovzete. Še dobro mi je v spominu igra Gogoljev “Revizor” v režiji pokojnega Rev. Milana Slajeta, kjer je pok. g. Terpin imel vlogo, ki jo je dobro rešil. Poleg Martin Rakarja, ki so mu bile povsod dane glavne vloge, so nastopali sedaj že vsi pokojni: John Tomažič, Frank Drašler, Alois Žužek, Leo Kaušek, Matt Grdina itd. Od istega časa sem več ali man bil pri “Iliriji”, dramatičnem društvu, povezan z njim. Poznal sem ga kot izobraženega moža in čeprav se vselej v vsem nisva strinjala, sem ga globoko spoštoval. Še bolj sva navezala stike, ko smo pred 3 leti skupaj pod vodstvom Franka Sfiligoja romali k St. Anne de Beaupe v Kanado. Nepozabno mi je to potovanje in seznanitev z Vinkom Sfiligojem (bratrancem voditelja Franka). S pokojnim Ernestom sva imela skupno sobo v Quebecku. Marsikaj mi je zaupal, tako da mi je znano njegovo težko življenje in teža križa, ki ga je vdano nosil do smrti.
Na lanskem potovanju in romanju po Evropi sem imel priliko s tritedenskim bivanjem z njim še bolj spoznati njegov značaj. Bil je nam vsem dober družabnik, ki smo bili veseli njegove navzočnosti; kljub teži življenja 80 let je bil vedno dobro razpoložen. Smejali smo se, ko nam je pripovedoval, kaj se mu je'prigodilo v Parizu v hotelu, ko smo tam živeli. Kjer so bile kopalne,“bath top
starinske in’
bolj obširen spis “Veličastno romanje po Evropi” v 22 poglavjih v tem listu z zgodovinskimi utemeljitvami in lepo opisal nepozabna doživetja. Ko smo v Švici, Franciji, Nemčiji, Avstriji, Italiji pri nakupovanju imeli z govorico težkoče, se je on povsod lahko znašel, da je vedel povedati, kaj hoče. Zelo ga je zanimala zgodovina. Spominjam se, ko sva v Brunnswicku ponoči šla mimo nekega spomenika, kjer radi teme ni bilo mogoče brati imena, je kar k spomeniku stopil in ugotovil koga predstavlja. S kakšnim užitkom je gledal v Lucernu v Švici tistega leva, o katerem je pozneje pisal. Mnogo je čital in bralcem A. D. je marsikaj iz svojega bogatega znanja posredoval, da smo uživali ob njegovih spisih. Fara Marije Vnebovzete bo z njegovo smrtjo imela vrzel, da mu bo kdo težko kos, ki bi ga v poročanju o življenju v fari nadomestil.
Skromen je bil v svojem obnašanju, če si ga srečal, bil je vedno zamišljen. Saj njegov duh je bil vedno zaposlen. Da je znal tako lepo po vrsti povedati, je sproti na potovanju vedno beležil vse, kar smo na potovanju doživeli. O njem bi lahko rekel, da je bil kar nam je lansko leto nekdo, ko je videl Kolandrovo skupino na Sv. Višarjih, po ital! jansko dejal: “Žurnalisto, žurna-listo.”
Kljub vsem težavam ni omagal v veri. Stal je v svojem prepričanju kot granitna skala, ki se ne premakne. Marsikdo bi “zaradi ljubega miru” v njegovem položaju se izognil, popustil — a on je vztrajal! Ko je šel v pokoj se je njegova vernost še bolj poglobila. Smisel življenja mu je bila realnost v večnosti. Spoznal je vso ničev-nost in zlaganost življenja, če jo ne vodi tista resnica: “Kaj pomaga človeku če si vse pridobi, pa pogubi svojo dušo!” Kateri so ga bliže poznali, vedo da je bil dnevni udeleženec sv. maše, pri kateri je sprejel sv. obhajilo. Njemu je bila Evharistija znamenje in resničnost, znamenje božje ljubezni in božja ljubezen med nami, ljubezen v nas kot božja hrana, kot naša moč, kot vir naše ljubezni, kot naš drugi boljši božji jaz.
Od svojih skromnih dohodkov je delil s polnim prgiščem mec. bolj potrebne, sam pa se je zadovoljil z najpotrebnejšim. — Če človek trepeče, kaj bo če pride dolga bolezen, da bom v breme sebi in drugim, ga je Bog rešil te preizkušnje. Srečen je bil, ker je bil še na smrtni dan pri sv. maši in se združil z Njim, ki nam je dal zagotovilo: “Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.” — Brez smrtnega boja. se je pretrgala nit njegovega! zemskega življenja. Ko je čakal na “bus”, se je zgrudil in umrl.
Nisem slutil, ko smo lansko leto, nekako pred. 11 meseci,: sku-
Športni klub vabi na piknik
Cleveland, O. — V zadnjih tednih smo se skrbno pripravljali na naš piknik. Sedaj, ko je že vse pripravljeno in urejeno, moramo še uspeti v najvažnejši nalogi: povabiti in pridobiti čim več ljudi, da pridejo v nedeljo na Slovensko pristavo.
Namen Slov. športnega kluba je vedno bil združevati v prijateljskem duhu in športnih odlikah. Lep primer takega prizadevanja je vsakoletna tekma v od boj ki med kanadskimi gosti in našimi fanti. Kot športniki častno priznamo naše poraze v zadnjih letih, letos pa smo se za trdno odločili, kanadskim prijateljem pokal odvzeti.
Saj veste, da nobena tekma ne užge in se ne razvname, če ni “navijačev” in številnih gledalcev, ki svoje podžigajo.
Upamo torej in se zanašamo, da bo naš piknik v nedeljo res privabil številne prijatelje na -Slovensko pristavo.
Maria Melaher
IZ NAŠIH VRST
še kar lahko šel, težave pa; so J pa j potovali, da bom nosilec Tvo-bile kako priti iz nje . . . Mnogo Ije krste v grob. Tesnoba objame je pisal. Zdi se mi pa, da bo naj- 'srce, ko se zaveš: “da ga več na-
Akron, O. - - Cenjena uprava! Hvala za obvestilo. Danes Vam prilagam ček za enoletno naročnino. Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni, tudi moj mož jo zelo rad čita. Se nama je res priljubil ta list in bi nam bilo težko brez njega. Hvala uredništvu in vsem, ki pomagajo z novicami. Lepo Vas pozdravljam.
Ljudmila Sljukic *
Rye, Colo. — Spoštovani! Prosim, oprostite moji zamudi. Prilagam ček za celo leto. List redno prejemam in sem z njim zadovoljen. S spoštovanjem Vas pozdravlja
Štefan Zorc in družina.
*
Cleveland, O. — Draga Mrs. Debevec! Zopet je minilo leto dni in zato prilagam naročnino za eno leto naprej. Ameriška Domovina mi je v uteho in tolažbo zdaj na stare dni. Pozdravljam vse v uredništvu.
Joe Hrovat
*
Parma Hts., O. — Draga Mrs. Debevec! Priloženo pošiljam celoletno naročnino za Ameriško Domovino in upam, da boste v redu prejeli. Z velikim zanimanjem sem braia popise dr. F. Kerna, menda zato, ker sem tudi jaz od tam doma. Potem pa še neki duhovnik, pa se trenutno ne spomnim njegovega imena, je Gorenjec, pa je služboval v ribniški fari. Sedaj živi nekje v Kaliforniji. Kar takile pišejo, je res zanimivo brati. Posebno sem rada čitala pisanje pokojnega Ernesta Trpina. Čas res hitro beži, saj je letos minilo že 16 let, odkar je umrl Mr. Jakob Debevec, pa ga še vedno pogrešamo. Naj mu bo blag spomin in Bog naj mu da večni mir! Vam, Mrs. Debevec, pa želim zdravja in Vas pozdravljam.
Frances Prhne
V ,
Toronto, Ont. — Spoštovani!
Najlepša hvala za opozorilo, da mi ta mesec poteče naročnina za Ameriško Domovino. Tu Vam prilagam nakazilo, da poravnam naročnino za eno leto naprej. Sem zelo zadovoljen z
V preteklem mesecu smo na kratko omenili razburjenje, ki ga je povzročil pri Sv. Gregoriju na Dolenjskem obisk g. Vinka Levstika, slovenskega hotelirja v Rimu, glavnem mestu Italije, v avtomobilu nekega ljubljanskega ministra. V zvezi s tem je stavil poslanec Cene Matičič v ljubljanskem parlamentu notranjemu ministru vprašanje, kako je bilo mogoče, da je V. Levstik prišel v Slovenijo, ne da bi ga prijeli zaradi njegovih dejanj med drugo svetovno vojno in revolucijo. Prav posebno je hotel vedeti, čigav je bil vladni Mercedes, v katerem se naj bi oil V. Levstik pripeljal v Sv. Gregor. Notranji minister Slavko Furlan je odgovoril na vprašanje poslanca C. Matičiča 28. junija 1968. Odgovor priobčujemo po poročilu v ljubljanskem listu Delo 29. junija 1968.
❖ *
S. Furlan je dejal, da je treba v odgovoru na postavljena vprašanja odgovoriti nekoliko kom-pleksneje. Slovenska politična emigracija je bila vseskozi podvržena procesom politične, moralne in ekonomske diferenciacije. V skladu s tem se je spreminjal tudi odnos njenih posameznih delov oziroma skupin do socialističnega družbenega sistema pri nas. Prvotna ekstremna sovražna usmerjenost proti Jugoslaviji je s popuščanjem hladne vojne izgubljala pozicije in je večji del politične emigracije kaj kmalu prerasel v ekonomsko kategorijo, v bistvu v izseljence. Preostali manjši del bivših politikantov in pa tistih, ki so med vojno zagrešili hudodelstva, tudi ni ostal homogen in se je še zlasti po sprejetju zakona o amnestiji v letu 1962 vse bolj diferenciral. Večji del te slovenske politične emigracije priznava realnost družbeno-poli-tičnega sistema v Jugoslaviji, ker je spoznal njegovo trdnost in življenjsko moč in zato tudi išče stičnih točk ter želi urediti svoj odnos do domovine, drugi, manjši del, pa je še vedno ostal na prvotno ekstremnih in sov ražnih pozicijah.
Politično neoportuno bi bilo, je dejal Slavko Furlan, če bi imeli glede na tak položaj enak odnos do raznih grupacij politične emigracije. Uspehi, ki jih Jugoslavija dosega na notranjem in mednarodnem področju, pozitivno vplivajo na procese v smeri vse večjega razkrajanja ekstremističnih grupacij, realiste med politično emigracijo pa spodbuja med drugim tudi k ureditvi osebnega statusa in odnosa do Jugoslavije nasploh. Pri tem nastajajo določene težave pri obravnavanju posameznikov, pri katerih kazenska odgovornost za dejanja med vojno ni bila ugotovljena v sodnem postopku, dokumentacija pa je nepopolna, možnost ponovnega dokazovanja krivde pa je zaradi časovne odmaknjenosti znatno otežkočena.
listom in želim Vam, gospa Debevec in vsemu cenjenemu u-redništvu obilo uspeha in mnogo naročnikov. Vas vse prav lepo pozdravljam in ostajam Vaš naročnik
Frank Brence.
*
Waukegan, 111. — Drago ured-
Znano je, je nadaljeval S. Furlan, da je republiški sekretariat za notranje zadeve v okviru svojih pristojnosti spremljal in spremlja organizirano ter tajno dejavnost ekstremistične politične emigracije in njeno povezovanje z domovino, ki je usmerjeno na rušenje ustavnega reda, ter sprejema v zvezi s tem predvsem različne ukrepe za preprečitev in paraliziranje učinkov takega delovanja. Če taka naša prizadevanja sežejo do znanih vojnih zločincev, nam to samo omogoča, da lahko storimo vse potrebne ukrepe, da tudi sedanjo njihovo subverzivno dejavnost v kali preprečimo. Pri takem svojem delovanju so bili organi za notranje zadeve vedno dosledni, seveda v okviru svojih realnih možnosti. Naj s tem v zvezi opozorimo, je dejal S. Furlan, na znani primer ukrepanja zoper Rozmana in druge, kakor tudi na razne primere pravočasnega odkrivanja emiigrantskih terorističnih akcij in drugih oblik sovražnega delovanja, ki se odvija iz nekaterih- inozemskih centrov.
Vinko Levstik je po naših podatkih, je nadaljeval S. Furlan, prišel v Jugoslavijo leta 1965 s cridnevno turistično prepustnico n italijanskim potnim listom za tujce ter je ob tej priliki obiskal lestro in starše. Vstop in izstop mu od strani organov za notranje zadeve nista bila preprečena z naslednjih razlogov:
1.	Organom za notranje zadeve v letu 1965 še niso bila znana vsa tista inkriminirana dejanja Vinka Levstika, ki ga uvrščajo na listo vojnih zločincev. To pojasnjujejo s tem, da v dokumentaciji republiškega sekretariata niso obstajali ali bili znani vsi dokumenti, ki Vinka Levstika tako obremenjujejo.
2.	Organi za notranje zadeve so razpolagali z informacijami, da je zadržanje Vinka Levstika v letih pred njegovim prihodom tako, da spada v tisto kategorijo emigrantov, ki se s svojim obnašanjem oddaljuje od ekstremne emigracije.
Na podlagi naknadno zbranih podatkov in analize razpoložljivih dokumentov smo po letu 1965 ustrezno korigirali odnose do Vinka Levstika v smeri razkrinkanja in diferenciranja politične emigracije. S tem v zvezi so bili storjeni tudi nekateri o-perativni ukrepi. Pri tem je potrebno upoštevati, da obstajajo razlogi, zaradi katerih vseh ukrepov in akcij, ki jih v delu proti sovražni emigraciji izvajajo organi varnosti, ni mogoče javno obravnavati.
Ker torej javnost iz navedenih razlogov ni bila obveščena o celotnem poteku obravnavanega-primera, ko so se pojavile v javnosti tudi nekatere netočne govorice, kot na primer, da je Vinka Levstika spremljal “minister”, kar je navedeno tudi ^ poslanskem vprašanju, so še bolj spodbudila sicer razumljivo gorčenje naše javnosti.
S. Furlan je pristavil, da republiškemu sekretariatu n i s ° znani ukrepi naše konzularn6 službe v Rimu v zvezi z Levsti' kovo prošnjo za državljanstvo^ Povem pa lahko, da je pri zveznem sekretariatu in republiškeb1 sekretariatu za notranje zadev6 v postopku Levstikova prošnj3 za izpis iz jugoslovanskega dr'
ništvo! Prav lepa hvala za Vaše zavijanstva. prijazno obvestilo, da mi boj Naše stališče do te prošnje je naročnina kmalu zapadla. Takoj negativno. Kolikor nam je zna' se odzivam in Vam priloženo1 no, je nadaljeval S. Furlan, pT
pošiljam celoletno naročnino.
Ameriška Domovina se mi je v teku let tako priljubila, da bi bil zelo težko brez nje. Navadil sem se na list, na njegovo vsebino, na zanimive splošne novice in na prijetne dopise naročnikov.
stojni pravosodni organi dosDJ niso sprožili postopka za izroči' te v Vinka Levstika kot voj neg''’ zločinca. In na koncu je dej3* S. Furlan, da sta republiški Se' kretariat za notranje zadeve ^ republiško javno tožilstvo stord3
Zelo toplo ga priporočam vsaki korake, da se vprašanje vojn
slovenski katoliški družini!
Cenjeno uredništvo in ! vse drage naročnike lista prav prisrčno pozdravlja naročnik
Frank Bubnich
zločincev v skladu z zakonom amnestiji in z novelo zakonih'1 o kazenskem postopku ponbvh0 pregleda ter dosežejo ustreznc dopolnitve in popravki.
vTTTuX?;
DOMOVIH*,
I
Bogomir magajna:
GRANIČARJI
Dolgo so tekli skozi gozd. Potem je videl, kako so dospeli na cesto, ga položili z nosili na kolesnice in dolgo čakali. Videl je tudi, kako so pridrevili na konjih bo cesti kapetan, zdravnik in Mira, Mira prav na tistem sedlu, ki ga je naredil on iz hiedvedje kože. Zdravnik mu je pregledoval pljuča in srce, niu brizgal nekaj v roko, toda on se je sedaj smehljal Miri, ki se je sklanjala k njemu in mu dvignila glavo od trdnih vej. Na cesti se je ob njem ustavil voz. Kapetan je tedaj pristopil, zdravnik mu je nekaj zašepetal, kapetan pa se je sklonil in objel Kazanskega:
“Z Bogom, Kazanski! Na svidenje, Kazanski!” — Ustnice Kazanskega so se premeknile. V zenicah mu je zasijal nenavaden sij, blag in mehak in nenadno poln nepopisne žalosti. Kapetan se je sedaj umeknil v senco dreves, da bi drugi ne videli njegovega obraza, kajti sedaj, ko se je poslavljal od najboljšega vojaka, ni mogel več vzdržati navideznega miru. Med nalivom so naložili Kazanskega na avto, v katerega sta stopila tudi Mira in zdravnik.
“Bog ti pomagaj, tovariš,” so zaklicali vojaki soglasno in voz je oddrevil od njih, ki so stali tam s poveljnikom in še dolgo nemo strmeli proti ovinku, za katerim je izginil.
Mira je položila glavo Kazanskega na kolena in dlan na njegovo čelo. Luka Kazanski je gledal neprestano v njene oči in se smehljal. Morda mu ni bilo nikdar v življenju tako lepo kot to minuto.
Mimo so bežali gozdovi, gore ob meji so se gubile v obzorje, potem jesenska polja, bele hiše -— potem klanci — nebo se je zvedrilo — onkraj klancev se je prikazala Vrhnika vsa rdeča v soncu in potem široko, široko polje...
Zdravnik je držal njegovo zapestje med prsti in poslušal udarce krvi.
“Goni!” je zaklical vozniku. Avto je zdrevil z vso naglico po daljni cesti. Nad ravnino je sonce zlatilo tisočero oblačkov, ki so se pasli krog njega kakor ovce po sinjem polju krog zlatega pastirja. V to nebo je zastr-ttiel Kazanski mimo Mirinega obraza in zazdelo se mu je, kakor da plava v naročju prelepe žene proti tem sinjim višavam.
Dvignil je težko, orjaško desnico in jo ovil krog njenega Vratu, kakor da se je zbal, da ne bi padel nazaj na zemljo. Zasmejal se je radostno in glasno.
“Nataša, Nataša!”
S silno brzino je plaval kakor v objemu angela proti zlatemu soncu.
“Nataša!” '
Mira je stisnila usta na njegovo lice. Njegova usta pa so ostala napol odprta, kakor da so hotela zakričati še eno besedo. Klorda je tedaj nekje v neiz-hiernih višavah srečal Boga in nm povedal, kaj je nekdaj bilo in kaj je sedaj.
Voz je drevil skozi Ljubljano
mimo Zvezde, čez Marijin trg In dalje na drugi konec mesta— toda duša Kazanskega je bila že tam, odkoder je mogla pogledati zemljo in tisoč drugih ^vezd.
Iz bolnice so prinesli nosila in naložili Kazanskega nanje.
“Ne bo se zbudil več. Nesite ga v kapelico,” je ukazal zdravnik. Stopal je potem molče z Miro za njem. Na odru! se je Kazanski še vedno smehljal Khra mu je zaprla začudene oči.
Potem sta se vrriila na voz,-ki se je okrenil in zopet zdrevil po eestah, po katerih se je sprehajalo tu in tam mnogo ljudi. Marsikdo med njimi se je brezskrbno smejal, kakor da bi bilo
na svetu vse samo po sebi umevno.
Daritev.
Po usmrtitvi Gorjana se je Mira zaprla v sobo in le redkokdaj odšla v gozdove. Kadarkoli pa je šla, se je vrnila iz njih še bolj temnih oči. Ti gozdovi so zahtevali preveč od nje. Vedno se ji je zdelo, da sliši krik iz samote, glas poln groze in spoznanja, da ni mogoče storiti nič več. Kamorkoli je šla, je zaslišala ta glas, na bregovih širokega jezera, ob žrelih podzemeljskih jam, v žalostni samoti rumenečih brez, v mrkem zelenju smrek. Vselej se je tedaj ustavila, zasenčila oči in zastrmela daleč v goščavo, kakor da prisluškuje. In tedaj se ji je zazdelo, da se ji bo prav gotovo prikazal nekje na stezi ali pa bo sedel na posekanem deblu, nekje v goščavi ali na onem bregu jezera prav gotovo. Toda Gorjan se ni prikazal.
Srečavala je ljudi. Ozirali so se nanjo s spoštovanjem, toda malokdo se jo je upal nagovoriti. Tudi med temi ljudmi še ni umrl Gorjan. Tisti, ki so ga izpostavili kakor zver, so hoteli pri ljudeh zbuditi stud pred tem imenom. Toda ljudje so to ime shranili v svetišča svojih duš, prižgali nezgorljivo luč ob tem imenu in prisegli maščevanje. To ime, kakor tudi imena mladeničev, ki so poginili ob borovem g‘aju, se je vsesalo v dujse — in glej, tedaj so nastajale pesmi iz teh duš — glasile so se ob meji in po vsem Primorju in ni jih bilo mogoče udušiti kljub silnejšemu nasilju, s katerim so tujci navalili ponovno na domačine. Kakor da se je zgodil čudež, se je na stotine ljudi izpremenilo v Gorjane in Bidovce ...	«
Človek, ki je bil v ječi pred usmrtitvijo v zaporu blizu mladeničev, je pripovedoval:
“Kmalu po polnoči so jih pripeljali po hodniku. Slišal sem njihove korake in se vzpel na križ na oknu svoje celice. Tedaj so me zagledali in zakričali: ‘Z Bogom!’
Poprej pa je Bidovec govoril o žrtvi in je Miloš prepeval svoji deklici pesem, ki mu je niti smrt ni mogla strgati z ustnic. Po cesti pa so kljub strahotnemu trpljenju, ki je navdalo njihove duše, prepevali vsi.”
Ta glas je tedaj navdal s pogumom vso deželo in tega poguma ni mogla streti težka žalost. Ljudje so se zopet izpre-menili v tiste nikdar utrudljive borce, ki so v davnih dneh od naših taborišč odbijali neprestane navale mongolskih krdel. Tako je poginil še marsikateri Gorjan, svečenik svobode, in v prenapolnjenih ječah ni bilo več dovolj prostora in so morali nasilniki zidati nove, toda pogum ljudstva je bil silnejši vsak dan.
V svoji sobi je Mira prižgala lučko pred sveto podobo in premolila mnogo ur kleče pred njo. Polagoma se je vračal mir v njeno dušo in bolečina je postajala slajša, upanje in vera pa sta rasla v njej od dneva v dan in v hipu je zopet šinil iz njenih temnih oči tisti sij, ki ga je priklicala misel: Vstani in pojdi od človeka do človeka in ga pripravi za nove dni! Žrtvovala si, kar ti je bilo naj dražje, in popolno pravico imaš, da postaneš glasnica!
Stopila je k očetu:
“Oče, odšla bom zopet od doma v svet in Bog ve, kdaj se povrnem.”
“Jaz bom ostal doma in bom polagoma umiral v samoti,” je zajecljal starec. “Tako si podobna materi. Odkar si se vrnila, sem se popolnoma spremenil. V meni so se ves ta čas dogajale prečudne stvari. Zdelo se mi je, kakor da se je angel naselil v
M ilwauski zapiski
MILWAUKEE, Wis. — Dne 4. julija je dr. Jože Gole praznoval svojo 25-letnico duhovniškega življenja. Sv. mašo je opravil pri Sv. Janezu. Po govoru, ki ga je imel msgr. Ignacij Kunstelj je podal duhovno misel v angleškem jeziku župnik sv. Janeza P. Klavdij Okorn, frančiškan. Osnovne misle v njegovem govoru so bile sledeče: V frančiškanski provinciji sv. Križa v Sloveniji imajo navado, da dajo novomašniku posebno plaketo s posvetilom. Njegova plaketa je vsebovala besede sv. Pavla: Ne zanemarjaj milosti, ki ti je bila dana s polaganjem mojih rok. Kako lep opomin možu, ki je bil poklican v tako visoko službo. Gospod je poklical duhovnika, da dela v njegovem vinogradu, da dela na polju, ki je zrelo za žetev. Takrat je duhovnikovo srce prežeto z visokim idealom. Bodočnost je polna pričakovanja. Občudovati je treba duhovnikovo pripravljenost, širiti evangelij Kristusov in oznanjevati božjo bližino. Za njega imajo besede Jezusove velik pomen: Glejte žetev je velika ali delavcev je malo. Prosite gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev!
Toda, predno se duhovnik zaveda, koliko je bilo storjenega, že praznuje svojo 25-letnico maš-niškega posvečenja. Koliko je moral v tem času prestati za svojego mojstra. Šele sedaj se pravzaprav zaveda, da duhovniška služba nalaga veliko odgovornost. Besede škofa posvečevalca, da je duhovniška služba maševanje, blagoslovljanje, vodstvo, pridiganje in krst, nosijo s seboj odgovornost.
Kako primerne za današnji dan so besede preroka Izaije: Duh Gospodov je nad menoj, kef me je mazilil, da prinesem blago vest ubogim, da oznanim jetnikom prostost, vid slepim, oznanim svobodo zatiranim, oznanim leto božjega usmiljenja in dan poravnave. To je delo duhovnika, delo apostola.
Ko se duhovnik ozira na tej prelomnici življenja, lahko pove iz skušnje, kaj se pravi srečati farizeje in grešnike, vernike in nevernike, pet pametnih in pet
mojo dušo in mi šepetal o lepotah, ki jih nisem nikdar poznal. Ti ne veš, kolikokrat sem se zamaknil v tvojo sliko, ko te ni bilo doma. Potem v to podobo na steni, potem v tvoje oči in v tvojo žrtev. Privedla si me blizu resnice — sedaj pa odhajaš in meni je usojeno, da umrjem sam.”
(Dalje prihodnjič)
nespametnih devic, Zebedejeva sinova, ubogo vdovo in Marijo Magdaleno, izgubljenega sina in množico kananejskih mater.
Vsi ti ljudje čakajo na Kristusovo ljubezen in te Kristusove ljubezni tudi potrebujejo. Prinese jim jo lahko le duhovnik. Hrepenijo po sreči in jo iščejo. Radi bi prišli nazaj k Njemu, ki je pot, resnica in življenje.
O duhovniku je rečeno, da je služabnik božje besede. Tudi njemu veljajo svetopisemske besede, da je sol zemlje in luč sveta. Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in častili Očeta, ki je v nebesih.
Danes se naš jubilant zahvaljuje Bogu in njegovi presveti materi za čudovito pomoč za vsa ta leta duhovniškega življenja. Danes poje njegova duša. in mi z njim: Hvala večnemu Bogu! Še posebej se zahvaljuje za milost sv. maše, da sme priklicati Boga na oltar, za oblast, ki mu daje pravico, da izgovarja besede: Odvežem te tvojih grehov. V vsej ponižnosti priznava, da je srednik med Bogom in ljudmi. Tukaj veljajo besede sv. Pavla: “Tako nas vsakdo imej za služabnike Kristusove in oskrbnike božjih skrivnosti.”
Nič ni čudnega potem, da nas današnji slavljenec prosi za molitev, ker se zaveda svoje nevrednosti biti duhovnik Gospodov. Zato prosi s sv. Pavlom: Bratje molite, da, ko evangelij oznanjam drugim, sam ne bi bil pogubljen.
Med sv. mašo je pel slovenski cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista Ernesta Majhe-nicha. Posebno prisrčna je bila pesem “Je angel Gospodov”. Pela je vsa cerkev.
Po sv. maši je bil banket. Ženske so se potrudile kakor vedno ob takih prilikah, da je poteklo vse v redu.
Takoj po banketu je bil na programu govor g. Jožeta Perčiča, ki je župnik cerkve sv. Huberta v Blue Grass, R. 1. Sebe-ka, Minnesota. Gospod Jože sam praznuje letos svoj srebrni jubilej mašniškega posvečenja in je sošolec našega slavljenca.
Mnogo zanimivega je vedel povedati iz življenja svojega sošolca. Nekaj prav duhovitih. Med gosti je bilo dosti smeha. Primerjava o klopeh je bila lepa slika nas Slovencev. Rekel, da smo kakor ljudje v cerkvi, le da ima vsak svojo klop obrnjeno drugače. Samo, da ni tako, kakor bi bilo prav. Vsak svojo hoče in tišči.
Ob tej priložnosti je župnik podaril jubilantu blagoslov sv.
očeta, ki ga je v ta namen dobil iz Rima. Prav lep dar so mu prinesli prijatelji iz Indianapolisa. Poseben dar je bila spominska knjiga, ki je prišla iz Slovenije. Notri so napisali posvetilo novi pomožni škof ljubljanski Stanko Lenič, škof Jenko iz Slovenskega primorja, kanonik Jakob Šolar, ki je pa med tem že umrl. Knjiga je ostala na razpolago še drugim, da vpišejo svoje dobre želje in čestitke jubilantu.
Uvodne besede in vlogo stolo-ravnatelja je vršil Franc Rozina. Poročevalca je naprosil, če bi objavil njegovo zahvalo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je vsa proslava tako lepo uspela. Beseda zahvale je bila namenjena za konec banketa, pa ni bilo več časa za to.
Zahvala gospoda Rozine, predsednika pripravljalnega odbora. Dolžan sem zahvalo vsem članom pripravljalnega odbora, ki so- pomagali k uspehu današnje svečanosti.
Gospodu Klavdiju Okornu, župniku sv. Janeza, ki je velikodušno podprl delo za proslavo in dal na razpolago vse prostore, kjer se je današnja slovesnost vršila. Gospodu Marijanu Zovi-ču, za vso korespondenco in vabila, gospodu Francu Merniku, blagajniku, gospodu Ernestu Majhenichu — pevovodju in njegovem mu zboru za lepo in ubrano petje.
Hvala gospema Antoinetti Glavan in Marici Rozina za organizacijo kuhinje ter vsem gospem, ki so tako blagohotno pomagale v kuhinji.
Prisrčna hvala g. Franku Men-chaku in njegovim pomočnikom za organizacijo točilnice, gospodu Jožetu Mursecu za prevozništvo, gospodu Vladimirju Kralju za okrasitev dvorane, gospodu Francu Ermencu za rože v cerkvi, gospodu Dušanu Svetliču in g. Jaku Modicu za slavolok nad vratmi.
Lepa hvala vsem, ki ste prišli na slavnost v narodnih nošah in s tem dali slovenski poudarek prazniku.
Hvala gospej Martini Beznik za organiziranje peciva ter vsem gospem, ki so pecivo radovoljno spekle in prinesle.
Hvala gospej Jenny Pugel in gospodični Milki Modic za postavitev miz in vsem dekletom za strežbo pri obedu.
Hvala vsem mladim z Janezom Beznikom na čelu za postrežbo s hladno pijačo, rediteljem g. Franku Zakrajšku, Jakobu Modicu, Jožetu Luzarju za rediteljstvo v cerkvi in dvorani.
Hvala gospej Mary Dobnik za šopek, ki krasi mizo slavljenca, gospodu Frediju Pugelu za fotografsko službo — prepričan sem, da bomo dobili dosti lepih slik, če jih bomo le hoteli. Posebna zahvala tudi slovenski kulturni
NENAVADEN UČINEK! — Fotograf je posnel s tal odpadle in zrele cvetove navadnega regrata v smeri proti soncu.
■M.
radio uri za izredno lepo izbran do, naj se pomiri z Ibo uporniki
spored, ki je bil ves posvečen slavljencu gospodu dr. Goletu.
Hvala gospej Mary Coffelt za šopek nageljnov, ki jih je jubilant nosil v sprevodu in s katerimi je pozneje prišel v dvorano.
Najlepša hvala vsem, ki ste k tej slovesnosti kakorkoli pripomogli in današnjega slavljenca počastili s tem, da ste prišli na slovesnost in mu na ta način skazali svoje spoštovanje. Hvala vsem!
Po programu je bil oseben sprejem čestitk zbranih gostov. Vsakdo je imel priložnost, da se je na kratko pogovoril s slavljencem.
Vsa slovesnost je bila zaključena s petimi litanijami Matere božje. Vsa cerkev je mogočno odgovarjala na vse prošnje in krepko poprijela pri odpevih. Bilo je kakor v starih časih.
Morda še dve kratki pripombi k slovesnosti. Zanimivo je bilo, kako so angleško govoreči gostje sledili govorom in drugim slo-venostim. Iz vsega, kar se je godilo, so izluščili jedro, da so vedeli, zakaj gre. Kaj napravi iskrenost in prisrčnost!
Srebrnomašnik se je na koncu programa vsem zahvalil tako slovensko kakor angleško zaradi svojih angleških prijateljev, ki so bili tam kot gostje. Globoko ginjen nad tem, kako so mu ljudje skazali čast, ni imel dosti besed, da bi prav povedal vse to, kar je tisti trenutek čutil v svojem srcu. Kako tudi ne. Takrat se človek vsega spomni, kar ga je doletelo v življenju, posebno pa roma misel k milim in dragim, ki jih ni bilo, da bi bili veseli z njim. Bog jim je naklonil boljši delež pri sebi.
Kakor je znano, ima slavljenec rad krompirjevo juho. Da se bo njegova slovesnost prav začela, so mu kuharice pripravile kot prvo rihto pri obedu krompirjevo juho. Pa recite, če ni to zares pozornost.
Še enkrat, dragi Jože, vse najboljše in na mnoga leta od nas vseh v Milwaukeeju!
Caritas izdalno podpira nigerijske begunce
VATIKAN. — V tropičnih gozdovih in džunglah v jugovzhodni Nigeriji so je nabralo okoli 4 milijone beguncev, ki se umikajo grozotam nigerijske državljanske vojne. Polovica med njimi pripada plemenu Ibo, ostanek pa odpade na druga nigerijska plemena, ki so bežala pred četami nigerijske federalne vlade. Med vsemi temi begunci vlada lakota in bolezen. Zanje skrbijo večinoma le verska dobrodelna društva, največ protestantovska. V podpiranju pa ne zaostaja katoliška Caritas. To je veliko podporno društvo s sedežem v Vatikanu, ki deli podpore povsod po svetu, kjer se reveži bojijo za svoje življenje. Podpira na primer tudi reveže v Severnem in Južnem Vietnamu.
Od marca naprej izdatno podpira tudi nigerijske begunce. Najela je nekaj starih letal Super Consttelation in jih poslala na otok Sv. Tomaža. Otok se nahaja blizu nigerijsko obale in je portugalska kolonija. Preje so letala društva Caritas letala v Biafro le od slučaja do slučaja, sedaj pa se njihovi poleti vrstijo redno vsako noč na zasilna letališča v Biafri. Nigerijska vlada jih sicer preganja, toda do sedaj ni mogla letalom priti do živega. Do sedaj je bilo napravljenih kakih 30 poletov; na vsakem poletu je bilo prepeljanih povprečno po 10 ton hrane in zdravil. Stroške krije vatikanska država.
Za begunce se zelo zanima tudi protestantovski Mednarodni cerkveni svet, ki je pravkar zaključil svoje letno zborovanje v Upsali na Švedskem. Skuša redno dobavljati hrano, še bolj se pa trudi, da bi pri posameznih državah vzbudil več zanimanja za usodo nigerijskih beguncev. Nekaj uspeha že ima. Londonska vlada pritiska na primer zmeraj bolj na nigerijsko federalno vla-
in konča državljansko vojno.
Guverner Rockefeller
ima pristaše med črnci
NEW YORK, N.Y. — Cela vrsta odličnih črnih državljanov v New Yorku je organizirala posebno skupino “Samostojnih črncev”, ki bo skušala agitirati za guvernerja Rockefellerja. Je že objavila svoj prvi poziv, ki naravno hvali njujorškega guvernerja. Ali misli organizacija prenesti svoje delovanje tudi preko mej njujorške države, še ni znano. Vsekakor je to zanimiv poskus z republikanske strani, da izrabi sedanje navadno napete odnose med belimi demokrati in črnimi in jih privabi v republikanske vrste.
Takih poskusov bo verjetno precej. Pomenijo pa nevarnost za demokratsko stranko. Bistvo nevarnosti tiči v posnemanju: ako lahko beli demokrat j e v južnih državah naše dežele poznajo demokratso stranko samo takrat, kadar jo rabijo, drugače pa sklepajo svoje koalicije z republikanci, na primer v Kongresu, zakaj jih ne bi smeli posnemati črni demokrat j e po vsej deželi.
Ženske dobijo delo
Službo dobi
Iščemo Slovenko s prijetno osebnostjo in izgledom, staro od 25 — 40 let, da jo izučimo kompletnega čiščenja bogatih domov v predmestjih Clevelanda. Prikladne ure, dobra plača in pogoji. Avto in znanje angleščine zaželjeno. Kličite za osebni sestanek 331-4048.	(x)
Delo za žensko
Iščemo žensko, 3 ure vsak večer, 6 večerov tedensko za lahko čiščenje v Euclid okolici. Dobra plača; od 11. zvečer do 2. zjutraj. Idealno za žensko ki dela drugo izmeno ali če njen soprog dela drugo izmeno. Izkušena ima prednost ampak ni potrebno. Kličite 943-3333.
(140)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Zidana ranch hiša, 3 spalnice, priključena garaža, preproge, 2 kopalnici, družinska soba, zasebna sobica. Lot 85 x 227. $23,900. Lastnik 731-1162.	—(140)
Lasmik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko h i š o , 7, na enem lotu, na 6705 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720.
(11,12,17,18,19 jul.)
V fari sv. Vida
6522 Bonna Ave., dvodružinska hiša 5-5, novi furnezi, garaže, v dobrem stanju. Vprašajte za Jack Lorenz.
MAINLINE REALTY
1191 E. 79 St.
831-8182	AC 1-9381
(12,16,18,19 jul)
V	najem
Oddamo 4 sobe na 1142 E. 66 St., 2 spalnici in kopalnico. Pridite v soboto po 1:30 pop. ali kličite 531-6640.
12,18,19 jul)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 1542." Waterloo Rd.	IV 1-ZZ37
V	Euclid
E. 236 St., blizu Babbitt Rd., zidana hiša, dve spalnici spodaj, prostor za povišanje zgoraj, klet, priključena garaža, lep lot.
STREKAL REALTY
481-1100	405 E. 200 St.
(138)
Ugodno prodam avto
1968 Chevy Nova II, običajne prestave, miljaža samo 2,500, dvoje vrat, zaradi odpoklica k vojakom. Prosim kličite: KE 1-5519.	—(138)
Rojaki pozor!
Izvršujem vsakovrstna zidarska in mizarska dela, barvam hiše zunaj in znotraj. Za neobvezen proračun pokličite: 361-2428. -	~	—(138)

D. RAULJEN:
Mrtvi ognjenik
I

wmimmmmmmimmmmmmmmmmm
“Tak tako, zdaj vem vse. Je Peter še pri hiši?”
“Se, gospod župnik.”
“Oba prepestim, da bo mir za Večne čase. Kaj praviš, Agata?” “To bi bil pravi blagoslov za našo hišo.”
“Se eno, Agata! Ali se je že kaj razvedelo? ... Nu, ti veš, kaj mislim vprašati.”
“Ne bi rada dolžila po krivem, gospod župnik.”
“Sodišče ima vso grdobijo v rokah, Agatka. Žandarji pridejo na Smrekovec, po ženščino, ki se mi je tako grdo izpozabila. Žandarji, Agatka!”
Agatka je sočutno gledala gospoda župnika, ki se je zdajci razvnel.
“Ti mi boš povedala, kaj ne, Agatka, vse mi boš povedala, kar izveš! Pomisli, Agatka, taka fara z znamenito božjo potjo — ali ni prepozno? In zdaj naj se razve po dolini in med romarji in drugod po svetu, do samega škofa lahko pride taka novica, —kaj bo pa potem, Agatka, premisli!”
Glas gospoda župnika je bil naenkrat tanjši in tožeč in Agatka je bila presunjena. Oči so se ji orosile.
“Naj bo zaenkrat dovolj
pridržane mržnje. Zdaj pa sta se naenkrat spet zbližala.
Gospodinja, ki se je bila prej potuhnila, kakor da ni čula priti župnika k hiši, se je zdaj z vnemo trudila, da obriše stol, na katerem je prej sama sedela. Župnik je sedel k zglavju. Art-nik pa se je že vzpel na rob postelje.
“Le mirno, Artnik, zdi se mi, da že vse vem!”
“Že dolgo sem vas pogrešal,” je rekel Artnik, kakor da ga je ta dan minila vsa bahavost. Skoraj skesano je govoril.
“Bog je zapovedal, da pridem, Artnik! Poslal me je bil k Čred-niku, ki se mu ure iztekajo. In mi je naročil, naj se zglasim tudi pri vas, ki ste še polni življenja, a je vendar tudi treba, da čujete mojo besedo.”
“Vsi poj demo za Črednikom,” je rekel Artnik. Župnik je začudeno pogledal. Ali je to še prejšnji Artnik, ki se ni bal ne hudiča ne biriča?
“Vsi... to je res,” je nato župnik važno prikimal. “Vprašajmo se samo, kdaj in kako bomo nekoč stopili pred Sodnika!” Zenske so zaprle vrata za seboj, župnik in Artnik sta ostala sama. Potekala je ura, onadva
tem!” je rekel župnik in položil pa se še nista do kraja izgovo-pest na mizo. “Zdaj pa h gospo- rila. Okna so bila zaprta, prislu-darju!”	skoval pač ni nikdo. Od zunaj
Trdo je stopil skoz, vežo in so prihajali v čumnato glasovi zavil v čumnato. Lenka in Agat- in sproti sporočali vse, kar se je ka sta ga spremili do vrat. Lenka je še videla, da sta se župnik in gospodar spogledala tako presenečena kakor dva odtujena znanca, ki se iznenada srečata v sejmskem vrvežu. Pogrešala sta se, ni dvoma. Marsikaj sta si lahko očitaia, med njima je bil^ mračna aenca oholosti in
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
PLANO, ILL. — Route 34. Business on ground floor. 3 offices. 3 room deluxe apt. on 2nd floor. 3 yr. old bldg. Avail, now. $42,500. 553-7725.
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
TOOL m DIE MAKERS
IMMEDIATE OPENINGS
Experienced on Progressive and Compound Dies.
Mandex Mfg. Go., Inc.
2614 W. 48th St., Chicago
(138)
(139)
KNOX, INDIANA — By Owner — Year ’round mod. home with 2 adj. ex-lge. lots. 2 bdrms., tile bath and shower, city sewers and gas heat. Conv. loc. to everything. Best cash offer. Immed. possession. Write: J. .Kennedy, 1450 Thorndale, Chicago, 111. 60626.	(140)
INCOME PROPERTY — By Owner — 2 flat frame. 1-7 & 1-6. On Ige. lot with 4 rm. cottage & 2-car gar. Conv. loc. to everything. $18,000. Call 927-3989.	(139)
SOUTHWEST — By Owner — Custom built brick, 25 by 55 ft. 3 bdrms., tile bath, mod, kit. with dinette, air cond., Hawaiian bsmt., 2-car gar. Conv. to everything. $31,500 firm. Call 582-8779 after 6 p. m. (138)
_______________North________________
INCOME PROPERTY — By Owner — 4 apartments. Brick. Conv. to everything. 2-4’s, 2-5’e. Enclosed porches, gas heat. Good cond. and neighborhood. Low $40’s. 878-2387.
(139)
BUSINESS OPPORTUNITY
DRIVE-IN — By Owner Truck Stop. Southeast side. $35,000 or best offer.
RE 1-1548
(138)
GRILL & BILLIARD ROOM — BY OWNER
Well established. Good location. North side. Operates 7 days. 334-9342
T*’' 'Mi	G39)
Punch Press DepL
IMMEDIATE OPENINGS
Experienced on Progressive and Compound Dies.
Mandex Mfg. Go., Inc.
2614 W. 48th St., Chicago
(138)
MLADA, PA IZKUŠENA— Annemarie Huste, 24 let, bivša kuharica Jacqueline Kennedy, je izkušena v svojem poslu, kar je dokazala s pripravo svoje lastne kuharske knjige.
godilo daleč okrog domačije. Čez strmine so zapenjeni pari konj ob hrupnem priganjanju voznikov vlačili težko naložene dvokolne vozove svežega sena in ga vsakikrat zapeljali naravnost na pod. Cela truma ljudi je bila goreče na delu. Šum poletnega življenja je silil skozi zaprta okna, za katerimi je gospodar velike domačije, doslej še nikoli upognjen, iskal že tako dolgo želj enega pomirjenja s tem, da se je z župnikom razgovoril o prav vseh skrivnostih, ki jih je imel doslej zaklenjene v poslednje predalčke svoje vesti. Ko sta se do kraja zgovorila, je Artnik vstal s postelje, kakor da je vse skupaj bila le komedija. Naenkrat je bil čudno poživljen, ne sence pobitosti ni kazal. V začudenje vseh treh žensk, ki so si bile v tem dale opravka v kuhinji, da bo vse na mestu, ako se gospod župnik razgleda po hiši in okrog nje, sta župnik in gospodar družno kakor kdaj prejšnje čase prišla v vežo.
“Še malo se pomudite!” je vabil Artnik.
“Dolžnosti me kličejo, kakor vas!”
In vendar se je moral župnik še pomuditi.
Ne Lenka ne Agatka nista mogli zadržati Petra, da ne bi stopil iz kuhinje, bratu in župniku pred oči.
Nemo so se vsi trije spogledali. Potem je izpregovoril župnik, ker se je pač spodobilo, da reče prvo besedo.
“Čudne reči čujemo, Peter, čudne reči... Ali si prišel domov po tolažbo ali po zdražbo?
“Hotel sem prvo, našel sem drugo, gospod župnik. Pa saj že grem in se ne vrnem. Vpričo vas prisežem, da se ne vrnem.”
“Ne velja tvoja prisega, Peter! Ne velja, ker nisi stanoviten človek... in čemu bi tudi prisegal! Ne, Peter, nikdo te ne podi zdoma, samo če bi hotel ostati in ko ne bi bil domu v spotiko. Tebe pa žene nemirni duh po svetu. In če nimaš nikjer obstanka, vsaj kadar prideš domov, ne razdvajaj in ne kuj nesreče, Peter! Posvečen je prag vsake domače hiše. Mar bi se
ti. ki si romar in vojvoda, rajši pokrižal, kadar stopiš na domači prag, potem ne bi bilo hudobne misli v tvojem srcu in bi našel tolažbo namesto zdražbe.”
Spokorno je stal Peter pred župnikom, ob svoj dolgi kol se je uprl, v tla se je zagledal. Z glavo je odmajal in rekel samo: “Na-a!” Vedela sta župnik in gospodar: vse je bilo lepo povedano in Petru na srce položeno, zaleglo pa ne bo niti toliko, kolikor je črnega za nohtom. Peter je premišljal, ali bi prebrisano udaril na tisto plat, da bi se iz župnika ponorčeval. Pa je rajši obrnil po romarsko. Počasi so se mu zganila usta.
“Jaz sem ladja,” je začel, kakor vselej v težavi in stiski,
V blag spomin
PRVE OBLETNICE, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA, MATI IN STARA MATI TER SESTRA
Marija Gorše
ki je odšla k Gospodu 18. julija 1967.
V tihem grobu že počivaš celo leto dni,
Tvoj spomin pa v naših srcih vedno bolj živi!
Zvesto smo Te vsi ljubili, na Te ne bomo pozabili.
Enkrat pa bomo združeni veselje rajsko uživali!
Žalujoči:
Soprog IVAN;
SINOVI IN HČERKA; VNUKI IN VNUKINJE; SESTRA IN BRAT.
Cleveland, O., 18. julija 1968.


-tal
MAHATMA GANDI — Nedavno je predsednik H. Wilson odkril v Londonu kip Mahatme Gandija, znanega nekdanjega indijskega vodnika.
PO MEHIŠKO — Ameriški poljedelski tajnik Orville Freeman si je na ogledu razstave živine v Mexico Cityju v Mehiki dal na glavo mehiško pokrivalo.
“ladja na valovih širnega morja. Jaz bi rad v domači pristan, toda mene valovi mečejo stran, daleč stran...”
“2e prav, Peter, že prav,” se je posmehnil župnik. “Saj te razumem in poznam, Peter! Zdaj se kar brž odloči: ali ostaneš ali kar brž nazaj na svoje morje...”
“Grem!” se je odločil Peter.
“Z jezo pa ne pojdeš odtod. Mar imaš hromo desnico?”
Peter je voljno izprožil roko in rekel bratu: “Daj, izkaži se!”
“Le!” je prikimal župnik in nagnil glavo.
Artnik se je obotavljal le za trenutek. Potem je segel bratu v roko.
“Tak torej ne ostaneš?”
“Ne morem. Ni mi obstanka.”
“Pa pojdi v božjem imenu in se vrni, kadar te bo spet sila trla.”
Peter ni odgovoril. Samo odmahnil je z roko, potem se je obrnil, da pri priči zapusti domačijo.
“Na Boga ne pozabi, Peter!” ga je opomnila Agata.
“Jaz da bi ga pozabil? Samo njemu služim, kakor ti, Agata!” se je skoraj užaljeno obregnil Peter.
“Ni pravična in poštena taka služba!” je oporekla Agata. “Mar bi doma ostal, za delo poprijel, pa zraven pokoro delal, to bi veljalo več kakor vse tvoje procesije.”
Prisluhnil je Peter, prisluhnil župnik, prvi je odkimal, drugi prikimal.
“Niste me spoznali!” je užaljeno rekel Peter. “Zato ne ostanem. Vi po svoje, jaz po svoje. Zdravi!”
“Še me boste videli, zbogom!” se je priporočil župnik za pri-
hodnjič in stopil za Petrom. Spustila sta se kar po senožeti. Župnika je naganjala strmina, da se je lovil z rokami kakor utopljenec. Peter pa je varno stopal, previdno zastavljajo pete v prhko zemljo. Ljudje pri spravilu sena so gledali za njima, najdlje pa ju je z očmi zasledoval Artnik. Stal je pri ograji za lipo in se zamislil. Še nikoli ni bil privihral Peter tako razdivjan kakor je prišel davi, še nikoli ni izustil očitka, ki je Art-nika tako zaskelel, da bi imel rajši, če bi mu kdo z nožem zarezal rano. Pred oči mu je živo stopil nesrečni dogodek pred petnajstimi leti. Menil je takrat, ko se je vnovič oženil, da se bo vse lepo zacelilo.
(Dalje prihodnjič)
■—---o------
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE

DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI

SLOVENSKI
DNEVNIK
J	K&MIKiJ
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI

AMERIŠKI DOMOVINI
CSESk
NEVARNO SPREHAJALIŠČE — Delavca gresta po močnih traverzah 90. nadstropja nove 100-nadstropne zgradbe John Hancock Centra v Chicagu. Pogled na mesto kaže, da sprehajanje v tej višini ni posebno varno.