PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXTV. St. 34 (6927) Poštnina platana v gotovini s> St\ 1 • Abb. postale I gruppo DU llF IZJAVE SEVERNO VIETNAMSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA «ZDA so poslale vojake v Vietnam za napad sedaj morajo svoje vojake umakniti» Osvobodilne sile nadzorujejo obsežna področja - Nadaljujejo se boji v predmestjih Sajgona in v Hue - Lang Vei v rokah osvobodilnih sil - Ostri boji okoli oporišča Ke San SAJGON, 8. — Pretekli teden je bil najbolj krvav teden v vsej vietnamski vojni. Ameriško vojaško poveljstvo dan za dnem objavlja podatke o izgubah osvobodilnih sil, ki jih očitno zelo pretirava, ne objavlja pa podatkov o svojih izgubah, ki so po raznih poročilih zelo velike. Danes je predstavnik saj Ronske vlade potrdil, da so osvobodilne sile zavzele ameriško postojanko Lang Vei in da Pogrešajo 316 vojakov od skupnih 388. ki so branili to postojanko. Predstavnik je sporočil, da je 72 ameriških vojakov zbežalo iz Lang Veia v Ke San. Moskovski radio je javil, da so osvobodilne sile napadle davi oporeče Ke San in zavzele z naskokom številne utrjene postojanke. Pri tem je padlo več kakor sto ameriških vojakov in častnikov. Danes so se vneli ostri boji v bližini demilitariziranega pasu. Veliki premiki osvobodilnih sil so se tačeli tudi na sektorju Čamp Car-fell blizu demilitariziranega področja ter južno od ameriškega o-Porišča Kon Tien. Osvobodilne sija so danes izredno močno obstreljevale ameriške oporišče Ke San, ki je popolnoma obkoljeno. V Hue so osvobodilne sile, ki i-majo trdno v rokah utrjeni del mesta, obstreljevale z minometi naprave ameriškega poveljstva v mestu. Poleg tega so osvobodilne sile razstrelile še zadnji most, ki je Povezoval oba dela mesta, ki ju loči reka. V Sajgonu so bili preteklo noč novi spopadi blizu dirkališča in v južnih delih predmestja Cholon, kjer je izbruhnil tudi velik požar. Ponoči so osvobodil-ne sile obstreljevale važne radarske naprave ameriškega letalstva blizu letališča Tan Son Nut. Okoli 22. ure je bil močan spopad med ameriškimi padalci in osvobodilnimi silami kakin 200 metrov od vojaške bolnišnice Kong Hoa blizu vladnega glavnega štaba. Danes so Poslali v Sajgon nova južnovietnam-*ka ojačen ja. Te čete so začele operacije v Cholonu Operacije vo-zloglasni načelnik policije gene-*al Loan, ki je dobil ime csajgon-*ki rabelj*. Severno vietnamski zunanji mini-•ter Trtah je v intervjuju posebnemu dopisniku agencije ((France Grosse)! v Hanoju izjavil, da so •toerlški napadalci v svoji vojni Proti Vietnamu doživeli številne Poraze ta zašli v močvirje, iz ka-"jrega nimajo upanja, da bi se re-«U. v zadnjih dneh so patrotič-°e oborožene sile na jugu vzpo-redno z uporom milijonov ljudi •Prožile popolnoma koordinirane napade ter uničile številne sovražno borce ta nadzorujejo številna vefflca mesta ter mnoga manjša nresta ter okraje in so osvobodile mnogo kmečkih področij. Uprava slamnatega režima se ruši in slamnata vojska se razkraja. Čudovite dejanja junaškega južnoviet-namskega ljudstva so navdušila vietnamsko ljudstvo, ki Je do-priznanje vseh narodov sveta. Zatem Je minister izjavil, da Je v očeh vietnamskega ljudstva re-*ltev zelo jasna: ZDA so poslale v°jake, da izvršijo napad na Vietnam. Zato morajo umakniti svoje Vojake iz Vietnama. To je duh izjave vietnamske demokratične re-finblike v štirih točkah in poli-^nega programa južnovietnamske osvobodilne fronte, ki je v skladu * temeljnimi načeli in z glavnim tehevskim sporazumom o Vietnamu iz leta 1954. «V svoji izjavi 27. februarja 1967, J® nadaljeval minister, sem jasno Pokazal pot do razgovorov med ?®vernim Vietnamom ta ZDA. Si-•oke plasti svetovnega javnega mnenja so toplo pozdravile naše P.ravilno stališče. Toda vodilni kro-jj* ZDA vztrajajo pri svojih napačnih načrtih. Ameriška vlada troh «da raziskuje* in «skuša razumeti« stališče Hanoja. Dejansko Pa gre za spletko, da se pomiri Javno mnenje ta da se zakrinka stalno stopnjevanje napadalne voj-o« v Vietnamu. Zatrjevana formu-:a iz Teksasa ni nič drugega nego teža o «pogojni ustavitvi bombar-ditanja». Očitno je, da ZDA no-v®J° začeti resnih razgovorov, da 5* rešile vietnamsko vprašanje, ffevzeti morajo odgovornost za to trmo.» Dopisnik je nato vprašal: «V jjdjetn govoru 29. decembra 1967 JJ® izjavili med drugim: «Po brez-Pogojni ustavitvi bombardiranja in 3-h drugih vojnih dejanj proti vietnamski demokratični republiki ?? Vietnamska demokratična repu-mika začela pogajanja z ZDA o vprašanjih, za katera gre. Kaj razumete za «vprašanja, za katera gre»? Odgovor: «Gre za vprašanja, ki se tičejo ureditve vietnamskega vprašanja na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954. So tudi druga vprašanja, ki bi se lahko sprožila ob tej priložnosti.)) Vprašanje: ((Pozneje se Je poudarilo, da bi se morala pogajanja začeti po primernem razdobju, ki bi Sledilo brezpogojni prekinitvi bombardiranja in vsem drugim vojnim dejanjem proti Vietnamski demokratični republiki. Ali nam lahko bolje pojasnite pomen besed «primemo razdobje«? Odgovor: ((Pogajanja se bodo začela, takoj ko bodo ZDA pokazale, da so dejansko in brezpogojno prekinile bombardiranje in vsa druga vojna dejanja proti Vietnamski de mkratični republiki.)) Afera «PuebIo» SEUL, 8. — Glasnik ameriškega vojaškega poveljstva je odločno zanikal vest, po kateri naj bi bile ZDA izročile noto, v kateri naj bi se bile skušale oprostiti. Iz Hong Konga pa poročajo, aa je severnokorejski obrambni minister Kirn Cang Bong v svojem govoru, ko je proslavljal 20-letnico ustanovitve severnokorejske ljudske vojske, izjavil, da ZDA spletkarijo, da bi sprožile novo vojno na Koreji. Severnokorejska tiskovna agencija je izdala tudi poziv ministra na vojsko, naj bo vedno pripravljena na boj, da prepreči vsako izzivanje ali napad sovražnika. Predsednik severnokorejske vlade Kirn II Sung pa je danes izjavil, da ne bodo ameriški imperialisti nič dosegli, če bodo skušali rešiti spor okrog vohunske ladje «Pueblo» z grožnjami in izsiljevanjem ta z mobilizacijo svojih vojaških sil. To bo lahko povzročilo le smrt in uničenje. Tudi predsednik vlade je govoril ob 20-letnici ustanovitve severnokorejske ljudske vojske. Predsednik je rekel, da je bila ladja «Pueblo» ko so jo zajeli, v severnokorejskih teritorialnih vodah. To pomeni očitno kršitev korejske vrhovnosti ter spada v vrsto premišljenih spletk imperialistov, da bi korejsko ljudstvo ne mara vojne, i Ci, pri čemer pa je treba upošte-a se je ne boji. ZDA se morajo vati težave nekaterih razvitih dr-zavedati, da bodo doživele še huj- /.av. Bgat je izjavil, da bi morala ši poraz, če se bedo zapletle v vojno. Predsednik vlade je tudi dejal, da so severnokorejske vojaške sile dobro opremljene in iz-vežbane. Glasnik Bele hiše v Washingto-nu pa je rekel, da pričakujejo nove stike med ZDA in Severno Korejo v Panmunjomu. Vladni krogi pravijo, da je prišlo v sedanjih razgovorih do rahlega napredka, toda ni videti še nobene rešitve in možnosti o vrnitvi ladje in moštva. Američani tudi trdijo, da je sedaj v korejskih vodah močna eskadra sovjetske vojne mornarice. UNCTAD konferenca ustanoviti delovno komisijo, ki bo preučila preferencialne tarife za surovine. Delegat Gane je zahteval, naj ((bogate države« znižajo izdatke za oborožitev in izdatke za raziskovanje vesolja in naj ta sredstva usmerijo v korist državam v razvoju. Podobna stališča je izrekel tudi delegat Severne Koreje. Ko pa je prišel za predsedniško mizo predstavnik Južne Koreje, so že četrtič zapustili dvorano delegati številnih držav. V imenu Kanade je njen delegat kritiziral evropsko gospodarsko skupnost, ki gleda v svojo notranjost in ne navzven V imenu Vatikana je spregovoril msgr. Caprio, ki je dejal, da se med državami v razvoju razvija odločen protest, pri čemer se igrama z ognjem, ko pa gre za mlade države, pomagati. katerim je treba Danska in «B-52» KOPENHAGEN, 8. - Danska vlada je včera: javila, da je sklenila začeti razgovore z ZDA, da ameriška letala z jedrskim orožjem ne bi letaia nad Groenlandijo. Danska vlada je objavila sporočilo, ki pravi, da je proučila okoliščine incidenta, k. se je dogodil 21. januarja v Tule, ko je letalo «B52» s štirim' vodikovimi bombami padlo v morje. Sklenib so, da bodo zahtevali zagotovila od ameriške vlade, da se nobeno jedrsko orožje ne uskladišči na Groenlandiji in da se spoštuje nevtralnost zračnega prostora tega področja. Sporočilo1 dodaja, da je atomski bombnik le TRST, petek, 9. februarja 1968 PREDSEDNIK TITO SE JE VRNIL V BEOGRAD Za sklicanje nove konference nevezanih ki naj se je udeleži še večje število držav Potrebno je povečati aktivnost nevezanih držav v upiranju politiki sile - Izrael bi moral izkoristiti sedanji ugodni trenutek za pogajanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 8. — Po 33-dnevnem potovanju, med katerim je obiskal Afganistan, Pakistan, Kambodžo, Indijo, Etiopijo in ZAR, se je predsednik republike maršal Tito s soprogo in z ostalimi člani jugoslovanske delegacije vrnil v domovino, kjer so ga na letališču v Beogradu pozdravili predsednik zvezne skupšč;ne Milentije Popovič, Edvard Kardelj, predsednik zvez- nega izvršnega sveta Mika Špiljak Mijalko Todorovič, Petar Stambolič in druge visoke osebnosti ter voditelji diplomatskih misij akreditiranih v Beogradu. V svojem govoru na letališču je Tito izjavil, da je v vseh državah, ki jih je obiskal, jugoslovanska delegacija naletela na veliko gostoljubnost in topel ter prisrčen sprejem, m da se je prepričal, da Jugoslavija povsod zaradi svoje dosledne miroljubne politike in borbe za enakopravne odnose med narodi uživa velik ugled. Predsednik Jugoslavije je ponovno poudaril to, kar je dejal že sinoči na tiskovni konferenci v Kairu, da je v razgovorih z državniki dežel, ki jih je obiskal, obravnaval poleg dvostranskih vprašanj aktualna NOVI DELHI, 8. — Načelnik indijske delegacije, minister za zunanje zadeve Bgat je danes izjavil, da morajo razvite države iskati sredstva za okrepitev pomo- ■ IIIHtlllll(lllllllllllll1llllllllltlllllllllllllllllllllllllllimilllllMIHIIIIIIimillllllHI)IIIH)IIMII»IIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIIII))«)))))M<)(())l)nHl)»M)<)H)"(»)|<»))))<)ll,'l,)|llllllll,I,,,,,,,llllll,,,I,lll,,,llll>l,lll,l,l>llll,>tlll,>,l,>,,tl>l darsko in kulturno integracijo med prebivalstvom ter odstranitev neravnovesij med zaostalimi in bolj razvitimi področji v deželi. Ustrezno s temi smotri se opira deželni program na gospodarske razloge in na socialne ugotovitve. Program predpostavlja boljšo uporabo raznih gospodarskih virov, kapitalov in delovne sile ne le za povečanje proizvodnje, marveč tudi za izboljšanje porazdelitve materialnih in kulturnih dobrin. Programski dokument predvideva, da se bo v 5 letih prebivalstvo zvišalo za 18.200 enot zaradi naravnega prirastka in za 16.000 zaradi povratka izseljencev. Za prebivalstvo bi moralo biti leta 1970 490.800 delovnih mest. To pomeni, da bi morali zaposliti v vseh dejavnostih razen kmetijske na novo 20.300 ljudi, od tega 15.000 v industriji. Ker pa se bo znižalo število ljudi, zaposlenih v kmetijstvu, j bi morali dejansko poskrbeti za 30' tisoč do 35 tisoč novih delovnih mest, od tega 11.000 s pomočjo pobud, ki bi prišle izza deželnih me-J ja. .r V daljši perspektivi pa bi morali ustvariti 120.000 delovnih mest, da bi izločili brezposelnost in delno brezposelnost, zavrli izseljevanje, nadomestili skrčenje zaposlene de^ lovne sile v kmetijstvu in ustvarili nova delovna mesta s tehnološkim napredkom. Seveda se bo moral zvišati tudi povprečni dohodek, za kar bodo potrebne investicije. Ta dohodek bi se moral zvišati od 747,9 milijarde v letu 1965 na 989,5 milijarde v letu 1970 s povprečnim naraščanjem po 6,1 odst. na leto. Kosmati dohodek pa bi moral znašati v deželi 1970. leta okrog 1.173 milijard lir, tako bi moralo biti na razpolago v vseh teh letih 5.245 milijard lir. Program preevideva, da bodo porabili za proizvodne investicije v petih letih okrog 685 milijard lir, za socialne investicije 700 milijard lir (stanovanja, zdravstvo, šolstvo, prevozi, promet, ceste, javna dela itd.), za javno potrošnjo pa 750 milijard lir. Program predvideva, da se bo zasebna potrošnja večala po 5 odst. na leto, tako da bo znašala potrošnja v petih letih 3.110 milijard. Na posameznega prebivalstva pa bi se morala potrošnja zvišati od 433.000 na 545.000 lir na leto. Uvod govor: zatem o teritorialni ureditvi ter smereh razvoja, o vlogi posameznih mest, o cestah in drugih prometnih zvezah, o industrijskih področjio, o politiki uporabe sredstev za socialne namene, o zdravstveni in šolski politiki, o politiki prevozov, o infrastrukturah, o politiki na proizvodnih sektorjih (v poljedelstvu, industriji, obrti, turizmu itd.). Sledita poglavji o finansiranju programa ter o sklepih in zaključkih. Po poročilu odbornika Stopperja je sledila razprava o zakonskem predlogu komunističnih svetovalcev o normah za dopolnitev državne pomoči civilnim slepcem. Dežela naj bi dajala tistim, ki so popolnoma slepi, po 8.000 lir na mesec dopolnila, drugim pa po 6.000. Skupni Prešernova proslava v Kulturnem domu za dijake srednjih šol Včeraj dopoldne je bila v Kulturnem domu Prešernova proslava za dijake in profesorje slovenskih višjih šol v Trstu. Osrednji del proslave so pripravili člani Slovenskega gledališča, ki so recitirali nekaj Prešernovih poezij ter v skupini Sonetni venec. Med recitacijami so bili na sporedu trije govori dijakov trgovske akademije, učiteljišča ter znanstvenega in klasičnega liceja. Za trgovsko akademijo je spregovorila Nataša Sosič, ki je poudarila pomen Prešernovega praznika za mladino kot izraz slovenstva in zavednosti. Aleksander Zupančič kot predstavnik realne gimnazije pa je dejal, da danes, v dobi sodobni pridobitev, pozabljamo na našo duhovnost in na Prešerna. Nekaj tehtnih misli o pomenu Prešerna danes pa je povedal v imenu učiteljišča Sergej Verč. De- Kot smo že svoj čas poročali, je W if.da je' eumtZ svetom in protestira proti tati predvsem zanimivo odrsko o-bliko in predelavo Gennara Pistil-lija, ki izroča v svojih bistvenih elementih novega, sodobnejšega Ibsena. Ibsenovo gledališče, še posebno pa njegov «Mali Eyolf», se prične vedno z neko hieratično slovesnostjo, ki odgovarja trenutni slovesnosti, Ko se Ibsenovi junaki morajo spopasti s svojo tajno resnico, odnosno morajo izraziti sodbo nad kom ali nad lastnim življenjem, sedejo eden poleg drugega in napravijo preludij k pripovedovanju: In prav tu, v tem «sedi poleg mene» je center drame in Ibsenovih junakov. Toda Ibsen se ne joče, ne vrže puške v koruzo. Veruje v življenje in v njem pozna eno samo osnovno misel, bistveni spopad med resnico in lažjo, pogumom in strahopetnostjo, posameznikom in družbo. Vse te misli se čudovito prepletajo v «Malem Eyolfu», ki ga je s prefinjenim posluhom za Ibsenovo gledališče režiral Aldo Trionfo. V njegovi režiji pa je prišel predvsem do izraza tisti Ibsenov dramski epilog: odkrita preteklost, ki okrni junake. Kes, ki ne pozna sprave, kajti kesu so zadostili vse življenje. V glavnih vlogah sta nastopala Giulio Bosetti in Franca Nutti. Oba sta pokazala zrelo igro, posebno pa še Nuttijeva, medtem ko je bil Bosetti ponekod malce pretrd in ne popolnoma v skladu s svojim os novnim Ukom Nastopili so še Mas-simo Gridolfi, Paola Bacci, Clau-dio Cassinelli in Giusy Tieghi zelo posrečeni vlogi starke miši. Funkcionalno in odprto sceno ter kostume je pripravil Emanuele Luz-zati. skupine Mizza-t. zahteval, da se razprava o tem odloži na nedoločen čas. To je povzročilo v deželnem svetu h’-de spopade in zaradi tega je prišel zakonski predlog včeraj ponovno na dnevni red. O njem je poročai svetovalec KPI Bergomas. Ko pa bi se morala začeti razprava, je demokristjan Del Gobbo ponovil takratno potezo Miz-zaua in predlagal, naj se razprava prekine in odloži na nedoločen čas. To je zopet nujno sprožilo polemiko. Na podlagi pravilnika sta proti temu predlogu spregovorila Bet-toli (PSIUP) in Moreili (MSI), zanj pa demokristjan Ginaldi. Bettoli je v svojem ostrem govoru očital večini, da ne mara tega zakona, ker hoče dajati slepcem nekako miloščino na podlagi znanega zakona št. 23, kar naj bi služilo tudi v volilne namene. Svetovalec Ginaldi pa je dejal, da bo dežela dala slepcem letos že 60 milijonov lir podpor na podlagi omenjenega zakona št. 23, kar znaša skoraj toliko, kot predvideva zakonski predlog Ker je večina vztrajala na svojem stališču, so komunisti in Bettoli (PSIUP) zapustili iz protesta dvorano, nakar so vsi svetovalci leve sredine glasovali za prekinitev razprave, liberalci in misovci pa proti Glasbena matica po televiziji Opozarjamo naše bralce na jugoslovansko televizijsko oddajo, ki bo danes, 9. trn. ob 19 uri. V reportaži o Glasbeni matici bodo nastopui gojenci glasbene šole, orkester Glasbene matice, mali godalni orkester, mladinski pevski zbor «Kraški slav-ček» in otroški zbor z Opčin. Vsi, ki se zanimajo za glasbo, zlasti za glasbeno vzgojo naše mladine, naj ne zamudijo te prilike. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 9. februarja v prosvetni dvorani «A. Sirki) v Sv. Križu ob 20.30 Jaka Stoka ANARHIST* (burka v dveh dejanjih) vojnam, proti družbeni ureditvi in sploh raznoterim krivicam, ki skušajo razvrednotiti človeško pošteno misel. Sodobna mlada generacija, je dejal Verč, ki je zrasla iz ruševin zadnje svetovne tragedije, se upira starim gospodovalnim in družbenim metodam, ki ogrožajo svet in teži za tem, da ustvari novo družbo brez licemerstva. Pri-tem pa pozablja, da je imelo tudi minulo stoletje svoje velikane, kot je recimo Prešeren, ki so na skoraj podoben način izražali svoje nezadovoljstvo nad krivicami tedanje družbe. Kajti če rečemo o Prešernu, da je gorel za pravičnost in vrednoto misli in dela, da je ljubil resnico in zanjo žrtvoval svojih devetinštirideset let življenja, potem pa moramo tega vrhunskega umetnika, je nadaljeval Verč, nujno uskladiti z našim časom in ga imeti res za svojega po njegovih naprednih idejah. Ibsenov «Mali Eyolf» v Stalnem gledališču Sinoči smo gledali v tržaškem Avditoriju četrto premiero Stalnega gledališča, ki je uprizorilo dramo v treh dejanjih «Mali Eyolj» Henrika Ibsena. Pri tem se nam zdi vredno podčr- •iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimimiiiiiiimiiiiiiišiiiiHiiiHiiiiiniiniiii tiiiiiiiiitiit,iiiiMiiiMiMii,iniiiiiniiiiii GOLJUF PRIJAVLJEN SODNIM OBLASTEM Aparat za 35.000 lir za zdravljenje kile V resnici je šlo za pas, ki slane okrog 3.500 lir - Nekaj oseb mu je nasedlo Predavanje o ofenzivi v Vietnamu »Velika ljudska in partizanska ofenziva proti ameriškemu napadalcu v Južnem Vietnamu« je naslov javnega predavanja, ki bo v petek, 9. februar, ja ob 20. uri v dvorani «Di Vittorio« v Ulici Pondares 8. Govoril bo bivši partizanski komandant Arturo Cala-bria. Manifestacijo priredi Pokrajinski odbor za mir in neodvisnost Viet- 0 KULTURNI DOM V TRSTU Potrošnja tobaka soh, mesa, rib... Strokovnjaki na statističnem u-radu tržaške trgovinske zbornice, so ugotovili, da so tržaški kadilci v lanskem letu kupili v domačih trafikah 522.564 kg tobaka: v primerjavi z letom 1966 se je potrošnja tobaka dvignila za 3,7 odst., saj smo leta 1966 pognali v zrak 503.906 kg te žlahtne travice. Nasprotno pa je bilo glede potrošnje soli: v letu 1966 so tržaške gospodinje kupile 19.416 stotov soli, lani pa le 19.166 stotov; prodana količina se je tako znižala za 1,3 odst. Tudi potrošnja mesa je nekoliko nazadovala (za 1 odst.): leta 1966 smo namreč nakupili v tržaških mesnicah 11.685 stotov mesa, lani pa le še 110.560 stotov. Potrošnja rib, mehkužcev in lupinarjev se je tudi skrčila, in sicer za 2,1 odst., to je s 33.450 stotov v letu 1966 na 32.735 stotov v letu 1967. Včeraj je tržaška policija napravila konec goljufskim poslom 63-letnega Luigija Di Nenna, ki stanuje v Rimu, Ul. Merulana 264. Di Nenna je po vsej Italiji prodajal «čudežni aparat, ki naj bi ozdravil kilo. Od časa do časa je prihajal tudi v Trst, kjer se je po navadi ustavil v enem izmed hotelov. Tu je sprejemal kliente, jih temeljito pregledal, kot pravi zdravnik, potem pa jim prodajal svoj aparat za «zmemo» ceno 35 tisoč lir. Ce je bil klient videti bolj premožen, je vprašal 10 tisoč lir več. Aparat Je bil sestavljen iz navadnega pasu, na katerem je bil pritrjen svitek vate, podoben pas pa stane v trgovini okrog 3.500 lir. Di Nennove nezgode so se začele, ko je prodal svoj pas 67-letni Teresi Žacchigna iz Trsta, Ul. Bar. bariga 12. Ta ni bila zadovoljna z nakupom, zato se je Di Nenni pritožila, ta pa ji je v zameno dal čisto navaden trebušni pas. Zenska ni bila niti s tem zadovoljna in je zahtevala svoj denar nazaj. Ker pa je Di Nenna ni hotel uslišati, se je obrnila na policijo. Ta je takoj uvedla preiskavo in ugotovila, da so goljufu nasedle še tri osebe, in sicer 47-let-ni Pietro Cuccari iz Ul. De Ami-cis 7, 63-letni Albino Calligaris iz Ul. Besenghi 37 in 77-letni Giuseppe De Martin. Di Nenno so sedaj prijavili sodnim oblastem pod obtožbo sleparstva in nedovoljenega opravljanja zdravniškega poklica. Za begunce s Sicilije brezplačna vozovnica za povratek Da bi se olajšal povratek begun- plačne vozovnice drugega razreda« beguncem. Zadostuje, da se Izkažejo s potrdilom pristojnih oblasti v občini, v kateri so dobih začasno bivanje (prefektura, župan, karabinjerji .organi javne varnosti), ki potrjuje istovetnost begunca in njegovo željo, da se hoče vrniti v svoj rojstni kraj. Te vozovnice bodo izdajali do 20. februarja letos. Natečaj za službe Pokrajinska uprava razpisuje javni natečaj z izpitom za mesto tehničnega izvedenca III., II. in I. razreda (v staležu tehničnih funkcionarjev). Prošnje je treba vložiti na sedežu pokrajinske uprave najkasneje do 12. ure 13. aprila letos. Kandidati ne smejo biti stari več kot 30 let, razen Izjem, ki jih predvideva zakon ;Imetl morajo spričevalo geodeta ali gradbenega izvedenca, industrijskega izvedenca, kmetijskega izvedenca ali umetniškega liceja. Za informacije naj se prizadeti zglasijo v ponedeljkih, sredah In petkih od 10. do 12. ure na uradu za osebje pri pokrajinski upravi, Ul. Gep-pa 21, III. nad. Hkrati pokrajinska uprava razpisuje natečaj za mesto zdravstvene asistentke III., II. In I. razreda. Pogoji za udeležbo so enaki pogojem gornjega natečaja, razen šolske izobrazbe. Za ta natečaj morajo kandidatke imeti vsaj spričevalo dopolnjene nižje srednje šole in diplomo, ki Jo določa enotno besedilo zakonov o zdravstvu. Državna srednja šola »SIMON GREGORČIČ* V DOLINI priredi v soboto, 10. februarja ob 20. url v kino dvorani v Dolini PREŠERNOVO PROSLAVO z naslednjim sporedom: 1. Govor 2. Dva prizora lz Prešernovega življenja 3. Deklamacije 4. Petje mladinskega pevskega zbora Vljudno vabljeni. V soboto, 10. febr. ob 21. uri V nedeljo, 11. febr. ob 16. uri STUDIO SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU RUS! MOST Recital IZBOR IZ LITERATURE TRŽAŠKIH USTVARJALCEV DRAMATIKA, POEZIJA, PROZA * PRVI NASTOP GOJENCEV STUDIA * REZIJA JOŽE BABIC GLASBA ALEKSANDER VODOPIVEC * Prodaja vstopnic za Studio vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. Gledaljšča Verdi Danes ob 20.30: Beethoven: Fidelto. Premiera. Predstava je v nemškem jeziku. Sobota ob 20.30: Rossini: Pepelk* (La Cenerentola). Zadnja predstava. cev v področja prizadeta po po- ____ .... tresu na Siciliji, sporoča notranje izdatek bi znašal okrog 70 milijo- ministrstvo, da je ministrstvo za nov lir. I promet dovolilo Izdajanje «brez- NOCNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.31 do »30) Godina, Trg pri Sv. Jakobu 1 (tel. 90-212). Grlgolon. Trg V. Giotti 1 (tel. 761-952). Ai due Mori, Trg Unltš d’l-tadia 4 (tel. 35-478) in Nicoll, Ul. di Servola 80, Skedenj (tel. 816-296), Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI, POROKE Dne 8. februarja 1968 se Je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 20 oseb, UMRLI SO: 66-letni Giovanni Bre-zich, 82-letnl Gaspare Dorkin, 72-let-na Dora Nieollch, 90-letna Ana Fratnik por. Starec, 78-letni Cuk Giuseppe, 68-letni Simeone Piazza, 76-letna Paola Romich por. Fachin, 86-letna Carollna Petronio vd. Postogna, 90-letna Francesca Secchi vd. Luln, 61-letni Glovannt Barnobl, 65-letnl Giuseppe Burlo, 65-letnl Giovanni Rosa-sola, 65-letnl Giovanni Ruprecht, 84-letni Matteo Zusich, 81-letnl Giuseppe Zerqvenik, 68-letna Lidla Mioni vd. Dugandi, 78-letna Maria Metzek vd. Pfurtscheller, 94-letna Maria Bizjak vd. Katalan, 64-letnl Giovanni Furlan, 83-letna Maria Žaro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 1.3« do 19.31) Croce Azzurra, Ul. Commerclale 26 (tel. 38-937). Dr. Rossettl, Ul. Combi 19 (tel. 94-654). Dr. Signorl, Trg pri glavni bolnišnici 8 (tel. 93-006). Tamaro et Neri. Ul. Dante 7 (tel. 37-623). Ljudska prosveta Prosvetno društvo (Slavko Škamperle« vabi vse člane in nečlane, ki mislijo tekmovati na II. zlmsko-šport-nih igrah, naj se zglasijo na sedežu društva vsak večer od 20.30 do 22. ure. • * • Slovenski klub priredi v torek, 13-februarja ob 20.30 Spacalov večer. Govoril bo akademik prof. Fran Stele, nakar bo sledil film «Barve spomina v režiji Jožeta Babiča. Prireditev bo v kinodvorani v Skednju zaradi vrtenja filma, ki zahteva kinoprojektor. Vabljeni vsi! Nazlonale 16.00 »Assalto finale«. Todd Armstrong, Max Baer, Glenn Ford, George Hamilton. Technlcolor. Excelslor 16,00 «La calda notte del-1’lspettore Tibbs«. Črni detektiv o* vročem ameriškem jugu. Technlco-lor Fenice 16.00 »Preparati la bara«. Te-renče Hill. Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Le grandi vacanze« LU'S de Funnes, Jean St. Clair, Eastmancolor Clnemascope. Grattaclelo 16.00 »Via dalla pazza folla«. Julie Christie, T Stamp. P*-navislon Metrocolor. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10> 16.00 »Čarobne Cherie«. France An* glade. Tecnmcolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom. Alanarda 16.30 «Buckaroo». VVestern. Dean Reed. Technlcolor. Fllodrammatlco 16.00 »La resa dri conti«. Colorscope. Thomas ivillia"' Lee Van Cleft. Moderno 16.00 «La blsbetlca domata«-E. Taylor K. Burton. Technicol»r Cinemascope. C ristallo 16.30 »James Bond 007 Casino Royal». S svetovno znanimi P gralci. Clnemascope Technlcolor. Garibaldi 16.30 »Sguadrigiia 633». Vojni film. Technicolor. Capitol 16.30 «Julie perche non vuoU* Zabavni angleški Ulm. Aurora lb.oo «li qumto cavaliere e 'a paura« Mojstrovina češke kinematografije. Prepovedano mladim P°“ 18. letom. Impero 16.00 »La calda preda«. J>ne Fonda, Prepovedano mladini pod Izletom. Astra 16.30 «11 rltorno di Rlngo«. Glu-liano Gemma. Technlcolor Vittorio veneto 16.30 »Nel sole«. A' Bano, Romma Povver. Ideale 16.00 »La grande fuga«. Štev* Mctjueen, James Garner. Technlcolor. Abbazia 16.30 «317 battaglione d’**" salto«. Jacques Perrier. Film o tujski legiji v Indokinl. Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustila naša nepozabna mati, tašča, sestra in nona LJUDMILA GODINA roj. PISON Pogreb drage pokojnice bo danes, 9. t. m., ob 10. url lz kapele glavne bolnišnice na domače, škedenjsko pokopališče. Žalujoči: hčerka Alma z možem Renatom, brat Mirko in vnuk Silvin Skedenj, 9. februarja 1968. NEKAJ ZANIMIVIH 'SLIČIC* Z JUŽNOVIETNAMSKIH_ BOJIŠČ^ Bratenje med borci in prebivalstvom je bilo večje, kot smo ga pričakovali» Kako so borci južnovietnamske osvobodilne fronte prišli v Hue - Kaj je videl mladi Francoz - Američan je vse videl drugače, po svoje... Jutri bo deset dni, odkar se je v Južnem Vietnamu začela velika ofenziva vietnamske osvobodilne vojske, ki je postavila na laž vse dosedanje trditve Bele hiše in Pentagona, da gre za nepomembno vojsko, ki povrh nima z vietnamskim ljudstvom nobene zveze. Dopisniki nekaterih tujih agencij so lepo prikazali, kaj je vojska juž-vovietnamske osvobodilne fronte. Iz teh vesti povzemamo nekaj drobcev. Ker vesti citiramo dobesedno, puščamo tudi izraz «vietkongovci», Pa čeprav je povsem zgrešen. Dopisnik agencije AFP je iz Hueja pisal takole: «Neki star Vietnamec, ki jev, ki so jih prebivalci zapustili, ko so zapustili domove, število človeških žrtev nad civilnim prebivalstvom ni znano, štirje zdravniki skušajo pomagati civilnim ranjencem, ki jih je kakih tisoč. Smrad trupel, ki razpadajo, se širi po vsem mestu, ki so mu nekoč rekli ((orientalske Benetke...* Francoska agencija «AFP» je razširila tudi pričanje mladega Francoza ,za katerega so ameriški krogi v Sajgonu trdili, da je postal žrtev enot južnovietnam-ske osvobodilne fronte, dejansko pa je bil v Cholonu, to se pravi v delu Sajgona, med južnoviet-namskimi osvobodilnimi enotami, kamor je prišel s posredovanjem nekega katoliškega duhovnika, gotovo ne sovražno razpoloženega do južnovietnamske osvob. fronte. O tem pričanju pravi agencija «AFP» tudi naslednje: «Za to pričo je bilo bratenje (med borci osvobodilne fronte in civilnim prebivalstvom op. ur.) še bolj izrazito, kot se je sploh dalo pričakovati... Vietkongovci se po teh ulicah premikajo z vso sigurnostjo... Ob nekem zidu je videl trupla dveh policajev, v neki hiši pa kakih 15 jetnikov: vojakov, policajev, civilistov. Prebivalstvo je disciplinirano in sodeluje z vietkongovci, za katere se zdi, jim med prebivalstvom sploh ni treba biti oprezni. Mladi fantje, še dečki, posamezni civilisti so vodili jetnike z enega kraja v drug. To je videl mladi Francoz, ki je dodal: ((Nekateri politični aktivisti so že dolgo živeli v tem predelu mesta in pripravili prihod oboroženih vietkongov-cev.» V nadaljevanju tega poročila agencije AFP zvemo tudi, kako so se borci osvobodilne fronte iz tega predela Sajgona začasno umaknili «tri ure pred prihodom regularnih čet in kako so v mestu pustili ((ilegalne borce«. ((Dejansko — nadaljuje,,, %gepp»j^ t— t je moglo med množico, po vrnitvi vladnih čet .videti in spoznati nekaj mladeničev, ki so dan prej nosili puško in rdeči razpoznavni znak na prsih«. Zdi se, da so politični voditelji med ljudstvom zelo aktivni. Govorili so predvsem o tem, kako je koalicijska vlada edina rešitev za dosego miru ter za to, da se rešijo ameriškega imperializma. Francoska agencija zaključuje: ((Ameriška služba, po prekinitvi, ki je trajala 7 dni, t. j. med najhujšo ofenzivo, Je ponovno začela objavljati poročila, v katerih tudi beremo, da se opaža »padec morale razočaranih in potolčenih borcev osvobodilne fronte«. Toda tega ni opazil mladi Francoz med vietkongovci, ki so zasedli 7. mestni okraj. Nasprotno, za tega mladeniča, ki Je bil priča ostrim bojem v Sajgonu in tudi vietkon-govskim žrtvam, je bila morala njegovih zaščitnikov in političnih zna francosko, je takole opisal zavzetja mesta s strani borcev osvobodilne fronte: •Stanujem blizu velikega prekopa. Ob tretji uri zjutraj 31. januarja so vietkongovci prišli v valovih in vzklikali. Prihajali so z juga. V teku so prekoračili hiost. Drugi so prekoračili Reko dišav na sampanih (tipični vietnamski čolni op. ur.). Prihajali ao kriče in hiteli pod mojimi okni. Bilo jih je na stotine. Videl sem tudi dekleta, ki so tekla ž njimi. Verjetno so bile bolničarke«. Po pričanju prebivalcev mesta Hue so borci južnovietnamske o-svobodilne fronte najprej zavzeli neki center vladnih oklepnih vozil ob vhodu v mesto. Šest vozil so zajeli nepoškodovanih in tri dni pozneje sta dve od teh še vedno krožili po ulicah. Nato so vladne položaje v mestu zasedli drugega za drugim v naskoku, razen glavnega štaba tretje divizije, ki je še vedno v rokah vietnamskih vojakov (mišljena je tu tako imenovana regularna vojska Juž. Vietnama, op. ur.). Borci južnovietnamske osvobodilne fronte so prišli v mesto, ne da bi prinesli s seboj kaj živeža, pač pa so si prinesli ((veliko, zelo veliko streliva«. Že ob zori so se novi gospodarji mesta vsuli na mestne ulice v skupinah po deset. V vsaki skupini je bil eden, ki je preko zvočnika spodbujal ljudi. Vzklikal je «če je še kak norec, ki se nam upira, naj obme puško proti Američanom!« Medtem pa so drugi člani teh skupin trkali na vrata in delili tistim, ki so jim jih odprli, letake in ciklostilirana poročila. Smeje se in šaleč se so ti borni korakali po cestah in parkih, ne da bi kazali kakršen koli strah. Vsaj v tem delu mesta, ki je nekoliko stran od krajev, koder se vodi borba. Njihova oborožitev in njihova oprema je takšna, da se lahko kosa z opremo vojakov ameriške pehote. V petek so se mnoei mladeniči v civilnih oblekah s skuterji ali motornimi kolesi vozili po mestu iz kraja v kraj in se ustavljali pri borcih južnovietnamske osvobodilne fronte, se z njimi nekaj pomenih in nato z motornimi kolesi naglo iz-Sinili, Kmalu zatem so drugi hiladeniči v civilu prinesli bornem velike količine hrane. Prav zares ni bilo nikakršnega znaka, 'ta bi šlo za prisilno akcijo«. * * * Agencija AFP, Reuter in UPI Poročajo ,da je mesto Hue, «eno najlepših mest Južnega Vietnama, Popolnoma porušeno. Praktično Je m hiše, ki bi je ne načela vojna. Zabeležili so tudi plenjenja, ki so jib izvršili južnovietnamski vojaki (tako imenovana regularna juž-novietnamska vojska, torej južnovietnamski kolaboracionisti op. Ur.), ki so se polastili televizor- Pa poglejmo sedaj še na drugo stran. Ameriški dopisnik A.B. Web-be pa je agenciji UPI iz Hueja poročal, kako ie na ameriški strani. Seveda gleda Webbe skozi Johnsonova očala. Pa mu kljub temu prepustimo besedo: Frank, Pancho in Kenny so padli, ker je bile treba ubijati že samo zato, da bi se moglo mimo vogala, samo zato, da bi se mogla prečkati ulica, da bi se moglo vdreti v neko sobo. Ali si ubijal, ali si ubit. Ameriški marinci ter južnovietnamski vojaki so pognali strahoten plaz ognja proti položajem vietkongovcev in severnih Vietnamcev. Toda sovražnik drži v rokah vsaj dobro polovico utrjenega mesta . . . Trupla prekrivajo ulice. Poslopja so na pol porušena. Ranjenci prihajajo v ducatih. Hujše ranjence pošiljamo stran s helikopterjem Ni druge izbire. Most je neuporaben. Tuji napadalci so porušili most na edini cesti, po kateri bi mogla priti oskrba in pomoč. Franku, Kennyju in Panchu pa se kljub temu ne mudi. Ni dovoljeno beležiti ali omenjati imena padlih . . . «Halo, četa Lisica, tam notri je neki prostostrelec!«, sem slišal nekoga, ki je kričal iz drugega nadstropja neke hiše v ulici, kjer se je vršila bitka. «Kaj?» »Tam notri je nekaj umazanih pritlikavcev«. Neki marinec je pokazal na osnovno šolo, ki je bila kakih 20 metrov stran Bazuke rakete in topovske granate iz tankov so pretresle rumeno palačo. «Proti hiši re streljamo, če iz nje ne strelja kdo na nas« — je zatrjeval polkovnik Hughes.« «Bolničar, bolničar!«, je klic, s katerim se kliče na pomoč Zadet je bil neki drugi marinec. Toda pomoč ni bila vec potrebna. Pro-stostrelec ga je zadel v glavo . . . «Večino človešKih žrtev so povzročili streli v glavo« — je rekel vojak Garry WicKnaier iz New Orleansa. Rekel mi je še: »Nekateri imajo puške o teleskopom.« Drugi pa imajo le avtomatično orožje. In prav s tem so ubili Pancha. To, kar sedaj berete, je bilo pisano pod odejo, ob luči drobcene žepne baterij0. Ko je mrak in v temi je prepovedano vsako prižiganje. Voda je racionirana: po eno čutaro na dan na posameznika. »Imaš cigaret), kamerat?« Nimamo več cigaret. Tu se veliko preklinja. Marinci so pravili o Kennyju »Bil je res borec, ta sin vlačuge«. Njegovo skupino so blokirali v nekem bunkerju na oni strani ceste. Pograbil je strojnico in »ni prenehal streljati, dokler ni ostal brez streliva« — kot je rekel neki marinec. Nekdo mu je vrgel še streliva in on je s streljanjem nadaljeval. Pravijo, da ni prenehal, dokler ga ni zadelo šest ali sedem krogel. . . . Sovražnik je povsod. Na tisoče je hiš in trgovin. «Mogli bi ostati v Hueju, dokler ne bomo pregledali poslednjo hi- šo« — je rekel polkovnik Hughes. Trupla so povsod . .. Ko sem prišel v Hue z nekim konvojem, so streljali na nas. V nekem trenutku, medtem ko sem razgledoval mesto, sem se znašel v teku proti dvema tankoma in tedaj je eksplodiralo kakih 6 metrov od mene tik pred čelnim tankom. Eksplozija me je pognala proti zidu in zdelo se mi je, da se mi bo glava razpočila. Ne vem. če se bom od tod izmazal Ne vem, če bom mogel priti od tod vsaj kolikor toliko nepoškodovan. Neki marinec je stopil v naš bunker, da bi si vzel nekaj saržer-jev za svojo «M-16« «Prihajajo» — je rekel. «Che-yenni prihajajo t jugozapada« »Che-yenni?» «Da, prihajaj') NVA«. Hotel je s tem reči severni Vietnamci. IZ ZAKLADNICE NARAVNIH SKRIVNOSTI Magnetno polje in razvoj rastlin Zanimiv poizkus na poljedelskem inštitutu v Vorone-žu - Morebitno odkritje zanimive botanične skrivnosti Na kaj nas gornja slika spominja in na koga? Tistim, ki smo doživljali drugo svetovno vojno in nacifašistična zverstva, je jasno: zavihani rokavi, surovost in divjaštvo nacistov. Danes se s temi kosa. jo v Vietnamu pripadniki vojske tiste države, ki se baha, da se bojuje za demokracijo in svobodo Ali lahko Zemljino magnetno polje vpliva na obklikovanje «spola» pri rastlinah? Napravljen je bil sledeči poizkus: nekaj stotin semenskih zrn je bilo odvrženih oziroma posejanih tako, da so njihove embrionalne koreninice bile obrnjene proti severu, nekaj stotin drugih pa, da so te koreninice bile obrnjene proti jugu. Ta poizkus je bil napravljen pred kratkim na poljedelskem inštitutu v Voronežu. Uporabili so pri tem semena kumarice in konoplje, ki so bila nekako primorana pričakovan: od 239 semen konop-ljal, ki so bila nekako primorana «gledati« proti jugu, je zraslo 107 rastlin ženskega in 132 moškega spola. Od ostalih 300 semen, obrnjenih proti severu, pa je zraslo samo 110 moških rastlin, vtem ko jih je ženskih zraslo 191, torej nad 50 odstotkov več. LONDON IMA VELIKO ZANIMIVIH PALAČ IN SPOMENIKOV Kratek sprehod po stari in razkošni kraljevski palači «Samo» 1000 sob, dvoran in salonov Notranja mreža telefonov - Kraljica dobi iz državne blagajne nad 3 milijarde lir na leto Buckinghamska palača od strani Jev, ventilatorjev in pisalnih stro- | delavcev zelo dobra«. ........................................................... Pl) pieraccinijevem poročilu na tristranski konferenci Še vedno beg z dežele v mesto in pod ravnjo petletnega načrta Prod dvemi dnevi so se v Rimu sestali predstavniki vlade, sindika-tov in delodajalcev na tako imeno-Vano tnstranko konferenco, da bi spregovorili o nekaterih problemih gospodarskega in družbenega razvoja v deželi O tej konferenci smo sicer na kratke že poročali, Vendar smo pri tem navedli le mnenja predstavnikov posameznih amdikatov, vlade in predstavnikov delodajalcev, danes bomo navedli Se nekatere številke, podatke in zaključke iz pomočila, ki ga je na tristranski konferenci imel mi-aister za proračun Pieraccini. P° izjavah ministra Pieraccinija So se dela troine konference za Ceia že v aprd j lan: in omogočile Pugled nad ne preveč povoljnimi razmerami kar zadeva zaposlova-nle. kar pa je posledica konjunkturam Negativno stanje je hkrati tu-r,1 Posledica zmanjšanja investicij, ‘oda v letu 19H7 se, po njegovih •rditvah, opaža izboljšanje, tako da je bilo v lanskem letu ponovno Japoslenih 200 001) delovnih moči, :°rej dve tretjini tistih 300.000 dejanih moči, ki so izgubile zaposli-tvv leta 1966 Iz tega izhaja, da sta prvi dve ieti novega načrta Pustili vendarle negativno dedišči-n° 100.000 delovni.! mest manj, Medtem ko bi bilo moralo biti na v°!jo kar 300.000 delovnih mest. kmetijskem področju se še yedno kaže tendenca po povečanem izseljevanju v mesta po begu v in-dUstrijo, Samo v letu 1966 je zapustilo podeželje kar 300.000 delov-n,n moči V lanskem letu se je beg * Podeželja sicer nekoliko ublažil, vendar je treba priznati, da je v dveh letih - 1966 1967 — zapusti- lo zemljo kar 400.000 delovnih moči, medtem ko bi se bilo moralo v istem času preseliti v industrijo in druge dejavnost le 240.000 delovnih moči. Kar zadeva nekmetijske dejavnosti, za katere petletni načrt postavlja kot osnovo ustanovitev enega milijona 400.000 novih delovnih mest, od katerih bi jih moralo od 40 do 50 odst. odpasti na italijanski jug, bi jih leto 1967. bilo moralo dati nekaj nad 300.000, dejansko stanje za obe prvi dve leti načrta pa dokazuje, da se je »resničnost oddaljila od načrta« za 250.000 delovnm mest. Pieraccini je v svojem poročilu, kljub tem podatkom zatrdil, da sedanji razvoj kaže pozitivne elemente kar za; deva celotno zaposlitev, kot tudi kar zadeva zanoslitev v posamez nih produktivni i panogah. V zvezi s tem pa namerava vlada vplivati na dejavnike, ki morajo v daljšem razdobju odločati o novih delovnih mestih. Politiki zaposlovanja bo torej morala težiti za tem, da se rešijo zapleteni problemi, ki so povezani z delovni silo- zagotoviti bo morala možnost strokovnega usposabljanja, da bi se povečala delovna sposobnost tudi v zvezi z zahtevami modernega načina dela, z druge strani pa bo skušala u-stvariti pogoje za razširjenje in ureditev razvojnih perspektiv, kar bo privedlo do večjega industrij skega razmaha torej novih delovnih mest. Po Pieraccinijevem izvajanju je pregled dejanskega stanja problema zaposlitve in zaposlovanja potrdil veljavnost politike, ki jo je glede gospodar skega razvoja nakazal petletni načrt. Gospodarska politika vlade pa se bo morala vendarle lotiti tega problema odločneje, ker se kaže sedaj tendenca, da zaposlovanje odnosno ustvarjanje delovnih mest ostaja pod predvidenimi ravnmi. Odločilni element v tem primeru oo novi zagon razvojne politike italijanskega Juga, kjer se bo morala država bolj angažirati kot v preteklosti in to ne le z javnimi pobudami, pač pa tudi z vzpodbujanjem zasebnih pobud. V ta namen je CIPE sklenil ustanoviti ožji ministrski odbor, ki naj izvede nekakšno posvetovanje z družbami, n tehnični odbor, ki ga sestavljajo predstavniki ministrstev, in ki bo stopil v neposredne stike s posameznimi podjetji. Skoraj leto je že, ko smo ob- I javili članek, v katerem je pisec ' opisal, koliko stane Anglijo vladarska' hiša. V članku je bilo navedeno, da je angleška kraljica Elizabeta II. ena izmed najbogatejših žensk na svetu. Državna blagajna izplačuje angleški kraljici okoli 2 milijona 150 tisoč funtov šterlingov na leto, kar bi bilo v naši današnji valuti veliko več kot tri milijarde lir. V tem znesku so seveda všteti tudi stroški, ki jih ima kraljica Elizabeta za vzdrževanje raznih gradov, ki so njena osebna last. In prav pri teh gradovih se bomo danes ustavili in jih podrobneje orisali našim bralcem. Angleška kraljica in njena družina nimajo samo kraljeve palače v glavnem mestu Velike Britanije, temveč še štiri zelo znane in ogromne gradove v Angliji in na Škotskem. V starih časih so imeli angleški vladarji še mnogo drugih gradov, kot na primer: Tower of London, Hapton Court,, Whitehall, Kensington Palače itd. Prav v centru Londona, obdan s prostranim in bogatim parkom, Green Park, v bližini Pic-cadillija, Westminstra in Victoria Station, stoji Buckingham Palače, rezidenca vladarske družine. Ta palača je v rokah angleške kraljevske družine že približno 200 let. Palača, kot nepravilen četverokotnik, stoji v prekrasnem, velikem, vedno zelenem parku. Na prvi pogled je Buckingham Palače zelo preprost. Grajen je v ne-oklasičnem slogu, bil pa je že večkrat predelan. Pri tem je sodelovalo mnogo angleških arhitektov, med katerimi je bil tudi sve-tovnoznani Nach. V njegovi notranjosti Je takoj opazen okus nekdanjega vsemogočnega kralja Vilhelma III., ki se je v njem tudi prva naselila in iz njega vladala tedanjemu mogočnemu kolonialnemu imperiju. V tej palači je več kot 1000 sob, dvoran in salonov. Veliko sob zaseda na stotine in stotine kraljevih dostojanstvenikov in služabnikov. Nekatere uporabljajo tudi za urade. Ti uradi imajo svojo posebno telefonsko centralo, ki ima okrog 300 notranjih telefonskih linij, razen tega še več teleprinterjev in tudi svoj poštni urad. V vzhodnem delu palače so tako imenovana reprezentančna stanovanja, seveda zelo razkošno o-premljena in služijo za kraljičine goste ter za uradne ter slo- lu so zelo znane in bogato o-premljene dvorane; kronska dvorana na primer bali room t. j. plesna dvorana, v kateri še danes prirejajo velike plese, na katerih predstavijo kraljici razne plemiče in njihove dame. Potem je tu še koncertna dvorana, ki je še taka, kakršna je bila za časa kraljice Victorije in v kateri so bili krščeni tudi otroci sedanje kraljice Elizabete. V tem delu je tudi umetnostna galerija, ki vsebuje zelo bogato zbirko u-metnin z vsega sveta. Kraljevska družina živi v zahodnem delu palače, ki je brez dvoma najlepši. Od tod imajo njegovi stanovalci najlepši razgled na ogromen park ter se ta del palače zrcali v mirnih, sve-tlozelenih vodah jezera, ki je prav v tem delu parka. Sobe so zelo enostavno opremljene. Niso več tako razkošne kot v času kraljice Viktorije. V bližini kraljičinega stanovanja so tudi kraljevske konjušnice, v katerih je veliko konj ter bogatih, zelo razkošnih kočij za slovesne parade in proslave. Palača, kot jo Londončani imenujejo, ali Buck House, kot jo imenujejo vojaki in dvorjaniki, je tudi sedež Royal Household, to pomeni oskrbnikov vseh zadev vladarske hiše. Ta ustanova je zelo stara ter izvira še iz tevtonskih časov. Ustanovil jo je Vil-helm Osvojitelj leta 1100, ki je tedaj imenoval tudi tri glavne fevdnike in sicer deželnega glavarja, komornika m vojaškega poveljnika. Ker pa Angleži uživajo nad tradicijami, so se še do danes ohranile omenjene tri službe, vršijo jih lord delivec, lord komornik in lord konjušnik. Ti trije lordi so načelniki treh ((departmajev« in sicer nosijo ti »departmaji« takale imena; «pod stopnicami«, «nad stopnicami« in «izven vrat«. Ta čudna imena si Angleži tako razlagajo: lord delivec je ekonom palače, lord komornik organizira ves državni in kraljevski ceremonial. Ta ima tako veliko oblast, da organizira tudi poroke med raznimi člani kraljevske družine ter ima celo na cerkvenem področju večkrat prvo in glavno besedo. Lord konjušnik pa skrbi za vse kraljevske konjušnice ter je ob vsaki paradi in slovesnosti ob kraljici Elizabeti. Pomislite samo, kaj bi se zgodilo, če bi nenadoma ukinili vse te položaje in službe, saj so tem mogočnikom podrejeni še številni funkcionarji in uradniki, ki seveda prejemajo plačo iz državne blagajne. Toda ne samo to. Znižati bi morali plačo tudi kraljici sami in to bi bilo zanjo zelo hudo, saj bi morala živeti z mnogo manjšimi prejemki. Le pomislite, če bi prejete na leto le eno milijardo in ne iiad tri' milijarde, kot jih prejema sedaj! Kako težko, neznosno bi bilo njeno življenje! Vsako nedeljo ob 11. uri je na trgu pred kraljevsko palačo pravi spektakl. Na vrsti je namreč izmenjava vojaške straže. Ta ceremonija vzbuja veliko pozornost ne samo za Londončane, temveč in še posebno za turiste in tujce nasploh. Tudi izletniki Slovenskega kluba, ki bodo potovali letos aprila v London, bodo imeli priložnost, da si bodo lahko ogledali ne samo izmenjavo kraljevske straže' in veličastno rezidenco angleške kraljevske družine, temveč tudi prekrasne parke, ki obdajajo palačo. Seveda bodo videli tudi mnogo drugih zgodovinskih pa tudi sodobnih zanimivosti ,ki jih je v Londonu na pretek. MARIO MAGAJNA Kraljeva garda pred Buckinghamsko palačo Kaj to pomeni? Ali je mogoče, da so «organizmi» konoplje in kumarice tako razpoloženi na predajo in celo razumevanje, da jih je moč že v embrionalnem stanju prevarati? Zadostuje. Ali morda, da se njihov pogled usmeri proti severu, da že sprožijo nekakšno o-brambno reakcijo in — kot bi se hotele postaviti po robu nevarnosti pred severnim mrazom — povečajo število tistih rastlin, ki lahko rode sadove in s tem dokažejo nekakšno tendenco po ohranitvi lastne vrste? Ali pa stopi morebiti v akcijo kak drug mehanizem? Naj stoje stvari kakorkoli, v «ostrem severnem podnebju« u-spevajo oolje rastline ženskega spola, vtem ko na »ugodnih zemljiščih juga« zrasejo velike množine jalovih rastlin. Ti poizkusi v znanstvenih raziskovanjih niso naključen pojav. Dejstvo, da magnetno polje, vključno tudi magnetno polje Zemlje, v ooločeni meri vpliva tudi na rastlinski svet, to dejstvo je že utrjeno. Potemtakem bi za znanost bil ze.o važen odgovor na naslednje vprašanje: Ali bi bilo mogoče ugotoviti, kakšen je vpliv magnetnega polja, ko leto »prispeva« k pojavu življenja na Zemlji, in kdaj ga. nasprotno, ovira? Preden so bili začeli z omenjenimi poizkusi s semeni kumaric in konoplje, so na inštitutu v Voronežu še prej opazovali tudi druge rastline Zanimive posledice vplivanja zemeljskega magnetnega polja so bili odkrili, na primer, na neki vrsti smreke oziroma iglavca, ki rase v vzhodnih deželah. To drevo ima najbolj razvite tiste veje, ki od debla štrle proti vzhodu in zahodu, medtem ko so veje proti severu bolj ogoljene, one proti jugu pa bolj bogate na iglicah. Je morda to odvisno od količine toplih sončnih žarkov, ki so jih ene veje prejemale več druge manj? Kaj pa, če bi se semenom samim omogočilo, da se povsem svobodno odločijo? Tako so znanstveniki Inštituta za kibernetiko gruzinske Akademije znanosti tudi storili. Na izredno tanke, enajst centimetrov dolge svilene niti so obesili semena raznih rastlin. Takoj, ko so se semena na nitkah umirila, to se pravi, ko niso več nihala, so jim približali magnet. Pokazalo se je, da so se semena lahko usmerjala vzdolž magnetnega valovanja kot aa bi bila drobcene igle na kompasi). Še več: razna semena so si celo izbirala »najljubši« magnetni tečaj. Znanstveniki so mnenja, da so ti poizkusi velikega pomena. Če bo, namreč, nekoč moč določiti zvezo med »opredeljevanjem« semen v magnetnem polju in pa dejavnostjo njihovega razvoja, bo mogoče tudi odkriti sled za osvetlitev ene od najbolj zanimivih skrivnosti botanike, namreč pojava «ma-gnetropizma« Pri tem je bila odkrita še neka druga zanimiva posebnost. Intenzivnost dihanja oziroma sprejemanja kisika je bila odvisna od tega, kako so se semena v magnetnem polju usmerila Če so se u-smerila proti severnemu magnetnemu polju, je količina vsrkanega kisika bila manjša vtem ko se je povečala, če sc se usmerila proti jugu. Ali ne predstavlja morda to ključa za odkritje skrivnosti, ki se tiče magnetne občutljivosti rastlin? (Iz »Novosti«) HOROSKOP vesnejše priložnosti. V tem de- tem, kar imate. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) V najkrajšem času se boste odpravili na važno potovanje. Ne zaupajte nikomur neke tajnosti. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) U-godno boste presenetili predstojnike s svojo sposobnostjo. Ne dvomi te v iskrenost drage osebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ko se posvetite nekemu delu, ne ukvarjajte se hkrati še z drugimi. Nenavadno doživetje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne bodite krivični do nekaterih mladih, ki predlagajo sodobnejše metode dela. Na čustvenem področju nobenih novosti. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Tveganje v poslih danes ni priporočljivo. Zaskrbljenost v zvezi z nekim čustvenim vprašanjem BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne navdušujte se samo za naloge, ki jih je lahko rešiti. Bodite vztrajni v svojih namenih. DVOJČKA (oj 21.5. do 21.6) Nepričakovano, c izredno koristno srečanje. Odločno se postavite proti neki neupravičeni kritiki. RAK (od 22 6. do 22.7) Prejeli bo: ste vso ootrebno podporo od strani nege ugledne osebnosti. Predmet boste dokaj strupenega klevetanja. LEV (od 23.7. do 23.8.) Še preden sprejmete kakršenkoli ukrep proti nekemu svojemu sodelavcu, se prepričajte, če imate res prav. Izredno čustvene doživetje. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Mislite bolj s svojo glavo. Bodite v tesnejšem stiku z najmlajšimi. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Koristni poklicni stiki z nekaterimi predstojniki umetniškega področja. Dober prijatelj vam bo v oporo. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) V svojih poslovnih načrtih bodite bolj realistični. Bodite zadovoljni s Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar 7.30 Jutranja glasba 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Pianist Art Tatum - 12.10 Gospodinja nakupuje - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasbeno potovanje - 17.00 Tržaški mando-Unski asambel - 17.20 Ne vse, toda o vsem 17.30 Nekaj ritma - 18.00 Zbor »Kraški slavček« - 18.15 Umetnost - 18.30 Sopranistka F. Dandoy - 18.55 Orkester Fabor -19.10 Janez Jalen: »Zlati cveti« -19.30 Glasbila in barve - 20.00 Šport - 20.35 Gospodarstvo in delo - 20.50 Operna glasba - 21.50 Veseli utrinki - 22 15 V svetu jazza - 22.45 Nežno in tiho. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 14.00 Furlanske pesmi -14.15 Simf. koncert - 14.25 Ansambel Russo - 14.40 Orkester Slavko Osterc. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL -10.15 Ansambel B. Frank - 10.45 Plošče - 11.00 Turistične beležke 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.15 O-perna panorama - 15.30 Od Soče do Drave - 16 30 Simf. koncert -17.40 Ritmi - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 22.10 Pisana glasba -22.35 Pianistka Dubrovka Tomšič. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 8.30 Jutranje pesmi - 9.06 Zvočni trak - 10.05 šola - 10.35 Ura glasbe - tl.30 Basist T. Pa-sero - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 PETEK, 9. FEBRUARJA 1968 Pesmi iz Sanrema - 16.00 Plošče in knjige za mladino - 16.30 Pisana glasba 17.11 Beethownova simfonija - 17.40 Tribuna mladih - 18.20 Glasba za mladino - 19.12 Roman v nadaljevanjih - 20.15 Orlando Furioso - 21.00 Simf. koncert. II. program 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 11.44 Pesmi desetletja -13.35 Pisana glasba - 14.00 Juke box - 15.15 Pianist A. Benedetti Michelangeli - 16.00 Pesmi iz Sanrema 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Kvizi iz resne glasbe - 21.10 Francoske nove plošče. III. program 10.00 Berlitzove in Dvorakove skladbe - 11.05 Mozart, Variacije; von Dohnayi, Variacije, opus 25 - 12.20 Schoenbergov kvintet, opus 26 - 13.00 Griegov koncert, opus 16 in druge skladbe - 14.30 Mezzosopranistka E. Stiniani in basist Rossi Lemeni - 17.20 Angleščina -17.45 Razzijeve improvizacije - 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Geologija in civilizacija: mineralne vode. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pionirski tednik - 9.25 Melodije raznih narodov -9.40 Iz glasbenih šol - 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični na potki - 11.15 Igramo za vas -12.00 Na današnji dan - 12.10 češki plesi - 12.30 Kmetijski nasve- Radijske kronike - 14.40 in 15.13 ti - 12.40 Na kmečki peči - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Valčki in uverture - 15.20 Turistični napotki - 15.45 Kulturni globus -16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Človek in zdravje - 17.15 Koncert po željah - 18 00 Aktualnosti - 18.15 Zvočni razgled- - 18.45 Na križpotjih 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Olimpijske igre - 20.00 Slov. zemlja v pesmi in besedi - 21.15 Oddaja o morju - 22.10 Velikani sodobne muzike - 23.05 Literarni nokturno. Ital. televizija 10.30 Šola 12.3') Srečanje z glasbo - 13.00 Roditeljski krožek - 13.30 Dnevnik 16.40 Konjske dirke v Rimi 17.00 Program za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino - 18.45 Simf. koncert - 19.05 Madžarski balet -19.45 šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21 03 Tv tednik - 22.00 Skupno življenje: prvo tromesečje - 23.10 Dnevnik. II. kanal 18.00 Nikoli ni prepozno - 18.30 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 M. Soldati - «11 beretto di cuoio« - 22.15 Znanost in tehnika - 23.00 Olimpijska tekmovanja v Greno-blu. Jug. televizija 14.45 in 20.00 Poročila - 15.00 Slepo zaupanje, film - 15.30 Hitrostno drsanje za ženske - z olimpijskih iger - 16.30 Grenoble: Hokej SZ : ZDA • 17.10 TV prospekt 18.05 Obzornik - 19.00 Glasbena matica v Trstu; Prešernovi nagrajenci - 19 30 A. Papler: Oguljeno mesto - 20.20 Grenoble: filmski pregled - 20.40 Mož s tisoč obrazi 22.4u S kongresa zveze mladine Jugoslavije. PRED GOSPODARSKO KONFERENCO V TRŽIČU Prof. Calcaterra se je pogovarjal s predstavniki občine Doberdob Sinočnji posvet na županstvu - Občinska delegacija danes v Milanu zaradi tovarne Solvay Univerzitetni profesor dr. Ercoie sikaj spremenilo in v teku so pn- Calcaterra, ki je dobil nalogo, da pripravi gospodarsko konferenco za Tržič in njegovo območje, je bil v sredo zvečer na županstvu v Doberdobu, kjer se je s predstavniki občine ter gospodarskega življenja te občine pogovarjal o perspektivah doberdobske občine. U-gledni profesor je navedel nekatere smernice, kako si na podlagi pokazateljev zamišlja gospodarski razvoj celotnega tržiškega območja. Prof. Calcaterra se je včeraj ob 18. uri sestal v Palazzetto Venet« v Tržiču s predstavniki gospodarskega in javnega življenja celotnega območja, kjer je povedal svoje misli o gospodarski konferenci ter poslušal izvajanja številnih prisotnih povabljencev. Tržiškega župana Romabija in načelnike strank, ki so zastopane v občinskem svetu bo danes dopoldne ob 11.30 sprejel v Milanu v avdienco generalni ravnatelj podjetja Sol-vay za Italijo inž. Pirlet. Za ta sestanek so se sporazumeli pred nekaj dnevi v okviru prejšnje obveze, da bodo ponovno razpravljali o problemu nameravane zapore kemičnega podjetja v Tržiču. Kot znano je bila v zadnjih me secih započeta obsežna akcija za preprečitev zapore podjetja, pri kateri so sodelovali in sodelujejo krajevni upravitelji, predstavniki treh sindikalnih organizacij, notranja komisija podjetja Solvay, predstavniki deželne in pokrajinske u-prave. Od prvega sestanka inž. Pirleta s krajevnimi predstavniki decembra meseca lani, se je mar- ( Zorica VERDI. 17.15: «Masquerade», R. Harrison in S. Hayword. Ameriški kinemaskope v barvah. CORSO. 17.15: «1 giomi dell’ira», L. van Cleef in G. Gemma. Ki-nemaskopski film v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISS1MO. 16.45—32: «11 massacro del giomo di San Va lentino«, Jason Robards in Jean Hale, ameriški barvni kinema-skopski film, prepovedan mladini pod 14. letom CENTRALE. 17—21.30: «Ultimo ba zooka tuona», J. Payne in M. Freeman. Ameriški film. VITTORIA. 17.30—21: »Dottor 21-vagoo, Omar Sharif in Geraldi-ne Chaplin. Ameriški kinema skope v barvah Tržič AZZURRO. 17.30: «Dalle Arden- ne all’infemo», K. Jurgens in D. Bianchi. Kinemaskopski film v barvah. EXCELSIOR. 16:22: «A piedi nudi nel parco», J. Fonda in Ch. Bo-yer. Kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE. 17.30—22 «L’uomo, or-goglio e la vendetta«, Tina Au mont, kinemaskopski barvni film. /tanke RIO. Zaprto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna D’UDINE, Trg S Francesco 5, tel 21-24. TR2IC Danes ves dan u> ponoči je od prta lekarna «Centrale» — dr. Fitz in Enneri« - Trg republike 23 -Tel. 72341. RONKE Ves dan in ponoči je odprta lekarna «All’Angelo» dr. Olivetti, Ul Roma 23 - tel. 72-393 prave tudi za sestanek s predstavniki Solvaya v Rimu. Začela so se pagajanja na deželni ravni in deželni predstavniki se strinjajo s stališčem, kot ga imajo v tej zadevi krajevni predstavniki. Tržiški predstavniki imajo na današnjem sestanku za seboj vso trži-ško javnost in bodo ponovno skušali preprečiti nameravano zaporo podjetja. Stalne in začasne zaposlitve v Portorosegi Pred dnevi je bila na pristaniškem poveljstvu v Portorosegi seja notranje komisije pristaniških delavcev. Ob tej priliki so proučili potrebo, da uvedejo seznam začasno nameščenih delavcev v okviru novega zakonskega odloka. Obenem so sklenili, da bodo povišali orga-nik stalno nameščenih pristanišč-nikov na 100 ljudi. Sindikalne organizacije so glede obeh problemov izrazile drugačno stališče in določene pridržke. Ženo iz Mirna j‘e zadela kap Včeraj je s propustnico prišla po opravkih v Gorico 32-letna Marta Budin iz Mirna pri Gorici. Ko se je peljala s kolesom po Ulici d’Ao. sta, ji je postalo slabo in padla je v bližini skladišča Ribi. Z re- IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI Zaradi «črne gradnjo paviljona je sodnik obsodil graditelja Krivo tolmačena opazka je bila vzrok spora in pretepa v Podgori Včeraj dopoldne se je pred go-riškim sodnikom zaključila zadeva »črne gradnje« v katero sta bila zapletena avtoprevoznik Ignazio Interbartolo, 32 let iz Ul. Giusti-niani 58 in 29-letni mehanik Romano Coceani iz Ul. Orzoni 61. Občinskemu tehničnemu uradu je prišlo na uho, da je Interbartolo na svojem dvorišču ukazal Coceaniju postaviti zložljiv paviljon z železnim ogrodjem, za katerega ni bila vložena prošnja za gradbeno dovoljenje pri tehničnem uradu, kot to predpisuje zakon. Na ogled so poslali občinskega stražnika, ki je dne 8. maja lani v resnici ugotovil, da je bil tak paviljon v gradnji. Zato so prijavili graditelja Coceanija in tudi šilnim vozom so jo odpeljali v. naročnika Interbartola sodišču. goriško civilno bolnišnico, kamor pa je prišla že mrtva. Zdravniki so ugotovili, da jo je zadela kap. Branilca obeh obtožencev, ki sta bila prisotna, sta skušala prikazati vso zadevo bolj kot pomanjklji- tllllllllllllllllllllttllllMIIMIIIIIIIIIItlllllllllllMI|||i|||||,|||||||||||||||||||||||||||||||iti|||||||||,||||,,||||1,|||||||||,||„(,|,|||,|||||)||||||)||||(||,|||||||||||I||1|I1|||||||t|||||||)|1, ZANIMIVO PREDAVANJE 0 CERKVENI REFORMI Luteranstvo je s svojimi knjigami postavilo temelje knjižni slovenščini Sedanja koncilska pogajanja so zopet zbližala krščanske ločine, ki so bile stoletja v medsebojnem sporu V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici je bilo v sredo zvečer predavanje o Lutrovi verski reformi ob priliki 450. obletnice verskega razkola v Nemčiji, ko je leta 1517 Luter na univerzi v Wittembergu predložil svojih 95 tez za reformo. Predavanje je organiziral kulturni krožek «G. Salvemina«. Predavatelja, protestantskega pastorja Mas-sima Tarra iz Gorice, je predstavil predsednik krožka inž. Lodatii. Da je tema predavanja zanimala precej širok krog občinstva, je pričala polna dvorana poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem govornika. Ta je najprej na splošno orisal spor med protestanti in katoliško cerkvijo, ki se je vlekel skozi stoletja ter dosegel večkrat veliko ostrino. Nato je dal nekaj glavnih življenjskih podatkov o Martinu Lutru in važni vlogi teološkega profesorja, ki jo je imel v katoliški cerkvi pred začetkom spora, ki se je začel v zvezi s prodajo odpustkov, katere je večina vernikov krivo tolmačila. Govornik je poudaril med drugim tudi veliko prosvetno vlogo, ki jo je odigralo po reformi luteranstvo pri številnih narodih in ljudstvih. Tako so prevedli sveto pismo, katekizem tn druge verske knjige kar na 900 jezikov; pri tem so v mnogih primerih morali ta-korekoč ustvariti pismeni jezik iz ljudskega narečja, ki ni imelo niti slovnice niti ustaljenega pravopisa. S tem v zvezi je govoril tudi o Primožu Trubarju in o njegovem velikem pomenu za nastanek književne slovenščine, saj so bile prve slovenske knjige prav tiste, ki jih je napisal Primož Trubar in njegovi protestantski sodelavci. Omenil je tudi obisk Primoža Trubarja v Gorici, ko je pridigal z balkona stare hiše na Trgu Cavour in na splošno velik pomen luteranskega gibanja za vse področje, kjer prebivamo Slovenci in kjer je bilo pred protireformo precej razširjeno. Na koncu je govornik odgovarjal tudi na nekatera vprašanja, ki so jih postavili prisotni Med drugimi se Je oglasil prof. Kom-janc, ki je želel, da bi govornik še kaj več povedal o sedanjih zbli-žanjih in razgovorih med katoliča- ni in protestanti. Govornik je dejal, da ni bil njegov namen spuščati se v krajevne podrobnosti, ker je želel podati splošno sliko m razvoj gibanja. Vsekakor je še enkrat podčrtal velik pomen Trubarjevega dela za slovenski narod tn slovenski jezik. Zaključil je z ugotovitvijo, da je katoliška cerkev v sedanji dobi koncilov in razgovorov precej spremo nila svoje stališče tudi do prote stantov ter se približala gledišču, katero so ti vedno zastopali. Dodal je še, da je minila doba, ko so s sežiganjem na grmadi in drugim nasiljem skušali iztrebiti «kri-voverce« ter izrazil željo, da bi sedanja koncilska pot razgovorov zblišala in povezala vse krščanske ločine med seboj. PISMO UREDNIŠTVU Zaplankanc ceste Spoštovano ureantštvo. pred letom dni sem v vašem li stu objavil opozorilo, da se zelo nagiba navzven oporni zid v VI. Alvtano. Prejšnji dan sem šel tam mimo in opazil, da je občinska u-prava zabila po sredini ceste kole ter zgradila ograjo, s katero je preprečila pešcem in tudi voznikom, da bi hodili, odnosno se vozili, preveč blizu zida, ki je že kar precej napet in se res lahko sesuje Prav takšno ograjo pa je občinska uprava namestila tudi vzdolž cementnega zida, ki obkroža nogometno igrišče Baiamonti. Zid Qe namreč nagiba mestoma na eno mestoma na drugo stran in se pri kakšnem močnejšem sunku zlahka podre ter koga pokoplje pod seboj Kronika ve povedati, da se je nekaj podobnega pred leti v svetu že primerilo. Nadalje je zaprla za promet tudi zadnji del Ascolijeve ulice, ker predstavljajo dotrajane zgradbe nevarnost za vsakogar, ki hodi po tej ozki ulici, nekdanjem goriškem getu. Občinska uprava je napravila dobro, da je nevarne kraje zavarovala z ograjo ter tako ločila svojo odgovornost. Nekaj podobnega bi lahko še pred časom napravila tudi v Ul. Baiamonti, kjer se je v razpadajoči hiši zgodila smrtna ne sreča. Pripomniti bi hotel le to, da je namestitev ograj le zasilen ukrep, kateremu naj bi hitro sledilo odstranjevanje nevarnih zidov in zgradb, da ne bodo zaplankane ceste predstavljale predolgo časa oviro za promet; zlasti velja ta ugotovitev za Alvianovo ulico, ki je kot dohodna pot k Rdeči hiši zelo prometna in zato tudi zelo važna. S spoštovanjem (sledi podpis) Na Goriškem osem primerov meningitisa V goriški pokrajini so doslej zabeležili osem primerov meningitisa (vnetja možganske mrene). V zadnjih dneh niso zabeležili nobenega novega primera Število primerov ni alarmnatno, ker gre za sezonsko bolezen, ki se najčešče pojavlja pozimi. Večji del bolnikov je v bolnišnici, kjer so jih podvrgli zdravniški negi. Pokrajinski zdravnik dr Montagna sodi, da bolezen ni prešla okvira, ki ga je moč nadzorovati Ce pa bi se razširila ter bi se pojavili novi in hujši primeri, tedaj bi zdravstvene oblasti prav gotovo sprejele radikalnejše ukrepe za zaščito javnega zdravja. Požar v stanovanju Ker so se vnele saje v dimniku, je včeraj popoldne nekaj po 17. uri nastal požar v stanovanju Irme Sinico na Travniku štev. 8 v Gorici. Poklicali so goriške gasilce, ki so se trudili dobro uro, preden so popolnoma pogasili o-genj, ki je uničil kake 4 kv. m stropa in tramov škodo cenijo na okrog 100 000 lir vost v postopku kot prekršek. Sodnik je oba obtoženca obsodil na 5 dni pripora in 50 tisoč lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Coceanija je branil dr. Ferlan, Interbartola pa dr. Portelli. Državni tožilec odv. Sfiligoj Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 28-letni šofer Rosario Branca, ki je po rodu s Sardinije, sedaj pa stanuje v Gorici, Ul. Sile 16. Dne 26. aprila lani je Branca prišel s svojim avtom v Podgoro, ter se ustavil v bližini tamkajšnje tekstilne tovarne, da bi odpeljal domov 39-letno Eddo Speccogna, ki je živela z njim skupaj. Ko je spravljal njeno kolo v prtljažnik avtomobila, se je pripeljala mimo s kolesom 34-letna Lauretta Mar-chiori, ki je poznala oba ter mu zaklicala «naj jo vrže v Sočo, ker je stara« Branca je stekel za njo, jo dohitel in pretepel. Isto je storil tudi z 29-letno Lauro Vidic, ki je bila skupaj z Lauretto namenjena proti domu v Kazermete. Ženi sta vložili ovadbo na kvesturi proti Brancu. Pri včerajšnji razpravi je Marchioni izjavila, da ni imel razloga, da bi ju tepel, ker je fraza, katero je izrekla, bila namenjena kolesu Edde Speccogna, ki da je bilo v resnici staro. Sodnik je obtoženca obsodil zaradi fizičnega napada na obe na 12 dni pripora in 4000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Branil ga je dr. Ferlan. Zapisnikar Smet. Trčenje v Farri Pred bencinsko črpalko v Farri se je včeraj nekaj po 15. uri pripetila kaj nenavadna prometna nesreča, pri kateri se je poškodoval 53-letni Antonio Tabbone s Tržaške ceste 96 v Gorici. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Gorico, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni zaradi udarca v glavo in šoka. Tabbone se je z malim kamionom pripeljal pred bencinsko črpalko ter je bil po pločniku namenjen verjetno v bar. Iz Zagraja proti Gorici se Je ravno takrat pripeljal ciklomotorist Egidio De-vetti, star 49 let, doma iz Zagraja Na križišču se je pripeljal iz nje gove desne strani avtomobil, ki mu ni dal prednosti. Devetti je zavil na desno, da se je izognil trčenju z avtom. Pri tem pa se je znašel med ustavljenim kamiončkom in barom, kjer je bil Tabbone Z ramo ga je podrl na tla ter mu prizadejal zgoraj omenjene poškodbe. Saje so se vnele Goriški gasilci so včeraj ob 10.30 odšli v Ul. sv, Gabrijela, kjer so se vnele saje v dimniku zgradbe bratov Grossi; gasilce je poklicala stanovalka Nadja Kumar. V eni uri so ogenj pogasili; škodo cenijo na približno 10.000 lir. Nogometni trening danes v Sovodnjah Danes v petek ob 18. uri bo na nogometnem igrišču v Sovodnjah trening tekma vseh nogometašev domače ekipe. Trener priporoča vsem, da se točno ob določeni uri zberejo na igrišču. Ob prvi obletnici smrti LEOPOLDA MERVICINIJA (MERVIČA) se ga z globoko žalostjo in nvaležnostjo spominjajo žena IRENE, vsi drugi sorodniki in sodelavci Krmln, 9. februarja 1968 DRUGI DAN 10. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER V GRENOBLP Razočaranje v Chamroussu: megla preprečila moški smuk Verjetno ga bodo izvedli danes - Predvidevajo ugodnejše vreme GRENOBLE, 8. — Slabo vreme je začelo nagajati organizatorjem zimskih olimpijskih iger in dela kaj slabo turistično reklamo temu mestu, ki je pričakovalo od teh prireditev drugačen sloves. Včeraj so morali odložiti prvi dve vožnji v dvosedežnem bobu, ker je veter nanašal sneg na progo, danes zjutraj so odložili tudi tekmovanje v sankanju in končno je odpadla tudi najbolj pričakova- na točka dneva: moški smuk. Vsi so bili že pripravljeni na vrhu proge Casserousse, vendar tekmovalci so videli le malo pred seboj. Gosta megla jim je zakrivala pogled na progo, kjer je ponekod tu pa tam silovito zapihalo. Da preprečijo morebitne nezgode in ker je bila izvedba smuka praktično nemogoča, so tekmovanje odložili. Tekmovalci so se vseeno spustili po progi in enega teh, čilskega predstavnika Hemana Brio-nesa, je doletela nezgoda, ki mu bo preprečila vsakršen nastop na letošnji olimpiadi. Smuk bo jutri ob 12. uri namesto non stop treninga za ženske. To je danes popoldne določil poseben odbor, ki se je prej pozanimal za jutrišnje vremenske prilike. Kaže, da bodo ugodne. Ce pa bi se vreme poslabšalo, bodo morali izvesti v soboto non-stop, v nedeljo pa tekmovanje. V tem primeru bo prva vožnja veleslaloma v ponedeljek ob 10. uri, druga pa istega dne ob 15. Kot je znano, bi morala biti prva vožnja v veleslalomu v nedeljo, druga pa v ponedeljek. * * * GRENOBLE, 8. — Svetovna prvakinja v umetnostnem drsanju Američanka Peggy Fleming je čvrsto v vodstvu lestvice po obveznih likih. Z naskokom 77,2 točke ji je praktično te zagotovljen končni uspeh. Lestvica posameznic je po obveznih likih naslednja: 1. Peggy Fleming (ZDA) 1062,1 t. 2. Gabriele Seyfert (V.Nem.) 948,9 3. Beatruc Schuba (Av.) 960 4. Hana Maškova (CSSR) 943,2 5. Albertina Noyes (ZDA) 941,9 6. Zsussa Almassy (Madž.) 910,2 7. Sally Staoleford (VB) 888.3 8. Kumiko Oh.kawa (Jap.) 896,4 9. Patricia Dodd (VB) 887,8 10. Karen Magnussen (Kan.) 887,7 * * * CHAMROUSSE, 8. — Danes so izžrebali startne številke za nastop žensk v smuku, ki bo v soboto. Prva bo startala zahodna Nemka Margret Hafen, kateri bodo sledile njena rojakinja Faerbinger, Francozinja Steurer, Američanka Bud-ge, Kanadčanka Greene, Italijanka Demetz in Avstrijka Haas. Marielle •iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiimiiiiiii ODBOJKA Žensko mladinsko prvenstvo Danes 4 tekme prvega kola Drevi bo na stadionu «Prvi maj« prvo kolo ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva. Tekme, ki se bodo začele ob 20. uri, se bodo odvijale po naslednjem razporedu: Bor — Zarja Fari — Breg Gaja — Bor Zarja — Breg * * * V soboto pa bo v Ul. della Val-le prvenstvena tekma moške B lige. Bor bo imel v gosteh gasilsko šesterko iz Padove Pagnin. O B V E S I I L A SD SOKOL iz Nabrežine vabi vse člane, navijače in prijatelje, da se udeležijo sprejema, ki bo v soboto, 10. l.m. ob 20.30 v dvorani »Igo Gruden* v Nabrežini, ob priliki nagrajevanja tekmovalcev, ki so se udeležili SSI v Trstu in Memoriala »Mirko Filej* v Gorici. Godtschell bo startala enajsta, Mir trinajsta, Famose štirinajsta, Pall petnajsta, Švicarka Bochatay osemnajsta itd. • • * AUTRANS, 8. — V soboto bo tek na 15 km. Danes so že določili vrstni red na startu. Olimpijski prvak na 30 km Franco Nones bo tokrat nosil na prsih št. 22, pred njim pa bodo startali Norvežan Groenningen (5), Finec Taipale (11), Gianfranco Stella (14). Na Nonesom pa bodo startali Šved Roenlund (26), Finec Maentyranta (29), Šved Andersson (41), Giulio De Florian (47), Norvežan Martin-sen (62), Finec Laurila (65), Franco Manfroi (68), sovjetski tekmovalec Voronkov (69). Tekmovanja se bo udeležilo 76 atletov. AUTRANS, 8. — Danes se bili na skakalnici treningi za kombinacijo. Najdaljši skok — 81,50 m — je zabeležil Američan švedskega porekla Georg Krog. Tekmovanje je potekalo med sneženjem ob razmeroma toplem vremenu. Monti v vodstvu po drugi vožnji ALPE D’HUEZ, 8. - Eugenio Monti in Luciano De Paolis sta z bobom «Italia I« po dveh vožnjah v vodstvu. V prvi vožnji sta Italijana zabeležila najboljši čas 1’10”13 in z njim rekord proge, katerega sta izboljšala tudi Romuna Panturu in Neagoe. V drugi vožnji pa je bila naj- hitrejša nemška posadka Flot* Bader, ki se je v začasni lestvici vsidrala na drugo mesto za Mo* tijem. GRENOBLE, 8. — V današnjem kolu turnirja A skupine je CSSR premagala Z. Nemčijo 5:1 (1:0, 2:0, 2:1). DANES, 9. FEBRUARJA Villard de Lans — ob 7. uri — tekmovanje v sankanju Autrans — ob 9. uri — tek na 10 km ženske Grenoble — ob 9. uri — hitrostno drsanje žensk na 500 m Chamrousse — ob 10. uri — smuk ženske (non-stop) ob 11. uri — smuk moški Grenoble — hokej na ledu — ob 12. uri švedska-Z. Nemčija (A) ob 15.30 SZ - ZDA (A) ob 15.45 Romunija . Francija (B) ob 19.30 Jugoslavija . Avstrija (B) ob 20. uri Kanada - V. Nemčija (A) Alpe d'Huez — ob 19. uri — dvosedežni bob (tretja in četrta vožnja) TV prenosi ITALIJANSKA Prvi kanal — ob 14. uri — smuk moški Drugi kanal — ob 23. uri — filmski pregled JUGOSLOVANSKA Ob 14.45 smuk moški; ob 15.30 hitrostno drsanje; ob 16.30 hokej SZ - ZDA; ob 20.20 filmski pregled iiiiiiiiiimMimiitiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiummiiiiiiiiiiiimiiiiniiMiiiimuuMUHuiHimmniiHHn'11** 11. in 18. februarja v Črnem vrhu II. zimskošportne igre zamejskih Slovencev SPD Trst organizira v Črnem vrhu nad Idrijo 11. in 18. februarja 1968 II. zimsko športne igre za društva in posameznika slovenske skupnosti v zamejstvu. SPORED T E K T M U. februarja 18. februarja Slalom člani-ce veleslalom članl-ce veleslalom začetmkl-ce veleslalom naraščaj tek na 2 km štafeta 3x1 km sankanje VPISOVANJE Vpiše »e lahko društvo ali posameznik. Vsak tekmovalec lahka nastopa le v treh disciplinah ln štafeti. Vpisovanje samo še danes od 19. do 21. ure v Slovenskem klubu, Ulica Geppa 9/1. Vpisnina 10(i lit na udeleženca. TEKMOVALNE KATEGORIJE Člani: pri članih lahko nastopa vsakdo. Začetniki; v tej kategoriji lahko nastopa vsak rojen leta 1953, ali starejši. Ne morejo tekmovati med začetniki: a) tekmovalci med člani na I. Zšl b) prvi trije uvrščeni med začetniki na I. ZŠI Naraščajniki: a) rojeni od vključno 1954. leta do vključno leta 1956 b) rojeni od vključno 1957. leta do vključno 1959. leta c) rojeni 1960. leta ali kasne je Tekmovalci v vseh kategorijah so ločeni na ženske in moške. Ce na startu ne bodo vsaj trije tekmovalci v vsaki kategoriji ali dve ekipi za štafetni tek, organizator njihovih rezultatov ne bo vključil v ekipno, ne v lestvico za določitev najboljšega športnika in najboljše športnice. SPD Trst si pridržuje oratneo menjave teh pravil. % GRAHAM GREENE: I $ I Tihi American Poslovenil Miroslav Ravbar mmm****m****mm- 4. I I « I «In njegovo dekle? Ali veste, kje je bila?« «Opolnoči ga je čakala zunaj. Bila je v skrbeh. Ne ve nič. Ali ne vidite, da ga še sedaj čaka?« «Da,» je rekel. «Resno si ne morete misliti, da sem ga umoril iz ljubosumja ali da ga je ona — zaradi česa neki? Saj se je hotel poročiti z njo.» «Da.» «Kje ste ga našli?« «Bil je v vodi pod mostom, ki vodi v Dakow.» Vieux Moulin Je zraven mostu. Na mostu je stala oborožena policijska straža in restavracija ima železno mrežo, ki jo varuje pred granatami. Ponoči je nevarno iti preko mostu, kajti ko se zmrači, je ves nasprotni breg reke v rokah Vietnamcev. Večerjal sem torej kakih petdeset metrov od njegovega trupla «Nesreča je bila v tem, da se je vmešaval,« sem rekel. «Po pravici povedano,« je rekel Vigot, «ni mi ga zelo žaL Mnogo škode je naredil.« «Bog nas varuj pred nedolžnimi in dobrimi.« »Dober da je bil?« «Da, dober. Po svoje. Vi ste katoličan. Ne priznavate njegovega načina. Vsekakor je bil za vas prekleti yankee.» 11) «Ali bi ga pomagali identificirati? Zal mi je. Takšen je predpis, prijeten seveda ni.» Ni se mi ljubilo, da bi ga vprašal, zakaj ne počaka na koga iz ameriškega poslaništva, vedel sem za razlog. Francoske metode so v primeri z našimi hladnimi merili nekoliko staromodne. Francozi verjamejo v vest ter v občutek krivde in zločinca soočijo z žrtvijo, da bi se zrušil in izdal. Ponovno sem si dopovedoval, da sem nedolžen, ko je on stopal po kamnitih stopnicah v klet, kjer so šumeli hladilniki. Potegnili so ga ven kakor pladenj s kockami ledu in pogledal sem ga. Rane so zamrznile, učinek je bil miren. Rekel sem: ((Vidite, da se v moji navzočnosti ne odpirajo.« «Comment?» 12 «Ali morda ni bil tudi to vaš namen? Božja sodba tako ali drugače. Toda vi ste ga ohladili do kraja. V srednjem veku še niso poznali hladilnikov.« «Ali ga prepoznate?« «Seveda.» Bolj kot kdajkoli se je videlo, da Pyle ni bil na pravem mestu. Moral bi bil ostati doma. Videl sem ga v družinskem albumu, na konju na gosposkem ranču, pri kopanju na Long Islandu, s tovariši v nekem stanovanju v triindvajsetem nadstropju. Spadal je v svet nebotičnikov in ekspresnih dvigal, sladoleda in Martinija, tja, kjer pijejo opoldne mleko in jedo kokošje sendviče iz trgovine Merchant Limited. «Ni umrl od tega,« Je rekel Vigot ln pokazal rano na prsih. «Utonil je v blatu. Blato smo našli v pljučih.« «Hitro delate.« «V tem podnebju moramo.« Pladenj so porinili nazaj in zaprli vrata. Tesnilo Je prijelo. «Ali nam ne morete pomagati?« je rekel Vigot. «Ne.» Vračal sem se s Phuong proti stanovanju. Sedaj nisem pazil na svojo čast Smrt odnese s seboj tudi mčemurnost, celo ničemurnost prevaranega ljubimca, ki ne sme pokazati svoje bolečine. Ona še vedno ni vedela, kaj se je zgodilo, in jaz nisem našel načina, kako bi ji vse to polagoma in previdno razložil. Bil sem dopisnik in sem premišljeval o naslovih — Amenški uradnik — umorjen v Sajgonu. Ce delaš pri časniku, se nq naučiš, kako bi obzirno poročal o slabih vesteh, in tudi sedaj sem moral misliti na svoj list in jo prositi: «Ali bi me hotela počakati pred telegrafskim uradom?« Pustil sem jo na cesti, odposlal kablogram in se vrnil lt njej. Vse je bila samo formalnost: predobro sem vedel, da so bili francoski časnikarji že obveščeni ali, če je Vigot ravnal jair (kar Je bilo mogoče), da bodo cenzorji zadržali moj telegram, dokler ne bodo Francozi odposlali svojega. Moj list bo prejel novico v najboljšem primeru takrat ko pariški listi. Ne da bi bil Pyle posebno važen. Ne bi bilo mogoče sporočiti podrobnosti o njegovih resničnih poslih, da je zakrivil, preden je umrl, najmanj petdeset smrtnih primerov, ker bi to škodovalo angloameriškim odnosom in ker bi bil poslanik zelo razburjen. Poslanik je zelo cenil Pyla — Pyle je z dobrim uspehom diplomiral iz — no, iz enega tistih predmetov, iz katerih Američani lahko diplomirajo: morda iz javnih odnosov ali iz gledališke znanosti, morda celo iz vede o Daljnem vzhodu (o tem je prebral kopico knjig). «Kje je Pyle?» je vprašala Phuong. «Kaj so hoteli od naju?« ((Pojdiva domov,« sem rekel. «Ali bo Pyle prišel?« «Da bo prišel tja, je prav toliko verjetno, kakor da bo prišel kam drugam.« Starke na stopnišču so še zmerom klepetale, bilo Je sorazmerno hladno. Ko sem odprl vrata, sem lahko spoznal, da so sobo preiskali. Vse Je bilo lepše urejeno kakor prej. «Se eno pipo?« je vprašala Phuong. «Prosim.» Odvezal sem si kravato in sezul čevlje. Medigra je bila končana. Noč je bila skoraj takšna kakor nekdaj. Phuong je čepela na koncu moje postelje in prižgala svetilko. Mon en-fant, ma soeur — s kožo jantarjeve barve. Sa douce langue natale.n 13 «Phuong,» sem rekel. Gnetla je na glaviču opij. «11 est mortM Phuong.« Držala je iglo v roki, me gledala kakor otrok, ki zbira misli, in gubančila čelo. «Tu dis?» 15 «Pyle est mort. Assassinč.» 16 Spustila je iglo, sedla na pete In me gledala. Ni bilo ne razburjanja ne solz, samo premišljevala je, dolgo je premišljevala v sebi kakor človek, ki mora spremeniti ves potek svojega življenja. ((Ostani nocoj rajši,« sem rekel. Prikimala je. vzela iglo in začela zopet segrevati opij. To noč sem se prebudil iz kratkega, globokega opijskega sna, ki traja deset minut in ki se zdi kakor odpočitek za vso noč. In zalotil sem svojo roko tam, kjer je vedno ležala ponoči — med njenimi nogami. Spala je in komaj sem slišal njeno dihanje. Po dolgih mesecih zopet enkrat nisem bil sam; ko sem se spomnil Vigota z zelenim ščitnikom na policiji in mirnih hodnikov na poslaništvu, kjer ni nobenega človeka, in ko sem začutil pod roko nežno kožo brez dlak, sem se v mislih razjezil: «Ali sem edini, ki mu Je Pyle zares nekaj pomenil?« 11) Američan (zasmehljivo). 12) Kako? 13) Moj otrok, moja sestra. Njen sladki materin jezik. 14) Mrtev je. 15) Kaj praviš? 16) Pyle ie mrtev. Umorjen. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠIV O: TRST - UL MONTEOCH1 B, II, TELEFON 93-808 m 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA. GORICA: Ulica 24 Mag^o 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA. TRST - DL SV FRANOI8KA »t 20 - Teleta) 37 338 95 823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - vnaprej, Četrtletna 2 250 Ur polletna 4.400 Ur oeloletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna številka \ tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštnj tekoči račun založništvo tržaškega tiska Trsi 11 5374 - Z« SFRJ- AD)T DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207 tekoč) račun pri Nan -im nanki <• l,|unijan) - 501-3-2:o : OGI.ASI, cena nglasov: Za vsak nun v širim enega stolpca trgovski 150 flnančno-upravru 250, osmrtnice 160 lir - Malt iiglas 40 Ur beseda - Oglasi za tržaško U) goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih o k»ujln Italije pri «Socle't> Pubhileltk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja (n tiska Založništvo iški i'rsi