'•v
Mig ■<
Proti nacife °b:1° izrazit e borbe pc kapitulaciji dvajsetih m
1 dosledno in Prčti fašizmu in
,^|na Plačana v gotovini ^ ■ Postale I gruppo
Cena 30 lir
K
L
TRST, nedelja 24. aprila 1960
Leto XVI - Št. 99 (4562)
Tajništvo PRI: «KD ni v stanju odtegniti se pritisku gospodarskih interesov in brutalnosti konfesionalnih posegov» - Nenni: «Sovraštvo proti Fanfaniju in njegovi skupini, proti «bazi» in njenim političnim pozicijam, je dejansko uperjeno proti težnjam katoliških množic»
RIM, 23. — Predsednik r ostavko Tambronijeve vlad se čim prej predstavi sena ločbe, ki jih predpisuje čl. sedstvo republike je namr no sporočilo:
«Predsednik republike j Kvirinalu predsednika vlad proučil položaj, ki je nastal bi sestavil vlado z že vnap
Upoštevajoč dejstvo, da ■ je sedanja vlada že dosegla ustavno večino v poslanski zbornici, je poglavar države umaknil rezervo z dne 11. t.m., ko mu je poslanec Tambroni sporočil ostavko vlade v svojem imenu in v ijnenu ministrov. Ko je tako zavrnil ostavko, je predsednik republike pozval poslanca Tambronija, da se brez zavlačevanja predstavi senatu republike, kakor to zahteva čl. 94 u-stave>.
Do tega sklepa je Gronchi prišel po posvetovanju s predsednikom senata Merza-goro in predsednikom poslanske zbornice Leoneiem, pa tudi z drugimi parlamentarci in s političnim tajnikom KD Aldom Morom.
Po razgovoru s predsednikom senata Merzagoro, je Tambroni izjavil novinarjem, da se bo njegova vla-
epublike Gronchi je zavrnil e in pozval Tambronija, da tu, da bi tako izpolnil ao-94 italijanske ustave. Predeč objavilo naslednje urad
e sprejel danes ob 16.30 na e Tambronija, s katerim je po ponovnem poskusu, da rej zagotovljeno večino.
da predstavila senatu prihodnjo sredo dopoldne. Ko je odgovoril na ustrezna vprašanja novinarjev, je Tambroni dejal, da še ni imel časa za izpopolnitve mest v svoji vladi, ki so ostala prazna zaradi ostavke nekaterih ministrov.
Odločitev predsednika republike je MSI pozdravila z velikim zadovoljstvom. To je tudi razumljivo, saj smo se s to predsednikovo odločitvijo povrnili spet tja, od koder se je začela tretja faza vladne krize in Fanfanijev poskus z vlado levega centra. MSI proglaša Gronchi-jevo odločitev za modro. Mi sicer dvomimo v modrost take odločitve, vendar pa je nesporna po ustavnih določbah. Pa tudi mimo ustavne neoporečnosti Gronchijevega sklepa menimo, da je v tem z držanju predsednika republike treba videti resen opo-
min stranki relativne večine: ki je sama hotela tako vlado, kljub temu, da se je že vnaprej vedelo na kakšen odmev bo naletela v, parlamentu in da se bo mogla obdržati izključno le s fašističnimi glasovi.
Vodstvo KD je sedaj ponovno v precepu, ker je že po zaupnici Tambronjjevi vladi v poslanski zbornici sklenilo, da mora vlada podati ostavko, ker so fašistični glasovi zanjo odločujočega pomena in ker je to dejstvo povzročilo val protestov v stranki sami, v javnem mnenju in drugih strankah, hkrati pa prisililo nekatere ministre, da so podali o-stavko.
V senatu se to sicer ne more zgoditi, ker KD razpolaga tam z absolutno večino, vendar pa gre kljub temu za vlado, ki se v poslanski zbornici vzdržuje s fašističnimi glasovi. Sigurni moremo biti, da tisti senatorji, ki jim tenkočutna «vest» ne da, da bi glasovali za Fanfanijevo vlado, ne bodo imeli nobenega pomisleka glasovati za Tatubronijevo vlado, kljub temu, da je vodstvo njihove stranke sklenilo, da mora tako vlada podati ostavko Vsekakor prihodnji teden jih
■bomo videli 'na delu, in nji-:hovo zadržanje bo nedv6m-no skrajno poučno.
S tem pa verjetno Tambroni še ne bo končal. Nekateri so namreč mnenja, da bi se Tambroni moral ponovno predstaviti v poslanski zbornici, ker zaradi ostavke nekaterih ministrov njegova •ivlada ni več tista, ki je dobila zaupnico, in jo mora poslanska zbornica ponovno potrditi.
Skratka: utegne se zgoditi, d. bomo imeli vlado KD,
ki jo odklanjajo vse stranke, vštevši KD, in ki bo morala ponovno podati ostavko, če KD kaj da na svoje sklepe.
V zvezi z odločitvijo predsednika republike, je tudi PLI izdal sporočilo, v katerem poudarja, da je v sedanjem položaju nemogoča vlada levega centra, kakor je pravtako nemogoča laži-upravna vlada, ki jo podpirajo le fašisti, vse ostale stranke pa - ji nasprotujejo, in da se mora KD končno odločiti in se obrniti, k PDI •in PDI, ki da sta pripravljeni sprejeti programsko platformo petih točk KD.
Danes se je sestalo tajništvo republikanske stranke in ob zaključku izdalo spo-
ročilo, kjer ugotavlja, da dejstvo, da Fanfani ni mogel sestaviti vlade levega centra, ♦ ponovno potrjuje, da KD ni v stanju odtegniti se pritisku gospodarskih interesov in brutalnosti konfesionalnih posegov«. V zvezi z odločitvijo predsednika republike pa se zatrjuje, da postaja vedno bolj očitna potreba, da se prebivalstvo izreče na splošnih volitvah o celotnem političnem položaju.
Istega mnenja je tudi Nenni v članku, ki ga bo glasilo PSI ♦Avanti!« objavilo v jutrišnji številki. V tem članku tudi pravi, da so se od začetka našega stoletja — kadar koli se je pojavila objektivna perspektiva socialne in demokratične obnove — koalizirali najbolj zaostali konservativni klerikalni interesi, da bi zavrli pot z vsakršnim sredstvom in za vsako ceno. Tako je bilo v orvem desetletju našega stoletja, ko smo po veliki splošni stavki zajadrali v konservativne vode pod pritiskom vatikanskih krogov. Tako je bilo po prvi ’svetovni vojni, ko so bojazen pred boljševizmom spretno izkoristili kapitalisti in klerikalci, kar je neposredno pripeljalo v fašizem. Tako je bilo tudi leta
1947, ko se je strah pred komun.zrnom razširil iz A-merike v Evropo. Sedaj smo spet tam. Toda to pot — pravi Nenni — so nastopili novi elementi, med temi tudi demokristjanska levica in osnovne katoliške organizacije, poleg srednjih slojev na področju šolstva, tehnike in obrtništva, ki se zavedajo svoje funkcije, vloge in moči. ♦Sovraštvo, ki se je razplamtelo na začetku 1959. leta — zaključuje Nenni — in ki se je ponovno razplamtelo v preteklih dneh proti Fanfaniju in njegovi skupini, je v resnici naperjeno proti težnjam katoliških množic, ki niso več pripravljene, in bodo v bodoče vedno manj pripravljene služiti le za volilno maso v prid konservativnih interesov. E-naka je usmerjenost tudi srednjih slojev«.
Spričo nerodnosti položaja, v katerem se po Fanfanije-vem odstopu KD sedaj nahaja, se je razširila govorica, da Moro namerava podati ostavko na položaj političnega tajnika KD. Govorica ni brez podlage, kajti kaj mu še preostane, ko pa ima opravka tudi s takimi člani svoje stranke, ki se požvižgajo na sklepe vodstva
25. april 1945	-
J^1 25. aprila, bo ita-|J “J^sko ljudstvo pra-Hjjtk 0Va*° 15 obletnico Ni L, splošnega upora
(j dan	in	s	tem tu'
Spuj osvoboditve Italije
7^istične in naci-f* diktature, jju “Pril 1945 je svetei siteg- zg°dovini italijan-tovi baz°da- V vsej nje-
l«bii vini- odkar se Ni I pre*;eklem stoletju
k°-'a za na‘
'Niac! 2edinjenje vseh Ul v v enotni državi, O0Če skorai zabele-Nri» Viga, ki bi v toliki '•SongZ . Prikrite revolti j,116 sile širokih, pla-Hih 3Vcev* kmetov in
Njj delovnih ljudi v to L,ot se je to zgo-10 tav V --V “renntku, ko
'°l%i sde lonaile
%	hitlerjevskih
iev v njihovih pomaga-
ti	podjarmlje-
Zof lah.
%i,eJno Pa bi bilo mi-% univ,'6. 25. april Ni „ eniJ začetek boja Nnijju “fašističnemu so-*Ha n Ta datum predli? laz« Vzaprav zaključku °dporniškega gi-nacifašizmu, značaj itali-leta mesecih, septembra aprila 1945, narod dal ne-
dokaze da se ho-
silam, ki bi razvoj de-v državi in re-ečih sooialnih
-Ne^.^ernljenju so se
i Waj široke >jud-
IPadni- ’ ki so sicer
Ntični najrazličnejšim Si Sibanjem in %jc ■ Od delavskih l^iičih VD industrijskih c Včvi “rne Italije množic se je J^kih dol?a veriga od-
»te!fnx..Ln
Jeku r\skm področjih.
blciinskn h bojev ga'
U ih6d zvn dmg,h bri' Svilam- vprinskimi re-
b brjn 'erjevcev in
am!rafL ,so se pre-' ra5istična čustva
naroda Ta
v°l.ia	ki	je iz
so narekovala
strankam, po
HoS/da P°mete-
,	mio	in	dose-
h5	apw,	liSkn	ustavo.
O8	pt>i»	194b	ni	osam'
vJVfC8 U življenju le naroda, tem-do"inski pojav.
ki kaže na potrebo globokih političnih in socialno-gospodarskih sprememb v ustroju države. Kot tak ni dosegel tako vidnih rezultatov, kot v deželah, kjer so prevladale napredne socialistične sile. Imel pa je v sebi tako silo. da je skozi več kot eno desetletje zavrl poskuse desničarskih in reakcionarnih krogov, da bi ponovno naprtili italijanskemu ljudstvu svojo odkrito diktaturo. Ce pa gledamo na položaj dežele v teh zadnjih petnajstih letih s stališča večstrankarske parlamentarne demokracije, pa je imel predvsem ta pozitivni rezultat: da je miselno zedinil široke plasti ljudstva, ki, čeprav pripadajo v političnem pogledu raznim strankam, ali so pod njihovim vplivom, od komunistov preko socialistov, socialdemokratov, radikalov in republikancev do večjega dela Krščanske demokracije, postavljajo enake osnovne zahteve. Velika večina italijanskega naroda zahteva danes korenite gospodarske in socialne reforme, ki bi na eni strani zagotovile delo in boljši zaslužek proletarskim množicam v industrijskih predelih, na drugi strani pa omogočile razvoj pasivnih in zaostalih področij. Velika večina se danes zaveda, da predstavljajo edino oviro na tej poti razvoja in napredka monopolistične sile velikega italijanskega kapitala, veleposestnikov in raznih cerkvenih krogov, ki jih odkrito ali prikrito podpirajo. V tej smeri vršijo delovne množice danes pritisk na politične stranke in zahtevajo od njih, da se jasno opredelijo.
Sprememba, ki jo, je revolucionarno oboroženo gibanje v zadnjih dvajsetih mesecih pretekle svetovne vojne vneslo v miselnost širokih plasti italijanskega naroda, se danes odraža v globoki krizi, ki jo preživlja Krščanska demokracija. Je to stranka, ki ima formalno za seboj najštevilnejši del volivcev, kateri pa načelujejo ljudje, ki so pretežno desno usmerjeni, ali pa nimajo v mnogih primerih dovolj moralne in politične sile, da bi se postavili po robu pritisku in grožnjam, ki prihajajo od zgoraj. Pritisk množic pa raste iz dneva v dan in razgalja venomer vse sovražnike ljudstva, oportuniste, ne-
odločneže in omahljivce. Politika večnih obljub, ki se nikoli ne uresničijo, gre proti koncu in tega procesa ne bodo ustavile grožnje niti posvetnih niti posmrtnih kazni Prej ali slej bo morala Krščanska demokracija pokazati svoj pravi obraz:	ali z ljud-
stvom, ali proti ljudstvu.
S tega vidika ima jutrišnja proslava 15. obletnice splošnega upora in osvoboditve še poseben pomen. Sovpada namreč z izredno težkim političnim položajem v državi, ki je
Včeraj dopoldne Je bila v Pomorski postaji svečana otvoritev VII. med. narodne cvetlične razstave, na kateri sodelujejo poleg cvetličarjev in cvetličarskih podjetij iz Italije tudi številni razstavljavci iz tujine.
Poleg najrazličnejših rož in okrasnega cvetja je na razstavi zlasti mnogo orhidej, tako se utegne razstava razviti tudi v tej specialiteti. Na naši sliki pa vidimo del razstave domačih cvetličarjev, in sicer kotiček, ki ga je uredil proseški cvetličar Ivan Regent. Zaradi lepih cvetic in okusne urejenosti vzbuja paviljon domačih cvetličarjev še posebno pozornost.
Foto Magajna
pravzaprav posledica vrste nerešenih vprašanj, ki jih je postavila že oborožena borba proti nacizmu in fašizmu. Današnji politični položaj je zato neločljivo povezan s svetlimi dnevi aprila 1945.
Mi Slovenci na Tržaškem ozemlju, na Goriškem in v Beneški Sloveniji, ki smo na lastni koži občutili teror fašističnih in nacističnih tolp ter se dosledno borili za zmago demokracije in svobode nad mračnimi in nazadnjaškimi silami, se brezpogojno pridružujemo italijanskemu ljudstvu. Skupaj z njim bomo nadaljevali borbo za uresničitev idealov odporniškega gibanja: politične in socialne svobode, miru in bratskega sožitja med narodi.
V. K.
Po Fanfanijevi odpovedi je Gronchi zavrnil ostavko Tambronijeve vlade
V sredo se bo Tambroni predstavil senatu Imamo vlado KD, ki jo podpirajo le fašisti
Na K
SYNGMAN RHEE predsednik Južne Koreje, kateremu se je minuli teden krepko zamajal trhli stolček, na katerem sedi s pomočjo policije in goljufije. V Seulu in nato v vseh večjih mestih je prišlo do krvavih demonstracij proti njemu in vsej korumpirani diktatorski kliki na vladi. Policija je zadušila upor v krvi, vlada je podala ostavko, Rhee pa se vztraja. Do kdaj?
DR. FELIX KERSTEN bivši Himmlerjev zdravnik, je minulo soboto umrl v Hammu v West-faliji. S svojim vplivom pri Himmlerju je baje preprečil usmrtitev številnih Zidov in pa množično deportacijo Nizozemcev v taborišča. Niza-zemska vlada ga je zaradi tega predlagala 1. 1953 za Nobelovo nagrado, ki pa mu ni bila podeljena.
PROF. ANANJEV direktor zavoda za eksperimentalno kirurgijo v Moskvi, je k preteklih dneh predaval v Turinu o najnovejših polavtoma. tičnih kirurških instrumentih, ki morejo sami spajati najdrobnejše krvne žile ter šivati bronhije, mišice, dele želodca, črevesja in še drugih organov, vse z izredno hitrostjo in preciznostjo.
ABRAHAM DIJKEHS ki Je te dni sprožil kaj nenavaden predlog. PL smeno je sporočil ravnateljstvu zapora v san Quintinu, da je pripravljen umreti namesto Ca-ryla Chessmana, ki bo končno najbrž le moral na električni stol. Dij-kers, bivši nizozemski mornar, ki boleha za nevarno sklerozo, je postavil edini pogoj, da Chess-man pomaga njegovi družini, ki živi v veliki revščini v Južni Afriki.
MARCELLO GIOHDA znani italijanski gledališki igralec, je umrl v četrtek zvečer v starosti 77 let. Zaradi velikih sposobnosti in talenta se je uveljavil že zelo mlad. Bil je vrstnik velikih italijanskih igralcev kot so Emma Gramatica, Dona-dio, Paola Borboni, Wan-da Capodaglio, Tatiana Pavlova, Dora Menichelli in Dina Galli. Odlikoval se je kot dramatik m kot komik.
Aktualni
portreti
Sedem dni v svetu
Italija
KD v precepu
Na ‘ začetku preteklega tedna se je zdelo, da bo poskus vlade levega centra u-spel in da bo Fanfani kos notranji opoziciji desničarskih elementov v svoji lastni stranki. Politično bi tudi moralo biti tako, ker je vodstvo KD sklenilo p odpreti Fanfanijev poskus in mu naložilo, da sestavi koalicijsko vlado med KD, PSDl in PRI ir, nekaterimi neodvisnimi parlamentarci, ki so Fanfani-ju izjavili, da bodo vlado z naprednim socialnim programom podprli. Toda sklep vodstva KD je ostal le na papirju, ker vodstvo KD nima zadostne politične avtoritete, da bi svoje poslance in senatorje prisililo k spoštovanju strankine discipline. Gre seveda le za določeno število takih poslancev in senatorjev, vendar že to zadošča, da KD ne more sestavili vlade, kakršno si vodstvo KD želi. Demokratično načelo, da se mora manjšina podrediti večini, za KD ne velja, ker za nekatere člane KD ni važno, kaj sklene njihovo politično vodstvo, ampak je odločilnega pomena, kaj o tem sklepu sodi cerkvena oblast. In tako se je pojavilo »vprašanje vesti«, ki so ga sprožili cerkveni krogi. In zaradi tega je moral Fanfani odnehati. Zanimivo je pri tem, da tega vprašanja vesti niso postavili tisti člani, poslanci in senatorji KD, ki nekaj dajo na napredni socialni program svoje stranke, ampak vprav tisti člani, poslanci in senatorji, ki so člani iste stranke, z istim socialnim programom, ki pa se uresničenja tega programa boje kot hudič križa. Ta vest ni torej prav nič čista, ampak zelo umazana: svojo nedolžnost si sicer skuša pridobiti s tem, da jo pokriva z navidezno nedolžnim plaščem verskega prepričanja, ki baje katoličanom prepoveduje vsakršno sodelovanje z marksističnimi socialisti na političnem področju, v resnici pa gre pri tem za mnogo bolj posvetne in otipljive stvari: za gospodarski privilegij v industriji, trgovini, poljedelstvu in bančništvu.
In tako smo sedaj ponovno tam, kjer smo bili po o-stavki Segnijeve vlade, z edino razliko, da je potek vladne krize od takrat do danes dovolj jasno dokazal, da KD ni v stanju sestaviti politično kvalificirane vlade, s katero bi mogla izvajati svoj program, in da more — zaradi »vesti« svojih desničarsko usmerjenih članov — sestaviti samo take vladne koalicije na katere pristajajo• izraziti predstavniki industrijskega in finančnega velekapitala.
Dolgo pa tako ne bo Ho. Članstvo in volivci KD, kt prav gotovo ne glasujejo za KD, da bi upravljala deželo po edino zveličavnih gospodarskih načelih »liberalca« Malagodija in tovarišev iz Confindustrie, ampak iz prepričanja, da KD — kakor vsaka druga politična stranka — misli resno, ko se s svojim programom obrača na prebivalstvo, bodo morah pač spremeniti to svoje prepričanje, če bo KD še nadalje nihala v svoji politični dejavnosti in trpela v svoji sredi ljudi, ki so včlanjeni v njenih vrstah iz golega oportunizma in osebnih ter razrednih koristi, hkrati pa take ljudi pošiljala na svoji volilni listi v parlament, da |0 tudi tam ovirajo pri izvajanju njenega gospodarskega programa.
Upor
proti korejskemu diktatorju
Na Južni Koreji so zadnje dni izbruhnile še večje demonstracije proti Singmanu Riju m njegovi vladi ter proti policijskemu terorju. Prot« demonstrantom, ki so jih v
glavnem vodili Hudentje, je nastopila policija in tudi vojska, Samo v enem dnevu je bilo v treh južnokorejskih mestih ubitih nad sto demonstrantov, okoli tisoč pa ranjenih. Nekateri študentje so jpobegnili v bližnje gorovje. Singman Rijeva vlada je razglasila obsedno stanje v več mestih.
Nezadovoljstvo demonstrantov te je strnilo okrog zadnjih volitev letošnjega mar ca, na katerih je bil v sumljivih okoliščinah že četrtič izvoljen Singman Ri za predsednika. Opozicijska demokratska stranka poudarja, da so bile volitve falzificirane. Od leta 1948 je Singman Ri predsednik Južne Koreje. Znano je, da ves čas svojega predsedovanja ni izbiral sredstev, da se obdrži na oblasti. Sledile so si aretacije opozicijskih poslancev, večkrut je razpustil parlament, s policijski m terorjem pa je ustrahoval politične nasprotnike. Na volitvah je zmagal, toda malo pred temi volitvami sta umrla njegova edina dva nasprotnika, ki sta kandidirala. Singman Ri je hotel svoj čas za vsako ceno podaljšati vojno na Koreji in je na vse načine oviral sklenitev premirja. Nikoli ni hotel spoštovati sklepov Združenih narodov, med Korejci samimi pa je hudo kompromitiran kot bivši sodelavec japonske fašistične vlade.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Prizor z demonstracij štu dentov in delavcev v Seulu proti vladni kliki Svnginana Reeja na Južni Koreji. Policija je proti demonstrantom nastopila ze-lo brutalno in v spopadih je bilo samo v Seulu nad 100 mrtvih in več sto ranjenih
Pred volitvami v akademski svet na tržaški univerzi
Zakaj bodo slovenski akademik podprli na volitvah listo UGl
Razsodni slovenski akademiki so se na osnovi stvarnega in popolnoma sprejemljivega programa tudi letos odločili podpreti na volitvah v akademski svet listo UGI■ Že pri lanskih volitvah je bil vključen in izvoljen na tej listi predstavnik slovenskih akademikov in je enoletno sodelovanje privedlo do pozitivnih rezultatov. Letos pa je na tej listi pet slovenskih akademikov, in sicer za Trst: Peter San-zin, Igor Kosmina, Klavdij Palčič in Samo Pahor ter za Tržič Ivan Ferletič.
Program liste UGI je obsežen in obsega predvsem naslednja vprašanja:
1. UGI zahteva, da naj ne bi fakultetna tajništva, ki jih študenti izvolijo in jih potrdi akademski svet, in ki so predstavništva študentov v okviru posameznih fakultet, skrbela samo za izdajo skript, spreminjanje urnikov, za izredne izpitne roke za izredne slušatelje, temveč kot predstavništva najbolj zainteresiranih — študentov, ak-
tivno sodelovala pri temeljiti preosnovi šolstva in koreniti reformi posameznih fakultet. Fakultetna tajništva naj s pomočjo mešanih odborov, v katerih bodo študenti in profesorji, iščejo naprednejše oblike sodelovanja med profesorji in akademiki za izboljšanje študijskih metod in za vključitev predstavnikov študentov v fakultetne svete.
2. Novo zgrajeni študentovski dom mora dobiti v upravo Univerzitetna podporna ustanova. Doma ne smejo izročiti v zakup kaki zasebni družbi, ki bi gledala zgolj na lastne koristi in zanemarjala potrebe študentov. Uvesti je treba smotrno štipendiranje in odpraviti sedanji sistem poklanjanja nekakšnih miloščin .Vseh 92 razpoložljivih mest v novem domu mora biti brezplačnih, za kar naj poskrbe razne u-stanove predvsem pa deželna uprava, ki je za to dolžna skrbeti po členu 117 italijanske ustave. Z zakonom je treba uvesti
iiiitHiimmiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiKiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiinnniniiiimiiiiiii, m, m„ immn umni,, h iiiiiiimmiimmimiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiimiitiiiiiiiiiiifiiimiiiiiii
Po zaključku kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva FLRJ
Ocene inozemskih predstavnikov o deležu
Jugoslavije v borbi za mir in socializem
Zastopanih je bilo 41 naprednih gibanj iz 35 držav Evrope, Azije, Afrike in Južne Amerike
V petek zvečer se je v Beogradu zaključil V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Odveč bi bilo poudarjati, kolikšnega pomena je bil ta kongres za nadaljnji razvoj družbenih odnosov v socialističnem razvoju Jugoslavije. Kongres pa je imel tudi izreden odmev v svetu, o čemer pričajo poročila in komentarji skoraj vsega svetovnega tiska ter prisotnost 41 odposlancev številnih social'stičnih, komunističnih in drugih naprednih političnih gibanj iz 35 dežel Evrope, Afrike, Azije in Južne Amerike. Ker ne moremo navesti vseh pozdravov predstavnikov tujih delegacij, bomo iz teh izluščili le najbolj značilne izjave:
SIMONE GATTO delegacije PSI):
(vodja
»...Tistega, kar se dogaja pri vas, si ne bi mogli pojasniti, če bi ne upoštevali predpostavke osvobodilne vojne, ki je dobila značaj jasne socialistične revolucije. Drugo dejstvo je originalnost in samostojnost jugoslovanske izkušnje, ki je prispevala in prispeva očiten in prepričljiv dokaz tistega, kar more in mora nastati, če ubiramo lastno pot v socializem, pot, ki je dozorela na podlagi specifične nacionalne in socialne stvarnosti...« »Jugoslovanske izkušnje v lastnih uso-ihih in težavah, kakor tudi v lastni problematiki, polni spodbud, so našle in aha jajo v Italiji najugodnejša tla, da jih ljudje razumejo in pazljivo proučujejo.«
ALDO TORTORELLA <o-pazovalec KPI):
«Velik del italijanskih delovnih ljudi z velikim zanimanjem sledi narodom Jugoslavije m izgradnji l.ove družbe. Italijanski komunisti v svojem boju in prizadevanju, da bi privedli Italijo na pot v sociali ;em, se navdihujejo z marksiz-mom-leninizmom, resno pro-
Tvrdka LORENZI TL« S L“'"0"
in mehanična delavnica
v UL S. Francesco 58
Izvaža:	ISO	moto,
EW 175 c., PARILLA 125 c., Parilla 250 c., Alpino, Ducatti 98 šport, ter Lambrete in Vespe — rabljeni in generalno popravljeni od 60 000.— lir dalje. — Pelje čez mejo v Sežano.
Mirko	FRANČ
Električni
ke
Nabrežina št. 179 - Tel. 20-238
:adio in televizijski aparati znam-
predmeti,
SIEMENS
• MAGNADINE«, .PHILIPS.
učujejo izkustva držav, ki so prve začele graditi socializem, živijo in prouču jejo posebne pogoje *voje domovine, ker so prepričani, da si lahko z globoko povezanostjo z nacionalnim položajem vsak narod lahko gradi lastno in neodvisno pot v socializem.«
RUS LAN ABDULGANI (vodja indonezijske delegacije):
«... Predsednik narodne fronte Indonezije Sukamo je spoznal in uvidel važnost ogromnih uspehov, doseženih s hrabrim b^iem, vrlino in pravično izgradnjo socializma v Jugoslaviji...« «...Indonezijsko .jud-stvo se rado uči od drugih narodov junaškega in pa-triotičnega duha boja, kakor je to primer pri jugoslovanskih narodih.»
JAS VAN EYNDE (delegat socialistične stranke Belgije):
«V naši delegaciji «o tovariši, ki lahko s ponosom pravijo, da niso prvikrat prišli k vam. Misiim, da se že lahko pohvalimo z naslovom starih prijateljev...« «...To, da smo že prej prihajali v Jugoslavijo, nam je omogočilo, da smo bili priče velikih zamisli, ki so zdaj lepa uresničenja. Večkrat smo se mudili v vaši deželi in vedno smo irhka ocenili dosežene uspehe Tokrat si upam reči, da nam ni treba brati statistike in pregledovati znanstvenih poročil. Napredek in izboljša nje vašega položaja sta očitna na prvi pogled.«
CLAUD BOURDET (član nacionalnega biroja Združene socialistične stranke Francije):
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GOR1ZIANA
GORICA - Ul. Duca čFAosta 68 . Tel. 28-45 . GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
»V mednarodni politiki smo mi, kot vi, že dolg;, let pristaši tistega, kar se imenuje aktivna nevtralnost, pozitivna koeksistenca. Mi, kot vi, podpiramo boj kolonialnih narodov za njihovo neodvisnost. Zelo smo vam hvaležni, ker vodite to politiko brez taktičnih nihanj, kar ie konec koncev najboljša taktika. Po vsem tem vam, jugoslovanski tovariši, lahko rečem, da je vloga vaše dežele pri organiziranju takega mednarodnega protikolonialističnega pritiska lahko odločujoča...« «...Vsi, ki smo zbrani tukaj, smo socialisti in mternacio-nalisti.« «... Cilj vseh _ocia-listov je, ponovna enotnost svetovnega delavskega gibanja...« «Prisotnost opazovalcev tujih komunističnih par. tij, delegatov množičnih organizacij iz vzhodnih dežel, delegatov strank, ki so čla-
nice Socialistične internacionale, ali drugih strank, kot je Socialistična stranka Italije in mi sami, zatem pripadnikov narodnoosvobodilnih gibanj iz dežel Aziie in Afrike — mar vse to ne napoveduje mednarodnega zbora vseh socialističnih sil, na katerega je pred nekaj leti mislil tovariš Vlahovič?« «...Upamo, da ne bomo ostali le pri napovedovanju, marveč da bo kmalu, pb zmanjšanju mednarodne napetosti, mogoče to idejo realizirati. To bo še en prispevek, ki ga je dala nova Jugoslavija miru in socializmu.«
FUSAO JAMAKUCI (predstavnik socialistične stranke Japonske):
«Japonski socialisti zelo cenimo vašo politiko in napore za aktivno koeksisten co med vsemi deželami na svetu. Prepričan sem, da je prav taka politika vzrok, da spremlja delo kongresa ZDL Jugoslavije tako veliko število častnih gost„v iz vseh delov sveta.« «...V* stojite na trdnih načelih, da je mogoče socialistično revolucijo uresničiti tako, kakor najbolje ustreza obstoječim razmeram v določeni državi in da ni samo ene poti v socializem.«
ARCI REUBEN (sekretar Združene delavske stranke Izraela):
«Vaši veliki uspeh* so nam znani. Visoko cemmo vaš prispevek za uresničitev socializma, vaš vztrajn. boj za stvar miru in za prijateljstvo med narodi...« «Neutrudno si prizadevamo, da bi politika Izraela temeljila na nevtralnosti, i. j., da se ne bi istovetila z nobenim blokom. Prav tak . zahtevamo nevtralizacijo Srednjega vzhoda in prekinitev oboroževalne tekme.« «...V tem pogledu pripisujemo Jugoslaviji poseben pomen. Vsaka njena beseda lahko prispeva, da se bo mir približal tudi našemu področju.«
K A M A R A BENGALY (član politbiroja Demokratične stranke Gvineje):
«Dejstvo, da se udeležujejo tega kongresa mnoge prijateljske delegacije ,2 A-zije, Afrike in Latinske Amerike, je najboljši dokaz zanimanja za vaše napredno gibanje...« «...Vzlic velikim človeškim -n materialnim žrtvam, ki jih je prispevalo jugoslovansko ljudstvo med zadnjo vojno, je dežela ponovno zgrajena za kar se mora zahvaliti volji, dinamičnosti in hrabrosti enotnega ljudstva in organizaciji SZDLJ ter modremu voditelju predsedniku Titu...« «Vsaka zmaga jugoslovanskih narodov je zmaga naprednih sil v svetu nad silami zla, nad silami gospostva in izkoriščanja «
KAN LAMIN (član organizacijskega komiteja Fronte nacionalne osvoboditve Alžirije):
»Alžirsko ljudstvo, ki se že 66 mesecev bori za narodno osvoboditev, je glo-
boko ganjeno spričo simpatij, ki so mu jih jugoslovanski narodi vedno izkazovali in se odkritosrčno zahvaljuje za velikodušno pomoč, ki mu jo je nenehoma nudilo. Teh simpatij in te dejanske pomoči alžirsko ljudstvo ne bo nikoli pozabilo.«
EL MAHGUB RIFAT (vodja delegacije Nacionalne unije ZAR):
«Svojo privrženost svetovnemu miru je Jugoslavi,a izpričala tudi v našem primeru, ko je izbruhnila vojna v Suezu. Naša republika se z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo spominja jugoslovanskega stališča v tistih dneh.«
FERNANDO LOPEZ MU-INHO (delegat revolucionarnega gibanja «26. juliju s Kube):
«Izkoriščamo priložnost, da izrečemo priznanje SZDLJ za vse tisto, kar je storila v korist slavnega jugoslovanskega ljudstva«. «... Brez lažne skromnosti lahko izjavimo in vemo, da vas bo to veselilo, ker tvori naša konsolidacij r del vaše bodoče zmage...« «... Mi, ki smo imeli jugoslovanskemu zelo podoben proces, imamo tudi «našo lastno pot« v iskanju sreče za naše ljudstvo.«
SADIK ALI (generalni sekretar vseindijskega Kongresa):
«Jugoslavija postaja laboratorij, v katerem teče v skladu z njenimi specifičnimi gospodarskimi pogoji ta veliki eksperiment. Svet gre v naglem tempu svoji enotnosti naproti. Naj ga še tako razdeljujejo v države in bloke, v svetu so sile, n ga hočeš nočeš združujejo v enoten svet.« «...Politika ki jo uveljavljajo dežele, kakor sta Indija in Jugoslavija, odpira vrata v novi svet, v katerem je človeku onjogočeno, da živi brez strahu in v katerem lahko uveljavlja svoj talent in energijo za ustvarjalne cilje.«
MANUEL MANDUHANO NAVARO (namestnik generalnega sekretarja Socialistične stranke Cila):
«Odklanjajoč umetne poizkuse, da bi se določila pot v socializem po vsem ..vetu z identičnimi normami, iščejo sedaj razni narodi svoje lastne poti za zgraditev kolektivistične družbe. Med temi se zlasti odlikuje ljudstvo Jugoslavije pod čvrstim vodstvom zveze komunistov in pobudami SZDLJ.« «...Zadovoljni smo, da smo se lahko sešli tukaj r zastopniki bratskih strank, da uživamo bratsko gostoljubnost sociah-tične Jugoslavije, prepričani, da bomo znali vsi izkoristiti to, kar se bomo tukaj naučili...«
AHMED TALILI (član politbiroja stranke Neodestur Tunizije):
»Imel sem priliko obiskati Jugoslavijo pred desetimi leti. Danes lahko presodim, kako velik korak naprej ste napravili hrabro in ocfcčno na poti napredka vaše de-
žele, pred katero so tako
velike možnosti.«
JOSE CARVALLO (delegat Stranke narodne osvoboditve Kostarike):
»Jugoslavija nastopa kot država, ki je s tem svojim stališčem ‘n odgovornim in resnim ravnanjem svojih zastopnikov opozorila, da mednarodni bloki niso edina oblika, v kateri si je mogoče zamisliti politično prihod no st človeštva.«
BEN BARKA (predsednik Nacionalne unije ljudskih sil Maroka):
»Jugoslavija je bila ena prvih dežel, ki je opozorila na potrebo po aktivni in miroljubni koeksistenci, da bi končali hladno vojno. Temu nauku, ki so ga »zij-sko-afriški narodi formulirali v Bandungu, se je treba zahvaliti, da so Jugoslavija in vsi narodi, vneti za svobodo in mir, odstranili nevarnost, izvirajočo iz močnega antagonizma med obema blokoma.« »...Jugoslavija je nesporno tudi na tem področju tiste vrste dežela, katere stališče do tega zaskrbljenost vzbujajočega problema je najjasnejše m najbolj konstruktivno.«
čimprej dolgoročna brezobrestna posojila za študente- Posojila naj bi izdajala Univerzitetna podporna ustanova. Takoj je treba ustanoviti študentovski dom, ki bo nudil študentom s podeželja prenočišča po zmerni ceni. Vsi študenti bi morali uživati brezplačno zdravniško in farmacevtsko oskrbo.
UGI zahvaliti, da lahko na vc
akademski svet.
tos nastopi na v01^ ji
lani in da lahko
3. UGI nadalje zahteva, da vlada še nadalje prispeva za vzdrževanje univerze, dokler ne bo urejeno finansiranje, za katero naj skrbi konzorcij raznih u-stanov in med njimi dežela, katere ustanovitev predvideva ustava. Vprašanje podpor in štipendiranj naj se uredi v deželnemu okviru. Vsa vprašanja tržaške univerze je treba rešiti upoštevajoč potrebe Trsta zato, da se okrepi njegov gospodarski razvoj. UGI podpira politično in upravno decentralizacijo, ki jo v stvarnosti predstavljajo dežele.
UGI je široka dosledno demokratična akademska skupina, ki združuje akademike najrazličnejših prepričanj in svetovnonazorskih opredelitev. Kot je razvidno iz njenega programa je to od političnih strank strogo ločena organizacija in se ukvarja izključno s številnimi ter perečimi vprašanji, ki tarejo akademike v Trstu m v vsej Italiji. V tej skupini so že lani plodno sodelovali tudi slovenski predstavniki, saj je to na tržaški univerzi edina organizacija, ki proglaša načela narodnostne strpnosti in v tej zvezi je načelno ter dosledno demokratična.
To je prišlo najbolje do izraza že lani, ko se je prvič pojavila na univerzi slovenska akademska lista »ADRIA«- Očitno je bilo, da so načela in program, ki ga je ta lista zastopala, v ostrem nasprotju s stališči in načeli UGI. Ni nobena skrivnost in tega tudi nihče odkrito ne more zanikati, da stoje za listo ADRIA predvsem klerikalni in nekateri «liberalni» politiki, ki jo hočejo izkoristiti za pokrivanje lastnih mešetarjenj z nazadnjaškimi italijanskimi političnimi krogi. Kljub temu, da gre za nasprotnika, pa se mora lista ADRIA prav
namreč dosledno za ^ načelo, da imajo	^
demiki po statutu ^ no pravico Pre<il° jo listo in da tes jUf skupini iz nactoncim ^ razlogov ni mogoče
kati. Pri tem t ^lo-
Autt. ii i	i
prestati hud prir« nalističnih krogov ^ drugim tudi krogov klerikalne p. s katero ima gače tako dobre teljske zveze
Z bučno reklamo l
fol»
z, uucnu '	.	.jiz se
fraz o obrambi PJ ^ p.
venskih akademike
zaški univerzi irt o u njih uveljavitev l listi ADRIA uspelo1 precej glasov in ^ sramno izkorist11 ..Mr1 čustva	$
nostna cus^u. ,t0f i
slovenskih akadem ^ strankarske konsij ^ p
pa so se
izkazali 2«	„<t
vi priliki. Ko J^nreisP
kandidiral za	N
nika akademskega J(|j
Se iirn ie nudi^ & pri sr#.
prilika, ha dokaže* £ ko jim je VTl :h Ijavitev slovenski ^ $
litičnega pr ep?IC^	ji$
stvari govori za> *	'
ni hi In mar M'' . hi
ni bilo mar n* &j # kot stolček, ki na\ ^ f Žil	,'u
političnih Poc!vri%rno univerze. Tako re ^
teh dveh velikih V slovenskih akade ^ m enem letu spanj	vejtl
demskem svetu jff* kaj so fakultetna ^0 in je sele Pre.„,niia vprašal za P°lat„e venca z naspr ^
ker se oni drUPJ ^
verjetno nič
zna na ustroj „ f
Akademskega sve*a možnih ustanov-
zal
Sicer pa. .l?h~° besf^t,
mo o Adriji z
njene somišljenike ^
. ...odniKU^
ki pravi v uVoam^K
nn rnsnmsa «WteS0 {
ta je, da v Ak svetu ni mesta_ z
ki ne zastopajo . kademikov. v f t0 t naj navedemo l v .. katere prisotnost ^ 1»
demskem svetu K re malo pozitivni
M
ilnilitr Sit telovizSiP
Nedelju, 24. aprilu 1»60
10.50,
Radio Trst A Nacionalni program J*, ‘nrulem;°sa2o
8.00 Koledar; 8.30 PosluSall boste; 9.00 Kmetijska oddaja;
9.30 Slovenske pesmi; 12.15 Koncert za godbo na pihala; 12.40 Horn er in njen ansa-bel M-usette; 13.00 Kdo, kdaj,
zakaj; 13.30 Glasba po željah;
14.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 15.00 Kitarist Kino Sal-viati; 15.20 »Jam session«, raz-motnvanje o jazru; 15.40 Kvintet Zarja; 16.00 Reger: Štiri Boecklinove slike; 16.30 Plesna čajanka; 17.00 Koraki naprej In nazaj, radijska drama v enem dejanju; 18.20 Čajkovski: La-Dodje Jezero; 18.45 Pianist Tro-vajoli; 19.00 Nedeljski vestnik; 19.15 Glasbeno potovanje; 20.00 Šport; 20.30 Operetna fantazija; 21.00 «Wllliam Shakespeare«, pripravil J. Tavčar; 21.25 Jazz koncert; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Roussel: Serenada opus 30, 22.30 Melodije v Somraku: 23.00 Ansambel G. Shea-ring; 23.30 Do polnoči v ritmu in melodiji.
8.30 Oddaja za kmeie; 11.00 XXIV. razstava obrtništva v Florenci; 12.00	Program tedna;
12.10 PoJ6 Arigliano, Bossio, Traversi; 14.15 Oddaja za mladino: »Musiča sprint«; 14.30 O-perna glasba; 15.00 p. W. Hunt in njegov orkester; 15.15 Srečanje z A. Hitchkockom; 15.45 Orkestra Martin in Heath; 16 15 Nogomet od minute do minute; 17.45 Simfonični koncert p v. Alda	Priana;	19.00 Srečanje
med	Rimom	in Londonom;
19.30	Športni	dnevnik; 21.00
Koncert lahke glasbe; 2145 XVII. spev Dantejevega «Raja»; 22.15 Tedenske aktualnosti v svetu; 22.45 Chopinove mazurke; 23.20 Komentar o športnih dogodkih.
v starem slogu; 1’ L-j&*•'ffl kakšno brzino vozi Za našo vas;	‘L.nd’
našo vas
doma; 15.30^)f ^
vas
Ahlinova in nu“"^ma ^'vni
16.00 Nogometna t zac f Jugoslavija^
in
glasba; 20.05 Tz^fo‘r"iz ^^3>° tedna! 21.00 KanWr ^ J .
ga; 23.15 Z^i« ^ ^
Popevke;
Koncert za
klavir
tu	••	9
Stal. televii'1%0
10.15 TV za
Kiiietč; raZst»
tvoritev meanarodn nS ■-
 ........ («30	SP	*	iu:
obrništva; 15.30	•'„|lt;
ja; 17.30 TV za n>‘*y d"1 znični dan«; 18J
-a K
4.1IH.UI U«i»'t -	,	-	pod
18.45 Dogodivščin
.	 li-mi:	"	(još^nl
II. program
skimi gladinami
Trst
9.30 Danes na športnih Igriščih:	14.30	»El	Campanon«;
20.20 Kronike in rezultati športnih dogodkov.
Koper
9.00 Jutranje vesti; 10.00 Predvajali smo; 11.00 Glasba za praznični dan; 13.40 »Piacevo-lissimo«; 14.05 Mueller in njegov orkester; 15.00 »Discooo-lo»; 15.30 Juke-box z velesejma; 16.000 «Tranzlstor«; 17.00 Glasba in šport; 1830 PfeSite z nami; 20.30 Štiri pesmi Iščejo glasbe; 21.45 Nedelja v špor. tu; 22.45 Pojo Cucchiara, Latil-la, Montanari.
siracija »pv*1 ,,T-ino»lv 20.10 Tednik	Tv
21-15 Viv|jf:
,IJ»
ti.
TV dnevnik;
«Pustova smrt« jezu'13,,.
iP°rmi 25. O
ob koncu
PONEDELJEK
15.15 Športni	TVrfflo<":
TV za mladino; 1»_ x SPr*W italiJ*1^ - ‘a
d'*/ ii*v: ►
oddaJf,
mk: 18.45 itallJ*'T,jdaja: jč 19,05 Glasbena " t3ic. ^K; Delavec ob pr°ste^v dn^»:
Tv šport: 20.30 J*J paSf**
fV Cest'3
8.00 Domače novice; 8.05 Kmetijska oddaja: »Pogozdovanje Krasa«; 8.30 Z veselo pesmijo v nedeljsko jutro; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 10.00 Prenos RL; 10.30 O-perne skladbe; 11.00 »Popotovanja«; 11.15 Nedeljski koncert: Glinka, Dvorak, Mussorgski; 12.00 pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Tedenski politični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; Komorni zbor RTV Ljubljana; 15.30 Revijski orkestri; 16.00 Prenos RL; 19.00 Nedelja v športu; 19.10 Glasbeni Intermezzo; 18.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
III. program
21.00 Družba J^jkI*. «Ko poiejo P
16.15 Igor Strawinsky; 17.05 »Trgovina z umetninami«; 17.50 Schumannove skladbe; 19.00 V biblioteki; 19.30 G. Cambim: »Kvartet štev, 3»; 20.00 Vsako-večernl koncert: Brahms, Mahler; 21.30 Straussova »Saloma« In Milhaudova »Les Malheurs d’Orphee».
Jug.
Ljubljana
tet«W
10.10
Tv filmov o Zagr Jf>r
po&zfS
»Nlllfl j-KJ ^	O	r.
«Otroci 7'a*r,en.,0 ttonV-M’1'
^tiut i	n	.,n	KU*	<
™ d„neVtll2ri.30^
IlUldlll«,	1,0 tl-flOf , il
oddala; 20 50 „stopatP°*' oddaja «Nocoj n	^
Slovenija
Sedem dni.
PONEDELJEK. 21 DŽiljV
Ljubljana:
dom; 18.30 P°}{ S SHK’ oddaja «Estetik a n,v 6 tfif
»(K”
7.35 popevke za nedeljsko jutro; 8.00 Mladinska radijska Igra; 8.30 Festival otroških pesmi; 8.40 Z glasbo v novi teden; 9.20 Mozart: Simfonija št. 21; 9.35 Lepe melodije; 10.00 Se pomnite, tovariši!...; 10.30 Zbo-
Beograd:	20.00	^egie<L	gl
20.20 Športni P j,; »Spoznavaj svoJ^ v
«opO/.Il«V<šj *»	.
21.00 Celovečerni
Nepotvorjena in nepotvorljiva preprostost, ki je veliko več kot samo zgodovinski dokument
taeral Leer
(Od!
iz € Komisarjevih zapiskov 11»)
M, y^*' Spati nisem mo. sem in se spre-
mit, v^°® Kristanove kme-
Wtlo !,eto PJfčev je žvr-?i(j l. obširnem vrtu.
% 0a8,VOni.ie sta‘ koman-“1 2a .2 te Grgorin in a švigaj
Sajočimi tastovi-
> »a ' ie radio
Pozno zvečer lezlo
daljne Mozirske go'
poročai-da je
a Nemčija kapituli-
Vsemu
rala. Veselje pri Kristanu je bilo nepopisno. Vsi so drveli pred hišo, jokali in streljali v zrak. Sklical sem vse borce, odseke in kurirje pred hišo in jim povedal, da je konec velike štiriletne vojne in da bomo šli domov. Konec je velike in strašne vojne! Zmagali smo. Sedaj se bo pričelo navadno, mirno življenje.
Hitro smo sestavili razglas, ki se je glasil takole: RAZGLAS
Hte ;^civilnemu prebivalstvu Štajerske, Sloven-
e in Gorenjske na levem bregu Save raz-
ljcij0 Četrte operativne cone v zvezi s kapitu-
Iju '».J8®11 sil okupatorskih vojska na našem ozem-
^aslednje:
Protipo a‘er‘ člani okupat orskih vojska bodo hoteli sli 5e avno in svojevolj no oditi na svoje domove, Zanje ^.aT°iirn orožjem skriti na področjih, kjer je
oia --i nevarno. Ker jim naša vojska popolno-bodo n ^“Soda premikanje po prometnih zvezah, si taiWje°1SkaU skr‘vne Poti- Zato je treba vsako pre-taioj .tnjih vojsk in manjših sovražnih skupin civilnoPriJaViti naibližnji komandi mesta. Tako se bo
in>»- ?rebivalstvo ognilo morebitnim nasilnostim !r«aa
Potedne ®5.i94s-
■ - nilsar-podpolkovnik;
Hace, 1. r. Peter Brajčevič, 1. r.
Stab
IV. operativne cone JA in J?0 Slovenije
Mate'1!ar'PodPo‘kovn‘k:	Načelnik	štaba-major:
Hoč
»ožila.
Zgodaj
)L". Odšli " r,"5003! zjutraj .^tlc -p e*-er Brajčevič, ,V, Nacrnher> Jože Be-
li IoPo1kp- Mlkhč ln Jaz Polne CI- Ceste so bi-
Ma« kih motocikli-
i Ji°H i azbrani zaščitni
V°!k UstaUvmVljal nem'
\fllvizijski
smo tudi štab. Gene-ipih ’ , ukazali stopiti ;‘'ikamo vtom°bilov.
,!jžuBa]r greste,# jim
't l . S|ho lep-
■i*1 Brajčevič.
R2S 2 brazg0'
je vzklik-
V Jr„: S’
naj počnemo pri
^ Kaj"0’ mi smo Av“
■^ bi
dal
vse pobesiti,#
>efT koroški vodnik.
n
'■ °gniB Sl cesti za-k ia mao’ Krzhali konser-** šen ar°ne. Beninger S kak : <tK° bi tile t a45 Strl:° : mal° nas Je>
šli čez gore
klerik ‘ s
iua je nH ase cete Gr-. Jsle y ^edel nemške gela, ‘Udi . Polščico, prav s.^Uih aJ,Sto oklopnih in
&Ct”0kb,1?va „
V )e iwu knziscu. Po
£ Ciulhajal "a arab-
^vUi|t c nslad nemški
1 ib i»Pristriženimi br-j bit} uricah	___
1Cal: «Cesta moker se pe-
Vfhf..Pr°s‘a
V,Sat‘V2°ba ~ štab ge-V ‘avili vnika Lee
tvAoS; , sm° visoki štab
0Vna ,	—	«~
'C1' Ev— °manda jogo-
k-^Oči r,01110 visoki Štab. ipS9r di\,- av‘omobila naš CNjai U‘Je Janušek.
V ° koma m vam to ’® Se Je ve'
kiliel«Pi *' u. .
Hil.ka‘erih seli avtom°-
.	je	pelja-
lugovzhodne
e Ev-polkovnik ■'Hi * m„JV. visok. suh Po ljetn na des-a- Sr, St°Pil iz 3V-V«^£*®«al° ga je
al°V. Z zanima.
v'a
^ Ujej*’ i**1 ogledovali.
v^rr1 štab°vc. j—
tini,eninais‘ dobro k*Ue»., Pkarie
je
\>afraric-Ob, . er kar naprej
U»la bi
fožii^Ofoško
Peljal
svoje
Je
m jih tam
razlagal Ja-
li^° 80
s°°ga1 2agleda'i uje-^ „ Vati 1 t-aeeli živahno
'v, "O. T-,, ,	zivan
Ne/'1 baše-1 LamPret
je
Vf »e lf ga uspeha. Be-tak5’ Ponudil za pre-
'iti. sei
li
S ^ Za vrhovno ko-
bj^ab^^^bapisal gl
Vil M >->»	'	hlu	' Uk'
V^tlško^ ’ da sm°
SUtu ‘Pgovzhod. Cez > ^ayi»er-Je- že koman-
DUšan 8a štaba Slove-Kveder poslal
S. >tanPnivlmo z uje-
5ročii Z	Pre’
^ ^Uprav;56111 1’urnher-
Ncm'
k..srn0
51*.
2a dolgo mi-
H,- °bv'Bx?° ,ežali zem-
V jeVeffevalni oficir
'V' p°sedlieljal Ujete 'Cbfebiri so okrog ne‘ ;'1 Ptoglas na-St* regimen-se v ggne-5 -sk viiei Keera. Mislil
aVh
r 6 ar •' s'
* tblade
'ik' Glej „
» Sospod velike
K
4 B;i
SSrSVk!?Vni vojni. Ta-
Plemenite-si oficir že
Pastir na ■' VQa,?mainah in
i\:, v0dil
ikštaa v - Sl na s‘otine
^ 1**5 VeUka nezaščiteni Se^^l> ofici,, poko. veiikemu stare-
Hitlerju,
Nljj; Pla(ia naredil kup SS	diviV°ji	volji si
I-J^Vf^^berai zGske in bri-V Po ta'e,- Vodil si 0-*	tedaCeeletP
Balkanu.
ikV^Vojim rUdijske zve-
, ‘CK V0livv»	• j'>i\c ^.vc-
,**!! eU>,	gospodarjem
S K*. ,
‘'fcV t! katerim je. W ^Putala skoraj
ln stara kul-
turna Evropa. Križci in visoka odlikovanja so kar deževali na tvoje vojaške prsi. Nešteto banketov so ti priredili. Tvoje ime so izgovarjali s spoštovanjem v bližini tvojega groznega gospodarja. Hitler bi samo še mignil in postal bi maršal. I-meli so te za enega najbolj sposobnih vojskovodij nemških armad in zato so ti zaupali obrambo jugovzhodne Evrope. Stotisoči so ti bili pokorni od SS-divizij do e-skadril Gorskih lovcev in tankovskih divizij. Sedaj pa sediš v gorski slovenski vasi in trenutno je sedaj tvoj gospodar nekdanji gozdni in žagarski delavec. Znal si voditi armadne zbore, da bi zatrl naše osvobodilno gibanje. Nisi pa znal zbrati divizije Gorskih lovcev, ki bi te spremljali čez slovenske gore in se na Koroškem predali Angležem. Zato v mojih očeh nisi veliki vojskovodja.
Z roko je pokazal in zemljevidu mesto okrog Celovca in rekel; «Tukaj bi bil pripraven prostor, da bi razorožil svoje armadne zbore.#
»Nikamor ne boste šli naprej. Tukaj se bo začelo raz-oroževanje,# sem odločno rekel.
Načelnik Leerovega generalštaba, visok, vitek in čeden generalmajor, je sklenil roke. z lic so mu kapa-le na beli papir solze.
Turnher je ogledoval Nemce s pravo mladostno radovednostjo.
«Ali ste vi vodili nemške bombnike nad Beogrado n a-prila 1941,» ga je vprašal Lampret.
«Da, jaz sem vodil tisto operacijo. Toda opravljal sem samo povelje svojega vrhovnega komandanta Hitlerja.#
Napravili smo zapisnik kapitulacije, ki sta ga podpisala Leer in njegov načelnik. Takoj smo obvestili o tem glavni štab. Komandir štabne zaščite vodnik Grgo-rin - France Bevec je s pa-trolo odvedel generale v štab: osem generalov, dvajset polkovnikov in podpolkovnikov, štiri generalštab-ne majorje pa petnajst tipkaric in šifrerk.
Dve knjigi «Komisarjevih zapiskov»
Matevža	Haceta
Prve knjige še nisem poznal, ko sem prejel drugo v recenzijo. Prebral sem jo zapored v nekaj večerih in ker mi je bila prekratka, sem si takoj oskrbel še prvo. Bral sem v postelji in če si je borec po prestani bitki prižgal cigareto, sem čutil neodoljivo željo, da bi si jo tudi sam prižgal; in če je po borbi čutarica z žganjem romala od ust do ust, je tudi mene prijelo, da bi potegnil požirek iz nje. In če se je komisar ali kdo od njegovih pogovarjal z borci ali s kmeti po vaseh, po poljih in gozdovih, sem si zaželel, da bi se tudi sam udeležil pogovora.
Knjigi sta napisani brez najmanjšega patosa, tako kot da bi se bili sami napisali sredi borbe, na nočnih pohodih čez drn in strn, sredi proslav zmag z vese-licami in plesi ali na naglih premikih in umikih. Napisani sta z nepotvorjeno in nepotvorljivo preprostostjo in sta veliko več kot samo zgodovinski dokument. Ti ljudje ne samo dejstvu-jejo, temveč tudi zares govorijo! Govorijo tako, kakor zares govorijo ljudje in ne, kakor bi avtor hotel.
Na primer (1.147/48).'
— «Ježeš, ježeš. zakaj je pa zdaj vojska, saj Italijani so pregnani,» so spraševale ženske, ki so kopale krompir na njivah.
«Molite, ženske, da bomo čimprej zmagali tudi nad belimi,» je rekel kurir, ki je vodil konje. Zenske So kar naprej vzdihovale, se ozirale proti Osolniku in kopale.
«Zenske, drage ženske, dobro bi bilo, ko bi se spravile domov, da vas krogle ne oplazijo, okrog njiv padajo.#
«Kaj pa krompir?)) so odgovarjale ženske. — —
Ali pa, kako toži starejši partizan, ki je izgubil ženo, hišo in voliče in ki ima enega sina pri partizanih, drugega pri dobrih sosedih, najbolj za parom lepih volov, ki jih takih ne bo nikoli več vzredil. (I. str 59-60),
Matevž Hace, v borbi komisar in zdaj ljudski poslanec in pisatelj, je bil pred vojno gozdni delavec. V njegovih zapiskih živijo gozd in polja, živali, nebo in hribi polno življenje. Njegovi opisi so kratki, slikoviti in sugestivni.
Hacetove karakterizacije sobojevnikov so velikosrat skope in izrečene v pridevnikih kakor; bil je hraber borec, odločen, nagel, ali: premišljen itd. Najboljše so tiste, ki se izražajo v golem dejanju, kot na pr. (I. str. 84-85);
— Sto metrov zadaj, za nekim križpotjem v gozdiču je stal Daki razoglav in kričal; okrog njega so padale mine.
«No, kaj se pa dereš?» sem ga vprašal.
«Kaj se ne bi drl, brigad-nega pisarja sem nagnal! Narekujem mu poročilo, on Pa vsakokrat, ko pade mina, poskoči tri metre visoko...«
— Poslej sem pisal poročilo jaz, Daki je meni narekoval. Mine so kar naprej eksplodirale okrog naju.
«Stane, ali se ne bi vsedla pod tistole široko bukev, laže bom pisal,« sem mu omenil.
«Ali tudi tebe prijemlje panika?« Daki se je zarežal.
((Hudiča, ali ne vidiš, da
je vse okrog naju v zaklonih...«
— Daki se je kar naprej smejal in narekoval. Skozi veje je priletel košček mine in mi odtrgal sprednji del kape. Skočil sem kakor jelen in bil sem v skoku pri bukvi. Sedel sem kakšnih deset metrov od Dakija. ki je ostal sredi poti in se smejal, nato pa je še sam krenil k bukvi in sedel k meni. Mimo so prinesli šest ranjencev . ..
— Ranjence so odnesli, poročilo je bilo napisano, kar prifrči težka mina in udari prav na sredo križ-potja, kjer sva prej stala z Dakijem ...
— Daki se je kar naprej smejal, zatem pa me je zavrnil; «Kaj če naju zadene, zato se pa tolčemo!«
Vsebina I. knjige je neiz-umetničeno, verno in doživeto poročilo o bojih na Notranjskem, Dolenjskem in Primorskem v letih 1942 in 1943 do
zloma fašizma. Poročilo mislim tu kot odliko v smislu starih kronik, ki pripovedujejo o velikih dogajanjih svojega časa. Tistih kronik, katerih jasni in preprosti slog radi kdaj posnemajo tudi znameniti pisatelji (Stendhal), ki se pa v bistvu vendarle ne da posneti.
Tako poročilo navadno raste, čim bolj narašča pomembnost zgodovinskih dejanj.
Druga knjiga ((Komisarjevih zapiskov# je živa kronika legendarnega im tragično zmagovitega pohoda XIV. divizije preko Štajerske proti Koroški v prvih mesecih leta 1944. Na tem pohodu je padel pesnik Kajuh, slikar Belač in cela vrsta hrabrih borcev in njihovih komandantov. Brigade so šle skozi zimo in sneg in se prebijale skozi neštete obroče izbrane nemške vojske, es-esovcev in gestapovcev. Borci so bili izmučeni, bosi in sestradani in marsikdo je na poti umrl tudi od izčrpanosti in lakote. Pisatelj pravi
nekje, da je ob vsakem borcu, ki ga je videl umirati,_ jokal. Toda po pohodu XIV. divizije ni nikoli več jokal. Napori so bili nečloveški in nadčloveški im vendar je za preostale borce naposled posijalo sonce. Skozi preprosti, jasni, kdaj Ikronislični slog se prebija mogočnost zgodovinskega dogajanja prozorno in neobteženo. Človeško trpljenje, sla po spanju in jedi, po oddihu vsaj za trenutek, človeške slabosti in vrline, ljudje po vaseh in njihovi strahovi, vera in zaupanje vase im neizmerna .predanost stvari, vse to je prikazano brez trohice pretiravanja in brez najmanjše patetičnosti. Življenje na osvobojenem o-zemlju v Savinjski dolini a-li na Pohorju, sla po življenju in ljubezni, prvobitni nagoni in vsepovsod živo utripajoča priroda slovenskih gozdov im gora, vse to stopa pred bralčeve oči, kakor bi vse to sam doživljal. In zlom nemške armade im predaja celokupnega armadnega zbora z vrhovnim poveljnikom
vred partizanom je zaključek, ki krona veliki zgodovinski, a tudi osebni pisateljski podvig.
Ni težko prerokovati, da sta Hacetovi knjigi ((Komisarjevih zapiskov# med tistimi redkimi, katerih vrednost in pomen bosta od desetletja do desetletja naraščala. Kdor sam ni bil v partizanih, mu bodo ((Komisarjevi zapiski o-živeli podobo velikih zgodovinskih dogajanj naše narodnoosvobodilne borbe. Matevž Hace je s to knjigo zadel enkratni zadetek. Redke jezikovne pomanjkljivosti se bodo dale z lahkoto odpraviti, morda tudi to ali ono dopolniti. Mladini, ki bo dorašča-la, bodo živa priča velikih dni. Prihodnje izdaje bodo potrebovale zemljevide bojev in premikov in komentiran seznam nastopajočih oseb s kratkimi življenjepisi.
((Komisarjevi zapiski# bodo prešli v standardna dela slovenske literature, obenem pa bodo bogat vir našim zgodovinopiscem.
VLADIMIR BARTOL
Merkujev Concertino izvajan na koncertu filharmonije
Slovenske
Pavle Merku in dirigent Santo Ilubad
iiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiimi
NI VSEENO, KDAJ ČLOVEK PREBERE	KAK
Pred kratkim je v Johannesburgu atentatorska roka dvakrat ustrelila v ministrskega predsednika Južnoafriške unije. Oba strela sta ga zadela v glavo. Na žalost kak centimeter prenizko. Samo malo više in dr. Ver-tvoerd bi bil mrtev, beli Verwoerd tako resnično mrtev kot vsi tisti črnci, ki so jih njegovi ljudje poklali pred dnevi. Črncem zaradi tega ne bi bilo nič laže, črncem ne bo nič laže, vse dokler bo še kje kak Ver-woerd, ki ga lahko zamenja na oblasti. Toda tej oblasti je čas odmerjen. In čas se izteka. Danes, jutri, čez leto se izteče.
Morda ni vseeno, da sem Pahorjev Kres v pristanu*) bral ravno te dni. Cas, ko je bil ves naš upor lahko samo čakanje in vera, je v meni dobil bolj plastično, konkretnejšo podobo. Nam, ki smo se rodili malo pred izbruhom vojne, je včasih težko popolnoma se vživeti v takratne razmere. Sicer pa je dandanes to težko marsikomu. Kajti zgodi se,
(Boris Pahor, KRES V PRISTANU)
*) Boris Pahor:	Kres	v
pristanu. Zunanja oprema in slikovni prilocji: Lojze Spacal. Založila Mladinska knjiga v Ljubljani, 195b.
>:■#
F. Mihelič Bolničarka
(Ilustracija v knjigi ((Komisarjevi zapiski 1»)
da ljudje pozabijo. Vse prevečkrat in prerado se zgodi. In potem ni mogoče vsega obuditi. In tako postane druga svetovna vojna samo ena izmed tolikih, ki so že pustošile svet. In imena kot Auschwitz, Dachau, Mauthausen..., izvotlena svoje blazne resničnosti, so kvečjemu le še sramotni spomenik v posmeh človeštvu, ki ga je treba čimprej pozabiti.
Treba je pozabiti in ljudje pozabljajo. In hodijo mimo Hotela Regina, ne da bi svojim otrokom povedali, da je to najslavnejši slovenski Narodni dom. In zakaj je Hotel Regina. In zakaj so pred njim zgradili novo palačo. In kaj je nekoč pomenila slovenska beseda. In da so te zaradi slovenske pesmi napojili z ricinusovim in strojnim oljem, da si moral dati svoje grlo zemlji.
Treba je pozabiti... Pahorjeva knjiga pa je bila napisana prav zato, da le ne bi vsega pozabili. Kajti v tem času, ko je malodušje kot siv pajčolan, ki nam preceja sonce, razgrnjeno nad našim mestom, je človeku vendarle lahko v oporo, če se spomni že težjih dni, ki smo jih preživeli.
S tem pa, da bi vztrajali predvsem na tem, da je ta knjiga dokument, bi pisatelju vsekakor storili krivico. Zato naj takoj pripomnimo, da gre za umetniško pričevanje, in poudarek na umetniškem ni nič manjši kot na pričevanju. Pravzaprav so to vsa Pahorjeva dela, čeprav so nekatera bolj druga manj dognana, kajti večkrat pisatelj med umetniškim in pričevanjem ni našel ravnotežja — spomnimo se Nomadov brez oaze m Onkraj pekla so ljudje — in je drugo prevladovalo nad prvim. In to ne samo v škodo dela samega, ’em-več tudi pričevanja kot ta-
kega. Nekaj pa loči to knjigo od vseh ostalih: razen Mesta v zalivu, ki se dogaja v neposredni okolici Trsta, je bilo prizorišče vseh knjig tujina in je torej ta prva. ki jo je Pahor napisal o svojem rodnem mestu. (Spregledal sem sicer njegovo prvo delo, ker je preveč začetniško, da bi ga bilo vredno prištevati k ostalim delom).
Morda bi še moral poudariti, da je to zbirka novel, pa se mi pravzaprav to niti ne zdi važno, ker so tako s smislom urejene m napisane, kot da so samo poglavja v celoti. Ce pa si malo ogledam teh sedem naslovov, kolikor je pač novel, moram priznati, da so to v glavnem precej različne stvari. V vseh pa je tisto, kar jih veže v enoto. Čeprav se mi zdi Nesluteno vprašanje celo malo drugače pisano od ostalih novel, bolj podobno poglavjem njegovih romanov, vendar enotno in zaključeno, čeprav Orient express in Rože za gobavce ne prikazujta otroškega sveta in, če je v prvi prikazano propadlo kra-
ško dekle, govori druga celo o goriškem pevcu, ki ie iz ljubezni do slovenske pesmi moral v prerani grob, je v vseh osnovni podton isti. Nekaj kot onemogel upor, nekaj kot kljubovanje ah ponos, vsekakor nekaj, kar se ne da povedati z eno samo besedo.
Razen v prvi. Ta pa je, kot pravi pisatelj sam, samo narobe uvod in nam prikaže tovarištvo med slovenskimi in italijanskimi dečki, ki za časa prve svetovne vojne kradejo premog z železniških (ovornih vagonov, da tako pomagajo svojim materam. Slovenci in Italijani, zdaj je to šč brez pomena. Vojna je in vse, kar si ljudje želijo, je samo njen konec. Kajti nihče ne sluti, da najhujše šele mora uriti.
In najhujše je prišlo kmalu. Prišlo je s črnimi srajcami in ricinusovim oliem, osvetljeno od velikega kresa, ki so ga fašisti zanetili, da so potem sami v njem zgoreli, spremljano od odmevov bazoviških strelov, ki so jih potem iz zased ubijali. In o tem je Pahor napisal nekaj zelo lepih stra-
  lil  .....................................................................................................................................................................     n
Tržaško S G nastopi v Novem Sadu 25. V.
Tržaško Slovensko gledališče, ki je dobilo vabilo, da se udeleži Sterijinegg pozor-ja v Novem Sadu, bo tam nastopilo 25. maja s Tavčarjevim delom «Nicky, zlati deček«. Za to predstavo je inscenator Jože Cesar še nekoliko predelal sceno, orav tako pa je bilo napravljenih še nekaj kostumov, Od ostalih slovenskih gledališč bo Slovensko narodno gledališče iz Maribora nastopilo v ponedeljek 16. maja z de-
lom aMrtvi Kurent« Mihe Remca, Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane pa bo ID. maja igralo Mateja Bora nZvezde so večne» Kot je znano, bi moral nastopiti še eOder 5?« iz Ljubljane z iiAntigono« Dominiku Smoleta. Kaže pa. da »Odra 57« ne bo v Novi Sad zaradi pritožbe nekega drugega gledališča, ker pra izbiri nAntigone« niso bili izpolnjeni vsi formalni predpisi za dostop na Sterijino pozor je.
ni. Odlomki iz Kresa v pristanu. Brodolom, morda Nesluteno vprašanje, predvsem pa Metulj na obešalniku, zgoščen, dramatičen prizor, ki bi mu morali najti mesto v .naših šolskih čitankah. (Seveda, če ne bi pristojna oblast imela nič proti, kar pa je izključeno). Mar more kdo govoriti v prid slovenske šole bolje kot za kite na obešalnik obešena punčka? Za-adi slovenske besede. Zato, ker je Dila Julka ne Giulia. Da, 'amo zato.
Sicer ni bil moj namen pisati oceno. Hotel sem samo nanizati nekaj misli, ki so se mi porodile ob branju Kresa v pristanu. Ker pa je ta članek tudi to, moram omeniti še eno .-vprašanje: jezik. Tu Pahorju oč-tajo marsikaj, kar pa bi jaz tokrat namenoma spreglenal. Imam samo majhno pripombo. Knjiga je namenjena predvsem mladini, ne zdi pa se mi, da je zgoščen, včasih celo razt-gan način pisanja, v kakršnem je napisana. za mladino naibolj primeren. Nt mislim, da bi se Pahor moral zatajiti, ampak vseskozi bi se pa moral tega zavedati. In precej narečnih bese.i sem žas'edil. take, za katere ovomim. da jih bodo ,v^i bralci razumeli. Opomba rod črto Di bila zeio primerna in celo naravna glede na to, da so tudi italijanski izrazi tako prevedeni. Toliko mimogrede.
Vendar ponovno poudarjam, da je Kres v pristanu knjiga, ki je moramo uiti ■veseli. Se posebno, ker j.s mladinska. Dane-, ko laši-zem vedno bolj ponosno nosi svojo že zdavnaj dvignjeno glavo, ko prebarvam nacizem zahteva vojaška oporišča v Španiji'in'na Norveškem, ko na svetu lahko streljajo črnce za zabavo, morda ne bo odveč, če otroke že z abecedo na te stvari opozorimo. In kam vodijo.
MIROSLAV KOŠUTA
Na koncertu Slovenske filharmonije v Ljubljani 11, a-prila so pol vodstvom dirigenta Sama Hubada izvajali tudi Concertino za mali orkester tržaškega skladatelja prof. Pavleta Merkuja.
Concertino za mali orkester je Merkujev orkestrski prvenec, v katerem pa pride do izraza skladateljevo nagnjenje in ljubezen do komorne glasbe; iz orkestrske mase, ki se le tu in tam oglaša V celoti, izstopajo namreč posamezni instrumenti s solističnimi vložki ali skupine instrumentov z izrazito komorno fakturo. Skladba ima štriri stavke.
Prvi stavek ima dve temi: prva v violinah ob spremljavi ostalih godal se javlja večkrat v obliki variacij, pri čemer ostaja melodija nespremenjena, menjuje le enkrat, proti sredini stavka, in s pastoralno umirjenostjo ustvarja kontrast v prvo temo. — Drugi stavek je karikatura valčka v sedemčetr-tinskem taktu; ustvaril naj bi občutek šepastega plesa. — Tretji stavek je preprosta pesem melanholičnega značaja s patetičnim viškom. — Zaključni stavek ima tri različne prvine. Prva je ritmična in jo takoj v začetku prinašajo timpani z močnimi u-darci. Druga, takoj za njo, je spevna melodija v violinah, ki jo spremljajo ostali in. strumenti s precejšnjo :itmič-no prvino. Po krajši izpeljavi in ponovitvi melodične prvine se oglasi še tretja, zelo razgibana melodija v hitrih notnih vrednostih, ki se večkrat ponavlja v pihalih, godalih in tolkalih, širša spevna epizoda privede do kričečega vrha, nato nastopijo v izpeljavi ponovno vse tri prvine. Ob zaključku izpeljave je drugi vrh, v katerem nastopijo vse tri prvine hkrati, Coda z ritmičnimi igrami v vsem orkestru stopnjuje razpoloženje do močnega in odsekanega zaključka.
Delo je skladatelj posvetil svojemu. dolgoletnemu profesorju Vitu Leviju v znak hvaležnosti za vse posredovano znanje.
«Zelo ugodno me je presenetil,# je v ljubljanskem Delu napisal po koncertu Uroš Prevoršek, ((Concertino mladega tržaškega skladatelja Pavla Merkuja. Po nekih njegovih izjavah v časopisju sem sodil, da gre za nekakšnega ekstremista, vendar njegov Concertino tega v ničemer ne kaže. Njegov Concertino je v harmonskem oziru logičen, zmeren in zanimiv, v pogledu melodike in-v.enciozen ter kaže na izraziti avtorjev posluh za orkestrski zvok. Nasproti razbo-ritim hitrim stavkom se mi zdi počasni stavek vsebinsko manj tehten jn izrazit in morda tudi nekoliko preveč razvlečen.#
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiigi i^igiifiiiiiiiii i##iiiiiii##giiiiiiBiiBiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiii imiiiibiiiiiiiiiiiiiiii!!!11 Baiiaiiiiiif ||f ii1!1!!'!!!11!!!'11*111*11*11 lallllll>II,lla,ll*>ll*8i| |,|ii|||iu,l||a i'1'iii111111 ||||a|,|i>a| (B1'!1!!!!!!!111,111! mm mimii mmiiimii n ■ minili m mim iiiimiiiiiii iiiiiiiimii iiiiiiiiiiiiiiiimiu umi min m iiiiiiim m iiiih nn ii ' iinnimiiiiniiiiiiiiiiiiiiminiiniiiniiiiM
E%. fantke Krnit:Poslanstvo slovenskega gledališča
:i
Malo je med Slovenci ljudi, ki bi se mogli meriti z dr. Bratkom Kreftom v ko-
renitem in podrobnem poznavanju vprašanj slovenskega gledališča. Uredniš-
GERON
TVGOMER.
Ing. arh. Viktor Molka:	Skici	za	kostume	Gerona
in Tugomera
tvo Knjižnice Mestnega gledališča v Ljubljani bi bilo za prikazovanje poslanstva slovenskega gledališča težko našlo primernejše pero od Kreftovega. Pisatelj velja za najboljšega slovenskega gledališkega strokovnjaka. Ta njegova lastnost se jarko in jasno zrcali na vsaki od 146 strani novega zvezka te knjižnice. Vsaka stran razodeva obenem razgibani, osebni in zgoščeni slog Kreftovega razpravljanja, ki ga poznamo iz njegovih drugih knjig in o katerem vemo, da si ga je pisatelj ustvaril v skladu s svojim ao neugnanosti živahnim temperamentom, izrednim oblikovalnim darom, obsežnim znanjem in v soglasju z neomajno zvestobo globoko človeškemu in kritično naprednemu življenjskemu nazoru.
Snov knjige je, zajeta predvsem iz Kreftove dramaturške dejavnosti. Cisto nov je uvod (str. 5—13). O-stali trije spisi so nastali v raznih dobah zadnjega dvajsetletja in se skladno zlivajo v celoto, iz katere odseva visoko poslanstvo slovenskega gledališča v najlepšem pomenu besede.
Pisatelj opozarja na dolgo zgodovinsko izročiio gle-
dališkega izživljanja med Slovenci od prvih sledov domačih predstav v protestantski dobi do današnjih dni.
V prvem spisu «Ob stopet-desetletnici Linhartove ((Zupanove Micke (1789—1939)» (str. 16—39) opisuje Kreft zelo slikovito ljubljanske razmere, iz katerih je pognala prva slovenska predstava ((Zupanove Micke#. Ta je morala biti za takratne Slovence trojno prijetno presenečenje:	jezikovnona-rodno, socialno in literarno.
V prvem letu francoske revolucije se je prvič oglasila z odra nemškega Stanovskega gledališča slovenska beseda, ki jo je dotlej ((večina občinstva govorila le s svojo služinčadjo, jo slišala morda pri pridigah ter v manjših in manj imenitnih oštarijah, če je kdo od gospode tja zablodil; mogoče so govorili slovensko tudi tu in tam meščani med seboj... Vsaj za trenutek sta se morala vzbuditi narodna zavest in ponos v tistih naših prednikih, ki so bili pri predstavi navzoči#
Središče knjige zavzema najdaljši prispevek ((Zapisek o Hamletu# (str. 42	107)
iz let 1953- 1959. Fričenia se z odločno in ogorčeno Kreftovo obsodbo tedanje
ždanovščine in ždanovcev, tedanjega stalinskega birokratizma in berijskih pri-mahunskih kritikunov, nekega sovjetskega lukajeran-stva in mračnjaštva z rdečo masko ter ((bidermajerskega okusa socialistične Jare gospode# (49), da se tako razčistijo pojmi o Hamletu rezonerju in «strastno-analitskemu duhu#. Sledi oDširno primerjanje slovenskih Hamletov z angleškimi, zlasti pa s tistim, ki ga je Ljubljančanom pokazalo gostovanje angleškega ansambla Old-Viv. Kreft lepo pojasnjuje, kako je prišlo do tega, da je Zupančič lahko označil ((Hamleta# za slovensko ljudsko predstavo, obsoja poklonstvo pred tujci, ki je bilo tedaj še zmerom preveč v modi, in raz-borito razpravlja o dobri in slabi gledališki kritiki. Z grenkobo ugotavlja svoje prepričanje, da bi domača kritika s poleni obmetavala slovenskega režiserja kot skrunitelja Shakespearovega dela in genija, če bi se drznil tako obleči ((Hamleta#, kakor ga je Benthal v Ljubljani. Temu se je kritika «provincialno-snobistično poklonila#, obenem pa slovenske rešiserie zviška poučevala, kako bi se morali zgle-
dovati nad tujci. Povzema dognanje, da je za Shakespeara važen predvsem živ človek, oseba in igralec, ne pa iluzionistična kulisa. kad povezuje z usodami shakespearskih junakov in trpinov krute usode posameznikov iz novejše dobe, n. pr. Rajkovo smrt na Madžarskem in grozote, ki se dogajajo v zvezi z alžirskim osvobodilnim gibanjem. Grmi zoper današnje psihično in fizično mučenje v nekaterih modernih vladavinah. Ob Hamletovi katarzi pravi, da je bila katastrofa, vsaj zanj, in vprašuje; «Ali mora biti vsaka katarza tudi že katastrofa?# (103). Zaključuje: ((Socialistična l-deja je po krščanstvu in budizmu največja ideja, kar jih je vzniknilo v človeštvu# (106).
Zadnji spis ((Poslanstvo slovenskega gledališča# (110 do 146), ki je dal tudi knjigi naslov, obsega govore zadnjih let: govor na ustanovnem občnem zboru Društva slovenskih gledaliških u-metnikov (1950), govor n a proslavi v Operi (195) in govor ob drugi priliki (1956). Poslanstvo gledališča je najlepše prikazano proti koncu knjige, ko se vrstijo nazori o njegovem namenu od
Aristifana in Aristotela do Moliera in, Shakespeara ter dalje do najnovejše dobe, do Ivana Cankarja in Berta Brechta. Poslanstvo gledališča se zdi Kreftu celo večje in važnejše od poslanstva književnosti. Po Kreftovem mnenju je u-stvarila slovenska dramatika štiri pomembne like, umetniške in idejne predstavnike značaja . svojega naroda:	Linhartovega Matička,
Levstikovega in Jurčičevega Tugomera, Cankarjevega Ščuko v ((Narodovem blagru# in Cankarjevega Jermana v aHlapcih#. Ti štirje liki so zaradi svoje gloj boke in lepe človečnosti in značajnosti hkrati slovenski in občečloveški in v odrskem uporabljanju takih likov je del velikega poslanstva slovenskega gledališča (143). Poleg domačih pa je treba vredno upodabljati nesmrtne like iz svetovne dramatike:	((Umetni-
ško uresničevati ideje, ki so jih določili gledališču njegovi teoretiki in dejavniki, ... se pravi izpolnjevati poslanstvo slovenskega narodnega gledališča# (146).
Ce se ob tej knjigi spomnimo tržaških Slovencev in njihovega gledališča, bi radi podčrtali, da je knjiga tudi
zanje velike važnosti. Njihove usode so še danes v marsičem podobne temu, kar so osrednji Slovenci v borbi za svoje gledališče preživljali v preteklem stoletju. Poslanstvo tržaškega Slovenskega gledališča se v marsičem prav malo ali nič ne razlikuje od poslanstva osrednjega slovenskega gledališča, ima pa poleg tega še svoje posebne naloge. Prebiranje te knjige oo tržaškim gledališčnikom, pa tudi širšemu občinstvu bratsko izpodbujanje pri njihoven prizadevanju /.a rast slovenske gledališke umetnosti ob Jadranu. Dr. Bratko Kreft je včasih režira1 nekatere svoje igre /.a j tržaške odre, po tej knjigi na bo tržaškemu gledališču se nadalje dober svetovalec in zanesljiv kažipot prave smeri za bodoče dni.
Knjiga je zelo bogato ilustrirana s fotogr. posnetki iz dr. Kreftovih režij »Kranjskih komedijantov«, Shakespearovih dram in »Tugomera« ter bo tudi po tej strani ustrezala vsakovrst nim potrebam slovenskih gledališč.
ANDRKJ BUDAL
L
PrTni ors k‘T ”(Tno vni le
24. apn'1*
Prve tulipane so pripeljali na Holandsko s kočijo leta 1554
Zgodovina poštne službe
Šole i/ 14. stoletju se začne pravi razvoj * Družina Taxis dobi monopol za prevažanje pošte po avstrijskem cesarstvu ■ Kaj pravi Valvazor o poštni službi v naših krajih
Srednjeveška kočija s tulipani zdaj na poti iz Carigrada v Rotterdam
V Rotterdamu na Nizozemskem bodo 7. maja odprli mednarodni sejem cvetja. Na sejmu bodo tekmovali gojilci cvetja iz številnih držav. Nizozemska slovi danes zaradi vzgoje številnih vrst tulipanov. Vendar pa je Holandska le druga domovina tulipanov. Te cvetice gojijo na Vzhodu že od pradavnih časov; Perzija pa velja za njih pradomovino. V Evropo so jih prinesli Turki šele proti koncu srednjega veka. Takoj so se naglo razširili po vsej Evropi, tako da je zavladala prava tulipomanija. Na Holandsko so to cvetje pripeljali leta 1554 v poštni kočiji iz Carigrada. Te dni so Nizozemci prav v spomin na ta dogodek organizirali ponovitev prenosa tulipana iz Carigrada v Rotterdam, štirivprežna srednjeveška poštna kočija je odšla pred dnevi iz Carigrada skozi balkanske in druge države■ Prepotovala bo 3.404 kilometre dolgo pot in bo pfispela 7. maja v Rotterdam. Kočijo spremljajo srednjeveški oklepniki na konjih.
Pogled na srednjeveško
kočijo in na poštarja s trobento nam je dal povod, da na kratko pregledamo zgodovino pošte od najstarejših časov do danes. Verjetno so prvi početki poštne službe obstajali že pri naj starejših narodih. Arabci. Babilonci in Egipčani so pošiljali važna sporočila s posebnimi sli. Z večjo gotovostjo pa vemo za poštno službo v perzijskem cesarstvu, v grških državah in v rimskem imperiju. Tedaj pa je služila le političnim in vojaškim namenom in je bila v izključni službi države ali vladarja. Zasebniki so se za sporočanje novic posluževali popotnikov, romarjev in potujočih trgovcev. Po raznih obdobjih, v katerih je pošta bila v službi Cerkve in države, se je od 12. stoletja dalje še posebno razvila po zaslugi raznih u-niverz, ki so začele uporabljati poštne sle za sporočanje znanstvenih novic
iz enega študijskega centra v drugega, šele v 14-stoletju pa se začenja pravi razvoj poštne službe. Razne trgovske družbe so tedaj uvedle učinkovito mrežo poštnih zvez. Teh so se začeli posluževati tudi privatniki za svoje dopisovanje. Proti koncu 15. stoletja so številne privatne družbe imele že dobro organizirano službo. Ob glavnih cestah so postavili številne poštne postaje. V 16. stoletju so zaceli voziti poštni vozovi, ki so prevažali tudi majhne zavoje in tudi potnike. Cesar Maksimilijan in Karel V. sta dala družini Taxis monopol za prevažanje pošte po vsem ozemlju Habsburžanov. V Milanu je ta družina ustanovila središče svoje poštne organizacije.
Toda šele v 18- stoletju je poštna služba zaradi vedno večjega uporabljanja poštnih kočij, vzporedno z graditvijo vedno obsežnej-
Poštna kočija, ki je vozila na progi čez Gothardski prelaz Flueden-Camer-lata (pri Comu) do leta 1882. Kočija je razstavljena ob vhodu v deželni muzej v Zuerichu in na njej je tabla z napisom: «0d leta 1882 ni vstop
več dovoljen«
V Domu umetnosti (Kunsthaus) v Zuerichu je razstavljena slika švicarskega umetnika Rudolfa Kollerja iz 1. 1873 z naslovom «Gotthardpost», ki ponazoru-je poštno kočijo, ki pelje skozi Gothardski prelaz
še cestne mreže, postala praktična, dovolj hitra in koristna za vse državljane ter je bila poverjena raznim privatnikom. Poštna služba je napredovala vzporedno z velikim razvojem komunikacijskih sredstev in je v 19. stoletju postala hitra, točna in zanesljiva tudi zaradi skrbne organizacije službe za zbiranje in razdeljevanje pošiljk.
Danes opravlja posta tudi številne bančne posle. Za mednarodno povezavo pa so sklenili mednarodne dogovore. L. 1874 je bila u-stanovljena v Bernu «Sploš-na poštna zveza«, ki je leta 1878 prevzela ime «Uni-verzalna poštna zveza«. Sledile so pozneje številne drup konvencije za vedno večje spopolnjevanje mednarodnega sodelovanja v poštni službi. Zadnja konvencija je bila sklenjena leta 1952 v Bruslju. Univerzalna poštna zveza ima stalen upravni organ s sedežem v Bernu.
Ob vhodu deželnega muzeja v Zuerichu je razstavljena poštna kočija, kakršne so uporabljali na poštni progi čez Gothardski prelaz od leta 1849 do 1882. Kočija ima številko 880, tabla na njej pa označuje progo: Flueden - Camerla-ta. Zraven pa je še napis: ♦Od leta 1882 ni vstop več dovoljen.«
Iz priložene razlage je razvidno, da se je služba s poštnimi sli na tej progi začela leta 1653, in sicer med Milanom in Luzernom. Leta 1827 so zgradili cesto čez Gothardski prelaz, leta 1831 pa se je začel čez ta prelaz prvi promet z vozili. Leta 1835 je
VELJAVEN OD 25. APRILA DO 1. MAJA
Oven (od 21. 3.
do 20. 4 ): Prijetna presenečenja. Uresničili boste nekatere svoje načrte. Plodno poslovno delo in zanimivi razgovori. Ponudba, ki vam bo zelo kori-' stila.
Bik (od 21. 4. do
20, 5.): Ne smete biti preveč občutljivi, da si ne po-1 kvarite lepih trenutkov sreče. Razjasniti morate neko zadevo z drago osebo. Uspeh v poklivnem delu.
Dvojčka (od 21. 5. do 22.	6.):
Lahko boste u-resničild nekatere načrte sentimentalnega značaja. V poslovnem delu bodite bolj realni. Prijateljstvo z neko osebo vam bo zelo koristilo.
Rak (od 23. 6. do 22. 7.): Sprememba v ljubezenskih zadevah vas bo razveselila. V poklicnem delu boste dosegli u-speh, morate pa se potruditi. Malenkostne ovire boste premagali.
Lev (od 23. 7. do
®22. 8.): V ljubezenskih zadevah vam zvezde ta teden ne bodo naklonjene; v poslovnem delu pa boste dosegli lepe uspehe. Harmonija z delovnimi tovariši. Sporočila.
Tudi v
Devica (od 23. 8. do 22. 9.): Slučajna in zanimiva srečanja. U-speh v ljubezenskih zadevah. Lepe ponudbe in možnosti za izboljšanje delovnih pogojev in postranski zaslužek.
Tehtnica (od 23. 9. do 23. 18.): V
ljubezenskih zadevah ne smete I preveč verjeti lepim obljubam; dejstva so važna. V poklicnem delu boste zaposleni! Zvezde so vam naklonjene.
Škorpijon (od 24. 10. do 22. 11.): Zelo razgibano sentimentalno življenje in prijetne dogodivščine. Pismo. Presenečenja. Lepa priložnost za potovanje in sklenitev važnih dogovorov.
Strelec (od 23. 11. do 20. 12.): Presenečenja. U-godni dnevi za sentimentalne zadeve. Lepa priložnost za izlet, poklicnem delu vam bo sreča naklonjena. Prijetne novice.
Kozorog (od 21. ^	do 20. 1): spre-
f	meniti boste mo-
f	rali neki svoj na-
l	J črt. Potolažite se,
J/	ker ga boste lah-
^	ko uresničili v
boljših pogojih. Ugoden dogovor za poslovno delo in napredovanje.
Vodnar (od 21. do 19. 2.): Razdvojenost v sentimentalnem življenju. Zanimivi sestanki in razgovori z osebo, kateri ste všeč. Normalno poklicno delo. Rešili boste kočljivo zadevo.
Ribi (od 20. 2. do 20. 3.): Privoščite si malo razvedrila in zabave, sicer boste slabo slabo razpoloženi. Obeta se vam nekaj novega v sentimentalnem življenju. Malenkostne ovire v poklicnem delu.
URE	na	DEBELO	ZLATNINE
M AGN AGH)
Ul. S. Lazzaro 8 - TRS F - Tal. 35733/36308
tekoči račun 51
O M IKRO N
TECHNOS
DOZA
začela voziti čez prelaz poštna kočija trikrat tedensko. Leta 1840 je začela obratovati prva železniška proga iz Milana do Monze. Dve leti pozneje so čez Gothard uvedli dnevno ekspresno službo s poštnimi kočijami. L. 1849 pa so gothardsko poštno progo navezali na novo železniško progo Monza-Ca-merlata. V letu 1852 je s poštnimi kočijami potovalo čez prelaz 21.294 potnikov. Leta 1882 je začela voziti gothardska železnica skozi predor, ki so ga začeli vrtati leta 1872 in ga dokončali leta 1882. Dolg je 14.984 metrov.
Poštna kočija je prevozila pot na progi Flueden-Camerlata (blizu Coma) čez Gothardski prelaz v 22 urah.
Na koncu pa še nekaj podatkov o pošti v naših krajih, kakor jih navaja Valvazor, (posneto po Ruplovem ((Valvazorjevem berilu«). O gorenjski pošti piše Valvazor v uvodu: «Med stvari, ki kako deželo civilizirajo in ji prinašajo izkustva in vesti o tujih zadevah, sodi ne samo obisk tujih dežela, ampak tudi pošta. Ta ne samo da znatno pospešuje mladih ljudi peregrinacijo in drugih spešnih oseb popotovanje, ampak goji tudi znanje, občevanje in dopisovanje s tujimi narodi in mogoče povrhu prav hitre vesti o vseh znamenitostih, ki se drugje dogajajo. S tako hvale vredno in koristno napravo je tudi Kranjska dobro preskrbljena, da se ob določenih dneh vsakdo more s peresom oddaleč pogovoriti s svojim dopisnikom
ali pa dobiti za denar konje, če mora sam potovati.« O poštni hiši na Gorenjskem, ki je samo ena, piše Valvazor: ♦... Tiste, ki se na popotovanju tukaj ustavijo, izvrstno postrežejo tako s pijačo kakor z jedjo, bodisi na postni ali mesni dan, kakor se za tisti dan spodobi, in ga torej kar najbolj zadovo-lje..«
Tudi o pošti na Dolenjskem piše Valvazor v uvodu podobno kakor o pošti na Gorenjskem in dodaja, da prihaja vsak delavnik v Ljubljano pošta iz Benetk in gre takoj naprej proti Podpeči in od tod proti Gradcu in Dunaju. Iz Celovca, z Reke in iz drugih krajev pa greao le redni sli.
Zatem govori tudi o pošti na Srednjem Kranjskem in o poštnih hišah na Notranjskem. Prva pošta iz Ljubljane je tu na Vrhniki: «Navadno vozi v Ljubljano po Ljubljanici. Proti Gorici pa gre z Vrhnike po suhem s konji skozi Hrušico... Druga pošta je v omenjeni Hrušici, in sicer v največji pustinji, ki je v njej1 malo veselja... Daleč naokoli ne najdeš hiše razen pošte, ki stoji sredi gozda. Ta gozd sega daleč v Turčijo... Vsebuje ostudne divjine, kjer te spremljajo neprijetnosti, dolgčas, strah, nevarnost in neudobnost...
Na tej posti pa kljub temu popotnike, ki se ustavijo in hočejo jesti, najlepše postrežejo z jedačo in s pijačo, da so zadovoljni..-
... Kraj je namreč obdan s pustinjo in samoto in oddaljen od bivališč, tako da mora biti poštni upra-
vitelj z orožjem dobro o-skrbi j en; nihče, ki ima srce v petah, noben bojazljivec ali neodločnež si ne bi u-pal stanovati tukaj. Marsikateri roparski ptič pa ve, da ne more pošta v sili pričakovati nobene pomoči in podpore od drugih ljudi, zato jo nevarnost tako rekoč objema. Ze večkrat so si drznili in jo napadli, toda morali so se dati odpraviti z neustra-hovano obrambo. Vendar se je tudi zgodilo, da so umorili poštnega upravitelja. Zato ne sme imeti doma denarja, zlata ali srebra, ne veliko oprave, tudi mnogo živil in drugih življenjskih potrebščin ne, ampak le najnujnejše zase m za popotne goste...«
M. B.
DROBIŽ
Maurizio Arena, italijanski filmski igralec, ki se je sam proglasil za princa lepotcev, je pred svojim prihodom v London o tem obvestil nekega londonskega novinarja, češ: «Bodite pripravljeni na moj sprejem, ker bodo vse Londončanke navalile name, ki sem patentirani osvajalec ženskih srcu.
Odgovor Londončank pa je bil za domišljavega Mau-rizia porazen. Nobeni ni všeč, niti najmanj.
Deborah Kerr je v ameriškem filmskem svetu prevzela vlogo, ki j° Je
imela Graoe Kelly
*****
GRAFOLOG ODGOVARJA
TRENTA: — Za odločitve je potreben daljši čas, istočasno pa prinaša odločitve po skrbnem premisleku, kateri zagotavlja zaupanje v samega sebe ter daje v
izP
,elj»v0
ZELENA POMLAD: — Ne odlašajte z **r-započetega dela ali načrtov; pri tem pa ne Poza. s da so pri vsakem uspehu potrebni tudi sodel*v 1
katerimi morate ravnati enakopravno in jim dah ?-*
V
znanje, kakršno pač zaslužijo za svoj vloženi .g. Ne opravljajte dela mehanično, ampak vnesite v ga tudi nekaj samega sebe.
i
kritičnih trenutkih jasno in odločno stališče. Skrbno izbrana družba prinaša napredek; zahteva idealni odnos s strani drugih, kar pa ni vedno mogoče. Pozor pri boleznih krvnega obtoka!
ml *
ZELENO POHORJE: — Srečna zvezda smo mi in to toliko prej, kakor hitro se nam fJLjte najti pravilen — pozitiven — odnos do okolja-_ yjS
vse lastnosti dobrega značaja in je samo -- ^
na
vsako
K
SLOVENSKE GORICE: — Bodite poslušni pri dobrih in pravilnih nasvetih, kajti s tem še niste izgubili nikake samostojnosti, odnosno priznali kakršno koli odvisnost. Vzemite v pretres tudi druga mišljenja in ne poslušajte samo svojega glasu. Ljubosumnost naj zamenja logična presoja in enako ukrepanje.
ležeče, da jih pravilno uporabite. Uporabite vs“"'jj0 p> sto uro v tej smeri, za zabavo in razvedrilo Pa zmagi dovolj časa.
ost
Vihravost in
STEKLENO CVETJE:	.....
Vam naj ne postaneta odlika. Namesto, da z r3orjne-in vsakdanjimi razgovori ali celo obiski, ki n*ofy»tit*
R. MARIJA: — Kakor hitro Vam uspe priklicati na ustnice nasmeh, je po potrebi tudi jok pri roki; imejte se ob vsaki priliki pod nadzorstvom in skušajte čimbolj omejiti prehajanje iz ene — pravkar omenjene — skrajnosti v drugo. Cimprej poglobite stike z osebo, o kateri sodite, da ji morete zaupati.
sejo nikakih koristi, izgubljate čas, se raje P° ^
intelektualnemu razvoju. Vedeti morate, da ni *a j Je napredek nikoli prepozno ter da smo do zrn učenci življenja. Problemi prihodnosti naj *a bodo ovira v vsakdanjem delu.
SKROMNE ZELJE: — Ste zelo aktivni in
delni'
io»
SLAVICA — Smisel družino in naraščaj je močno razvit. Ste preračunljivi in imate navado kontrolirati najbližje — seveda le dobronamerno. Pazite, da ne bi ljubosumje kalilo dosedanje harmonije. Ne zasledujte trmasto določenega oilja, samo zaradi prestiža, — pa čeprav je jasno, da boste imeli zgubo:
staI)i*
navzven. Svoja doživetja in trenutna psihična kažete navzven v vsej moči, s čimer imate j, vpliv na bližnje okolje. Stalnost v odločitvah daje zbrana in v eno smer obrnjena sila vol)e’ v>. samozavest ima pravilno osnovo, kajti pri 00
nju samega sebe niste pretiravali.
  mmiiiimimiiimiiiiiinm.......miMiimiiiiiiin'1""1"
Mili«*
Francozi	v	Afriki-taki
Nekega vročega dne junija 1832, se je pojavila pred trdnjavo Oran v Alžiriji množica konjenikov pod vodstvod Abd el-Khade-ra in skušala izvesti napad na trdnjavo, v kateri so bile francoske čete, ki so se tu izkrcale pred dvema letoma. Razlika v oborožitvi in v vojaški tehniki je bila prevelika in Francozi so z lahkoto zavrnili alžirske konjenike, ki so kljub temu celih pet dni vztrajali v napadu in pustili tudi nekaj stotin mrtvih.
Vodja teh konjenikov je bil Abd el-Khader, ki je takrat imel le 25 let. Bil je sin Mahi el-Dina, vodje plemena Hachem, ki je imelo približno 30.000 pripadnikov, razdeljenih v sedem rodov. Mahi el-Din je bival v kraju, kjer je bil nastanjen najvažnejši izmed teh sedem rodov. Ko so se Francozi izkrcali v Alžiriji (julija 1840) je i-mel že nad 70 let in velike načrte glede svojega sina. Sanjal je, da bi postal Abd el-Khader nekega dne poglavar vseh arabskih in berberskih plemen na o-zemlju Maghreba, t.j. na današnjem ozemlju Maroka, Alžirije in Tunizije. Seveda je bilo v zvezi s tem potrebno premagati odpor drugih plemenskih poglavarjev, med katerimi jih je bilo mnogo, ki so bili močnejši in zaradi tega še bolj ambiciozni od Mahi el-Dina samega
Francoski zgodovinar A de Lacroix pravi v svoji ♦osebni in politični zgodo-
vini Abd el-Khadera», da se je ta ideja porodila najbrž na potovanju v Meko, ki sta ga napravila Mahi el-Din in Abd el-Khader nekaj časa pred francoskim izkrcanjem. Na tem potovanju sta se ona dva namreč ustavila v Kairu in se porazgovorila s tamkajšnjim podkraljem Mehe-metom Alijem, ki jima je živo prikazal težnjo po odcepitvi Egipta od Carigrada. Tako naj bi se tudi v Mahi el-Dinovih očeh porodila želja po odcepitvi dežel Maghreba od turškega cesarstva. Vendarle pa ta teza ne najde preveč zagovornikov med zgodovinarji alžirskih zadev, ker je znano, da so že turški guvernerji v Oranu gleda-li na nevarno delovanje poglavarja plemena Hachem, ki je užival precejšen ugled zaradi svojega bogastva.
Francoski vdor je nudil Mahi el-Dinu material za obnovo njegovih sanj. In tako je pričel porivati v ospredje svojega sina, zbral nekaj stotin konjenikov in ga vrgel proti francoski postojanki Oran, kjer pa je doživel neuspeh, ki smo ga zgoraj opisali.
Odpor proti Francozom je bil lahka stvar in to iz več razlogov. Francozi niso bili mohamedanske vere in je bilo torej zelo lahko proti njim proglasiti ♦sveto vojno«. Ta je dvignila tudi najbolj mlačne. Drugi razlog je bil želja po samostojnosti severnoafriških plemen, ki se je izrazila že v številnih uporih proti Turkom in ki je,
sedaj dobila še močnejši vzrok v borbi proti Evropejcem. Poleg tega pa so Francozi ravnali z alžirskim prebivalstvom zelo kruto, ubijali so in požigali, kar je še bolj vznemirilo prebivalstvo. Skratka, Francozi se niso pred več kot sto leti obnašali v Alžiriji bolje kot se obnašajo dandanes.
Nekaj časa po neuspelem napadu na Oran so se poglavarji plemen zbrali na sestanek v Ersebiji. Vsi so čutili potrebo po enem samem poglavarju v borbi proti Francozom. Na tem sestanku je Mahi el-Din predlagal ime svojega sina, a predlog ni doživel velikega navdušenja, ker so Abd el-Khadera smatrali za preveč mladega za tako vlogo. Mahi el-Din pa se ni hotel umakniti in je zbranim povedal dogodek, ki naj se mu bi bil zgodil na potovanju v Meko. Prika-naj bi se mu bil zgodil na angel, ki je Abd el-Khade-ra označil za cesarja Zahoda. Ta zgodbica Je na prisotne zelo vplivala in sprejeli so Abd el-Khadera za svojega vojaškega poveljnika.
Novi poveljnik je takoj zbral pet tisoč konjenikov in se je ponovno vrgel na Oran, pa je doživel ponoven poraz. Spoznal je, da mu je potrebno premirje, da mora v tem času pre-osnovati svoje čete in da mora istočasno tudi uničiti odpor, ki ga je doživljal s strani drugih plemenskih poglavarjev. Zaradi tega je podpisal s francoskim
generalom Desmichelsom premirje, na podlagi katerega so Francozi obdržali oblast nad samim mestom Oran.
Abd el-Khader je novi položaj znal dobro izkoristiti. Navezal je stike z angleškim konzulom v Tan-geru in malo časa pozneje je pričel uvažati iz Evrope moderno orožje za svoje bojevnike.
Oboroževanje Arabcev Je vznemirilo Desmichelsove-ga naslednika, generala Trezela,, ki je samovoljno prekinil premirje in se s svojimi četami napotil proti Abd el-Khaderu. Vendarle so Arabci znali Trezela privabiti na močvirnato področje, kjer so skoro u-ničili francoske edinice. Na povratku v Oran je Tre-zel napravil drugo napako; napotil se je skozi prehode tamkajšnjega gorovja, kjer so ga Arabci ponovno napadli. Na srečo so se Arabci vrgli na plenjenje materiala, ki so ga na tem področju našli. Tako se je Trezel lahko u-maknil z majhnim številom vojakov v Oran.
Abd el-Khader si je medtem pridobil spoštovanje tudi gotovih francoskih krogov, ker je bil ukazal svojim vojakom, naj ne u-bijajo ujetnikov. Francozi pa so kljub temu sekali glave, kajti ♦ena odsekana glava prestraši nasprotnika mnogo bolj od sto u-streljenih«: tako Je namreč pisal sorodnikom v domovini francoski polkovnik Lucien de Montagnac.
Francozi so dosegli odlično zmago septembra 1835,
ko so premagali dober del alžirske vojske in zasedli celo Abd el-Khaderovo prestolnico Mascaro. Vendarle se alžirski vodja ni hotel vdati. Francozi so poslali v Alžirijo precej novega vojaštva in borbe so se vrstile ena za drugo, z menjajočo se srečo. Leta 1837 je končno Abd el-Khader podpisal s francoskim generalom Bougeaudom pogodbo ♦Tafna«, po kateri je bila priznana francoska oblast nad dobrim delom Severne Afrike. Bougeaud je imel namreč politične ambicije in je hotel veljati v domovini kot pomirjevalec Severne Afrike.
Pogodba pa je bila za Francoze napaka. Abd el-Khader je notranjim nasprotnikom dokazal, da Francozi le njega spoštujejo kot poglavarja alžirskih in marokanskih plemen in je zaradi tega zahteval spoštovanje za svojo osebo. Razširil je mrežo svojih vojščakov po vsej Severni Afrifci in se pripravljal na ponovni pričetek borbe.
Vendarle pa ni bil položaj več tako rožnat kot pred leti. Francozi so utrjevali svojo oblast v notranjosti, postavljali so nove postojanke, dovoljevuli so gotove svoboščine Alžir-cem in nekateri izmed teh so se odtujevali od načel ♦svete« vojne in neodvisnosti, ker so imeli svoje koristi od prijateljstva s Francozi .Oktobra 1839 so francoske čete vdrle celo na marokansko ozemlje in to je dalo povod Abd el-Kha-derju, da Je s pomočjo maroškega sultana pričel voj-
no proti darle se je bližala koncu; ^ poraz za P^VV so Francozi »»»l.0te A njegove lastne
»V
sraa TSsflKt
kli marokanske	n	je	J,)
tan Abd
prosil mir ih *Lr i ^
16. septembra,
roku prineslo	j
protektorat.	je	f	g
Abd el-Khader j, zapustiti Mah? ij0i a je makniti v	g
mu nasprotna glav ni
lala cel kuP^al Litij enkrat je sk ^ A t\p nacionalni P°icajji J 0» J Kljub presno, Id M majhno vojsK£ a f bila premagaj1 e je
<”! “LsS n
bra 1847. of'je »jfV. rah in od tal® je PLj
osvajalcem.	t9j o
Ijen nehati
gojem, da seali v JslJ
jen, a
pogodbe so g &0 Francijo, Jdb k0 so
Francijo	S”	gjPl
do leta l8„nStv0 . ffi slali v izgnan ^ (Oj.
slali v izg*** da
Kljub tem«,
cozi tako njim in
stvom, je °£*Ui**gV,
der bolj	4
čaja kot	vZgoje.Vf
ih ie bn o',
ji VlS-jVV-p'
‘likih "fVancosM 04 J med uporovne vplivom	a* cvr opj,-1	-
rešil pokola ljence, me' Francozi Pr' čino.
ozi Pre	!•
KDO VE,KAJ SEJ MORDA PA 70 M BilTl JE ZGODILO >'/ PODZEMELJSKI TOK A
""	T£MV£e &	Bila
70£>4 KO 574 Sf PRIJATELJA VDALA V USODO, MISLEC DA BOSTA KONČALA V RUD -iffl.’ ZAČEL POD PRITISKOM VODE POPUŠČAT! sloj ZEMLJE, I —=- --
POVODNI	TOČKA.KJER JE Ek!
ZEMELJSKI /*YL PLOZIJA ODPRLA REZERVOAR f VfVN _	'	VODI	POT
'ODA JE PREDRI LAST IN Sl VSE t
'MEROMA TENKO ZEMELJSKO IRILA izuon.i -----------
'kfast&ioM
KMALU POTEM y {Stric.1 voda
UPADA f j-
IN ŠE ZELO -, HITRO ! B
... KAR STA SEVEDA OBČUTILA PREDVSEM OBA PRIJATELJA ——------------------«
:Trr-T——u res je >1
STRIC KIT I VODA. NE NARAŠČA VEi!
SICER PA TO NI '1—s BISTVENEGA ZNAČAJA KAJ BISTVENO JE, DA SE JE NAŠE POTOVAN JE NA DRUGI SVET > ^PRENESLO.T-*0'
.(nadaljevanj e slediJ
KRIŽANKA
VODORAVNO:	1. topost,
brezčutnost. 11. seznaniti, 17. pregovor, 18. človek, ki ne ljubi družbe, 19. Abraham okrajšano, 20. očetov po otroško, 22. priprava za napad, 23. najmanj, če že ne drugega, 24. grška črka, 25. francoski slikar iz XIX. stoletja, 27. kurilen, podnetljiv, 29. tečaj, 30. okostnjak, 32. rojstvo mladičev pri govedu, 33. pogosto ljubkovalno ime za kokljo, papigo, 34. moško ime, 36. sorodnik, 37. vas v Beli krajini, 38. delajoč pokoro, 42. brez glasu, 43. v dvoje, 44. majhen korobač, 46. nakopičen, navrhan, 48. ki ga je mogoče opevati, 49. medmet, ki posnema udarec s ploskvijo, 46. nahraniti, 52. tičoč se paše, 53. hrastov sad, 55. slovenski dnevnik, 56. neka rastlina, 57. nagnan, 59. nespretnež, nerod-než, 63. glej 17. voa., 64. brezalkoholna pijača, 66. poudarjena nikalnica, 67. veznik, 68. oblika pomožnega glagola, 69. nekdanje ime prebivalca Pirenejskega polotoka, 71. tuje žensko ime, 72. um, razum, 73. zvezda spremljevalka, 75. glas, zvok, 76. politi s kropom, 77. trideseti delček.
NAVPIČNO; 1. znameniti nemški skladatelj XIX. stoletja (fon.), 2. propagandna ti-
skovina, 3. če ne, 4. začetnici imena in priimka slovitega ruskega skladatelja («2ar-pti-ca»), 5. s, z, 6. glavno mesto Jordanije, 7. z velikim nosom, 8. obremenjen, obložen, 9. upo raben za saditev, 10. pretresljiv, žalosten, 11. ljubkovalna oblika moškega imena, 12. ob-svetlitev, 13. kemična prvina, ki jo uporabljajo za proizvodnjo jedrske energije, 14. krepčilna in zdravilna pijača, 15. druga in prva črka besede pod 64. navp., 16. osamljeni, izločeni, 21. mesto na Koroškem, 24. športna igra, 26. težaven, nadložen, 28. kozaški poglavar, 29. marši, dolge ture, 31. španski šahovski mojster, 33. nadzorni svet, odbor, ki skrbi za kakšno ustanovo, 35. stvar, zadeva, 37. izolirajoč, odstranjujoč vso družbo, 38. stiskaško, skopuško, 39. iznakažen, pokvarjen, izprijen, 40. droben oreh, 41. grdi, 43. pripadajoč delu telesa, 45. naseljenec, 47. strupena kača, 50. izdelovalec slik, 53. poniževati. sramotiti, 54. vrstilni štev-nik, 57. trk, udarec od kaj, zadetje, 58. neurejenost, izgred, 60. velikih oči, 61, beograjski operni dirigent. 62. borišče prizorišče v cirkusu, 64. oseba iz opere «Boheme», 65. nepoškodovane, nepolomljene,
68. pristanišče v Crni gori, 70. nota, 72. veznik, 74. kazalni zaimek.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: V Dikens, 6. krovec, 11. muren, 12. KPJ, 14. dinar, 16. dihur, 17. korec, 18. Capek, 20. puran, 21. lopar, 22. kisik, 25. imam, 26. Ba-tum, 27. mol, 29. nota, 30. kan, 31. sok, 32. hematit, 35. rad, 36. os 37. širok, 39. navrtan, 41. Na, 42. limonit, 44. redilen, 45. oh, 47. kovinar, 49. rijem, 50. kk, 51. vek, 53. ne-čiten, 55. lan, 56. pro, 57. Eton, 59. cen, 60. zelen, 62. dril, 63. cinik, 65. divan, 66. gnili, 67. tečaj, 69. lajež, 70. kleta, 71. cepet, 73. naš, 74. drevi, 75. nadeja, 76. čekani.
NAVPIČNO:	1.	duhom,	2.
Irun, 3. ker, 4. en, 5. skopuh, 6. kjer, 7. od, 8. Vič, 9. enak, 10. capin, 11. Miran, 13. pramen, 15. resor, 16. Dumas, 17. kot, 19. kitam, 20. pikolovec, 21. lakoničen. 22. potrdilen, 24. kadarkoli, 26. borovec, 27. Maver, 28. Litijan, 31. Simon, 33. mar, 34. talen, 37. šik, 38. ki-nin, 40. nem, 43. tat, 46. Hetit, 48. Rezija, 50. krila, 52. konec, 54. nevešč, 56. priti, 58. ničen, 61. laž, 62. dnevi, 64. kapa, 65. Dana, 66. glen, 68. jed. 70. kra, 72. te, 74. DK.
°°0ooc 7
Od maja do septembra najbolj primerna doba za prireditve na prostem
MTa vrsti je mladina ja najde nove poti
Prosvetna društva naj skrbijo za kulturni napredek in razvedrilo Prirejanje vaških veselic in izletov ■ Zdaj se je treba pripravljati
se razpravlja in in tarna o delovanju, ko zima in je zlasti več časa na Zaradi tega se Prvi pogled zdelo da se vračamo k te-Prašanju prav zdaj, ttaj pred vrati in se P°letje. No, prav maj dal povod, da ne-tem spregovorimo. jjvam-.0 seveda na pre-
5»j
»e, av^ tovorih
- kjn tečaje v zaprtih na pevske vaje, l^nje dramskih del
WV6 je naboIj Pri'
»an n Pozimi. Zdi se
iiore hh; ^ ni in da ne iio v 11 ie v tem in sa-!tv0Va Prosvetno udej-iti s .J® in izživljanje zla-llai asnje mladine. %>tovhaVedemo le nekaj totnb .-“isii in pri-ttn, si-j inčki bodo po-
>dXa Sami °d sebe'
{■Siru
v Boljuncu in ftavij.f? ie že začela pri-11 na svoj tradicio-
nalni običaj, čez teden dni bo že 1. maj, postavili bodo mlaj najprej v Boljuncu, nato v Dolini. Zbrali se bodo fantje, prišla bodo dekleta, vsi se bodo potrudili, da bo prvomajsko praznovanje pod mlajem najlepše uspelo. Okrasili bodo mlaj, prepevali in se zabavali.
Sledili bodo vaški patro-m ,«šagre» in «opasila». TJ-pati je, da bo vreme lepo in da bodo povsod imeli prijetno razvedrilo in. zabavo. Z lepim vremenom pa bodo prihajali v Breg in na Kras tudi izletniki iz mesta.
Ponekod se pritožujejo: «Saj bi radi nekaj naprar vili in se vadili, a nimamo prostora, da bi nastopali.* Od maja do septembra niso potrebne dvorane za nar stope, saj se vsakdo raje udeleži prireditve na prostem. Pa ne boste rekli, da ni nikjer primernega prostora, dvorišča itd., za
'""n,n
''"iiiiiiiiitiiiiiiiH,,,umnimi,iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiimiiiiimiiii
Z GORIŠKEGA
ndreški beluši
0b teh Prelepih bng dneh skozi Stan-i*1	vna®ei tudi v mra-
v SoliiK i prazne; vsi so 7**01* r, °nkraj meje, ali ><^aške ceste m le-i	Smlia kliče pridne
bilo	r*'3a 3e Pohiteti, kar
H let0.2arac*i slaDega vreme-j!	.2amuieno. Posaditi
®**0rJe *adni° zelenjavo
** awfml3° tam> kjer
kot Standrežci so bet, • 8P°s°hni pridelo-šev — špargljev, ki ne samo na Gori-tudi v Trstu in teden so pn-šparglje na tr-® ker so bi'i to šparglji, je bila h,-	»jih eena primer-
ja debelo so jih domači trgovci (ki ?a tržaški trg) naj-90 lir za jcgt sedaj
?»> V"'
še
iti ^ Sn z ~J	ov'
bn »a h parSl)i» še posla-l>otrou^0®a^e)ših mizah in
p0 * «o
že znižale na
h0 blaga dovolj, ta ™_b°li padla, za seta
Ho r.3'!'0 še nekaj dni, da
»L In .	* 111
k**" tria	dobrem	prir
lahko segali
rem primor-vsi
kliče delo od vselim ®tandrežci niso s- 0 starodavnega obi-
sv i se tudi letos P°‘ J*io ‘ 1Vahcu, ki ga praz-
l. v*liki *kl?. leto drugi dan
ytorek zvečer
'lii ‘Vi na3Prej v gostilni M;.,.Bilo' i^tem Pa Prl Tu' i«	kar precej:
ji • Prjjjj tlajših Standrež-twt#donei_80 tudi pevci in k leseni Tedno iona do-’tli ' Tu • veselem omiz-
fcv>‘ na’Jzi i0 pevci nale’ v, *lo ‘a člane društva za
ho. Ti sn bil' ob
Ti so bil' ob Pregledu in teh-
!F8?
‘eieih6 Pri Posameznih
V **	za	Piačilo
vaš5ih naredijo po-lM| io», v, 1 gostilni veliko b So * *ako domačo pobi hopiij haleteli pevci, ko (tvbis0 nax,.^Uriiu- Pravijo,
Praznih želod-
So m.    ....... .......
bth, Prija>« odborniki dru-
^ To ?.ov.abih, da jim
Hi • k«, ° ‘ti» mizo in
■ Sv ,Je tudi na mizi
V ŠUnV/nc ie bil tudi
in "arežu Prijetno po-
‘'kod6^61110 se ho rad
drniz- leto °glasil v '*fU*čini štandreških
1 Poznajo trdo de-
It.
dajo tudi raz. mesto, ki ga zasluži.
ob glavni cesti vendar smo v^eža dokaj odda-!r vodi veliko tudi v mesto, mnogi preživ-v tovarnah SA predilnici Podjetjih, ker ne nudi dovolj, °znaio mesto po
mlV n3em od3e-
ck° in številne
poljedelske pridelke. Mladino zvabi včasih v mesto kinematograf in žene ter dekleta nakupi v trgovinah, vendar pa večino prostega časa na£ človek prebije doma. Saj j« posebno spomladi in poleti tako prijetno in lepo ob Vipavi! K obrežju reke radi prihajajo na oddih in sončenje tudi meščani in številni izletniki iz Trsta in drugih krajev, ki najdejo v domačih gostilnah, od Gabrij do Rupe, lepo število gostiln, ki človeka postrežejo s pristno domačo kapljico in dobrim prši.tom ter okusnimi domačimi piščanci.
Domačine je razveselila vest, da je tovarna, ki jo je postavil pred leti v vasi podjetni Milančan, pričela bolje obratovati in je v sredo zaposlila 15 novih delavcev, od katerih j® večina iz Rupe, Sovodenj, Gabrij in Peči, torej predvsem iz okoliških slovenskih krajev, kjer je še veliko ljudi, ki so potrebni zaposlitve, saj jim rodna zemlja ne more nuditi dovolj za preživljanje. Upamo, da bo tovarna papirja tudi v brdoce dobro obratovala in da bo njen lastnik, če bo kazalo, zopet zaposlil domačine. Zdi pa se, da v tovarni ni vse tako, kakor bi moralo biti, predvsem kar se tiče nagrajevanja in slišati je bi'o že pred časom nekaj pritožb. Za rešitev vprašanj -akšnega. čisto sindikalnega značaja, pa bi morali zaposleni poskrbeti najprej zato, da v svoji sredi izberejo ljudi, ki bi prišli v poštev za notranjo kormsijo, brez katere ne more biti pravega sodelovanja med delodajalcem in delavci. Le notranja komisija bo lahko spregovorila odločno in jasno, saj tako predpisujejo državni zakoni, ki jih mora vsak delodajalec spoštovati.
vaško kulturno in zabavno prireditev?
Kjer živi ali životari prosvetno društvo, tam to lahko in laže nekaj prikaže prav poleti, sami ali s sodelovanjem drugih društev in skupin. Prav v tej dobi je najbolj primeren čas za prireditev vaških veselic, na katerih bodo pevci, godci, folkloristi, narmoni-kaši, recitatorji, humoristi itd- imeli važno in hvaležno vlogo. Občinstvo bo zadovoljno, ker bo imelo poleg zabave in razvedrila tudi kulturni užitek. Naloga prosvetnih društev je prav v tem, da skrbijo za prosvetno delovanje in napredek ter družabno življenje.
V ta okvir poletnega, če ga hočemo tako imenovati, delovanja prosvetnih društev in skupin spadajo tudi izleti. Najbolj primeren čas za izlete se začne zdaj. Izbira je velika; morje in hribi, bližnji in daljni kraji, zanimivosti, zgodovinski kraji, napredno kmetijstvo, industrija, letovišča itd. Na izlete gremo lahko skupaj, ali pa se zberemo na določenem mestu.
Mnogi se pritožujejo, da se mladina več ne zanima za udejstvovanje v prosvetnih društvih. To ni res. Najti je treba primerne poti. Res pa 'je, da bo te poti najprej in najlaže našla prav mladina. V tem primeru ima mladina najlepšo priložnost, da nekaj napravi in da pritegne za seboj še starejše.
Zdaj je čas, da začnemo na to misliti in se pripraviti- Prosvetna društva naj dajo pobudo. Če pa ta spijo, naj se prebudijo posamezniki.
a. b.
NABREŽINA
Nekam previdno, z nedolžno nasmejanim obrazom, a z lisičjo stopinjo se je pojavila v naši vasi — v kamnolomih — Lega nazionale. Ni naša krivda, če imamo o tej ustanovi svoje mnenje, že staro in zraslo iz izkušenj. Ce Di bila ta ustanova takšna, kot nam jo njeni zastopnik’ skušajo prikazat1, bi bilo vse v redu, ker bi ne mogli imeti nič proti zaščiti italijanstva, do česar ima polno naravno pravico. A žal ni in ne more biti tako. Ze samo v tem primeru Totvontev Lege v kamnolomih) vidimo dovolj zgovoren dokaz. da ne gra za italijansko stvar, ampak za vse kaj drugega. Naj na.n gospodje povedo, kdo ogroža ita-janstvo tega naselja, kdo in kako. Resnica je prav obratna; gre za previdno Legino nadaljevanje stare prakse, kajti njen namen je v takih primerih raznarodovalen. To nam posredno potrjujejo člani njenega vodstva; Nabrežino kamnolom imajo za primerno prvo postojanko.
Naj se je ta postojanka pojavila v še tako nedolžni ha-
lji, svojega namena ne more zakriti. Čudimo se, da še vedno vztraja na starih postojankah, ki niso v skladu z zahtevami nove dobe: s po-mirjenjem med narodi, z njihovim zbližanjem, strpnostjo, enakopravnostjo. Z nacionalističnimi tendencami pa se to izključuje; tudi so te tendence daleč od nacionalnih interesov ter le v škodo enemu in drugemu narodu. Tako gledamo nabrežinski in tudi drugi zavedni Slovenci iz sosednih vasi naše občine.
VELIKI REPEN
Dela pri povravilu in ureditvi poti, ki vodi preko Za-grajca na Mali Repen dobro napredujejo, čeprav bo potrebno še nekaj časa, preden bo cesta dokončno urejena. Drugih posebnih novic ni, kajti sedaj imamo — kot povsod na kmetih — polne roke dela. Siabo vreme nam je prej preprečilo, da bi opravili običajna pomladanska dela na polju in v vinogradu, tako da je treba sedaj v kratkem času nadoknaditi zamujeno.
Opazili pa smo, da prihaja v vas vedno več izletnikov, ir. to ne samo ob nedeljah in praznikih, ko so vse vaške gostilne polne, temveč tu pa tam tudi ob delavnikih Vse &.aže, da se bo naša vas, ki je marsikomu se neznana, počasi spremenila v pomembno turistično ali bolje rečeno izletniško postojanko.
Iz spominov na mlada leta
Kako se je oženil
Ko se je Florijan Birsa po daljšem službenem potovanju vrnil v Trst, je zvedel, da se je medtem nepričakovano oženil njegov znanec Feliks Samsa, član uredništva nekega tamkajšnjega lista. Čudna reč je pomislil. Čudna namreč zato, ker pred dvema mesecema, ko sta se zadnjič videla, ni imel nobenega dekleta, in sploh ni bilo pri njem opaziti ne dima ne žerjavice — na, naenkrat pa tak zubelj! Le kaj ga je 'pičilo, da je kar čez noč vtaknil vrat v zakonski jarem?
Ko se je še istega dne oglasil pri Feliksu, mu je le-ta začel pripovedovati:
Res je: oženil sem se. Zdaj pa poslušaj, kako je prišlo do tega, da sem tako nenadejano dobil ženo, s katero se imava rade in vse kaže, da se bova dobro razumela.
Kakor veš, urejujem med drugim tudi rubriko ,Odgovori bralcem’, v kateri odgovarjamo našim bralcem na najrazličnejša njihova vprašanja. Na mnoga vprašanja odgovorim kar jaz sam.
Nekega dne je neki bralec vprašal, kako bi pregnal nahod, ki ga že dalj časa trapi. Se isti dan sem mu nasvetoval, kakšen čaj naj pije, če se hoče v najkrajšem času iznebiti nahoda.
Teden dni zatem vstopi v mojo pisarno neka ženska. Bila je vsa v črnem. Vdova, pomislim. Tako mlada in lepa, sočustvujem, pa že vdova! Po vsej verjetnosti, si mislim, tudi njen mož ni mogel biti star. Kdo ve za kakšno boleznijo je revež umrl, pomislim. Tedaj me vpraša ona:
,A ste vi tisti, ki urejuje rubriko ,Odgovori bralcem’?’ «Da, jaz,» odvrnem.
,A vi ste torej tisti?!’ reče in glasno zajoče.
«Kaj pa je, gospa? Kaj se je pripetilo?« sprašujem ves iz sebe in planem pokonci.
,Vi ste torej tisti, ki je povzročil smrt mojega moža...' izhlipa.
«Kaj pravite?... Kaj govorite vendar?... Vi se motite, gospa!...« suvam iz sebe na pol začuden, na pol preplašen. «To... to ni res...«
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ SEMPOLAJA
Pok. Milan Štubelj počiva v svoji ljubljeni zemlji
Stari mora, mladi more umreti. V roku nekaj mesecev pa smo razen d.vojice starih (pok. župnik Stanta in Turk), v petek 15. t. m. spremili na zemljo večnega miru komaj 51-letnega Milana Stub-Ija, znanega kot izredno naprednega kmetovalca. Kdo bi si bil še pred nekaj leti mislil, da bo ta širokopleči mišičasti atlet tako mlad začel pešati in po dolgotrajni bolezni kljub svoji fizični odpornosti tudi tako rano omahnil! Spadal je med one redke gospodarje, ki so se zagrizli v napredno gospodarjenje. Lotil se je predvsem živinoreje in v tej stroki je žel lepe uspehe. Zgradil st je moderen hlev, zboljšal klet, shrambo in stanovanjske prostore vse to s svojimi rokami. Da je bil izredno tehnično nadarjen, je dokazal s kovinskim štedilnikom, ki ga je sam izdelal m bo še dolgo služil svojemu namenu. Kaj vse bi še napravile njegove sposobne roke, če bi se ne bil mogoče malo preveč osebno žrtvoval gospodarskemu napredku.
Tudi sicer je bil naprednega mišljenja in narodno zaveden. Udeležil se je narodnoosvobodilne borbe kot borec Prekomorske brigade. Na to se je s ponosom spominjal in si do zadnjega želel stika s tovariši iz borbe. Ce bi ne bila osmrtnica pomotoma iz-
Preteki i ponedeljek je mludinska dramska skupina s Proseka in Kontovela priredila v dvorani Gospodarskega društva na IContovelu kulturno prireditev, ki je med številnimi gledalci žela velik uspeli. Na sliki vidimo mlade igralce, ki so nastopili v tiodejanki «Glavni dobitek*
padla, bi bilo kljub slabemu vremenu mnogo pogrebcev — bojnih in stanovskih tovarišev, znancev in prijateljev iz tukajšnje in jugoslovanske soseščine. Sempolajski oktet je pokojnika počastil z žalostin-ko ob hiši žalosti in ob grobu, kamor so ga polnoštevilno spremili vaščani in nekaj sovaščanov. Lahka mu gruda, s katero je bil tako tesno povezan! Hudo prizadeti družini naše sožalje.
MACKOVLJE
Zadovoljni smo bili, da je «Primorski dnevniku pisal o naši zahtevi, da se tudi v naši vasi odpre otroški vrtec. Ob tej priliki naj izrazimo naše začudenje, zakaj nas drugi slovenski listi ne podprejo, saj gre vendar za slovenski vrtec m nepolitično ustanovo.
Kot smo že v naši zadnji resoluciji omenili, je v naši vasi in Prebenegu dovolj otrok za otvoritev vrtca, zaradi česar menimo, da imamo do njega polno pravico. Slišali smo, da se otvarjajo na Tržaškem italijanske šole, katere obiskuje tudi samu po pet otrok. Mar velja za na* drugačna pravica?
BO LINA
Slišimo, da ima Acegrt, ki išče podzemeljske vodne tokove pod našo vasjo, bolj malo sreče. Sveder vrtalnega stroja je prišel že v globino kakih 270 metrov, toda na vodo — ali vsaj na močnejše tokove niso še naleteli. Prav zadnji metri so bili za sveder huda preizkušnja, kajti ugotovili so, da je v tej globini precej širok sloj žive skale.
L0NJER
Naše Staje so konCno uredili in tlakovali, tako da so naši «Stajerci» res lahko ponosni na svoj kraj.
Naš klanec bi bil po sedmih mesecih že lahko urejen, toda delo nikakor ne gre od rok in to prav gotovo ne dela časti tehničnemu uradu. To velja zlasti kar se tiče cestišča pod mostom, ki bi ga lahko asfaltirali, kajti v nasprotnem primeru bo kmalu spet vse razrito. In če bo tako, avtobusa spet he bo v Lonjer, saj bo spet vzrok, da bi podjetnih odgodil vzpostavitev avtobusne zveze.
,ln vi si še upate trditi, da ni res? Ali mislite, da sem oblekla žalno obleko zaradi lepšega?’ In bruhne v še o-bupnejši jok.
«Ne razumem vas, gospa.. Izvolite pojasniti stvar... Ničesar ne razumem...)) jecljam in drhtim od razburjenja.
,Ali niste pred nekaj dnevi poslali nekemu Cirilu Bla-žonu recept za čaj proti na hodu?’ me vpraša skozi solze.
«D-a,)> izdavim v pričadova-nju nečesa strašnega.
Jn ali veste, da je bil to moj mož in da se je zastrupil s tistim čajem?'
Tisti mah se mi zamegli pred očmi, na čelu se mi naberejo hladne kaplje, kolena mi klecnejo in sesedem se na stol.
,Ali veste, vas vprašam, da se je zastrupil s tistim ča jem?’ ponovi in bridko zaihti
v bel robček z žalnim ro bom.
Ves odrevenel strmim va njo in mukoma razmišljam Ali je to res ali sanjam? Ali je bil tisti čaj zares strupen? Recept zanj sem namreč na šel v neki nemški knjigi, ker pa ne znam dobro nemško sem morebiti zamenjal ime kakega zdravilnega zelišča za ime kakega strupenega zelišča in možakar se je na ta način zastrupil. Hudirja, pomislim, in strese me mraz.
,Da,’ povzame vdova, ,tisti vaš čaj je ubil mojega moža. Ko ga je popil, ga je obšla slabost; skušala sem mu pomagati, a vse zaman: pol ure nato je izdihnil.’ In vnovič presunljivo zajoče.
«Morda pa ni bil kriv tisti čaj...« se skušam izviti iz precepa.
,Zdravniški ogled njegovega trupla je nepobitno dognal, da se je zastrupil s tistim čajem,
vi pa se hočete zdaj kar tako otresti krivde in odgovornosti, vi človek brez vesti vi, ki ste me onesrečili, vi ki...’ Ne more govoriti dalje. Nov izliv grenkih solz ji stisne grlo.
Hudimana, mozgam, kaj bo iz tega? Se sreča, da nisem priporočil tistega vražjega čaja neki ženski, ki je predvčerajšnjim vprašala, kaj naj vzame zoper nahod! Gotovo bi danes imel na vratu še kakega vdovca. O presneto, kaj pa zdaj? si belim glavo.
,Ali se sploh zavedate, kaj ste mi naredili?’ se me znova loti. ,Vi ste mi zastrupili moža; vi ste mi ubili zakonsko srečo, ki sem jo začela šele uživati; vi ste mi ubili vse najdražje...< In spet ganljivo zaihti.
Ves skrušen in obupan bolščim vanjo in ne vem ne kaj ne kako.
,Da, vi ste mi zagrenili vse ostalo življenje,’ reče zdaj bolj jezno kot žalostno. ,Komaj dva meseca sva bila poročena, vi pa ste mi ga pahnili v prerani grob, vi brezvestnež, vi zastrupljevalec, vi...’ Beseda ji obtiči v grlu in plane v krčevit jok.
Jaz jo samo gledam ves bled, omoten od strašnih očitkov in strt od zavesti, da sem umoril nedolžnega človeka, čeprav nehote, pa vendar.
«Gospa Blažonova,» nazadnje rečem ves zlomljen, «če sem zakrivil smrt vašega moža, nisem tega storil namerno. Imel sem dober namen: hotel sem mu pregnati nahod. Ce se pa je zgodilo to, kar se je, sem pripravljen vsaj deloma popraviti zlo, ki sem vam ga nehote prizadejal.»
,Tu ni več kaj popravljati,' me zavrne ona. ,Tu se ne da nič več popravljati. Ali vam je jasno? Ali morete oživiti svojo žrtev? Ne morete. In s tem ste me obsodili na do-grobno samoto. Da, po vaši krivdi bom morala vse ostalo življenje preživeti sama, tako strašno sama...'
Tedaj tako pretresljivo zajoče, da se še meni orosijo oči. Stežka se zberem m jo skušam potolažiti.
sNe obupajte, gospa!« ji rečem. «Mladi ste še in lepi — ne bo vam težko najti drugega soproga.»
Ona pa, ko da je preslišala te moje besede, pravi:
,In kaj naj zdaj storim z vami?’
(iNe vem, kaj naj vam svetujem, gospa,« rečem ves zmeden.
,Oblastem sem izjavila, da je moj mož izvršil samomor. Ali naj povem resnico? Ali naj vas zatožim sodišču, da ste ga umorili vi?’
«Nikar ne storite tega, nikar!» jo zaprosim ves zgrožen. *Pripravljen sem storiti vse na svetu, da le ne izročite sodišču te nesrečne za deve.»
Nekaj časa me gleda, ko da ne ve, kaj naj stori, nazadnje pa me vpraša;
,Ste oženjeni?’ eSe ne.«
,Imate zaročenko?’
((Nimam je.»
,Dobro! Ce me v teku enega meseca ne vzamete za ženo, vas zatožim sodišču. Razmislite in odločite se!’ In je odšla.
Cez mesec dni sem jo poročil. Po poroki me vsa srečna objame in reče:
,Veš, ljubček, vse tisto o mojem vdovstvu je bila gola izmišljotina... Čakaj, čakaj, da ti povem do konca!... Tisti Ciril Blažon sem bila jaz, Cirila Blažon... Nikar tako ne zijaj, moj dragec!... Dolgo sem te želela dobiti za moža, ker pa nisem vedela, kako bi te dobila, sem st izmislila tiste šalo...’
ALOJZ RAVBAH
TOČKA.KJER JE EKSPLOZIJA ODPRLA VODI POT
DOLINA,V KATER!
ER JE
12-iOD
PET MINUT POTEM | SJRIC ]	Lr’£ hudič
ZO/ SE Ml, DA SE MORALA ZA VEDNO POSLOVITI / &	
imorsJci dnevni]
— 6 —
Vrem« včeraj: najvišja temperatura 19, najnižja 18.8 stopinje, zračni tlak 1007,7 se dviga, veter 3 km severovzhodnik, vlaga 60 odst., nebo 5/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13.2 stopinje.
Tržaški dnevu
Danes, NEDELJA, 24. »pr>11
JURU	nh
Sonce vzide ob 5.05 ini zato'« 19.03. Dolžina dneva 13.58 j* vzide ob 4.35 in zatone ob • Jutri, PONEDELJEK, 25. apr
MARKO	.
Obsežne priprave CGIL in NSZ za letošnjo proslavo 1. maja
Dopoldne bo CEH v Trstu organizirala povorko ter javno zborovanje ■ Tradicionalno ljudsko slavje na stadionu 1. maja bo organizirala Neodvisna socialistična zveza
Nova delavska zbornica— CGIL je včeraj objavila poziv vsedržavne zveze CGIL v zvezi s praznovanjem letošnjega 1. maja.
V priglasu uvodoma poudarjajo, da delavci praznujejo li tošnji prvi maj gledajoč z zaupanjem razvoj mednarodnega pomirjenja, za kar so tudi oni prispevali. Hladna vojna, stroga delitev sveta na dva bloka in nevarnost atomske vojne so se morali umakniti zahtevam narodov po miru in blagosta nju.
V nadaljevanju proglasa je govora o gospodarskih in socialnih zahtevah delavcev in o njih borbi za obrambo teh zahtev in za obrambo ter razvoj republikanskih institucij za vlado, ki bo dokončno pričela reševati gospodarska in socialna vprašanja dežele.
V ta namen je treba okrepiti enotnost delavcev, ki je predstavljala odločilni faktor pri uspešnih borbah v preteklih letih. Potrebno se je še nadalje enotno boriti za višje plače in mezde, za polno zaposlitev, za sindikalne pravice za učinkovito socialno skrbstvo za vse državljane, za tako politiko, ki bo uperjena proti monopolom in ki bo zagotovila širokim ljudskim množicam
iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii
Preživela
miselnost
Zupan Franzil je ob 25. a-prilu naslovil na občane proglas, ki so ga nalepili po mestu in v katerem pravi med drugim. da je italijansko ljudstvo z istim navdušenjem kot v velikih dneh «Risorg:men-ta» udarilo z orožjem po tujem osvajalcu ter s tem postalo protagonist v boju med svobode in suženjstvom. Tržaška občina se danes pridružuje nacionalnim proslavam ter opominja, da je ta dan opomin vsem tistim, ki	podpirajo	trino-
štva v katerem pravi tudi, da: «25. april 1545 še ni	bil za
Trst veder dan. Bili smo tik pred novo	tragedijo,	ki se
je zrušila	na naše	uboge
kroje.*
Zupan Franzil je pač še vedno prežet z miselnost jo,
ki so mu jo vtepali v možgane v «stanh lepih časih» m zavzema torej do dogodkov cb koncu vojne enako stališče kot misovci, ki ne morejo preboleti poraza. To vidimo že iz uvoda njegovega proglasa, ko je pomenil zanj 25. april le izgon okupatorja,
ki je prišel nekaj let prej
v at'
državo kot zaveznik fašistov.
«l'ragedija» se je zrušila po 25. aprilu na naše kraje le za tiste, ki so služili Hiti eriu, do zadnjega dne in za tiste, ki so hoteli te služabnike v zadnjem trenutku mobilizirati proti resničnim in prekaljenim antifašističnim borcem.
iCgodovna je se presveža, da bi jo lahko po jezuitsko pretvarjali in naravnost u-smiljena vredni so poskusi, da bi ločevali za sejanje mržnje 25. april in 1. maj. Uba dneva pomenita zmago naprednih sil nad okupatorjem in nad fašistično rzakci-jo. Borci v Severni Italiji in v naših kra:ih so	se	skupno
bojevali proti istemu sovražniku, o čemer priča tudi sporazum med CLNAI in Osvobodilno fronto.
Ce je dr Franzil že podpisal tak razglas, potem tega ne	bi smel	storiti	kot župan
temveč kot pristaš klerikalne	stranke,	ki je	v	zadnjih
15 letih toliko degene-irala, da	ji preti	razkol	in	propad,
kateremu je vzrok tudi miselnost, ki narekuje take razglase, ki jih večina prebivalstva ne more odobriti.
ruiMoitsKi dnevnik
UREDNIŠTVO
TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON P3-808 IN 94-988 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pelhco 1-IL — Tel 33-83
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H 20 - Tel. *t. 87-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120. osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vil
oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej: čei rt letna 1300 lir polletna 2500 lir, celoletna 4900 Mr — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1COO lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440. polletno 720, četrt-letno 360 dir. — Po*n| tekoči -ačuii Založništvo tržaškega th-ka Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul 3-1., tel. 21-928, tekoči račun nri Komunalni banki v Ljubljani 800-70/1-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT Trst
višjo in modernejšo življenj sko raven.
Tržaško tajništvo CGIL je včeraj tudi objavilo uradni program proslav, ki jih bo organizirala Nova delavska zbornica CGIL v Trstu in v oko lici.
Trst: Ob 10. uri se bo odvila povorka iz Ul. Pestalozzi na neki trg (ki ga bodo sporočili kasneje) in kjer bo ob 10.45 govoril dr. Piero Boni član izvršnega odbora CGIL in namestnik tajnika FIOM. Govoril bo tudi Franc Gombač član izvršnega odbora Nove delavske zbornice—CGIL v Trstu. Predsedoval bo Arturo Cala-bria tajnik tržaške CGIL. Zjutraj bo kot vsako leto igrala godba *Rinaldi» budnico.
Milje: Povorka se prične ob 9.45 iz Ul. S. Giovanni (Ljudski dom) na Trg Marconi, kjer bo ob 10.30 zborovanje.
Sv. Križ: Ob 11: uri zborovanje, že preje pa bo igrala po vasi godba.
Nabrežina: Ob 11. uri zborovanje, že prej pa bo igrala godba.
Boljunec: Ob 16.30 bo zborovanje, sodelovala bo godba.
Neodvisna socialistična zveza poziva vse člane in vse prebivalstvo, da se udeleži dopoldanske povorke in zborovanj, ki jih priredi CGIL.
Popoldne pa bo Neodvisna socialistična zveza organizirala na stadionu »Prvi majn tradicionalno ljudsko slavje, Li se bo pričelo ob 15. uri. Program proslave obsega dva govora, sodelovanje godb na pihala, zapel bo trio iz Doline, folklorne skupine bodo plesale živahne plese in sledil bo tudi športni program, ki ga organizira društvo BOR. Po programu bo ples. Poskrbljeno bo za dobro založen bile.
Acegat je sprejet ta ukrep predvsem v zvezi s preureditvijo signalizacije in prometa na tem trgu.
Pristojbine SIAE
SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE obvešča, da je bila zadeva glede plačila letnega prispevka SIAE tudi za letos ugodno rešena.
Zato poziva vse člane, ki i-majo v svojih javnih lokalih televizorje in radio aparate, da se čimprej zglasijo na tajništvu združenja, dvignejo potrdilo o vpisu v združenje in do 30. aprila poravnajo znižano letno pristojbino SIAE.
TAJNIŠTVO SGZ
Počastitev spomina talcev v Ul. Ghega
( OLEPALlSČA ]
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 24. t. m. ob 16.30 v Avditoriju v Trstu,
KINO
FRANCES GOODRICH in ALBERT HACKETT
DNEVNIK ANE FRANK
Pred šestnajstimi leti, in si-
cer 24. aprila 1944, je v oficirski menzi v Ul. Ghega eksplodiral peklenski stroj. Štirje nacistični oficirji so bili ubiti in to je bil povod za represalijo, eno od tolikih, s kateri-
oboroženo partizansko borbo in ločiti partizane od ljudstva.
Iz koronejskih zaporov so v porušeno menzo pripeljali 52 talcev, Slovencev in Italijanov, med njimi Justa Blažino, Kar-
mi so hoteli nacisti zatreti
Včeraj svečana otvoritev mednarodne cvetlične razstave
Razstava vse bolj pridobiva na svojem pomenu, zlasti med tuji-mi razstavljavci - Lepa udeležba nekaterih domačih cvetličarjev
■ Vje,rai d°P°ldne ob 11 uri vo in vsa množica povaoljen-
Brzojavka Moru
Nacionalna svetnika Krščanske demokracije Giorgio Bassani, zastopnik za Gorško in Furlanijo, in Sergio Ga-sparo, zastopnik tržaških demokristjanov ter tajnik tržaške federacije Corrado Belci so včeraj poslali glavnemu tajniku KD Aldu Moru brzojavko. V njej zahtevajo naj se čimprej skliče nacionalni svet stranke za pojasnila in za potrditev usmeritve vodstva. Brzojavka pravi, da mora svet oceniti tudi obnašanje poslancev, ki so da’i pobudo za akcijo proti sklepom stranke.
 «»--------
Ukinjeno postajališče filobusa štev. 1
Od danes dalje bo ukinjeno postajališče filobusa št.
v Ulici Silvio PelliCe nekoliko pred predorom San-drinelli. Postajališče so ukinili, ker je oviralo promet in ker je komaj nekaj desetin metrov od postajališča na Trgu Goldoni.
je bila uradna otvoritev VII. mednarodne cvetlične razstave. _ Otvoritvi so prisostvova-številni povabljenci, med njimi vladni generalni komisar dr. Palamara, prefek* dr. Pasino, župan dr. Franzil, predsednik pokrajinske uprave prof. Gregoretti, kvestor dr. Matarese, Karabinjerski polkovnik Mele, poveljni:; vojaškega prezidija gen. Visma-ra ter številni drugi predstavniki oblasti
Vse prisotne je pozdravil predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi, ki je v krajšem nagovoru poudaril, da tržaška cvetlična razstava vse bolj pridobiva na svojem pomenu. Dokaz temu je dejstvo, da na letošnji razstavi sodeluje izredno veliko število razstavljavcev iz tujih držav, in sicer Avstrije, Belgije, Brazilije, Francije, Nemčije, Anglije, Holandske, Romunije, Španije, ZDA in Švice. Poudaril. je tudi gospodarski in turistični pomen tržaške cvetlične razstave, sai se v našem mestu navezujejo stiki in sklepajo pogodbe med cvetličarji vsega sveta, medtem ko prihaja na ogled razstave iz leta v leto več ljudi, med rjimi zelo mnogo domačih in tujih turistov.
Predsednik dr. Caidassi se je že zahvalil tehničnemu vodstvu za vzorno ureditev razstave, potem pa je spregovoril še dr. Faschi, podpredsednik tržaškega velesejma, ki je poudaril zlasti vedno večje zanimanje tujih razstavljavcev za našo cvetlično razstavo.
Takoj za tem je vladi' generalni komisar odprl razsia-
cev, ki sta jo vodila dr. Co-sma in tajnik razstave Natti, je začela obiskovati paviljone.
O razstavi sami bomo priobčili posebei daljši članek, zaradi česar naj se za danes omejimo samo na eno ugotovitev; razstava ;e letos še lepša kot je bila lani in zasluži vso pozornost. Našim čitateljem lahko samo priporočamo, da si razstavo na kateri sodelujejo tudi nekateri domači cvetličarji (in to z velikim uspehom!), ogledajo
Po podatkih, ki smo jih dobili snoči, je bilo za ogled razstave prodanih že 7.000 vstopnic. Vč-raj popoldne je bil obisk izredno velik, med obiskovalci ra je bilo zem mnogo turistov. Razsta"0 si je popoldne ogledal tudi dunajski kardinal Koenig.
Avstrijski konzul v Trstu dr. Rossler je včeraj popol-. ene priredil sprejem, katerega so se poleg predstavnikov oblasti udeležili člani tehničnega vodstva razstave m razstavljavci. Danes dopoldne pa bo avstrijskim osebnostim in razstavljavcem priredila sprejem tržaška trgovinska zbornica.
Citateije bodo zanimal:	še
nekateri drug: podatki. Tako je na primer dobro vedeti, da je razstava ob prazničnih dneh odprta od 9. do 22. ure, ob delavnikih pa od 9 do 13. in od 15. do 22. ure. Vstopnica stane 200 lir, za člane ENAL 150, za skupinske oglede pa 100 lir na osebo. Solarji plačajo 50 lir na osebo, učitelj oziroma profesor, ki jih vodi. pa dobi brezplačno vstopnico. Pripominjamo, da je treba šolske oglede javiti v naprej na tajništvo razstave.
Žirija, ki ji predseduje ravnatelj za kmetijstvo pri vi. gen. komisariatu dr. Piccou. je včeraj *e opravila precejšnje delo, danes pa ga bo nadaljevala. Danes bodo tudi < cenjevali šopke iz natečaja ((fantazija nageljčkov«.
 «»---------
sičnih krajev sivo-rjave pa-
sme, lahko predlož.ijo. pokrajinskemu kmetijskemu nad-zorništvu prošnjo na kolko-vanem papirju za riržavn. prispevek za nadomestitev.
Za dosego popolnega *> bolj-šanja zdravstavnega stanja goveje živine, je potrebno da se rejec obveže odstraniti iz hleva vso okuženo živino.
Istočasno ko živinorejec vloži prošnjo mora tudi položiti jamstveno vsoto 230.000.-lir za vsako glavo, ki namerava naročiti. Imenovano vsoto bo. Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo obračunalo na podlagi kupne cene v trenutku ko bo rejec prejel govedo. Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo bo nudilo rejcem prispevek v najvišjem znesku 30 odst. nakupne cene a do največ 60.000.-lir za vsako kupljeno govedo.
la Miloha, Antona Bizjaka Zorko Grmek, Lauro Petracco, Ardenio Zancolich, Slavka Kjudra in vse druge. Nacistični krvoloki so svojim žrtvam zadrgnili zanko okoli vratu in jih obesili.
Nacistične zveri niso dosegle svojega namena. Plamen upora, ki je zajel slovensko in italijansko antifašistično prebivalstvo, se je vse bolj širil vse več ljudi se je vključevalo v partizanske vrste, ki so nadutemu okupatorju zadajali vse hujše udarce. Ljudstvo je trpelo, a ni klonilo. Leto dni potem, ko so bili ooešen talci v Ul. Ghega, je bil nacizem v zadnjih vzdihljajih in 1. maja smo zadihali svobodo
Vsako leto se spominjamo žrtev v Ul. Ghega, ki so simbol naše borbe za svobodo In kot vsako leto, tako so tudi včeraj predstavniki Neodvisne socialistične zveze in Zveze bivših partizanov položili k spominski plošči vence ter se na ta način oddolžili spominu onih, ki so za svobodo darovali svoja življenja.
Neroden padec starke
Sinoči je nerodno padla v svojem stanovanju v Ul. Rota 5, ko je odšla v spalnico, 83-letna Fede Piccoli vd. Busoli, ni. Zlomila si je stegnenico desne noge. Z rešilnim avtom so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski od-
delek, nun ....
Včeraj zvečer na Opčinah
USPELO GOSTOVANJE «SVOBODE»
Prispevki za izboljšanje goveje živine
Rejci, katerih goveda so bila pri pregledu označen-' za jetična in okužena po brucelozi in jih mislijo nadomestiti z drugimi popolnoma zdravimi, ki prihajajo iz kla-
Gledalci so se prijetno zabavali ob Roksandičevi komediji
Dramska skupina prosvetnega društva "Svoboda» iz Izole je včeraj zvečer nastopila s komedijo Duška Rok-sandiča na Opčinah. Gotovo so taka gostovanja na mestu, bodisi da gostje pokažejn kako se pri njih dela bodisi da gostitelji vidijo, kaj bi se dalo tudi z lastnimi močmi narediti. (Da pa sobota ni najbolj prTmeren dan, je že imelo priložnost skusiti našz domače gledališče, ki je ugotovilo, da je na ta dan obisk vedno precej šepal še ko ni bilo televizije.)
tioksandiceva komedija je nezahtevna, zelo primerna za diletantske odre, saj ne zahteva velikega ansambla in na igralce ne stavlja pretežkih nalog. Komedija se imenuje «Babilonski stolpe — simbolika nesporazumevanja. Tu gre za nesporazumevanje v zakonu. Tisto nesporazumevanje, ki se rodi iz prvotne naglice in nepremišljenosti in ki vedno zvtača krivdo na drugo polovico. Toda včasih le pride trenutek, ko eden in drugi pomislita, da
Predstaviniki oblasti in gostje na ogledu razstave ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. aprila 1960 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo je 10 oseb, poroke pa ni bilo nobene.
Umrli so: 55-letni Valeriano Pastor, 70-letni Luigi Colletta, 54-letni Mario Grabar, 58-letni Luigi Poretti, 78-letni Antonio Zor-zut, 69-letna Antonia Giacomin vd. Koterle, 77*ležni Umberto Puglisi, 84-letni paolo Bontem-po, 66-letni Albin Bizjak, 80-letna Maria Bernetti vd. Bensi.
OD VČERAJ DO DANES
( 1JH>NKA PROSVETA )
Oklici
Zidar Claud.o Francarli in bolničarka Lidija Miklavčič, steklar Gualtiero Inamo in delavka Evelina Cuscito, uradnik Umberto F it l c tl in uradnica Livia Atria-dio, uradnik Giuseppe Mauro in gospodinja Giacomiria surn, pomorščak Dario Semoliču in gospodinja Maria Sirotich, uradnik Carlo Ulcigrai in advokatska pripravnica Nella Biloslavo, mehanik Silvio Iaderca in tiskar-ka Madilla Parovel, pleskar Bruno Ursich in gospodinja Luciana Zerinaro, knjigovodja Ettore Tomasi in prodajalka Antoriiet-ta Cafagna, delavec Giuseppe Iacono ir. delavka Alma Sterpin, tiskar Ottavio Matino in prodajalka Claudia Furlan, pomorščak Mario Cbicco in gospodinja Santina Casseler, krojač Onorio Dorissa in šivilja Licia Cusma, mehanik Rodolfo Bole in gospodinja Maria Selvaggi, strojnik Giusto Reggente in uradnica Franca Grozzoli, pomorščak Ugo Zecchi in šivilja Bruna Marži, uradnik Vincenzo Donnarumma in uradnica Lucia Calandra, kletar Aldo Negovetti in frizerka Annamaria Mahnič, težak Arturo Miklavčič in gospodinja Ly-dia Ermania, uradnik Giuseppe Clemente in uradnica Maria So-
la, električar Giuseppe Grillo in delavka Cesira Sana, uradnik Li-beratore Castellano in gospodinja Teresa Di Bartolo, trgovec Giuseppe Contrafatto in gospodinja Dorotea Pečar, natakar Er-nesto Lorenzi in gospodinja Egle Freschi,	mehanik	Sergio
Coloni in uradnica Liliana Ma-iocchi, mesar	Giuseppe	Giorgi
in baristka Annamaria Bregant, uradnik Claudio puppis in gospodinja Loredana Folin, krojač Antonino Conticello in šivilja Maria Dagostini, uradnik Renato Siaus in	uradnica	Olivia
Quaiat, reprezentant Giu-liano Borri in uradnica Raffaela Ca-lici, inženir Francesco Solazzi in gospodinja Graziella Giraldi, uradnik Giorgio Furlanetto in u-čiteljica Fulvia Fizko, agent CP Ugo Gler.ean in gospodinja Mo-desta Bassanese, elektromehanik Duilio Defardi in gospodinja Libera Cagnin, Inženir Giorgio Rubbia-Rmaldi in učiteljica Idia-na Paiero, geometer Adoifo Piz-zul in uradnica Maria Pia Bru-gnone, zidar Giuseppe Zucca in delavka Maria Doz, varilec Italo Černe in gospodinja Bruna Pe-rissini, električar Aldo polissa in bolničarka Nerina Riccobon, u-radnik Enzo Samom in gospodinja Laura Gherardi, e'ektričar Steiio Vatta in ši vitja Elena Giandon, uradnik Giulio Siaffie-ri in uradnica Ileana Pettenella, Pietro Del Tcs in Giuseppina De Conti, uradnik Giuliano Cos-sutta in pletilja Anna Giuliano, mizar Emilio Sirotich in ši-
Prosvetno društvo »ANDREJ COK« na Opčinah vabi na predavanje prof. Toneta Penka »O lepoti in zdravimi vrednosti alp-
trg. mornarice Italico Antonio skega cvetjai> ki j*, v torek 26.
Deana in gospodinja Bruna Podesta, mizar Pietro Cemic in uradnica Antonia perroni, pleskar Vincenzo Brizzi in baristka Anna Maria Nibali .
LOTERIJA
BARI	69	4 22 32 49
CAGL1ARI 48 75 47 23 27 50	65	19	28	76
73	42	54	75	59
47	23	67	44	86
25	72	62	63	16
3	19	54	52	78
12	36	56	83	19
77	46	33	50	35
38	33	37	29	45
FLORENCA
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
BENETKE
ENALOTTO
2 X X 2X1	112	XIX
KVOTE:	dvanajstioe	8.533.000;
enajstice 209.800; desetice 15.100.
LEKARNE ODPRTE DANES
INAM Al Cammello, Ul. XX. septembra 4; Crevato, Ul. Roma 15. Giusti, Greta; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14; Alla Maddalena. Istrska ulica 43; Prendini, Ul. T, Vecelbo 24; Serravallo, Ul. Cavana 1; Zanetti-Tes a d’oro, Ul. Mazzini 43; dr. Miani, Bar-kovlje; Nicoli, Skedenj.
 «»--------
JUTRI
INAM Al Cedro, Trg Oberdan
2; Cipolla, Ul. Belpogg o 4; De Ci.lle, Ul. P. Revoiteila 42; De-paugher, Ul. sv. Jusia 1; Man-zon,i. Ul. Setteiontane 2; Mar-
t. m. ob 28.38 v sedežu krožka, Konkonelska ul. 1
IZLETI
IZLET bPUT V THENTO V nedeljo 8. maja v Trento k izviru Soče. Prijave v Rimski ulici 15-11.
Jakovi i* pbispkuu)
v p^casLitv opomina poK. ar. Vinka Rapotca daruje Zora Be-n-ič 2.000 lir za Dijaško Matico.
V isti namen daruje Avrelija Sancin 1.000 lir za Dijaško Matico.
vilja Tatiana Puntin, podčastnik I kovlje; Nicoli, Skedenj,
Predavanje v prosvetnem društvu «S. Škamperle»
V petek zvečer je govoril v prosvetnem društvu *S- Škamperle* priljubljeni predavatelj prof. Tone Penko. Ob prijetnem kramljanju nam je posredoval doslej neznane lepote alpskega cvetja. Posebej je opozarjal na zdravilno moč teh rastlin. Z njemu lastno šega-vostjo je pri poslušalcih stopnjeval zanimanje za predavanje. Prosvetno društvo -S. Škamperle» mu je hvaležno za
se pravzaprav le iščeta drug drugega; ko eden sam sebi vendar prizna, da tudi drugi ni brez nečesa, kar ga le. zopet priteguje k njemu.
Mladi par sta igrala Vladka Kopičeva (Majda) ir. Janez Marinšek (Tine). Kolikor je bil prvi bolj pohleven, toliko bolj energična je znala biti ona v določenih trenutkih. Obadva sta podala dobra lika. Nekak «protipar» sta pa bila Stane Peternel (Slave) in Andrina Pečarjeva (Ana). Prvi vseskozi proti zakonu in večkrat že kar cinik mora končno podleči
Urnik trgovin za 28., 24. in 25. aprila
Slovensko gospodarsko združenje sporoča da bo po prefekturnem odloku za praznike veljal naslednji urnik trgovin.
Danes 24. aprila bo veljal redni nedeljski urnik.
V ponedeljek 25. a-prila bodo vse trgovine, brivnice in fotografski ateljeji zaprti. Pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 12. ure. Cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure Slaščičarne pa bodo odprte od 8. do 21.30.
dekletu, ki heče biti tudi spočetka «moderno» pa potem podleže in končno premaga tudi «cinika»
Gledalci so se ves čas prav prijetno zabuvali in igralcem vneto ploskali. Na koncu predstave je tov. Danilo Sva-gelj v imenu Prosvetnega društva O petne goste pozdravil in se jim zahvalil.
Danes popoldne bodo Izo-lani nastopili v Križu. Priporočamo vsem, ki se hi.čejo dve urici zubavati, naj si predstavo ogledajo.
Popis delovne sile
<h:o, Ul. Ginnastica 44; R°v's, [ nriietcn večer in želi da bi aa Trg Goldoni 8; dr. M:ani, bar-1 priJelen vecer 'n zeu’	y
še večkrat obiskal.
Ta teden bodo izvedli pomladanski popis delovne sile, na podlagi metode vz ircev. Namen popisa je, proučit, pogoje na delovnem tržišču m vzroke brezposelnosti V tem času bodo mtervjuvali v naši občini 516 družin, ki jih bodo izžrebali .z seznamov občinskega matičnega uiada po kriterijih osrednjega statističnega zavoda Kakor že druge krati i« s tem po.nsom združena *udi posebna anketa, ki teži za eem, da se zberejo koristni podatki o nekaterih kulturnih plateh prebivalstva.
Vljudno vabimo občinstvo okoliških vasi, katere nimajo primernih dvoran, da si ogleda danes 24. t. m. v Avditoriju predstavo tiDnevnik Ane Franku, katera je povsod navdušila občinstvo.
Prodaja vstopnic dve uri pred pričetkom predstave v Ul. Roma 15/11.
JUTRI 25. t. m. ob 16.30 na Kontovelu
DNEVNIK ANE ERANK
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V TRSTU
DANES 24. t. m. ob 17. uri v Križu
bo gostovala dramska skupina DPD iz Izole z veseloigro:
.BABILONSKI STOLP.
Vstopnice bodo v prodaji dve uri pred začetkom predstave pri blagajni dvorane.
Otroci slovenske osnovne šo_ le in slovenskega otroškega vrtca v Skednju bodo nastopili v sredo 27. t. m. ob 20.30 v škedenjski kinomatografski dvorani z Grošljevo igro «DVE MARIČKI)), Vabljeni vsi ljubitelji naše šole in naše mladine.
VERDI
Prihodnjo soboto ob 21. uri bo v gledališču «Verdi» V. koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigiral bo Francesco Man-der, solist pa bo pianist Claudio Gherbitz. Zaradi večjega poudarka 150-letnice Schumannovega rojstva, je bil spored nekoiiko spremenjen in je sedaj tak:
Schumann: Manfredi — uvertura. (Prva izvedba v Trstu).
Bartok: Koncert za klavir in orkester št. 3. (Prva izvedba v Trstu).
Schumann: IV. simfonija.
Nadaljuje se pri gledališki blagajni prodaja vstopnic.
TEATRO NUOVO
Danes ob 17. uri ponovitev preostave «Kocke in puška« Al-ireoa Baldiccija.
Danes ob 20.30 za člane CUC: drugi del ((Antologije italijanskega filma«.
Jutri ob 17. uri ponovitev iste predstave.
( RAZSTAVE )
Slikar Robert Hlavaty razstavlja v baru Moncenisio v Ul. Carducci 27 nekaj svojih del. Kot je marsikomu znano, vise na s.enah tega bara skoraj vedno dela kakega slikarja.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Fenice 14.00 «Gazebo» G. Ford, D. Reynolds. Cinemascope.
Excelsior 14.30 «Kdo je bila ona gospa«, Tony Curtis, Dean Martin, Janet Leigh.
Filodrammatico 14.30 «Salomon in kraljica iz Sabe«, Gina Loilo-brigida, Yul Brinner.
Grattacielo 13.00 «Svet v noči«. Najbolj znana nočna zabavišča.
Supercinema 16.00 «Mi, trdi«, To-to, Fred Buscaglione, Scilla Ga-bel.
Arcobaleno 14.00 ((Kričači na o-dru» Joe Sentieri, Mina, A. Celentano.
Aurora 16.30 ((Salomon in kraljica iz Sabe«.
Alabarda 14.30 «Most» Režiser B. VVicki.
Capitoi 15.00 »Nenadoma preteklo pomlad«, E. Taylor, M. Clift, K. Hepburn. Mladoletnim prepovedano.
CristaPo 16.00 «Postelja pripoveduje«, R. Hudson, D. Day, tech-nicolor.
Garibaldi 14.00 »Lord Brummel«,
S. Granger, E. Taylor, teti**-
color.	"	,A
color.	„	...	c Ur
Imr^°JI4^v/n01£%f|RF Italia 14.30 «Tri ^“'paneli, mu« C. Cardmale, t-
L. Marin.	,,,	u
Masslmo 14.00 PrvJ -ka hadv-boljši kino. «Binna«ka nveiikJ Režija Kon	v	Bt-
nagrada «San Giorgi netkah.	,	_	»gaj*
Moderno 14.00 «Nel<omU rony vroče«, Marilyn Monroe.
Curtis.	.,,n	»sem 8'
Vittorio Veneto 1430
gent FBI«, I. Stewan, color.	vraliica weI
Idkro* e>n 3R.(<^rhneider! C. ^
Mirani‘^r^erijeve^
Sna^7mAWMteraChUn.
San Marco	14.00	**** K.
(Dobrovski),	!-	*0T1
Schiaffino.	„.io*e seM9"
Savona 14.00 «°Pe5f‘ j„ Gatf veste«, Tony Curtis m
Grant.	.	j.	Df
Odeon 14.00 «Mečjn kri ^j5tr»l, Carlo, R. Podesta, G. technicolor.
ZAHVALA	^
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z "if^paše čustvovali in nam pomagali ob bridki izgubi •drage matere
ANE ZULJAN
Posebna zahvala vsem darovalcem cvet
župniku, domačim pevkam in pevcem, godbi m
ki so jo spremili na zadnjo pot.	__
ŽALUJOČA DRUŽINA
Ricmanje, 24.IV.1960
Pri
MADALOSSO "T “ ra
bianM'
™gal ^“‘vSlCKK.
dobite vsakovrstno POHIŠTVO, otroške vu . c žimnice — originalne PERMAFLEXS — Cene	^
[ZE isius.
504)57
TRST, Čampo S. Gia como 11, telefon
je vaš zanesljiv optik	norav^*
Očala za vid in za sonce — Vsakovrstna PvApjjE TAKOJŠNJA IZROČITEV	GF.NE	UU--------
Turnim
predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 15. url
ŠARITA MOniTlEL
NAJBOLJ PRIVLAČNA
zen ska
NA SVETU!
/Cj
-a} m&L<!£ssJS£
Rezija
Jv/rt/ deOrduna
V ponedeljek 25. t. m. ob 16. uri cinemascope —	.
BITKA NA ATLANTSKEM OCEANU
Igrajo: ROBERT MITCHUM in CURD JUR
GENS
V torek ob 18. uri ponovitev istega
filma-
Danes v «ARCQB
FILM ZMAGOVALCEV FESTIVALA V SANREMU
Kričači
NA
CARINA
Odru
Ti*7**ella
-A Dl LUNA
(URLA TORI ALLA SBARRA)
Sf - U • or
.	JOE SENTIERI MINA
ADRIANO CELENTANO CHET BAKER CORRADO LOJACONO BRUNETTA-UMBERTO BINDI GIANNIMECCIA-IBRUTOS .U.M0DERN JAZZ GANG
GMCOMO FURIA TURI PflNDOLFINI BENNV RUTILf GIULIANO MANCINI
ENZO GARINEI
otmrr .
NICO PEPE
MARIO CAROTEt ELKESOMMER
Režija Producent
LUCI0 FULCI GIOVANNI ADDESSI
LUX FILM
h
i
24. aprila 1960
JOPROSEK-KONTOVEL
danes 24. t. ra.
li»iversa?n1.Cinemascope 'rsal barvni film:
^ Spustu v Parizu
l!t:T^Ny CURTIS 111 JANET LEIGT
25. t. m. • ur* barvni film:
^ ČRNEGA MEČA
KERŽE
UT,
fyS.Giovanništ.l
•PORCELAN • Kristal
' LlS^tNCI NAVADNI
111 klasični 1 kladilniki V'
lEmMtRlCNI gospo-injski sxroji
'Cedilniki
* VSE ZA DOM
1v1°motor
0itT — EXPORT
#tri>šfclStn' italijanskih,
Siil> .^2251® ia
... a.U"“6‘esmn in ame-tHot0ri;0mobilov. DIESEL ‘fieste * in traktorjev.
tel /nSt' Via U(iilie 15 **■ 30-197 30198
aPetniška delavnica
IfBlO PAHOR
knji, *lrana v oprera-dr„„-i'evn'h sob in
K'*1 prostorov
Ulic, ?RST
Anastasio 12, - •*!. 61-218
JJJihiir nemo
P. SEVERO 3 tiVo, EL- 34089 SAVINE IN KONJ
''■'"'TOPREVOZ
Sif—
■ raxa tlel Friull lt.289 }0VODJel- 35-379
ORNi. prevozi za tu
^PL A S TIČA
^ rt |» "——______________
, <Brl' ctria 8 tel 50 054 A »ud, VJ' Jak°bu)
ko^be, S? biSoe potrebšii. V, boiie imC*e' .lutke. Plasti. 6 p0 , 'Pnitacija parkelov.
^ °nRurenčnih cenah!
k..-;;« knjigarna
’ **. I rjincišliii 20
^	e,?‘«n	a
Mi- ° * v * o
\ o^belčičeva: vp'teva
Z
Krij'6’' Pluhar:
L 1.350-
*r°Oi L 2.000-
i^OGLASI )
Trst, Ul. Bat
Sl,'' iJ*1*' »uSf ! Prodaja
J« U ,#|l*l£« r,tDe predme-r»V*»#	,A1'.	atlan-
l’ tari 06Vok?Ki“nke- Placilivo C'"1« k K ‘,|iALNIi S,r0
t	dbiojsko	opremo
v kam
ti?6ti,i!.Uidi J lz«elke za slav-
Gori§bo-benešbi dnevnik
JUTRI 25. APRILA
Vence na grobove padlih partizanov
Za jutrišnji praznik italijanske osvoboditve je na programu polaganje vencev na partizanske grobove in spomenike. Bivši partizani iz Pevme bodo ob 8.30 položili venec k spomeniku padlih iz Pevme, Oslavja in St. Mavra. Ob 10. uri se bodo v Standrežu zbrali predstavniki ANPI in odnesli venec na partizanske grobove na glavnem pokopališču ob mirenski cesti, ki so jih partizani za to priliko lepo okrasili. Venec bo nekaj po 10. uri položil tudi predstavnik SKGZ iz Gorice.
Motociklist v avtomobil župnika iz Zdravščine
Včeraj ob 11. uri so prepeljali z avtom Zelenega križa v civilno bolnišnico 26-letne-ga Vittoria Saina iz Gradiške, Ul. della Caca št. 125. Fant se je okoli 10.30 zaletel v Gradiški v avtomobil «Fiat 600», katerega je vozil župnik iz Zdravščine. Do trčenja je prišlo, ko je avtomobilist hotel z vozilom zapeljati proti stavbi št. 89, ki je bila na njegovi levi strani. Motociklist se je zaletel v desno stran avtomobila in padel. V bolnišnici so zdravnik ugotovili, da si je Sain zlomil piščal leve noge.
Iz sovodenjske občino
Brezplačen pregled vse goveje
Akcija teži za tem, da te tpravi iz hlevov obolela živina
V četrtelk 28. aprila bo občinski veterinar dr. Luigi Vida brezplačno pričel pregledovati govejo živino v sovodenjski občini. Pričel bo v Škrljah in pregledal vso govejo živino v naslednjih ulicah: Veneziana, Favetti in Zanetti. 29. aprila bo na vrsti vsa Ul. Impero, 30. aprila pa Ul. XXIV. maja. Vasi sovodenjske občine pridejo na vrsto kasneje. Zivino-zdravnik bo vsako obolelo žival zaznamoval. Zakon predvl. deva izplačilo 15.000 lir za vsako zaklano obolelo govejo žival, če živinorejec ikupi drugo.
Razstava del tečaja v Pevmi
Vse te dneve so se udeleženke gospodinjskega težaja v Pevmi mrzlično pripravljale na zaključno razstavo svo-
jih del, ki bo odprta javnosti danes od 9. do 19. ure v prostorih prosvetne dvorane v Pevmi. Kuhale so, pekle, pripravljale izdelke, ki jih bodo razstavile, skratka, v sobici, kjer so prebile 1 oliko zimskih in’ spomladanskih večerov, je, s kratkimi besedami povedano, bilo kot v panju. Dasiravro so imele polne roke dela in skrbi čez glavo, so se vendarle tudi rade pozabavale in prijazno sprejele vsakogar, ki mu radovednost ni dala, da bi že kakšen dan poprej ne poau-kal v sobo in izvedel o pripravah za to razstavo. Tudi nas je zamikalo, da smo vtaknili nos tja notri in smo se lahko prepričali o izredni marljivosti in znanju, ki so si ga tečajnice pridobile v tem času. Danes pa bo ta prilika dana tudi domačinom in vsem tistim, ki jih to področje dela še posebej zanima.
iiiiiiiuiiiiiiiiuiiHiimiiiiiniiimiiiiiiiiiiiitmiiiiiiuiiiiimiiinuimiiimiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimiiiiMii
Dopis s Peči
Sajenje kanadskih topol se gospodarsko zelo izplača
Delo zelo olajšuje primemo opremljen tmktor
* modernimi stro-ica S. ZIDA (Nabrežina)
modernli
šhS^oiat !> nica s "Ul. št. 4 (Nab
Pred leti, ko smo podrobneje govorili o naši vasi in okolici, smo omenili, da bi med drugimi ukrepi za porast gospodarstva kazalo proučiti možnost, ali se ne izplačalo zasaditi v bližini reke Vipave kanadske topole, ki so zelo cenjene v industriji. Poleg tega je njihova življenjska doba razmeroma kratka, saj od vsaditve do sečnje zadostuje kakih deset, kvečjemu petnajst let.
Morda je med bralci tega članka tudi kdo, ki je med vojno sadil topole v Lombardiji, v ' neposredni bližini reke Pad; Takrat so bili kaj čud-ni časi:	mnogim	sdrugorod-
nim» vojakom so odvzeli orožje in Ustanovili delavske čete in jih opremili z rovnicami ali z drugim orodjem, da so sadile topole. Z velikim svedrom, ki je imel kakih pet cm premera so zvrtali šestdeset do sedemdeset cm globoko jamo, v katero je druga skupina potisnila ošiljeno topolovo mladiko iste debeline, visoko kake štiri metre. Zemlja pri reki Pad je ilovnata in delo je šlo še razmeroma hitro od rok.
Po tem uvodu naj povemo, da so prejšnji teden zasadili topole na bivših Cijanovih njivah v «kotih», odnosno v njihovi «dolini». To zemljišče se razteza na vzhodni in na južni strani naše vasi, torej pri Ru-pi in proti Vipavi in Gabrjam. Zasajena površina obsega kaka dva hektara dobre orne zemlje. Posamezne vrste so oddaljene štiri metre, drevesca v vrstah pa pet metrov in so izmenično križana. Njive so globoko preorali; s traktorjem, opremljenim s posebnim svedrom, so zavrtali kakih sedemdeset globoke in 50 cm široke jame. V te jame so posadili mlade topole, približno štiri metre visoke s koreninami. Za vrtanje teh am niso potrebovali niti minute časa. Delo je šlo torej hitro od rok. Tudi sajenje ni bilo težav-
obširnejši, ker bi želeli, da bi se še kdo drug ukvarjal s tem delom, posebno tisti, ki imajo nekoliko močvirnate površine in jih ne morejo kdo ve kako uspešno izkoriščati. V potrditev naših izvajanj naj navedemo, da tudi v sosednji Jugoslaviji, ki ima razmeroma mnogo kvalitetnega lesa, zasa-jajo obširne površine s kanadskimi topoli. Žal, da ne razpolagamo s podatki o donosu teh nasadov, vendar, če pomislimo, da v prvih štirih letih moremo še gojiti na teh nasadih krmne rastline in da je življenjska doba te vrste topole kakih dvanajst let, tedaj se lahko prepričamo, da saditev topolov utegne biti donosna ali vsaj donosnejša od drugih kultur, in to je že nekaj.
 «»---------
Urnik trgovin za bližnji praznik
nejse.
Ta članek je hote nekoliko
Zveza goriških trgovcev sporoča, da bo 23., 24. :ri 25. aprila v veljavi naslednji urnik trgovin, ki ga morajo spoštovati vsi trgovinski obrati v naši pokrajini.
danes 24. aprila: v dopoldanskih urah bodo odprte mesnice, pekarne in cvetličarne, vse ostale trgovine bodo zaprte cel dan;
ponedeljek 25. aprila (držav. r»i praznik: pekarne in mlekarne bodo odprte, dokler ne prodajo vsega blaga. Do 13. ure bodo odprte tudi cvetličarne. Vse ostale trgovine, kakor tudi trgovine - sadjem in zelenjavo ter mesnice bodo zaprte cel dan.
Pokriti trg bq zaprt v dneh 24. in 25. aprila.
 «»——
Predpisi o embalaži za sadje in zelenjavo
Prvega maja prične veljati ministrski dekret od 7. avgu-
sta 1959 o klasifikaciji in uporabi embalaže za kmetijske pridelke. Da bi v začetnem obdobju izvajanja tega dekreta ne prišlo do zastoja, je ministrstvo za industrijo in trgovino dovolilo, da se izvajanje nekaterih določb začasno preloži. Do 31. decembra 1960 je dovolilo u-porabo embalaže, ki ne sme biti težja od 15 odst. skupne teže zaboja s sadjem, odnosno 20 odst. od skupnne teže zaboja s povrtnino. Do konca tega leta se dovoljuje za prvovrstno blago uporaba stare embalaže, ki je dobro o-hranjena in ustreza higienskim predpisom o konservi-ranju in dostavljanju blaga. Nikakršnega podaljšanja ne dovoljuje ministrstvo za blago posebne vrste (extra)
Kino v Gorici
CORSO. 14.30: ((Zakonska postelja«, R. Hudson, D. Day, cinemascope v barvah.
VERDI. 14.30:	«11	bell’Anto-
nio», M. Mastroianni, C. Car. dinale; mladini vstop prepovedan.
VITTORIA. 15.00: «Kozaki», E. Purdon, G. Moll, totalscope v barvah.
CENTRALE. 15.00: «Vitez iz zakletega gradu*, M. Girotti, I. Tunch.
MODERNO. 15.00: «Cestni jastrebi«.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna S. Giusto, Kor-zo Italia št. 106, tel. 31-51.
Spomladanski popis delovne sile
Od 24. do 30. aprila bodo izvedli spomladanski popis delovne sile. Ob tej priliki bodo v gorišlki občini obiskali 81 izžrebanih družin, da bi omogočile Timskemu osrednjemu statističnemu uradu primerjavo z lanskim spomladanskim stanjem brezposelnosti in zaposel-nosti, kakor tudi o spremembah, ki so tlastale med prehodom iz zimskega na spomladanski čas.
Ta pregled prebivalstva se bo istočasno vršil V okoli 1400 italijanskih občinah ter bo imel namen zbrati podatke o šolskem in jezikovnem stanju prebivalstva.
Ker je namen te ankete socialnega značaja, se pozivajo izbrane družine, naj sodelujejo s občinskimi funkcionarji in naj jim postrežejo s čimbolj popolnimi podatki.
Izlet SPD
Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira danes 24. aprila popoldanski izlet na Kras. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 13.05 do Dutovelj, od tam pa peš (približno eno uro hoje) v Pliskovico na ogled znamenite kraške jame. Zbirališče na ko-lodvoru Nova Gorica ob 12.45. Povratek z zadnjim vlakom. V primeru slabega vremena izleta ne bo. Vsi so vabljeni.
Danes nogometna tekma
Sovodnje - Capriva
SOVODNJE - CAPRIVA
Danes igrajo Sovodenjci do-ma proti Caprici. Prvo srečanje so belo modri izgubili. Za izid današnje tekme je več možnosti. Moštvo iz Caprive je namreč zelo borbeno ter igra tudi precej dobro; to nam dokazuje nedeljsko srečanje z Romano, kjer je zmagala z rezultatom 2:0. Zato imajo danes Sovodenjci zelo nevarnega gosta, toda če bodo igrali kot prejšnjo nedeljo, se bodo lahko dobro izkazali, kajti ekipa iz Sovodenj ima možnost, da se uveljavi. Upamo pa, da ne bodo imeli take smole kot prejšnjo nedeljo. Tekma se prične ob 15.30.
Za danes so sklicani igralci: Šuligoj, Hmeljak, Devetak, Vi-sintin, Podgornik, Ferfolja, Plesničar, Visintin I., Petejan, Visintin II., Tomšič, Anselmi in Oblak. ...
S. Canciano	21	15 4	2	61:17	34
Romana	21	12 8	1	51:25	32
Podgora •)	20	11 5	4	42:31	26
Farra	21	10 6	4	41:34	24
Sovodnje	21	7 8	6	41:41	22
Capriva	19	10 2	7	42’36	22
Ločnik	21	10 2	9	37:38	22
Hausbrandt	21	8 6	7	31:31	22
S. Marco	21	9 3	9	35:32	21
Panzano	20	8 2	10	30:31	18
Moraro	21	3 9	9	27:46	15
S. Lorenzo*)	21	5 4	12	25254	13
Villesse	21	4 3	14	17:53	11
Sagrado	21	1 4	16	14:49	6
#) eno točko manj.
DANAŠNJA SREČANJA Sagrado - Farra Ločnik - S. Marco Panzan - Villesse Podgora - S. Cancian Moraro - Hausbrandt Romana - S. Lorenzo
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 21 stopinj ob 12. uri, namižie 8 stopinj ob 4, uri. Vlage 65 odstotkov.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
gostuje v četrtek 28. aprila ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi 13 z dramo v 3 dejanjih
Dnevnik	An
Prodaja vstopnic na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli št. 1 ter v kavami Bratuš. — Sedeži 350 in 250 lir, stojišča 150, dijaška stojišča 100 lir.
talini
Ciklomotoristična dirka za nagrado narodov
Četrta zaporedna zmaga Bobeta v vožnji za motorji
Prvenstvena tekma za ligo B v Turinu
Na cilj linijske vožnje pa je prvi privozil Baffi
PESCARA, 23. — Baffiju najprej in nato ponovno Bobe-tu sta šli današnji lovoriki četrte etape ciklomotoristične dirke za nagrado narodov.
Vse do 66 km od cilja so (kolesarji vozili pod žgočim jadranskim soncem s turističnim tempom kot bi šli na sprehod. Sele po Vastu sta Baffi in Pa-dovan izrabila položno cesto, da sta zapustila glavnino in se kot blazna pognala v beg. Bobeta 1o ni presenetilo in je takoj stekel za njima. Njemu so se pridružili Wagtmans, Brugnami, Gouget in Hoeve-naers. Kmalu je prišlo do združitve obeh skupin in vsi skupaj so, sveži kot so bili, še pospešili hitrost, da bi prišli še pred temo do cilja.
Poblet se je prepozno zmislil, da je lahko bežeča slkupina ne. varna im se je vseeno spustil skupno z Daemsom v zasledovanje. Tema so se pridružili tudi drugi, vendar do združitve ni prišlo. Na cilju je bil Baffi najhitrejši in si je zagotovil zmago v prvem delu etape.
V vožnji za motorji se je Wagtmans prvi priključil motociklistu in si je nabral nekaj metrov naskoka pred Brugna-mijem, Bobetom, Pobletom, Zambonijem, Hoevenaersom in Daemsom, ki je imel 12” zamude.
Po tretjem krogu pa je Bobet prevzel vodstvo in je privozil na končni cilj 2 pred Wagtmansom, s čimer si je obdržal tudi rumeno-rdečo majico najboljšega v lestvici.
Vrstni red etape v linijski vožnji San Severo — Pescara (167 km):
1. Baffi 5 ur 10’6” s povprečno hitrostjo 33,086 km na uro;
2. Hoevenaers,
3. Bobet,
4. Padovan
5. Brugnami,
6. Wagtmans, vsi s časom zmagovalca,
7. Gouget z zaostankom 15”,
8. Benedetti 3T4”,
9. Liviero,
10. Elliot,
11. Poblet,
12. Stablinski,
13. Daems itd.
Vrstni red vožnje za motorji (25,500 km);
1. Bobet 26’56” s povprečno hitrostjo 56,807 km na uro;
2. Zamboni z zaost. 2”,
3. VVagtmans 22”,
4. Poblet 59”,
5. Hoevenaers 1’04”,
6. Benedetti	1’05”,
7. Brugnami	1’07”,
8. Sabbadln	1’07”,
9. Baffi 1’15”,
10. Liviero 1’30”,
11 Daems 1’31”, 12. PeHegri-ni 1’43”, 13. Bonariva 1’48”, 14. Coletto 1’52”, 15. Gismondi 1’ in 54”, 16. Kazianka 2’08”, 17. Elliot 2’13”, 18. Gouget 2’28”, 19. Vanzella	2’36”,	20.	Tezza
2'39” itd.
SPLOSNA	LESTVICA	PO
IV. ETAPI:
1. Bobet 23.15'54”,
2. Wagtmans 23.19’05”,
3. Brugnami 23.20’!6”,
4. Hoevenaers 23.22’08”,
5. Daems 23.23’46”,
6. Baffi 23.2477”,
7. Poblet 23.2572”,
8. Elliot 23.25'30”,
9 Benedetti 23.28’!?”,
10. Zamboni 23.2972”,
11. Stablinski, 12. Liviero, 13. Sabbadin. 14. Peilegrini, 15. Coletto, 16. Gismondi, 17. Kazianka, 18. Galeaz, 19. Bono. 20. Ricci, 21. Massocco, 22. Bonari. va, 23. Tezza itd.
TENIS ZA DAVISOV POKAL
BUKAREŠTA, 23. — Po prvem dnevu teniškega dvoboja za Davisov pokal za evropsko cono med Romunijo in Poljsko, vodijo Poljaki z 1:0.
Poljak Skonecki je premagal Romuna Striaca 7:5, 6:4, 5:7, 6:3, Drugo igro Viziru (Rom.)-Gasjorek (Polj.) so prekinili zaradi teme. Vodil je Romun 6:3, 4:6, 6:4, 2:6, 4:1,
SVETOVNO SAHOVSKO PRVENSTVO
venstvo med Taljem in Botvi-niikom, ki se je včeraj končala brez nadaljevanja remi, se je danes pričela 16. partija, v kateri ima Botvinik bele figure. Partija je bila v 40. potezi prekinjena v položaju, v katerem ima Botvinik malo prednosti. Stanje je 8 in pol in 6 in pol v korist Talja.
Nič olimpiade za Evrovizijo
RIM, 23. — Vse kaže, da o-limpijskih iger v Rimu ne bodo prenašali po Evroviziji. Ponudbo 250.000.000 lir olimpijski prireditveni odbor ni sprejel, ker je mnenja, da bi moral dobiti 850. Vseeno bodo lahko televizije posameznih držav oddajale olimpijska tekmovanja po 9 minut dnevno.
Za Italijo pa bo TV redno oddajala.
Triestina bo uspela le z napadalno taktiko
Namesto poškodovanega Radieeja bo na njegovem mestu igra! Szoke
Triestina bo danes nastopila v Turinu. Borba za točke in tudi delno za prestiž bo precej težka, še posebno, ker je turinsko moštvo na prvem mestu lestvice prvenstva B-lige in ga ne namerava prepustiti nobenemu. Triestina pa se še vedno bori za dosego častnega mesta in se je že približala drugoplasiranemu Leccu za 3, tret-jeplasirani Cataniji pa za 2 točki.
Kar se tiče današnje tekme je težko predvidevati prognozo. Predvsem lahko reče-mo, da je Torino že uspešno zaključil 21 tekem, kar je rekord v tem prvenstvu. Poki
sebno preseneča obramba,
je dovolila nasprotnim napadom, da so v 30 tekmah ramo dvanajstkrat zadeli v njihovo mrežo. V zadnjih časih pa je turinsko moštvo pokazalo, da sloni na obrambnem sistemu in s tem tudi išče vsaj polovične uspehe. Predvsem so domačini močni v ožji oorambi in v krilski vrsti, kateri priskočita na pomoč tudi zvezi. To je pa
tudi njihova slaba
Predolimpijski nogomet
V Atenah odločilna borba med Grčijo in Jugoslavijo
Jugoslovani bodo šli v Rim le če bodo zmagali
SKOPJE, 23. — V četrtek je jugoslovanska nogometna reprezentanca odpotovala iz Skopja v Atene, kjer bo morala jutri odigrati tekmo z Grčijo. Ta tekma je v okviru predolimpijskega kvalifikacijskega turnirja. Pred štirinajstimi dnevi je jugoslovansko moštvo nepričakovano izgubilo na domačih tleh z Izraelom, zaradi česar je nedeljska tekma z Grčijo zelo važna. Samo z zmago bi se Jugoslavija uvrstila med enajstorice, ki ''e bodo udeležile finalnega olimpijskega turnirja v Rimu.
V prvi tekmi tega predolimpijskega turnirja z Grči-
jo v Beogradu, so Jugoslovani z lahkoto odpravili nasprotnike Sedaj pa je naio-ga Jugoslavije prevej težka, ker bo pač igrala na tujih tleh. Jugoslovani so sicer optimisti in predvidevajo zmago plavih, seveda pod pogojem, da bodo napadali čim bolj nevarno. Vse je torej odvisno od napadalne peton-ce in tudi od obrambe in, krilske vrste, ki ne bo smela zgrešiti udarcev, kot se je dogajalo na igrišču proti I-zraelu.
Ni še znano v kakšni postavi bo Jugoslavija šla na igrišče. Predvidevajo, da bo tokrat igral v napadu tudi Knez, ki se je že izkazal v vrstah Borca. Brez dvoma bo Knez skupno z Mujičem in Takačem najnevarnejši del jugoslovanskega napada.
Tudi Grki imajo orecei skrbi s sestavo reprezentance, ki so tem večje, ke- nogomet v njilmvi državi ni tako razvit kot drugje. Vseeno pa imajo v svojih vrstah nekatere odlične tehnike, katerih se je treba bati in na katere bodo morali zelo paziti.
Ce bodo hoteli Jugoslovani itina olimpiado, bodo morali rorei napeti vse sile 1.1 se vrniti domov z zmago, ki je predpogoj, da pridejo do potnega lista za Rim.
ATENE, 23. — Komisija za sestavo in pripravo jugoslovanske reprezentance, ki se bo jutri sčečala v Atenah z grško reprezentanco v izločitveni tekmi za olimpijske igre v Rimu, je določila naslednje moštvo:
Soškič; Djurkovič, Jusufi; Žanetič, Miladinovič, Perušič; Takač, Mujič, Knez, Galič in Kostič.
MOSKVA, 23. — Po 15. partiji za svetovno šahovsko pr
KAIRO, 23. — V povratnem dvoboju predolimp-jske-ga turnirja afriške cone med enajstericama Združene arabske republike in Sudana, so
zmagali prvi z rezultatom 3:0 (1:0). Po končanem turnirju te cone je moštvo ZAR na prvem mestu s 7 točkami. Sledi mu Tunizija s 3, medtem ko je Sudan zadnj; z 2 točkama. ZAU in Tuniziji sta se tako plasirala za kenčni olimpijski turnir.
SPOMLADANSKO PLAVALNO PRVENSTVO
Nov rekord Paole Saini
RIM, 23. — Popoldne se je začelo spomladansko plavalno prvenstvo. Na prvenstvu ni no. benih izločilnih bateriji in niti finalnih tekem. Lestvico bodo sestavljali na podlagi doseženih časov.
V plavanju 400 m prosto ženske (seniores) je zmagala Vel-leda Veschi (Lazio) š časom 5’26”1 pred Alessandro Valle, Anno Cameracanno in Serviat-tijevo.
V juniorski kategoriji pa je Paola Saini (Lazio) dosegla na 400 m prosto nov spomladanski rekord s časom 5’20”1. Prejšnji rekord je pripadal Valiejevi (5’40”1).
Med moškimi je v plavanju na 100 m hrbtno dosegel v odsotnosti italijanskega prvaka Schollmaierja in evropskega prvaka Puccija najboljši čas Perondini, ki je preplaval progo v času 57”6. Tudi Milančan Soliani je presenetil v tej sku. pini s časom 58”8, medtem ko je bil Tržačan Bianchi tretji.
Med juniorj: pa je Rosi izboljšal državni rekord.
BOKS
NEW YORK, 23. — Družba ((Features sports inc.n, ki bo organizirala prihodnje boksarsko srečanje na naslov svetovnega prvaka v težki kategorij: med Švedom Johanssonom in Američanom Pattersonom, je javila, da je švedski boksar v četrtek končno le dobil 135.000 dolarjev, ki so mu pripadli po prvem dvoboju z ameriškim črncem.
včasih stran.
Triestina torej re bo smela iti na igrišče z isto taktiko kot nedeljski nasprotnik, temveč b0 morala poslati svoje napadalce v brezkompromisno borbo. Drugega izhoda namreč ni in tudi neodločen izid bi lahko koristil Tržačanom še posebno, ker le tudi Catania r,a tem, da pust! kožo v San Benedettu del Tron-to Naloga Triestine je torej težka, čeprav ni nemcgoca. Predvsem bodo morali gostje držati igro v svojih rokah v sredini igrišča it) paziti, da ne bo nevarni Virgili preveč prost v nevarnem kazenskem prostoru.
Triestina je že prejšn!« nedeljo proti Modeni pokazala, da znajo napadalci tudi podreti nasprotno obrambo pod pogojem seveda, da streljajo z vseh strani in tudi iz nemogočih položajev. Z isto nalogo bodo šli tudi danes na igrišče še posebno, ker je možno, da bo moral turinski vratar Soldan prepustiti svoje mesto rezervnemu. Ni izključeno, da bo tudi Ferra-rio odsoten in v tem primeru bodo imeli tržaški napadalci brez dvoma večjo možnost, da se približajo mreži najboljšega moštva v tem prvenstvu.
Triestina bo zelo gotovo i-grala v postavi, Ki je preteklo nedeljo premagala Mode-no z edino izjemo Radiceia, katerega bo nadomestil Szoke.
KOŠARKA
HALLE, 23. — Vzhodna Nemčija je v prvem srečanju za določitev reprezentance, ki bo nastopila na olimpiadi v Rimu premagala	Zahodno
Nemčijo z 81:57 (38:29).
Danes v Trstu
NOGOMET CRDA - Edera, diletanti, na igrišču pri Sv. Ivanu ob 15.30;
Cremcaffe - Fortitudo, diletanti, na igrišču Ponziane ob 15.30;
Libertas - Itala, diletanti, na igrišču v Ul. Flavia ob 15.30.
LAHKA ATLETIKA Društveno moško prvenstvo
(drugi dan pokrajinskega tekmovanja) na občinskem stadionu ob 9. uri,
KOLESARSTVO Za veliko nagrado veteranov: Prva dirka novincev za deželno prvenstvo (43 km). Start ob 10. uri v Boljuncu.
AVTOMOBILIZEM «1. rallye tržaškega mesta* v organizaciji skupine Ostuni. Start ob 10, uri izpred grada Sv. Justa, cilj okoli 11.30 na Foro Uipiano.
TENIS
Tennls Club Triestino-Tennts club Pordenone; II. kolo za pokal Facchinetti; na igrišču v Ul. Guido Peni ob 9. uri.
ODBOJKA Libertas - Fiamma (Benetke) moška ser. B. na igrišču Villa Giulia ob 10.30;
Civilna policija - PAV iz Vid. ma, moška ser. C, v vojašnici Belleno ob 9. uri;
CRDA TS - Ginnastica (Gorica), moška ser. C. v občinski telovadnici v Miljah ob 16.30;
Casa della Lampada - Agi (Gorica), ženska I. ser., občinska telovadnica v Miljah ob 15. uri.
JADRANJE Otvoritvena regata v organizaciji Yacht club Adriaco. Start prve regate ob 9, uri.
KONJSKI ŠPORT Dir na Montebellu, začetek ob 15. uri, osrednja dirka za nagrado vrtnic z dolžino proge 1680 m.
KOSMAČ.
25.
mm mam
s itd0 !^0’ da si pameten fant ln —
S y8,	pravi? — sem jo prekinil.
* Dam el° naša Ivana. In jaz bi se rada pogovarjala sac 0etnimi ljudmi.
wkaJ Pa? - sem
X i
v s	Pa? — sem se nasmehnil.
S'1', cia ‘ar se ne smej! — se je našobila. — Naša Ivana I	neumna. Trapšč mi pravi. Jz norosti si pognala.
^ ^ . n* čudno, če si t.rapšč!’
**1UStif^a lvana je res pravo trapšč! — sem se otresel m V	^jngasti in strmi stezi med	borovci.
^ Kai	— Je kliknila Kadetka.
^ p0J Pa je?
v	to	leP°?
m lepo?
šj. 81&Vo nj® tako grdo zmerja, — je rekla Kadetka in pove-U r : ^žaljeno je našobila ustnice in prekladala šmar-tj ^ g(i 6 v roko.
V* °dnVet?a ni leP°!--- A u Je nikar ne P°sluša3! ®° že Nist ala! — sem rekel in se pognal po strmem brdu ^ p proti hiši.
^»t.. .akaj me! — je spet zakričala Kadetka.
k ,^a i Sem se Sele pri zeleniki na polici nad hlevom. V s tak'm zaletom pridrvela po strmini, da sem a rokama komaj ujel. Bila je tako razgreta, da je
kar žarela. Na nosu in na zgornji ustnici so se ji svetlikale drobne kapljice znoja. Vrgla si je kiti na prsi in globoko zajela sapo.
— še nekaj bi te rada vprašala, — je rekla s hropečim, zadihanim glasom. — Samo, da ne boš hud!
— Ti kar vprašaj! — sem naveličano zamahnil z roko.
— Povej, ali boš res pobegnil čez mejo? — je "aupljivo vprašala in me pogledala naravnost v oči.
— Kdo pa ti je to rekel? — sem prestrašeno vzkliknil.
— Naša Ivana. Pa sploh vsi tako govorijo. ,Kaj pa naj pob še išče doma?’ pravijo. ,Iz vseh šol so ga vrgli. In čeprav so ga izpustili iz ječe, ga bodo prav kmalu spet pobrali-Popiha naj jo!’
— To so neumnosti! To so grde neumnosti! — sem rekel jezno in vznemirjeno. — Ali bi res radi videli, da bi me spet zaprli?
— Saj prav zato! — je prikimala Kadetka. — Jaz bi že pobegnila.
— Ne govori neumnosti!
Kadetka je pomolčala, nato pa se je spet oglasila:
— In če boš pobegnil, kdaj se bova spet videla? Kdaj se boš vrnil?
— Ne govori neumnosti!... — sem ponovil s skrhanim glasom. Njeno vprašanje me je globoko prizadelo. Prizadelo me je tembolj, ker sem se začudil, zakaj o tem še nisem razmišljal. — Kdaj? — sem se vprašal v mislih. — Kdo pa naj to ve, kdaj se bom vrnil?... — Nato pa sem zamahnil z roko in glasno rekel: — Vse mine! Vrnil se bom! ...
— In potem se bova pogovarjala, kako je bilo? — se je oglasila Kadetka.
— In potem se bova pogovarjala, kako Je bilo, — sem odsotno ponovil njene besede in se spustil k hiši.
VII.
«In vrnil sem se!» sem glasno rekel, si prižgal cigareto in se nato spet zamaknil v noč. «Vrnil sem se!... Vse mine!-.. Da, vse mine!» sem skoraj slovesno prikimal tej resnici. «Vse mine!... Od tistega dne je minilo že petnajst let!... Kje je tisti svet!... In kje je tisti pob!..- Kje sta pravzaprav oba: tisti šestnajstletni, ki je očetu izmaknil britev in se prvič, pol sramežljivo in pol ponosno skrivaj obril, si iztisnil ogrce po bradi in čelu, mrmrajoč si v tolažbo: ,Sono i frutti di stagione!’ — in kje je tisti devetnajstletni, ki se je v ječi prvič zavedel samega sebe, široko odprl oči in ostrmel pred izkrivljeno in od krivice izmučeno podobo sveta, a hkrati tudi pred izmučenimi, toda neupogljivimi junaki, ki so se za ceno svojega življenja borili za spremembo te podobe?... Ni ju več. škoda! Bila sta še kar zanimiva poba! Toda kaj hočemo: vse se razvija in raste- Tudi človek. Kakor drevo je, kakor smreka pravzaprav. Navzgor sili, v nebo, nove in nove veje poganja, spodnje pa druga za drugo usihajo, se sušijo, trohne in odpadajo. Tako odpadajo mladostna čustva. Ampak to velja samo za smreke, ki rastejo v gostih gozdovih, v čredah. Smreka, ki raste na planem, sama zase, le počasi izgublja svoje veje... Eh, ti šema modro-slovnaU sem se udaril po čelu. «Spet sem se po nepotrebnem zaprispodobil! Na, lep glagol sem zvaril! Ta ne bo držal, kakor tudi moja prispodoba ne drži. Govoril sem o vejah, na deblo pa sem pozabil. In ni vej brez debla. Deblo je torej poglavitno, saj vendar poganja veje, jim dovaja hrano in jih dviga k soncu. •. Potemtakem tista dva poba le nista tako mrtva in tako izgubljena? Seveda ne! V meni sta, v meni zdaj slonita in gledata tega petintridesetletnega človeka. Da, da, kar glejta me! Takšen sem: lasje so se mi zredčili, trzavi nos se mi je umiril, obrvi so bolj košate (tudi nekaj divjih je že vmes), gladko čelo je razorano, okrog oči je nekaj kože preveč in se zato nabira v gubice, lica, ki sta jih vidva
imela sicer udrta, a gladka, so danes bolj polna, a trda... drugače pa... no, kaj bi vama na drobno razlagal, saj sama vesta! Izpita nisem napravil, ker me je življenje prej vzelo v roke. Premetavalo me je po ječah in po tujem svetu. Dolga leta sem kolovratil po bučnih velemestih ter se ob kruhu in vodi marsičesa naučil na ulici, ker za prestop šolskega praga nisem imel ne denarja ne spričeval pa tudi veselja ne. Tako sem se malce obrusil in izgladil. Trudim se, da bi govoril resno, besede podpiram s kretnjo rok, ki so sicer še kmečko velike, a brez žuljev, vendar pa so pri kmečkem delu vselej takoj in trdno zgrabile, zdaj pa še vsak dan segajo v prazno in lovijo in iščejo in gnetejo pravo besedo, da bi pri delu pomagale pameti in srcu .. O, ne, ne, niso se odprla tista poslednja vrata vseznanja, ki sta vidva o njih tako rada sanjarila pri temle oknu. Ne, niso se odprla — ker jih ni! Sicer bom kar odkrito priznal, da ni bilo prijetno, ko sem to spoznal. Presneto hudo je bilo, ko sem z mehkih sanjskih poljan telebnil na trda tla, a bilo je zdravo, ker sem se dodobra pretresel in se — zbudil. To pa je zlata vredno spoznanje. Prav zaradi tega zdaj ne obupujem, še zmeraj mislim, in tudi čutim, da sem sredi mladosti: vsako jutro mi pade nov dan v naročje, razgrnem ga in se učim na njem, zato upam, da se bom še kaj naučil in nemara celo uresničil vsaj drobec tistih visokoletečih sanj, ki sta jih vidva tako napihovala, da so vaju dvigale in odnašale v nadvišave doneče slave suverenih veleduhov. Eh, kakšne sanje so to bile! še jaz se jih danes spominjam, in kar odkrito povem, da se včasih naskrivaj še malce pozibljem na njih. A koliko dragocenega, mladega časa in koliko zdravega spanja so vama pobrale! Ponoči sta vstajala in se kakor mesečna tihotapila iz hiše, da sta zunaj zajemala nočni hlad in se v širnem prostoru laže spuščala pod nebo. šla sta na Vrtačo ali na Polog, k Skopičniku ali celo v Vrbje...»
(Nadaljevanje sledit.
L
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
- Cena 30 lir
Leto XVI. - Št. 99 (4562)
De Gaulle verjame v pozitivne rezultate Odmev V. kongresa SZDLJ na prihodnji konferenci med najvišjimi v mednarodni javnosti
TRST, nedelja 24. aprila
190«
Hoče pa predvsem obravnavati odnose med Vzhodom in Zahodom in razorožitev - Med Francijo in Sovjetsko zvezo ni nasprotujočih si interesov
WASHINGTON, 23. — Predsednik Eisenhovver in predsednik de Gaulle bosta nadaljevala svoje razgovore v Camp Davidu. Jutri si bosta ogledala Eisenhower-jevo posestvo v Gettysburgu. Danes popoldne je imel de Gaulle napovedano tisk ovno konferenco.
Popoldne je v francoskem
poslaništvu sprejel voditelje diplomatskih predstavništev v Washingtonu, zvečer pa se je udeležil sprejema, ki ga je priredil podpredsednik Nixon.
Na tiskovni konferenci v združenju za tisk je de Gaulle med drugim izjavil, da po njegovem mneniu zaradi pomirje. nja s Sovjetsko zvezo Zahod lahko upa, da bo to pomirje-nje blagodejno vplivalo in da bo čez čas mogoče še dalje napredovati.
«Glavna stvar je začeti s po. puščanjem napetosti. Ko bo do. sežen ta rezultat, bo mogoče morda ustvariti nekaj pozitivnega, kar bo seveda omejeno na eno vprašanje, dve ali tri. Ko bo ustarjeno ozračje pomirjanja, bodo vprašanja, za katera ni sedaj mogoča nobena praktična rešitev (razorožitev, Nemčija in pomoč nezadostno razvitim državam) lahko našla začetek rešitve.«
De Gaulle se je izrekel tudi za novo konferenco najvišjih med Vzhodom in Zahodom po konferenci, ki je v rogramu za 16. maja v Parizu. Mnenja pa je, da te konference ne bodo sklicali ob priliki letošnjega potovanja Eisenhowerja v SZ.
«Ni mogoče, je izjavil de Gaulle, ko je odgovarjal na razna vprašanja, preprečiti dr. žavam udeleženkam na konferenci, da sprožijo vprašanja, kakor se jim to zdi potrebno.« Njegovo mnenje pa je, da se iz. redno težavna vprašanja, kakor je berlinsko, ne smejo takoj sprožiti, t. j. preden bodo lahko razpravljali o glavnem vprašanju, ki se tiče odnosov med Vzhodom in Zahodom. V sedanjih pogojih se ne zdi mogoče določiti rešitev za nemško in berlinsko vprašanje, o kate. rem pa se bo vsekakor govorilo na konferenci. Konferenca najvišjih ,bo morala vzeti vprašanje razorožitve kot eno glavnih vprašanj, ker v sedanjem stanju oborožitve mora prizadevanje za popustitev na. petosti osredotočiti na jedrsko oborožitev. De Gaulle je v zve. zi s tem poudaril potrebno medsebojnega nadzorstva nad raketnimi izstrelki, nad vojni-mi ladjami in nad oporišči za Izstreljevanje jedrskih bomb na vseh delih sveta.
«Ce se hočejo doseči rezultati na konferenci, je nadaljeval de Gaulle, se ne smeta sprožiti vprašanji Berlina in Nemčije istočasno z. grožnjami, kaj.
nje, da so razgovori med državnimi poglavarji koristni De Gaulle je dejal, da SZ ni hotela ostati pri svojih prejšnjih grožnjah glede Berlina, kakor bi ji bilo lahko storiti.
_ Na vprašanje, ali je Hru-ščev «človek dobre volje«, je de Gaulle odgovoril, da se mu je Hruščev zdel »močna osebnost«, in je dodal; ((Boril se je vse življenje za svoje ideje in to je seveda pu-
z enega kota.«
samega zornega
De Gaulle je dodal, da ne verjame, da bi Sovjetska Zveza lahko bila zastopana na konferenci najvišjih po človeku, ki bi bolje kakor Hruščev izražal to, kar je Sovjetska zveza Dodal je, da ta «ni danes več Rusija, kakršna je bila pred 10 leti«.
Namen konference najviž-jih je, da odgovorni državniki iščejo, ali je mogoče izven aktualnih političnih vprašanj najti sredstva, ki naj omogočijo boljše razumevanje med narodi.
De Gaulle je nadaljeval, da med Francijo in Sovjetsko zvezo ni nasprotujočih si in-
stilo sledove. Meni se zdi, da se sedaj zaveda, da so | teresov, in morda je to vzrok, svetovna vprašanja morda I zaradi katerega bo navzoč-manj enostavna, kakor se lah-j nost obeh držav na konferen-ko misli, če nanje gledamo I ci naj višjih lahko koristna za
ostali svet. Sicer Pa Je francoska politika izključno francoska in ni vzroka, da bi mislili, da imajo komunisti kakršen koli delež pri vodstvu te poiitike, ali pa da predstavljajo kakršno koli grožnjo.
De Gaulle se .je izrekel za začetek sodelovanja med bogatimi državami (SZ, ZDA, Francija itd.), da se uresniči program pomoči za dve milijardi preoivalcev zemlje, ki živijo v revščini. Lahko bi na primer sodelovali, da se omogoči gospodarski razvoj v Nilovi dol'ni in v torbi proti tuberkulozi v Aziji. S sodelovanjem med Vzhodom in Zahodom na tem področju bi se nedvomno v velik' meri izboljšalo svetovno politično ozračje in odnosi med Vzhodom in Zahodom.
Dekleva, Laurenti, Zwitter in Janežič pri Kardelju in Vlahoviču
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 32. — V. kongres SZDLJ, ki se' je končal sinoči v Beogradu je ponovno potrdil željo socialistične Jugoslavije za mnom in njeno odločnost, da prispeva, kolikor je v njeni moči k popuščanju mednarodne napetosti v svetu, izgradnji takih mednarodnih odnosov, ki odgovarjajo politiki miroljubne koeksistence, to je enakopravno sodelovanje vseh narodov, ne glede na razlike v barvi, rasi in družbenem sistemu. Kongres je nadalje, s sprejemom statuta, ki postavlja težišče dela v komunah, dal pobudo najširšim slojem prebivalstva, da še aktivneje sodelujejo v družbenopolitičnem življenju svoje države. Socialistična zveza, ta najbolj množična organizacija delovnega ljudstva Jugoslavije, ki ima za cilj ohranitev in nadaljnji- razvoj pridobitev socialistične revolucije in posebno vlogo v jugoslovanskem sistemu samoupravljanja, je do-
iiiMiiiitMiiiimitiimiiuiititiiiiiiiiHiiiiiiiiiimmiiMiiiiiiHiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiimiimiitiiulMimmMmiiiiimiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiHimtiiiitiii
S ing man Ri privolil v revizijo režima hoče pa obdržati predsedniško mesto
L novimi spletkami hoče zagotoviti še dalje konservativnim silam monopol nad oblastjo - Oba podpredsednika sta odstopila
SEUL, 23. — Pod pritiskom javnega mnenja in zadnjih odločnih protivladnih demonstracij je južnoko rejski predsednik Singman Ri danes sporočil, da zapušča mesto predsednika vlade in da bo obdržal samo mesto predsednika republike.
Tudi novo izvoljeni podpredsednik Lee Ki Poong, ki velja za desno roko Singmana Rija, in dosedanji podpredsednik čang Mion, ki pripada opozicijski demokratski stranki in katerega mandat poteče avgusta, sta sporočila, da zapuščata mesto podpredsednika.
Podnredsednik Cang je pozval Singmana Rija, naj prouči revizijo južnokorejskega sistema, s tem da se iz predsedniškega spremeni v parlamentarni. S tem bi odpadlo mesto podpredsednika.
Cang Mion je izrekel upanje, da bo njegov odstop služil kot opozorilo Singmanrije-vi vladi, ki nadaljuje politiko zatiranja. Pripomnil je. da se je odločil za svoj korak zaradi sistematične obstrukcije, na katero je naletel pri Singma-nu Riju. Poudaril je, da mora
t; za ti dve vprašanji ni se- predsednik iskreno priznati ne.
daj mogoča rešitev. Zato bi bilo želeti, da bi začeli z nadzorstvom nad jedrsko oborožitvijo, nad raketnimi izstrelki in nad strateškimi letali, kajti popustitev napetosti mora spremljati začetek razorožitve in ne debata o vprašanjih, ki so sedaj nerešljiva.« De Gaulle je tudi izrekel mne-
zakonitost zadnjih predsedniških volitev in zapustiti oblast, ki jo ima ze 12 let.
Glede povratka k parlamentarnemu sistemu je izjavil: »Privolili bi v parlamentarni sistem s pogojem, da se razpišejo nove volitve za poslansko zbornico*. Izjavil je tudi, da njegova stranka ne bo vstopi-
la v koalicijsko vlado, dokler se ne razpusti parlament in ne izvedejo nove volitve. Potrebna je nova poslanska zbornica za izglasovanje spremembe ustave in uvedbo sistema vlade, ki naj ji predseduje ministrski predsednik, ki bo odgovoren parlamentu. Sedanja zbornica, kjer prevladuje libe. ralna stranka, bi lahko obdržala na oblasti krivce zadnjih dogodkov. V sedanjem južno-korejskem režimu, ki je izdelan po ameriškem zgledu, je vlada odgovorna samo predsedniku.
Cang Mion je bil na zadnjih volitvah poražen in bi moral zapustiti podpredsedniško mesto avgusta. Toda odkar je bil maja 1956 izvoljen, ni hotel Singman Ri imeti nobenih stikov z njim kot predstavnikom opozicijske stranke in ga je pozneje izločil iz vlade.
Novo izvoljeni podpredsednik Lee Ki Poong je izjavil, da se Singman Ri strinja s spremembo režima. Dodal je, da on proučuje reorganizacijo političnih strank z ustvaritvijo koalicije konservativnih sil in z reformo političnega siste-
koalicijska vlada »sestavljena i Iz Tokia javljajo, da je tam iz vseh tistih elementov, ki bo-[večja skupina Korejcev, ki ži-do sprejemljivi za ljudstvo«, vijo na Japonskem demonstri-Namestnik notranjega ministra ' rala pred sedežem južnokorej-pa je izjavil, da bo vlada za-I škega diplomatskega predstav, čela revizijo ustave najpozne- ništva. Nekateri so vdrli v po-
je 15. avgusta. Za revizijo ustave je potrebna dvotretjinska večina. Singmanrijevi liberalni stranki pa manjka 5 glasov za to večino.
Po mnenju nekaterih krogov je malo verjetno, da se namerava Singman R-i res odreči vsej svoji oblasti. Verjetno bi se hotel odpovedati samo nekaterim svojim pristojnostim in v glavnem obdržati oblast.
Singman Ri je sklenil zapustiti tudi vodstvo liberalne stranke in je izjavil, da namerava odslej ((zajamčiti nevtralnost« članov upravne službe in policije, tako da ti ne bodo pripadali nobeni politični stranki. Kakor rečeno, misli Singman Ri ustanoviti novo stranko vseh' 'konservativnih sil. Vse kaže. da bo skušal z novimi spletkami doseči nadaljevanje dosedanjega režima in ustvariti videz njegove zakonitosti.
V Inčonu je bila tudi danes demonstracija študentov proti vladi. Zahtevali so ponovno otvoritev šol in kaznovanje ((izdajalcev demokracije«. Zdi se, da ni bilo incidentov. Vojaško poveljstvo je sporoči-
slopje, obkolili poslanika in zahtevali, naj odstopi. Demonstranti so pozneje zapustili poslopje, ne da bi prišlo do incidentov.
bila z novim statutom še bolj elastično organizacijsko obliko, ki omogoča še večjo aktiviza-cijo vseh državljanov v druž-beno-političnem življenju in njihovo udeležbo v nadaljnjem razvoju federalističnih socialističnih odnosov v državi.
Delo kongresa in njegove sklepe so spremljale in zabeležile vse svetovne agencije in ugledni listi in poudarjajo, da se je kongres zavzel za mednarodno sodelovanje na osnovi enakopravnosti, nevmešavanja v notranje zadeve, za uveljavitev politike aktivne miroljubne , koeksistence in izrazil mišljenje, da bodo miroljubne sile zmagale v naporih za likvidacijo hladne vojne, za okrepitev medsebojnega zaupanja in sodelovanja vseh narodov.
Tudi številni svetovni listi objavljajo bodisi poročila svojih dopisnikov. ali pa agencijska poročila. Obširna. poročila o sklepnem delu kongresa so Objavili posebno italijanski listi «Ava.nti!», «Paese*, «P,opo-lo», zatem francoski in grški časopisi. Od vzhodnoevropskih listov so večje informacije objavili samo poljski listi. Od moskovskih listov je samo, • Pravda* obvestila, da se je kongres končal, list registrira govor Veselinova o 90-letnici rojstva Lenina in da je kongres sprejel resolucijo, ki določa bodoče naloge in da je Tito imel sklepni govor. Organ češkoslovaške partije »Rude Pravo*, je samo z enim stavkom zabeležil, da se je v Beogradu končal kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Danes so odpotovali iz Beograda številni delegati in delegacije, ki so se udeležili kongresa. Delegacija Socialistične stranke Italije je že včeraj z letalom odpotovala v Rim. Danes je član izvršnega odbora SZDLJ Edvard Kardelj sprejel zastopnika NSZ Trsta E. Laurentija in Slovenske kul-turno-gospodarske zveze dr. J. Deklevo in zastopnika Zveze
slovenskih društev na Koroškem dr. Frana Zwitterja in Rada Janežiča, ki so se kot gostje Zveze udeležili kongresa. Imenovane je zatem sprejel tudi član tajništva SZDLJ Veljko Vlahovič. Zastopniki iz Trsta in Koroške so danes popoldne obiskali Novi Sad.
B. B.
Ruščina in slovenščina v Avstriji
CELOVEC, 23.	—	Tednik
((Slovenski vestnik« pozdravlja danes nedavni sklep avstrijskega prosvetnega ministrstva o pouku ruščine in drugih slovanskih jezikov v avstrijskih srednjih in višjih strokovnih šolah. List poudarja, da izvajanje tega sklepa lahko prispeva k zboljšanju medsebojnega razumevanja med avstrijsko mladino in sosednimi narodi, zlasti medsebojnega razumevanja in razumevanja potreb in stremljenj slovenske manjšine v Avstriji. ((Slovenski vestnik« istočasno poudarja, da avstrijsko prosvetno ministrstvo s tem sklepom o-mogeča avstrijskim državljanom, ki govore nemško, da se uče tudi slovenščine. Toda isto to ministrstvo, ugotavlja list, je z zakonom o šolah na Koroškem praktično odvzelo možnost desettisočem otrokom na Koroškem, da se uče materinega jezika v šolah.
 «»——
KARAČI, 23. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije, Koča Popovič, je s člani svojega spremstva prispel sinoči iz Afganistana v Pakistan. V skupnem poročilu, ki je bilo sinoči objavljeno v Kabulu po jugoslovansko-afgani-stanskih razgovorih, se ugotavlja, da sta obe strani ugotovili podobnost pogledov v mnogih važnih mednarodnih vprašanjih. Ugotovili so tudi uspešni razvoj medsebojnih odnosov.
ma, ki naj temelji na parla- lo, da bodo v ponedeljek odprli
mentarni vladi. Pripomnil je, da se Singman Ri s tem strinja. Pozneje je predstavnik predsednika sporočil, da bc
osnovne šole v mestih, kjer velja obsedno stanje, srednje in višje šole pa bodo ostale še zaprte.
iJiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMUliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiin
(Nadaljevanje z 2. strani)
Singmana Rijo p« ves čas podpira ameriška vlada, ki je sklenila z njim tndi tako imenovani obrambni pam. Singman Ri je zagrizen pristaš hladne vojne. Na oblasti pa se vzdržuje, kakor ret eno, z nasiljem.
Ljudstvo Južne Koreje se je naveličalo njegovtgu dik-latoiskega režima. Vlada Singmana Rije .je odstopila, du se reši nadaljnje odgovornosti. Celo ameriška vlada, ki je S ngmana Rija stalno podpirala, je bila prisiljena javno obsoditi njegov policijski režim. Američanom postaja neprijetno, ker bo junija predsednik Eisenhoioer obiskal Južno Korejo, m takrat misli Singman Ri zahtevati od njega novo vojaško pomoč. Jasno, da ameriškemu predsedniku ne bi bilo prijetno, če bi med njegovim obiskom odmevali po ulicah vzkliki demonstrantov in policijski streli. Med ameriškimi parlamentarci so nekateri zahtevali, naj predsednik odpove obisk na Koreji in naj temeljito revidira ameriške odnose z vlado Singmana Rija. Malo verjetno pa je. da bo Eisen-houier obisk odpovedal, ker je za 7.DA Južna Koreja važna postojanka v okviru blokovske politike. Ameriški vladi je le na tem, da se režim na Koreji le v toliko spremeni, da bi se tam u-vedla demokracija v ameriškem smislu.
Pod pritiskom ljudstva je bil Singman Ri prisiljen popustiti in je napovedal, da bo odstopil kot predsednik vlade ter bo obdržal le mesto predsednika republike. Strinja se, du se režim tz predsedniškega spremeni v parlamentarni režim, tako da bo predsednik republike «nad strankami». V ta namen misli tudi razpustiti liberalno stranko, kateri predseduje. Tudi dosedanji podpredsednik demokrat Cang Mion, katerega mandat poteče avgusta, ter novi pod predsednik, Singman Rijev tesni sodelavec Lee Ki pong, sta sporočila, da bosta odstopila. Zelo verjetno bo razpu Ščen tudi parlament in bodo razpisane nove volitve. Jasno je, da s tem ne bo položni na Južni Koreji razčiščen, m
tamkajšnje ljudstvo čakajo nedvomno še velike naloge. Kajti Koreja je za zahodni blok važna postojanka, in zato ne bodo ZDA dovolile, da bi se tam razvilo resnično demokratično življenje.
V. kongres SZDLJ v Beogradu
Prejšnji teden je bil v Beogradu V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, na katerem je la najbolj množična organizacija FLRJ podala obračun o svojem delovanju v zadnjih sedmih letih, in sicer v posebnem poročilu zveznega odbora ter v govoru predsednika Zveze maršala Tita. V prvem poročilu se ugotavlja, da je od leta 1952 do leta 1959 jugoslovansko gospodarstvo skoraj podvojilo narodni dohodek, industrijska proizvodnja se je povečala za 2.4-krat, kmetijska pa je bila lani za 50 odstotkov večja od predvojne. V Titovem poročilu pa je nakazan okvir razvoja v prihodnjih petih letih, za kalera je predvideno, da se bo industrijska proizvodnja povečala za 85 odst., kmetijska pa za 50 odst. v primerjavi s sedanjo. Za razvoj trgovine, gostinstva in turizma bodo uporabili 280 milijard dinarjev. Trgovinska izmenjava z drugimi državami se bo povečala za 75 odst., ko bo uravnovešena tudi zunanjetrgovinska bilanca Jugoslavije. Osebna potrošnja se bo dvignila za 8 odst., oziroma v petih letih za okrog 40 odst. na prebivalca, ali za izdatke za družbeni standard za 80 odst.; sezidali bodo pol milijona novih stanovanj in okrog 3,9 milijona kvadratnih metrov šolskega prostora. Tito je v svojem poročilu obširno govoril o nekaterih mednarod nih vprašanjih, pri čemer je zlasti poudaril, da se začenja uresničevati politika miroljub-
ne koeksistence, katere izvajanje Jugoslavija še toliko let vztrajno zahteva.
V tem smislu je izzvenela tudi sklepna resolucija kongresa, u kateri se poudarja: razširitev in poglobitev mednarodnega sodelovanja na o-snovi popolne enakopravnosti, nevmešavanje v notranje zadeve na načelih miroljubne koeksistence, pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem, najširša izmenjava gospodarskih in kulturnih dobrin z drugimi državami. Kot osnovno nalogo je kongres poudaril hiter razvoj gospodarstva, dvig produktivnosti dela, stalno večanje življenjske ravni, nadaljnjo razširitev materialne osnove samoupravljanja, pomoč nerazvitim področjem in krepitev socialističnih odnosov v kmetijstvu. Glavna naloga SZDLJ pa je usmerjanje družbenih sil k popolnemu u-resničenju socialističnih odnosov z nadaljnjo demokratizacijo samoupravljanja, s širšo platformo za izmenjavo misli in sklepov državljanov v vseh vprašanjih druž beno-po-litičnega življenja.
Za predsednika SZDLJ je bil ponovno izvoljen maršal Tito, za tajnika pa Aleksander Rankovič.
Beograjski kongres je bil hkrati važen mednarodni sestanek zastopnikov okrog 40 socialističnih in delavskih strank in gibanj vseh delov sveta. O njihovih izjavah poročamo na drugi strani današnje številke.
Venezuela
V sredo je v venezuelskem mestu Cristobal izbruhan u-por pristašev bivšega j uš i-stičnegg predsednika Jiinene-za. Cnstoba' v zvezni državi Tacharro je središče veleposestniškega konservattzma t). pornikom so pomagali tudi venezuelski emigranti, ki živijo v dominikanski republiki, kjer vlada diktator Ttujil-
lo. Venezuelska vlada predsednika Betancourta je upor v dveh dneh zatrla. Študentje, sindikalne organizacije in kmetje so bili na strani vlade in so se mobdizirali, da jo podprejo.
Od lanskega februarja, ko je v Venezueli spet zaživelo demokratično življenje, je na vladi koalicijska vlada nacionalne unije, ki jo sestavljajo Betahcourtova stranka «Ac-cion democratica«, radikali in krščanski socialisti.
Važna je tudi armada ki je sodelovala pri revoluciji proti Jimenezu, ki pa vzdržuje zelo tesne stike z močni mi in vplivnimi veleposestniškimi krogi.
V Venezueli je danes kmečki problem, t. j. agrarna reforma. glavni gospodarski in socialni problem, saj ima šest tisoč družin v posesti 22 milijonov hektarov zemlje, tretjina prebivalstva pa živi od enega milijona hektarov zem. Ije. Venezuela mora uvažati skoraj vso hrano. Prav to vprašanje je zelo občutljiva točka vseh političnih težav vlade.
Krščanski socialci so že lanskega julija pripravili načrt za agrarno reformo. Radikali pa mu očitajo, da je preveč meglen, Betancourtova stranka pa je mnenja, da je treba sedaj previdno	počakati	in
izvajati	agrarno	reformo	po-
stopno. Tako stališče zavzema Betancour t zaradi izkušenj iz jireteklosti. Leta 1945, ko je njegova stranka prišla prvič na oblast, je imela velike težave prav s tem vprašanjem in čez tri leta so konservativci in vojska izvršili proti njej državni udar prav zaradi tega. ker je predložila parlamentu zakonski načrt o agrarni reformi.
V tej stranki je v zgdnjevi času prišlo do različnih mnenj in ustanovila se je leva frakcija, ki je povečala pritisk na Betancourta, no; izvede	agrarno	reformo	ter
na i se nasloni na ljudske množice. Novi upor je bil morda	poizkus	veleposestvi
ških krogov, da bi reagirali na ta premik na levo To prt pa so se ušteli, ker :e je pokazalo, da delavci in r iiho-
I ve sindikatu-■ nrnanizacin ort I ločno podpirajo sedanjo Iliado.	j
MEDNARODNA
ORGANIZACIJA
m
za prodajanje kvalitetnih živilskih proizvodov
S 26. aprilom 1960 bo začelo svojo dejavnost v goriški in tržaški pokrajini pod znamko SPAR 130 trgovin z jestvinami, ki se pridružujejo 25.000 trgovinam SPAR, združenih v Evropi.
V.V.V.V.V.V
>Iv!vXv‘.v*v
•!*»»XvXv.
V.V.V.VeV.V«
;Xvl;!;Xv!vv
Ta znamka odlikuje trgovine, združene v veliki mednarodni organizaciji s sedežem v Amsterdamu za koordinacijo porazdeljevanja jestvin v 11 evropskih državah.
V V V
S SKUPNIM TRŽIŠČEM
PREHITEVAJOČ SKUPNO TRŽIŠČE
V V V
TUBIZEM
Hotel	CENTRAL
tel, 6138, s svojo edinstveno lego ob morju hthij prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, is1 specialitete. Dnevno godba in ples.
HOTEL «TURIST» ANKARAN
Tel. Škofije 13, sporoča vsej svoji cenjeni ki teli, da bo tudi v letošnji predsezoni izvajal pust na ceni v višini 30%. Odlična kuhinja, pijače, moderno urejene sobe, lepa plaža z mi
BOHINJ VABI
Hotel «ZLATOR OG»
z depandansami
Hotel »POD VOGLOM«
z depandanso
Hotel «BELLEVUE JEZERO«
z depandanso
Znižane cene v predsezoni in po sezoni. V vseh ho f, prvorazredna postrežba. Vsak dan ples. Nastopi w nih skupin. Lepi sprehodi.
SAP
LJUBU***
TURIST BIRO sredi-fj
vzdržuje vsakodnevno avtobusno progo Bled;L,lujL)ninal'* in nazaj. Priporoča obisk Krvavca v Kamniškihi K jju&' žičnico. Nudi turistične usluge v svojih poslovalnic« '^prirt1 ljana, Miklošičeva 17. tel. 30645 in 30647, Koper, '2 ?0t-avtobusne postaje, tel. 298, Piran, Trg Tartini, tel.« Ti*rI torož, nasproti hotela Central, Ankaran v kopališču Ankaran
HLADI
0SVE2UIE
Gostilna Tel. 21480
M it£
Domača kuhinja in vina. Dobra Pos. vrt. AV'
zmerne cene. ‘-‘'■e „ i tomatičen gramom1, branimi plošča"^.
Lep
__________________S-e-fA*
.HOTEL P Osobe
nmdi udobne u po znižanih ce jj j,
Trst, Piazza °l*$i
tel.  --------
TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE
KOMPAS
<ex Putnik Slovenija)
Organizira
po JUGOSLAVIJI in v
inozemstvo izlete in potovanja z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi. Zahtevajte programe v poslovalnicah KOMPASA
HOTEL «SL0N>
gjjCJ
LJUBLJANA, Tit«** 0„
s svojimi obrati se iz Trsta toplo Prip
Hotel
FURLAN
Repentabor - Tel. 21-360
Domače in tuje specialitete. Vljudna postrežba.
HOTEL
Tel. štev. 1* j?t.
nudi domače ih vi®3, ci ah tete in doma
Moderno urejene^jpe
cene
—a T I ^ Gostilna G U 2l2*2 ZGONIK štev. 3.
"Sf
/,nana	n	«.
domača vin* pP kraški terai* —
HOTEL BELLEVUE»
LJUBLJANA — tel. 21280
se gostom toplo priporoča
HOTEL PALAČE
PORTOROŽ
s kavarno in restavracijo JADRAN Vabi goste na razne specialitete, ribe in odlična istrska vina. Vsak dan ples
g S*
HOTEL «G A £
K o P e H Tel. 2*3 p V?*
UDOBNE SOBE,
-TTcti^
Priznana G , * N
K K I Z M
VELIKI BEreN'
prvovrstna % v>n in pristna
— s svojimi
nar«1”11
iti’1
lepotami vas
11«
r ibh
Priporoča se «GRAND HOTEL TOPLICE« * sami, ((JADRAN« in ((KOROTAN«, «PARr* «HOTEL JELOVICA«, «HOTEL KRIM«
OBIŠČITE
XVII. MARIBORSKI
od 30. 7. do 8. 8. 1960
VSE ZA ČLOVEKA - DRUŽINO -
MU*0
m?
-	.	^	ji*	^
Prikaz izgradnje komunalnega sistema, razst®'(^1, P-JL, nost nakupa predmetov široke potrošnje) 0 In 9p e tični oblačilni predmeti, usnjeni izdelki, P°hlS-eV ih °L\r ma za gospodinjstvo. Prikaz poljedelskih str0||{az s° me za kmetijstvo. Velika modna revija - P"j nega oblačenja. Popust na železnic
——
Oglasi tvrdk .GRUDA«, IMPORT - EXPORT » JJjj. «COOP EXPORT» iz Zagreba in .SRBOCO^j,* t/» grada so bili po pomoti uvrščeni med veli* la v nedeljskem Pl) od 17 t tn.
________la v nedeljskem Pl) od l/ t	^.
Obme MARIBOR, P0H°RnV PTUJ, SLOVENJ GRAL«
in ostale turistične pokrajine na -roškem. Vse informacije daje MARIBOR (e*. STIČNA ZVEZA, Maribor, Trg svobode st.
SttJergJ Vjj
tlBORSKA ,. zr.
Obiščite svetovno znano
POSTOJNSKO
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30, 13.30, Izredni obiski po dogovoru z