Pojrtnma platana v gotovini. C«m £5,— Ur Spediz. in abb. post. 1. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica Si Aa^tasio Ih*- tei 2-30-3(b-L-Qqfišlco uredništvo: Gorica, Biva Pijazzutta št. 18;:’ .- TCENA: posamezna številki:. L 25. Naročnina: i ;ENA: pošamezne številk^ L 25. Naročnina: K Efmesečno L 100, letno L 1|20JD. — Za inozemstvo:' ? I mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni ršj računi: Trst štev. 11-72237 Gorica štev. 9-18127 '2B; Leto VI. - Štev. 21 Trst - Gorica 22. maja 1952 Izhaja vsak petek VOLI SLOVENSKO! Glasuj za Slovensko narodno listo ■ 'akt? ! & Volivci in volivke! Kot nosilec Slovenske narodne liste si stojen* v dolžnost, da vas pred kontnim fbojem še enkrat pozovem: brez oklevanja in strahu oddajte svoj glas za našo sveto stvar! Samo tako varujete naše narodne koristi. Naši ideali in stremljenja so i-deali naših očetov: enakopravnost med nami na znotraj in enakopravnost s sodržavljani italijanskega rodu na zunaj; pravica našega človeka do dela in življenja: mirnq sožitje, strpnost in medsebojno spoštovanje ter ljubezen — brez fra-telance — s sosedi Italijani. Mi imamo v slovenskem narodu, ■ki je šel v svoji tisočpetstoletni zgodovini skozi tisočere boje, poraze in zmage, neusahljiv vir naše življenjske sile in moči. Na svoji poti je naš narod pod silo zgodovinskih dejstev in razmer večkrat/ padel, toda vedno je vstal in napredoval. In danes stoji, četudi majhen po številu, po svoji v najširše ljudske plasti pronikli živj kulturi, izobrazbi in civilizaciji na višini velikih svetovnih narodov. Ali ni italijanska javnost, ko nas, je bolje spoznala po okupaciji Slovenije leta 1941, začudeno strmela nad visoko stopnjo slovenske kulture in civilizacije? Prav narodnost z vero, s človeškim dostojanstvom tn s svobodo poedinca je skozi stoletja, kot bakla vodnica, plapolala pred našimi očeti v borbi za naše narodne pravice, našo vero, našo zemljo, naš obstoj. V tem znamenju je naš narod doslej živel in se boril: in samo v tem znamenju mu je zapuščena bodočnost in obstoj na bre-ipfrHh Jadranskega -morja- Od vseh strank, ki hočejo glasove slovenskih volivcev, SMO MI S SLOVENSKO NARODNO LISTO EDINI, KI NOSIMO NA TRŽAŠKEM VISOKO BAKLO NARODNE ZAVESTI! NA TEH NAŠIH NAJZAHODNEJSIH MEJAH, V NADČLOVEŠKI BORBI ZA NAS OBSTANEK, NE BO REŠIL NAŠEGA NARODA NITI KOMUNIZEM, NITI LIBERALIZEM, NITI KLERIKALIZEM IN TUDI NE FRATELANCA, KI UBIJA V NJEM VSAKO NARODNO ZAVEST. OHRANILA GA BO SAMO ŽIVA ZAVEST KRVNEGA IN JEZIKOVNEGA SORODSTVA, SKUPNOSTI IN BRATSTVA, Z VERO V MORALNE KRSCANSKE VREDNOTE NAŠIH PRADEDOV. Med vas so hodili in vam govorili tujci, da glasujete za laške iredentistične liste, da glasujete za fratelančno listo »Fronte dellTndi-pendenza« in so vas odvračali od Slovenske narodne liste. Govorili so vam kominformisti in zastopniki Italijansko - plovenske ljudske fronte. Vsak je vlekel po svoje vodo na svoj mlin. Vi pa pomislite in se zavedajte: SLOVENSKI NAROD, SLOVENSKA NARODNA MISEL IN SLOVENSKE TRADICIJE Z LIPO SO BILI TUKAJ, KO SE NI BILO SRPA IN KLADIVA, KO NI BILO RDEČE ZVEZDE IN NI BILO FRATELANCE, IN BODO SE VEDNO OSTALI, KO TEH VEC NE BO ! Zato Slovenci ter bratje Hrvati in Srbi, oddajte svoj glas le za Slovensko narodno listo, s katero se borimo vedno in povsod za brezpogojno in brezkompromisno ohranitev vsega Svobodnega tržaškega ozemlja, za enakopravnost ter pravice našega človeka in rodu. Dr. Josip AGNELETTO Avstrija in Trst Po najnovejših vesteh je nastalo v Avstriji obširno gibanje za ohranitev Svobod, tržaškega ozemlja. Ni potrebno, da bi posebej poudarjali važnost tega avstrijskega gibanja v našo korist! Trst je nastal kot luka za Srednjo Evropo in Avstrija spada med najvažnejše države tržaškega zaledja! Nastanek avstrijskega gibanja za ohranitev STO-ja, katerega glasnik je dunajski list Neues Oesterreich, lahko bistveno pripomore k novemu procvitanju tržaškega luškega prometa in gospodarstva sploh, ker •vključuje naše mesto v trgovinsko funkcionalnost, zaradi katere je nastalo kot glavna izhodiščna luka Srednje Evrope v svet. Kandidati Slovenske narodne liste jamčijo, da bodo koristi tržaških Slovencev v novem mestnem svetu smotrno in odločno zastopane 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. Dr. AGNELETTO JOSIP, odvetnik, Trst Ing. SOSIČ MILAN, stavbenik, Opčine Dr. TONČIČ FRANE, odvetnik, Trst Dr. VESEL FRANC, odvetnik, Trst Dr. FERFOLJ A JOSIP, odvetnik, Trst Prof. RUDOLF IVAN, profesor, Kolonja PODOBNIK JOSIP, trgovec, Opčine T EN C E KRISTJAN, kamnosek, Sv. Križ F E RF I LA JOSIP, uslužbenec, Opčine SOSIČ ZORAN, delavec, Opčine CERKVENIK TEODOR, učitelj, Sv. Ivan KALC ALOJZ, mizar, Prosek SP A N GE R # P E RT O T JOSIPINA, gor • spodinja, Barkovlje Dr. MARC RUDOLF, komercialist, Sv. Ivan SOSIČ ANGELA MARIJA, gospod., Opčine Dr. JEŽ JANKO, časnikar, Trst KOŠUTA VIKTOR, kmet, Sv. Križ SKERLAVAJ VLADIMIR, mehanik, Opčine Dr. TURINA VLADIMIR, profesor, Trst MA VRIČ IVAN, upokojenec, Greta Ž E LE ZN J K r U DO VIČ ELVIRA, trgovka, Sv. Ana L A V JR Ej£Č IČ r SAN C 1 N PA V LA, gor - ' ■ ^spodinja, Skedenj GULIČ r REGENT A N GELA, gospodi/ nja, Kontovel 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. DOLENC r GORJUP LOJZKA, posestnica, Prosek VALIČ VALTER, uslužbenec, Opčine SOSIČ r ŠULIGOJ STANISLAVA, gos spodinja, Opčine ČERNE TEODOR, mizar, Greta SOSIČ FRANC, delavec, Opčine BOGATEČ STANISLAV, ribič, Sv. Križ FILIPČIČ VIKTOR, knjigovodja, Sv. Ivan Dr. AGNELETTO JOSIP BRANKO, od-- vetnik, Trst UDOVIČ PETER, trgovec, Sv. Ana MILIČ ELEONORA, zasebnica, Opčine TO RJA N ZORA, uradnica, Trst KERŠEV AN r ČERNE IVA NKA, gospor dinja, Greta D R A SI Č EMIL, gostilničar, Rojan ČERNIGOJ r RUDOLF Bogdana, gospor dinja, Kolonja SANCIN KARLA, uradnica, Skedenj RUDOLF r ČERNIGOJ MARA, gospor dinja, Kolonja ČUK MILKA, uslužbenka, Trebče ČERNIGOJ VIDA, uslužbenka, Kolonja MIHELČIČ SERGIJ, časnikar, Škorklja KRAVOS JOSIP, krojač, Sv. Ivan Nosilec S NIL JOSIP AGNELETTO Preferenčni glasovi pri glasovanju za SNL Ko glasuješ za Slovensko narodno listo, oddaj svoj preferenčni glas njenemu nosilcu, g. dr. Josipu Agnelettu, neumornemu in. odločnemu zagovorniku koristi tržaških Slovencev v zadnjem tržaškem mestnem svetu! To je soglasen sklep Glavnega volilnega vodilnega odbora Slovenske narodne liste. Preferenčni glas za g. dr. Josipa Agneletta boš oddal tako, da napišeš njegovo ime in priimek s tekočo številko, ki jo ima na Slovenski narodni listi, v rubriko »Voti di preferenza«, ki je v spodnjem delu v sredini glasovnice, in sicer v prvo vrsto: 1. dr. Josip Agneletto. POZIV TRŽAŠKIM SLOVENCEM Bratje Slovenci, sestre Slovenke! Ne pozabimo, da je bilo z mirovno pogodbo 1. 1947 ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje zato, ker t i živijo Slovenci in Italijani. Ce bi Slovencev ne bilo, bi Trst pripadel Italiji! Mi Slovenci smo zato glavni temelj Svobodnega tržaškega c zemlja. Danes ga gotovo ni med nami Slovenca, ki je vreden tega imena in ki bi si želel nazaj pod Italijo. Zato hočemo in zahtevamo, da se izpolnijo čimprej določila mirovne pogodbe, ki jih je podpisalo 21 držav, kajti Svobodno tržaško ozemlje je edino, ki jamči kruh in, delo, enake pravice in mir za vse: za Italijane in za Slovence. Ce pa hočemo, da bo svet tudi izpolnil podpisane pogodbe, moramo temu svetu izpričati, da smo tu in da hočemo tu ostati — enaki med enakimi. Strniti moramo svoje vrste„ da nas bo čim več, ker samo tako bomo lahko zabetonirali glavni temelj Svobodnega tržaškega ozem, ■1 ja, ki je in ostane slovenstvo! Na mirovni konferenci v Parizu in v, angleškem parlamentu niso spraševali, koliko je v Trstu komunistov in koliko je misinov, peč pa so morali ugotoviti, da so tu Slovenci. Slovenci smo torej edina zapreka, da Trst ne pride pod Italijo! Ljudska fronta. Tržaški blok in Fronta za neodvisnost so v borbi za Svobodno tržaško ozemlje naši zavezniki In pomočniki, vendar ostajamo glavni temelj Svobodnega tržaškega ozemlja mi, Slovenci! Sloven-, ski glas ima zato dvojno težo, ker je temelj in podpornik Svobodnega tržaškega ozemlja obenem. Ce hočemo torej, da bo Svobodi no tržaško ozemlje zadihalo, rastlo in uspevalo nam in našim otrokom v korist, potem moramo voliti slovensko! Slovenski delavci in delavke, kmetje, obrtniki, trgovci, razumniki; slovenske matere in dekleta in vi vsi, ki si tako težko služite svoj vsakdanji kruh, ker vas odrivajo in zapostavljajo, ste pri preteklih volitvah volili za stranke, k! so zagotavljale, da se borijo za Svobodno tržaško ozemlje. Mnogi, premnogi ste volili Vidalijevo komunistično partijo, ki je zagovar-i jala Svobodno tržaško ozemlje, in kaj ste doživeli? Odgovorni komu- radijskega volilnega govora kandidata SNL, prof. Ivana Rudolfa nistični prvak Pastore je javno napisal. da so Malalan, Bidovec, Ber-netičeva, Siškovič. Slavec, Lavriha volili pred tremi leti za italijanstvo Trsta in ne za Svobodno tržaško ozemlje! Z njimi je šlo na tisoče in tisoče slovenskih glasov, ki so bili oddani za Svobodno tržaško o zemlje, sami komunisti pa so jih šteli za Italijo. Danes prihajajo takratni zvodniki zopet med vas In ponovno oznanjajo in pišejo, da se borijo za Svobodno tržaško ozemlje, čeprav vedo, da to ni res. Vi-, dali se izgovarja, da se je komunistični kolovodja Pastore zmotil, zmotil po treh letih premišljevanja. Ne verujte mu! Komunist se ne sme zmotiti in če se zmoti, mora na zdravljenje v Moskvo. Pastore še vedno sedi čil in zdrav v Rimu, torej se ,ni zmotil! i Komunisti vam zatrjujejo, da je Sovjetska Rusija edina zaščitnica. Svobodnega tržaškega ozemlja. Koliko je Kremlju do Slovencev, pokazali boljševiki na Koroškem. Te Slovence so prodali za 150 mili- jonov dolarjev. Ce bi sovjetski prekupčevalci mogli, bi Trst prodali še za manj denarja. Da je tOf resnica, so nam povedali v Moskvi še pred kratkim, saj so glasno izjavili: Ce se Italija odpove Atlantskemu paktu, potem so tudi bolji ševiki za revizijo mirovne pogodbe z Italijo, to se pravi Trst bi navrgli Italiji. Ali je to nesramno barantanje ali ni? | Iz vseh teh slepomišenj Vidali-jevega vodstva, iz očitne povezave Centralnega komiteja z iredentističnimi strankami v Trstu tudi na javnih shodih, kjer izprijeni fantalini po nalogu kominformistične-ga vodstva sistematično motijo in napadajo resnične zagovornik^ Svobodnega tržaškega ozemlja na isti liniji s fašisti, je danes vsakomur jasno, da je helebarda tla komunističnem volilnem znaku zgoli goljufiva vaba, ki naj ponovno o-slepari zavedne tržaške delavce in delavke. , Italijanska komunistična partija nujno potrebuje novih injekcij in te naj bi ji dal italijanski Trst. Iz te moke pa ne bo kruha! Tržaški delavci in delavke so v zadnjih letih doživeli dovolj bridkih razočaranj in goljufij, zato drugič ne pojdejo na led. Ne glede na politično prepričanje bodo Slovenci in Slovenke vseh slojev volili edino slovensko listo v Trstu, Slovensko narodno listo, da postavijo s tem nepremakljiv •temelj Svobodnemu tržaškemu o-zemju. Sovenska narodna lista ne vabi Slovencev, da volijo njene slovenske kandidate iz strankarskih pobud! Svojega demokratičnega programa ne vsiljuje nikomur, vabi pa vas vse, ki ste bili pri zadnjih volitvah ogoljufani, da volite slovensko prav v tem najodločnejšem trenutku. Vabi vas, da pomagate s svojimi slovenskimi glasovi, da se Svobodno tržaško ozemlje uresniči, da si najprej skupno ustvarimo streho nad glavo. Ko bo to do! končno doseženo, bomo v svoji lastni hiši lahko .demokrati, krščan- im Ua Ji PRAVA V1DAHJEVA VLOGA ski socialci, socialisti, komunisti a-li kar koli. Danes gre za izpričanje slovenstva, danes gre za temelje našega doma: kako si bomo uredili, o tem bomo lahko razmišljali kasneje. Zato volite slovensko, volite Slovensko narodno listo! 25. maja bomo dali tudi najboljši odgovor vsem tistim, ki nas zaničujejo zaradi našega jezika, ki nas zapostavljajo, in to bo posebno odgovor tistim, ki bi nas radi izbrisali s te zemlje. 25. maja bomo držali trdo in se maščevali za vse psovke, za vsa preziranja in za vse žalitve, pa tudi za vsa zapeljevanja in goljufije nevrednih komunističnih kolovodij! Sestre Slovenke, bratje Slovenci! Naša lista je Slovenska .narodna lista! Slovenec voli Slovenca! Le tako nas bodo zanamci blagrovali in ne preklinjali! Usoda Trsta jih no briga! Da so vlagatelji Neodvisne liste v Dolini v službi neslovenskih koristi, to smo prav dobro vedeli! Vendar nam sedaj vsako dokazovanje glede tega odpade, ker so se vlagatelji liste sami razkrinkali pred vsemi volivci s svojim rad i j-> skim govorom, ki ga je imel sam občinski tajnik Gerli. V trenutku ko se vsi tržaški Slovenci borimo kot en sam mož za ohranitev STO-ja, nam nekateri odpadniki javno po radiu zatrjujejo, da se nočejo izreči glede usode Trsta! Saj smo vedeli, da je njim vseeno, če pride Trst pod Italijo! Hvala vam, g. Gerli, za vaše dragoceno priznanje. Dolinčani! Brežani! Odprite oči in izločite iz. svoje srede Neodvisno listo, ki vas hoče zopet speljati v italijansko sužnost in ki vas Slovence prikazuje kot fašiste! Nočemo več karabinjerjev v naše vasi! Hočemo živeti svobodno življenje v družb* ostalih evropskih narodov; zato se borimo za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja! Brežani! Glasujte za Listo slovenske skupnosti, ki vam edina jamči, da pride uprava dolinske občine v roke zavednih Slovencev in dobrih gospodarjev! Bedni oolilni triki Slooenshi uolfocit Gospoda Sergija Kodriča, bivšega kandidata na Slovenski narodni listi, je kar naenkrat hudo spekla vest. Gotovo revež dolge noči ni spal in se je obupno prevračal v postelji v strašnih duševnih mukah. Na kraju se ti je naš mož pa le odločil! Vsedel se je za mizo in — se-veda lastnoročno — narisal plamteče phsemce. V njem ti z vihtečim mečem perc energično glavo všem tem hudičevim predstavnikom Slovenske nerodne liste, posebno pa vodiičijtm Slovenske derhokrdtške zveze. Vseh mogočih h udobij je kar naenkrat pri njih zasledil. Kaj bi jih vse naštevali? Prostor ntim tega, žal, ne dopušča. Naj omenimo le toliko, da je šel dr. Agneietto zato v London, da bi povedal Angležem in Amerikancem, kako vnet pristaš barantanja s STO-jcni da je on in vsi njegovi politični prijatelji, in kako 'tomaj čakajo, da karabinjerji zopet vkorakajo v Trst, da bi jih zopet vtaknili v luknjo, ker so se tam imenitno počutji i in temu podobno. Z eno besedo vsi so ničvredneži in seveda — kako neki ne — patentirani izdajalci slovenskega naroda. Samo okrog ene stranke — pravi — se zbirajo poštenjaki, da jim ni para na celem svetu! Kje ptt, boš takoj vprhšiA. J, kaj tega še vedno ne veš? Pri kominformistih, seveda! Citdno naključje je hotelo, da je gosjjbd Kodrič uporabil za svojo izjavo skoro dobesedno vse ono imeHttfiO mikelrto srt&v, Ici ‘o&Hkuje naš vzor-slovenski list v Trstu, naše korremfOthriištično ihdtb. No, to je seveda samo slučaj! Ne bo pa slbčtvj, da se je gospod Kodrič vseh teh MČenltotlh štba-H »pMnhfl prav deset dni pred volitvami. Ko se je na vse preteke ponujal Slovenski nrtrbithi listi za kandidatk, je vse tO, khr 'nam Odkriva V svoji 'izjavi, že vse vedel. Samo tistikrat ga vest šStlli —L. Na pomoč kličejo celo svetnike... Monarhisti so širokopotezno za7 stavili svojb volilno propagando. Predhjhčijo z ‘lepaki (le novofašisti sO jim glede lepljive kričavosti is precej kos!) in ne zaostajajo z govorjeno propagando. 'iSltlžajho smb ujeli rtekaj odstavkov njihovega prVega volilnega go-, vora po italijanski radijski postaji V Trstu in .naravnost ostrmeli, ko smo čuli, da kličejo na pomoč na .samo vse žive člane in somišljenike, ampak celo vse svetnike, »naše svetnike«, ki so jim največji poroki za zmago svete monarhistične stvari v tako trpinčenem italijanskem Trstu. Mi smo pa mislili, da so njihovi svetniki tudi naši svetniki.... ačividno še ni pekla. Morala je počivati do predzadnje volilne številke Dela. Volilne šlagerje je treba namreč sprožiti ob pravem času! Castitamo gospodu Vidaliju in njemu poaobnim v raznih kotičkih. Res vneto pripravljajo svojo najnaprednejšo »ljudsko demokracijo« že sedaj ■ tudi pri nas. V njej so . mreč najnaprednejša zadevščina met de tajne komunistične politične policije! Med te spada tudi, da je treba vtihotapiti svoje agente, kjer je le mogoče.... Le tdkrat se je naš prebrisani gospod Vidali nekoliko Zmotil. Ni-sd tržaški Slovenci tako neiimn\ kot si jih on predstavlja! Svojčas so jih skušali kamoraši loviti Z volilnimi golaži. Od tedaj je seveda volilna taktika napredovala. Operirati je treba z bolj kunštnim.i sredstvi! Med te spadajo tudi takile volilni triki, pri katerih je v danem primeru glavni junak Sergij Kodrič. Le vse preveč očividna je vsa ta igrica. Kaj še ne veste, dragi gospod Vidali, da irftajo tržaški Slovenci dober nos in bistre oči9 Če tega še ne veste, boste, če Bog da, to kmalu spoznali! Tovariša Sergija Kodriča pa vračamo kominformistom iz vsega srca. Saj res ne spada drugam, kot v tako druščino. Preteklo stoletje je šlo v zgodovino s pečatom narodnega prebujenja vseh narodov. Toda pretirani nacionalizem nekaterih narodov, ki so pri tem mislili samo nase in pozabili na druge vrednote, je pritiral Evropo do dveh krutih vojn in šele sedaj prihajajo narodi do spoznanja, da edino medsebojno sodelovanje more rešiti Evropo propasti. Sedanje stoletje bo torej doba evropske enotnosti. Mi Slovenci smo vedno bili miroljuben narod; to smo še danes. Želimo si miru in medsebojnega razumevanja. Na žalost pa moramo ugotoviti, da velik narod, naš sosed, se na zunaj poteguje za novo združeno Evropo, tu pa, na tem našem koščku zemlje Svobodpega tržaškega ozemlja seje razdor med tu živečima narodoma in s tem kali že tako težko mednarodno ozračje Evrope. , Mi Slovenci si želimo miru! Ko bo tržaško ozemlje zares svobodno zadihalo, ko bosta obe coni združeni, se bomo mi Slovenci s tržaškim italijanskim prebivalstvom prav tako dobro razumeli,, kakor vsa stoletja nazaj; vsa trenja med obema narodnostima bo-, 7710 sami reševali in rešili. Svobodno tržaško ozemlje je že dovolj staro, ima že voljo zaži- veti svoje življenje brez nepoklicanih in zainteresiranih varuhov. To bomo pokazali mi Slovenci pri sedanjih volitvah! Ves svet ve, da je bilo to svobodno ozemlje ustanovljeno prav zaradi Slovencev, ki smo se borili za svoje pravice in svobodo pod Italijo in vse dotlej, dokler nam teh pravic niso Za mirovno pogodbo priznale vse države, tudi Italija. Naša borba ni od včeraj! Kje , so bili tedaj tisti, ki sedaj ob času volitev tako moledujejo za vašimi slovenskimi glasovi? Se pred par leti jih ni bilo in kmalu jih bo odnesla naša burja, Slovenci pa bomo ostali tu, kakor smo bili že dolga stoletja! Ce vas torej vabimo, da oddate svoj glas edni slovenski listi, Slovenski narodni listi, imame za to upravičene razloge. Ce torej želite dosledno zaščito naših narodnih in kulturnih Pravic, če želite zaščito našega naroda na gospodarskem in socialnem polju, če želite Svobodno tržaško ozemlje in s tem mir, delo in dobrobit doma, pokažite to pred svetom in volite Slovensko narodno listo. Trst, dne 23. maja 1952 Za SLOV. KRSCANSKO SOCIALNO ZVEZO : inž. Milan Sosič Poziv Tržačankam! Zopet smo tržaški Slovenci pred vedno istim problemom borbe z« naš obstoj! Zadnji dogodki in mešetarenje v Londonu morajo dramiti zavest vsakega Sltšvehča in Slovenke, posebno pa mladino, da samo uresničenje Svobodnega 'tržaškega ozčrfi-lja daje jamštvO za 'naš obstoj, za našo svobodo! Ne smemo pozabiti, kaj smo 27 let preživljali pod težkim italijanskim fašisfičnirti 'terorjem in nasiljem. Prenašali smo *o gorje vedno z željo in vero v duši, da bo vendar prišel dan našega od-, rešenja! V tej Veri smo sfe tržaške Slovenke prostovoljno pridružile in1 sodelovale v osvobodilnem gibanju. Delale smo zanj v veliki osebni nevarnosti, ne glede na kakovost dela! Spodbujale smo k borbi svoje može, sinove in brate. V veri v svobodo smo vsi delali, se žrtvovali, se borili in tudi umirali. Ni hiše v naši tržaški okolici, da ne bi imela žrtev, ni hiše, ki ne tugu-je za svojcem! Tudi v mestu samem smo Slovenci dali mnogo žr-, tev za osvoboditev. Teror, ki so ga n^d nami izvajali Italijani, je bil strašen! Prav vsa slovenska inteligenca je bila zaprta v zaporih !n taboriščih v raznih krajih Italije, Kaj pravi k temu ZVU? V naših podeželskih občinah 'je consko predsedništvo nalepilo kaj čuden razglas o občinskih volitvah, Slovenski prevod ima namreč ta lepi slovenski napis: Presidenza di Zona (drobno tiskano) - PKEFET-, TURA Dl TRIESTE (debelo tiskano) - Volilni urad. ‘Ne sdirio, da je ta napis na razglasu, ki naj bi bil slovenski, žalitev za Slovence, z njo se od Zavezniške'Vojaške uprave postavljen^ funkcionar naravnost .norčuje iž njenih tikazdv, ki so za to corto zakon. Prefektura je bila odpravljena 'že s splošnim ukazom št. 11, ki je stopil v veljavo 15. septembra 1945 in ki je na takratnem zasedenem ožemi ju na mesto prefektov postavil okrožne predsednike. Po mirovni pogodbi z Italijo je ukaz o krajevni upravi z dne 25. junija 1948 št. 259 nadomestil prejšnji splošni ukaz št. 11 ter postavil na čelo krajevne uprave v coni A conskega predsednika in conski u-pravni odbor. Od tedaj dalje so o-rhenjali vsi ukazi ZVU le conskega predsednika oziroma consko predsedništvo. Pa ti ukazi se menda ne tičejo canskega predsednika In rtjegoVega urada, čeprav je ob nastopu službe če se ne motimo, obljubil, da jih bo spoštoval. 2e večkrat so slovenski časopisi opozorili Zavezniško vojaško upravo, kako je con-, *ko predsedništvo v svoje odloke vtihotapilo stari naziv »prefettura«. Zdaj je to prvič uvedlo še v javni razglas na ta način, kakor da poleg conskega predsedništva obstoja še italijanska prefektura in da je, slednja mnogo važnejša od brezpomembnega conskega predsedništva, ki ga je uvedla zavezniška vlada. Vprašati moremo Zavezniško vojaško upravo, če njeni zakoni še veljajo ali ne, oziroma če veljaj^ samo za navadne ljudi, ne pa /a njene prve uradnike*. Poleg tega se je prvič zgodilo. da je na slovenskem razglasu samo italijanski napis urada, kakor da se ta urad sploh ne more ali ne sme .napisati v slovenščini, ker jr, urad pač samo italijanski, ne pa morda zavezniški ali namenjen celo za Slovence. Slovenskim in drugim političnim in kulturnim zgodovinarjem priporočamo, 'da si ta edinstveni raz-j glas preskrbijo za svoje arhive, da bo še prihodnjim rodovom pričaj o zakbnitosti in pravici na tržaškerr) ozemlju sedem let po zmagoviti vojni nad fašističnim nasiljem. a ostali možje pa internirani uo specialnih bataljonih. Za osvoboditev primorskih Slovanov ie dalo v pretekli vojni življenje okoli 50.000 slovenskih in hrvaških -borcev. Za osvoboditev sa-mega Trsta je padle 9.000 Jugoslovanov! Minilo je komaj sedem let in že zopet dviga fašizem svojo glavo! -Dne OH. dprila letošnjega leta je v srcu Rima manifestiralo 50.000 fašistov, katerim je govoril njihov vodja De Marsanich, da morajo obhoviti fašistično -gibanje, če hočejo rešiti domovino. O tem je tudi poročalo Zavezniško časopisje. Nekaj podobnega se je dogodilo v samem Trstu, toda samo v manjši meri. Sam angleški minister Eden je priznal, da so 'bile v Trstu 20. marca tega leta manifestacije fašističnega značaja. 1 Kljub temu, da se obnaVlja fašizem, od katerega pričakujemo na-silstva nad Slovenci, in proti kateremu smo se z zavezniki borili, so Italijani dobili široke koncesije v, upravi Svobodnega tržaškega o-zemlja! Ze od 15. septembra 1947 dalje, ko je general Airey dal svojo prvo neobjektivno poročilo Združenim narodom, smo začeli Slovenci občutiti zapostavljanje pri tukajšnji civilni upravi. In vendar nimamo nemogočih teženj: želimo samo u-resničenie mirovne pogodbe!... Ze druge volitve so na vratih in mogi tržaški Sloveči, ki so za časa fašističnega nasilja bili primorani emigrirati, in so se no osvoboditvi vrnili na svoja rodna tla, na dom svojih pradedov, nimajo danes pravice tukaj živeti, nimaio pravice biti zaposleni, ne smejo voliti, medtem ko pa imajo vse državiian-skn nravice lutdfe. ki pred ^—seti-* mi leti še vedeli -niso, 'kje Trst! Sedaj ko naše žene in možje, naši sinovi in naše hčere stnie pred oddajo svojega glasu, ne smelo pozabiti preganjanja :n krivic. !;i tretjo svetovno vojno! ~o8Ki fl OJVUinn nam jih je prinesla Italija pred 23 .leti. Ne smemo pozabiti na naše delo fin naše ogromne žrtve, nt, smemo pozabiti na grozote, ki so nam jih Italijani .prizadejali! Zavedati se moramo, da bi se s povratkom Italije vse to zopet ponoj vilo! Vsaka Slovenka in Slovenec se mora zavedati, da z oddajo svojega glasu slovenskemu narodnemu predstavniku, stori korist sebi, svoji | družini, svojemu narodu in s tem na najzgovornejši način postavlja zahtevo po uresničenju mirovne pogodbe z Italijo. A. D. VIDALIJE nesramnost Predpreteklo nedeljo, 11. ma,a 1952, je bila v ZgoniKu najooij ne-siamaa in predrzna komintormi-sticna provokacija. Domači izdajalci in nepoboljšlji- vi odpadniki, podrepniki in hlapci tujih, povrhu vsega še protisloven? skih interesov, so v senci »sive e-minence« zborovali in nekako javno manifestirali svoje izdajstvo nad slovenskim narodom. Na svojp volilno zborovanje, kateremu ih prisostvoval sovražnik slovenstva na slovenskih tleh, laški pritepenec Vidali, so kominformisti nagnali najzvestejšo in najbolj zgrajeno tovarišijo, tako, ki se vsake malenkosti ne sramuje, temveč baš nasprotno. 'Zborovanje, na katerem je bilo vsega skupaj morda kakih štirideset kominiormistov obojnega spola z otroki vred, je izpred svoje, z a-meriškim denarjem popravljene do7 mačije, vodil agitpropovec KP sicer ■> mogočffi Zavezniški vojaški upravi. da ?e nadalje, v navzkrižju duhom in z besedilom mirovne pogodbe, favorizira na tem področju interese italijanske republike, predvsem v fkodo slovenskega prebivalstva. Mta mirovne pogottbe ni- so mogli cmnajati in je niso omajali. Poročilo o teh sklepih jasno dokazuje, da tudi Amerika in Anglija ne moreta enostransko razvelja-, viti tega mednarodnega dogovore, ki tvori temelj celotne povojne politične zgradbe na tem delu Evrope. Konferenca v Londonu je torej kljub vsemu dokazala, da bo STO še nadalje obstojalo in da bodo morali italijanski bataljoni, ki so že čakali povelja, da bi svečano vko7 rakali v Trst, svoje svetle uniforme deti v naftalino. Zato se bo naša borba za izvedbo vseh določb glede STO-ja in glede naše narodne enakopravnosti nadaljevala še z večjo vnemo, zato imajo tržaški Slovenci še večjo dolžnost, da 25. maja oddajo svoj glas Slovenski narodni listi. Dr. Frane TONC1C jeti, bomo vestnem opazovanju in tehtanju neizogibno priSli do za* kljričfa. da mora tu 6$st»5&ti neki tajhi SparazuVn ali ra vsaj nekakšno molee priznaho premirje. Ml&lhl lahko Obiskujejo razni tipičlb delavska predmestja; kjer ima j* feoa»ih«6rthist:i priznano moč? ne postojanke. Doslej s6 bili kvečjemu- pripadniki dSjikgih strank, rie pa kominformisti tisiti, ki so energično nastopali tfe-oft takim fašist ičnim izzivanjem/- Se lepša slika, ki se nudi opazovalcu na raznih slovenskih zborovanjih, ko vidi skupno nastopanje in koordinirano akcijo fašistov in komi utormi sto v, katerim je vse slovensko nekako tisto, kar bi bila biku rdeča cunja' V svojem protislovenskem besu so s! popolnoma enaki in zato se ne smemo čuditi, da so tržaški komin7 formisti dobili pohvalo kot »dobri branitelji italijanstva«. V svojem sovraštvu pozabijo eni na srp ir» kladivo, drugi pa na liktorski sveženj in »fiammo« ter se znajdejo v bratskem objemu! "'a k o v Trstu, a podobna poročila prihajajo tudi iz Italije. Kominfor-misti in fašisti so se spravili predvsem na demokratične stranke. Pri tem ne nastopajo dTUg proti drugemu, ampak’ skušajo predvsem raztrgati tisti kos mesa, ki je med njimi. Edina skrb jim je, da si pri* svoje čim večji grižljaj! Ta skrita in tajno gojena, čeprav uradno nikdar izražena želja, je obenem osnova njihovega tihega premirja. Kominformisti upajo, da bodo dobili tem več pristašev, čim večja bo fašistična nevarnost. Fašisti so prepričani, da bosta njihov pomen in vloga naraščala z naraščanjem komunizma. Oboji vidijo, da morajo najprej odstraniti vse tekmece, nakar se bodo sami spot padli za oblast, ki bo v takih okoliščinah morala pripasti enemu ali drugemu, ne pa nekemu tretjemu. Zato si medsebojno pomagajo. Kominformisti zase in fašisti zase u-pajo, da bodo nato v končnern dvoboju zmagali. Vse dotlej pa si samo nabirajo pristaše in razbija j q vse tisto, kar bi znalo preprečiti te skupne načrte. V tem svojem stremljenju so fašisti in kominformisti naleteli posebno v Trstu na močne slovenske skupine, ki se izmikajo njihovimi v bistvu predvsem za Italijo preračunanim računom. Zato vidijo v vsem slovenskem svojega najhujšega sovražnika, zato nastopajo s kožno, in to v tako odprtem konkubi-natu, da bi se ga tudi največji pd tega, da bi vas kakor koli odvračal od vašega strankarskega prepričanja. V enem pa smo si vsi edini: Gotovo ni danes slovenskega delavca v našem mestu, ki bi ne zahteval popolne uresničitve Svobodnega tržaškega ozemlja. Vodstvo KP nam je v zadnjih mesecih ponovno dokazalo, da je v presojanju Svobodnega tržaškega ozemlja neiskreno. V Italiji izpoveduje tq vodstvo politiko, ki jo ukazujejo Togliatti, Pastore in drugi. Ta politika se čisto odkritosrčno poteguje za priključitev Trsta Italiji. Zaradi očitnega odpora tržaških delavskih množic pa išče razna izmikanja in slepomišenja, ki pa jih je tržaško Naša volilna beseda Pretekli teden je bilo po slovenskih predmestjih in podeželju mnogo shodov Slovenske narodne liste. PRI SV. JAKOBU Nadvse uspelo je bilo zborovanje SNL dne 11. maja pri Sv. Jakobu. Prvi je govoril g. Alojz Kalc, Predočil je zelo številnim prisotnim Slovencem zadnjo krivico, k: smo jo utrpeli s sklepi londonske konference. Dejal je, da Slovenci nikoli ne bomo mogli priznati njenih sklepov, ker se še predobro spominjamo krivic, ki so nam jih storili tisti, katerim bo v bodoče poverjena uprava našega ozemlja. Prof. Ivan Rudolf je nato v zgoščenih, a zato tembolj ognjevitih besedah označil potrebo po združitvi vseh sil, da dobimo Slovenci čimveč glasov na prihodnjih volitvah. Prof. Rudolf se je obrnil na slovenske delavce in dejal, da jih ne misli prepričati, da bi glasovali za to ali ono stranko; pojasnil jim je le, če so pri zadnjih volitvah glasovali za Vidalijevo KP, so glasovali za to, da bi Trst prišel pod I-talijo, kajti ti glasovi so bili vsi šteti za italijanske! Zato je pozval vse, da dobro premislijo s svojo glavo predno gredo na volišče! Glede demokrščanov je dejal, da volitve niso zadeva vere in pri tem je pripomnil: »Tudi mi smo dobri katoličani, a zato nič manj dobri Slovenci in kot taki se bomo borili proti novemu imperializmu!« Zborovalci so z navdušenim ploskanjem nagradili oba govornika in se z vidnim zadovoljstvom vračali na svoje domove. V BARKOVLJAH Dne 11. maja je bil shod SNL v Barkovljah. Kot govornik je nastopil dr. Prane Tončič. V uvodnih besedah je dr. Frane Tončič omenil pomen pristopa Skupine neodvisnih Slovencev k Slovenski narodni listi. Pojasnil je nato Barkovljanom, zakaj ni prišlo do povezave indipendentističnih list, kar je bila srčna želja vseh Slovencev. Pri tem je pripomnil, da do tega ni prišlo, ker se je neka narodnostno meana stranka iz ozira do svojih italijanskih članov odpovedala povezavi. 'Popravil je nato nekatera izvajanja tndipenfdenitiista Toll|oya, ki ga je označil za prijatelja, a ni mo- gel iti mimo nekaterih njegovih govorniških netočnosti, ki jih je Tolloy prav v Barkovljah izrekel. Dr. Tončič je poudaril, da je jezik, ki ga govorijo Barkovljani, isti jezik. ki ga govorijo na univerzi v Ljubljani (čeprav g. Tolloy ni tega. mnenja...), za kar je žel navdušeno ploskanje prisotnih. Nadalje je dr. Tončič pripomnil, da tudi če Slovenci v Trstu ne dobimo nobenega mandata, ne bodo ti glasovi oddani zastonj, temveč bodo šli v zgodovino kot dokaz borbe tržaških Slovencev za svobodo! Z neslovenskimi strankami, ki pa vendar lovijo slovenske glasove, je dr. Tončič na kratko obračunal. Dr. Tončič je končal svoj govor s pozivom, naj vsi Barkovljani izkažejo svojo narodno zavest s tem, da glasujejo za edino slovensko listo, Slovensko narodno listo! V BAZOVICI Kot glavni govornik je nastopil dne 11. maja v Bazovici g. Branko Agneletto, ki je v živahnem i.n bojevitem govoru predočil Bazovcem pomen nastopa SNL pri sedanjih volitvah. Obračunal je s ko-minformističnimi voditelji, ki bi hoteli pridobiti naše preprosto ljudstvo za svoje skrite iredentistične namene, zaradi česar so si že zaslu-i žili ime komiredentov! Govornik 'e prikazal tudi v pravi luči uspehe londonskega barantanja z našim o-zemljem. Svobodno tržaško ozemlje je bilo ustvarjeno zaradi tržaških Slovencev. Nas nihče ne more iz-( brisati z zemljevida, zato nihče ne more okrniti naše pravice do svobodnega življenja, pa naj skušah barantanje z našo usodo odeti v še tako spretno sestavljene diplomatske formule! Pozivamo zahod-1 ne zaveznike, naj upoštevajo, da živimo na tem področju tudi Slovenci! Slovenci smo demokratičen narod, zato smo prepričani, da bomo slej ali prej deležni tudi dobrot demokratičnega reda, ki jih še nismo deležni. Shod je zaključil g. prof. Ivan Rudolf s toplim pozivom na vse prisotne, naj z glasovanjem za Slovensko narodno listo dokažejo vsemu svetu, da brez Slovencev ni mogoče nobeno dogovarjanje o u-sodi Trsta in tržaških Slovencev^ ker Slovenci ne priznavamo nobenega barantanja na račun naše, svobode in neodvisnosti!! delavstvo spregledalo do dna, čeravno se je Vidali resno potrudil, da bi v Trstu spravil s sveta težke dokaze o tem, kaj misli KPI. Pomnite, slovenski delavci: Sam Pastore je pohvalil Sforzo, ko je vaše glasove pred tremi leti štel za italijanske glasove, to je za Italijo. Ali ni to največje sleparstvo zaupanja, ki ste ga dali Vidaliju pred tremi leti. Ali boste danes to sleparijo ponovili in sami sebe obsodili pod Italijo? Ne, tega ne boste storili! Tudi vnaprej boste lahko j-stali komunisti, svoj slovenski glas pa boste dali tisti stranki, ki zbira in utrjuje glavni opornik STO-ja, to je slovensko skupnost. Samo ti vaši glasovi, oddani SNL bodo za-sigurali STO in vam dali možnost, da boste v bodoče vi in vaši otroci živeli y svobodi in sami odločali o življenju STO-ja. S tem boste storili samo svojo narodno in končno tudi strankarsko dolžnost. Če vas je vodstvo KP pred tremi leti ogo-j ljufalo, nimate prav nobene dolžnosti slediti mu ponovno na led italijanskega iredentizma. Cim več slovenskih glasov, tem zanesljiveje bo STO uresničeno. Kdor pri sedanjih volitvah odda svoj glas neslovenski stranki, sam sebi piše narodno in tudi materialno smrt! Dr. Rudolf J. MARC Zakaj bomo uolili Slou. narodno lisio Volitve so pred vratmi. Med štirinajstimi kandidatnimi listami lahko zbirajo volivci v tržaški občini. Vendar se slovenski volivec mora zavedati, da za njega obstoja sam.) ena izbira. Da ne bo volil nobene italijanske iredentistične liste, pa naj fiosi krščansko, socialistično, avtonomistično ali kakršno že koli ime, ja danes že vsakemu Slovencu jasno! Vse te italijanske stranke navdaja do nas Slovencev strupeno narodnostno sovraštvo. V tem oziru ni med njimi najmanjše razlike! Pomenilo bi kopati samemu sebi grob, če bi jim dali tudi en sam glas. Kominformisti niso nič manj nevarni za paš narodnostni obstoj! Z zvijačami skušajo presleparitl slovenskega človeka in mu dopoveda-:i, da;se tudi oni borijo za slovenske narodnostne pravice in da ja tudi njim pri srcu ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, ki pomeni za Slovence jamstvo za nji-( hov narodnostni, gospodarski in socialni obstoj. Odkritja posebno zadnjega časa, članek italijanskega ko minformističnega senatorja Pasto-reja v reviji Vie Nuove, dvolična igra njihovega tržaškega voditelja Vidalija, ki govori v Trstu eno, v Italiji pa drugo, so odprla oči tudi r. & ANALIZA TRŽAŠKIH PARTIJCEV REZULTAT: SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE! ZAKLJUČEK: VIDALI NA ZDRAVLJENJE V MOSKVO! vsem lahkovernežem. Danes je po-] stalo že vsem Slovencem popolnoma jasno, da kominformisti enostavno lažejo, ko zagotavljajo, da so in da bodo tudi v bodoče za Svobodno tržaško ozemle. Danes vemo z gotovostjo, da predstavlja za njih njihovo sedanje stališče samo nepošteno taktiko in da bodo jutri zagovarjali vrnitev vsega STO-ja pod Italijo. Vsak glas, ki b; ga Slovenci oddali za njih, bi pomenil korak naprej na poti vrnitve karabinjerjev v Trst. So sicer še neke liste, ki imajo v svojem programu borbo za popolno realizacijo STO-ja, vendar se pa morajo zavedati vsi tržaški Slovenci svojih posebnih nalog v sedanjem trenutku in v sedanjih razmerah. Trdno smo prepričani —■ iri bodoči razvoj nam bo to dokazal -da za tržaško vprašanje ni druge rešitve kot one, ki je z mirovno pogodbo določila za Trst in za njegovo najožje zaledje lastno državnost na internacionalizirani podlagi. Ne govorijo za tak položaj Trsta samo očividni gospodarski razlog', temveč in predvsem tudi narodnostno mešani značaj tega ozemlja. In iz tega dejstva izvirajo za nas tržaške Slovence prav posebne naloge in dolžnosti. Ko govorimo o narodnostno mešanem značaju Svobodnega tržaškega ozemlja, moramo dokazati vsemu svetu, da prebivajo Slovenci ne samo na podeželju, temveč v samem mestnem središču. To lahko dokažemo v sedanjem trenutku 'e s tem, da glasujemo za listo, za katero nihče ne bo smel zanikati, da je čisto slovenska in da jo vodijo Slovenci-domačini. Med vsemi štirinajstimi listami je samo ena taka lista, in to je Slovenska narodna lista! 2e pred nekaj leti so Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščansko- socialna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev, ki so združeni v Slovenski narodni listi, pričeli skupno borbo za pravice tržaških Slovencev. Poleg enotnega stališča v vprašanju Svobodnega tržaškega ozemlja jih združujejo tudi sorodni idejni politični pogledi. Vsem trem skupinam je skupna vera v nedotakljivost človeške duhovne svobode, vera v neminljivost krščanskih načel in spoštovanje človeškega dostojanstva. Vodi jih prepričanje, da lahko rastejo zdravi in trdni slovenski rodovi, posebno na ogroženih tržaških tleh, samo iz teh duhovnih vrednot. Tudi to so razlogi, ki jih morate upoštevati v trenutku, ko oddajate svoj glas! V nekaj dnevih stopa slovenski volivec pred volilno žaro. Naj se zaveda, da nosi v sebi odgovornost za svojo usodo in bodočnost svojih otrok. Važen in usoden je lahko vsak glas. Od enega samega glasa lahko odvisi, če bomo imeli svojega slovenskega zastopnika v tržaškem mestnem svetu! Zato moraio vsi Slovenci oddati svoje glasove slovenskim kandidatom na slovenski listi. Ena- sama taka lista obstoja v Trstu, in to je Slovenska narodna lista! Shodi SNL po tržaški okolici V PISCANCIH V sredo 14. t. m. sta v Piščancih govorila dr. Jože Skrk in dr. Branko Agneletto. Najprej je govoril dr. Skrk o londonskem barantanju. Predvsem je značilno to, da Rusija, »braniteljica Svobodnega trža7 škega ozemlja«, sploh ni interve-j nirala ali protestirala proti sklepom londonske konference. Sicer pa Italija ni dobila več, kot je že imela. Govornik je zaključil s tem, da je poudaril, da je najbolje, kar kdo lahko naredi za ohranitev tržaškega ozemlja, to, da voli za edi-i no resnično braniteljico tega ozemlja, za Slovensko narodno listo! Nato je povzel besedo dr. Branko Agneletto, ki je še enkrat nakazal podlo dvojno igro, ki jo igrajo v Trstu kominformisti. V BANAH V torek 13. maja je bilo volilno zborovanje v Banah. Govorila sta g. Alojz Kalc in g. Dušan Černe. Kot prvi je g. Kalc pojasnil slovenskim delavcem, naj nikar več ne verujejo kominformistom, ki s. svojo dvoumno politiko pravzaprav hočejo pripadnost Trsta k Italiji. Posvaril jih je pred komunističnimi lažmi in varljivimi obljubami in jih opozoril na to, da zaveden Slovenec nikakor ne more voliti za kominformistično listo, ker bi s tem le škodoval sebi kot Slovencu, in kot delavcu. Komunistična partija hoče Italijo, ne pove pa delavcem, da bi v tem primeru bile živ- ljenjske razmere Tržačanov poslabšane. G. Černe je sjromnil volivce, da so ostali po naših krajih še vedno sledovi italijanske dvatisočletne kulture in da je torej zaman, da prihajajo zdaj, v času volitev, pred nas s svojimi obljubami, bodisi o avtonomiji, bodisi o svoji demokratični ustavi. Mi smo bili vedno in smo še res veren narod; vendar pa pri tej naši vrlini ne sme nihče računati na to, da bi spletkaril v svojo korist. Zaradi tega noben Slovenec ne bo nasedal več laškim strankam, pa naj obljubljajo kar, hočejo! NA PROSEKU Istega dne nas je sprejel naš zavedni Prosek s številno udeležbo in tako dokazal, da niti italijanski iredentisti, niti kominformovski internacional isti niso mogli načeli klene slovenske zavesti. Govornike je predstavil domačin g. Alojz Kalc. Dr. Jože Skrk je povedal, da bo samostojen Trst mogel preskrbeti vsakomur zaslužek in pošteno delo. Zato je v koristi vsakogar, da voli tako, da se bo tržaško ozemlje še dalje ohranilo. Dr. Branko Agneletto je rekel, da je prepričan, da Prosek ne bo zatajil številnih žrtev, ki so padle za to, da bi se Trst rešil italijanskega raznarodovalnega jarma. Tudi kominformisti ne bodo prepričali zdrave kraške pameti, da je črno belo, in obratno, s trditvijo, da branijo slorenske koristi v Trstu, medtem ko gre Togliattiju in Vidaliju le za to, da prepričajo volivce po Italiji o tem, da je edina komunistična partija ona, ki brani italijanstvo Trsta. Govornik je pozval na koncu volivce, naj volijo za one stranke, ki branijo Svobodno tržaško ozemlje in naj tako dokažejo slovenstvo naše zemlje. V PODLONJERJU Na shodu SNL v Podlonjerju dne 15. maja je dr. Rudolf Marc. kljub gruči pobalinov, ki je hotela motiti zborovanje, predočil prisotnim važnejše probleme, ki so po-siavljeni pred slehernega Slovenca ob prihodnjih volitvah. Ko je orisal dobo fašističnega terorja, ki je dokaj razredčil vrste slovenskega življa na Primorskem, je dr. Marc dejal: »Toda še drugo težavo imamo Slovenci pri nastopa na volitvah 25. t. m., kajti velik ) število slovenskih omahljivcev in špekulantskih odpadnikov se je približalo italijanskemu komunizmu. Tega seveda Vidalijevi pobalini niso mogli prenesti in so govornika obsuli s še glasnejšim žvižga? njem in petjem internacionale (seveda v italijanščini!). »Toda — je končal govornik — danes že vstajajo zdrave množice zopet na plan in število naših pristašev se veča iz dneva v dan!« te še lepši dokaz, kako so komin-formisti v borbi proti Slovencem povezani z Italijani? Zato opozarjamo poštene pristaše kominforma: Ce vam je za pošteno in pravično rešitev tržaškega vprašanja, za svojo in usodo vaših otrok ter našega naroda, obrnite hrbet svojim voditeljem, ki vas varajo! Pristašem Liste slovenske skup-j nosti pa nastavljamo to priporočilo: Prepričujte poštene pristaše ko-minforfna, da bodo 25. maja s svojim glasom podprli slovensko prisego na bazoviškem taboru. VOLIVCI DEVINSKO - NABRE-2INSKE OBČINE: VAŠA LISTA JE SAMO — LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI!« odrekajo drugemu narodu, to je -nam, pravico na narodni obstoj, razvoj in napredek, na nas gledajo očmi lačnih sužnjev. Zato smo se strnili v močno o-brambno fronto, tako kot .nam je ukazal mogočni bazoviški tabor, ki je dovolj razločno pokazal in dokazal, prijateljem in nasprotnikom, kakšna je želja in volja našega ljudstva. Skupen nastop za dosego naših narodnih in ostalih pravic ter borba za uresničenje Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato smo z nepopisnim navdušenjem pozdravili sporazum med narodno čutečimi slovenskimi političnimi skupinami, s katerim so dosegle v naši in drugiji občinah enoten nastop na predstoječih občinskih volitvah. Namen tega sporazuma je borba proti vsem, ki bi nas radi vidno ali j})-Lkrito, zavedno ali nezavedno, .narodno, socialno in kulturno uhi- z zanimanjem sledili izvajanjem govornikov. Dr. Jože Skerk je uvodoma ožigosal nevarno igro kominformistič-nih voditeljev, ki po ehi strani ljubimkajo z italijanskimi iredentisti, po drugi pa se proglašajo za e-dine branitelje naših narodnih in socialnih pravic. K sreči pa jim ljudje ne gredo več na limanice, ker so sprevideli to dvolično' igro, ki nas bi pripeljala 'v italijanske vode. Proti vsem tem kominformi-stičhim nakanam so se odločno in enotno uprli vsi pošteni Slovenci, in tudi v bodočnosti se bodo upirali, kar nam je jasno že pokaž.ll mogočni Bazoviški tabor in postavitev v vseh občinah List slovenske skupnosti. »Smatramo, da ni odveč, če osvežimo prebivalcem devinsko-nabre-žinske občine spomin na oni jarem, ki nam bi. ga nekateri radi spet nataknili; na fašistični jarem, ki nas je dovolj tlačil, in katerega zapuščina ne bo zlepa pozabljena. Ka7 mor koli se ozremo, povsod so žalostni sledovi fašističnega škornja, '.ki nas je hotel popolnoma zatreti. Nameraval je, a nas 'ni strl, ker .smo bili, smo in tudi bomo trdo-iivi in odporni; ni nas strl, ker smo Imeli voljo do življenja,’ in še boli zato, ker je bil? na‘ naši strani pravic^. .Zato je’ bilo popolnoma naravno, <če smo se v imenu te pravice v zadnji svetovni vojni z jugoslovanskimi narodi vred uprli fašizmu tudi mi. Saj smo mu prav mi iz te občine plačevali največji material--ni in moralni davek in smo bili ■med prvimi vrstami fašističnega pohlepa. Naš narodni odi»r na Pri-morskem je bil naš prvi zavestni in n^črt^i upor. a' obenem je Uh tudi pravična ijorba za samoobrambo in težnja za svobodnim narodnim življenjem. V prepričanju, da prične svobodic življenje le s koncem fašizma., smo strli fašistične okove. Ni pa še strta zalega fašističnega duha — ni še uničen njegov pohlep po naši zemlji, po njenih zakladih in delovnih rokah. Kdo naj -iredentistič-j nim računarjem služi bolje od starih v zatiranju slovenskega naroda iri njegovega delovriega ljudstva preizkušenih fašistov? Saj je vendar fašizem iredentistično dete! Ker pa je fašizem v njegovi stari obleki preveč kompromitiran in pri demokratično čutečem ljudstvu preveč osovražen, so se stari in ■novi fašisti poskrili v razne italijanske politične skupine. Našli jih boste med misini, socialisti, demokristjani, republikanci in tako dalje. Da. celo med kominformisti! Zakaj? Zato, ker so eni in drugi Mislimo, da so med temi najbolj nevarni oni z dvoreznim nožem -oni, ki eno mislijo in govorijo, drugo pa delajo, to so kominfor-mistični vodje, ne pa njihovi nepoučeni in zapeljani pristaši z dobro vero in voljo. Tem poslednjim rečemo le naslednje: Vaši voditelji kričijo, da predstavlja Lista slovenske skupnosti zvezo s četniki, belogardisti, krvniki in tako dalje. Vprašamo jih: Ali predstavlja slovensko ljudstvo s Tržaškega krv-niške četnike in belogardiste? Ne! Takšne je treba poiskati kje drugje in menda bi se jih našlo tudi -v vrstah komunistične partije Italije, katere sestavni del je tudi rijenj tržaška agentura. Očitajo nam: Kdor voli Listo slovenske skupnosti, glasuje za priključitev teh krajev Jugoslaviji. Vprašama pa. komunistično partijo, zakaj se prav oni poslužujejo parole, s katero je šla na volitve pred Važno za volivce! Javljamo vsem volivcem, ki so v posesti osebne izkaznice, ki je že zapadla, da se lahko legitimirajo na sedežu volišča tudi 6 tako zapadlo osebno izkaznico; vendar zapadlost ne sme biti starejša od enega leta! .V.vTTAj*«' L. W V.' glavne dolžnosti, kajti njeno' ti-pravljanje je šlo le za tem, da utrdi razne Kominformistične postojanke. Hudo zapostavljeni so bili nekateri predeli in zlasti vas Pre-bemeg. Občinska uprava je potrošila težke milijone, ki jih je dobila od ZVU, za razna nepotrebna dela, ni se pa zanimala, da bi napeljala prepotrebnega vodovoda v to vas. ki je bila silno prizadeta v teku vojne. Seveda so kominformisti sedaj polni obljub, toda Prebenci turo Bomo volili zn listo sloveiiske skupnosti » občini DEVIH - NABREŽINA Za Listo slovenske skupnosti v občinah Dolina, Repentabor, Zgonik in Devin; Nabrežina boš volil tako: 1. Vzemi s seboj volilno potrdilo in osebno izkaznico. Na volišču izroči predsedniku volilno potrdilo in osebno izkaznico. Nato boš dobil glasovnico, ki bo povsem podobna glasovnici, ki jo imaš pred seboj naslikano »(facsimile) in svinčnik. 2. Z glasovnico pojdi v kabino in glasuj za Listo slovenske skupnosti. Za Listo slovenske skupnosti boš glasoval tako, da prekrižaš s svinčnikom naš volilni Znak moraš prekrižati s svinčnikom, ki ti ga je dal predsednik, in ne s peresom ali z drugim svinčnikom, ker bi bila sicer glasovnica neveljavna. Na glasovnici ne delaj drugih znakov, da ne bo razveljavljena. 3. Ne oddajaj preferenčnih glasov, ker bodo itak izvoljeni vsi kandidati na naši listi. , , , 4. Ko si prekrižal volilni znak Liste slovenske skupnosti, prepogni glasovnico in jo izroči predsedniku volišča. Če glasovnico slučajno pokvariš, umažeš, raztrgaš itd., jo vrni predsedniku volišča in zahtevaj novo. Opomba; Drži se teh enostavnih navodil in ne upoštevaj nobenih drugih, >cla te ne zmedejo, zato da bi bil tvoj glas neveljaven. __________ □ VISINTIN Abdon n GRATTON Ferruc BAND1NI Serflo TERČON Giuseppe LEGH1SSA Franceae* OCCHINI Maria MILIC Glovani Q FLORIDA.S LENARDUZZ1 Remtfio SKERK Albino Fellce MARKOVIČ Lun LEGHISSA Dragomir LEG1SA Leopoldo MARIZZA Giuseppe Q MEKLGZZI AntdM Q riZZUL Adolf o Q V ARI SCO Glovaaal COLJA Giuseppe Q PAHOR Giuseppe PASTR0VICCH10 Glai v občini ZGONIK vfobčini REPENTABOR v občini DOLINA CIBIC Vladlmiro Carla fa 01*?. ŠKABAR Cario ib Antonio GUSTI GlULIj MILIC Daniele ŠKABAR SUvealn »TURMAN Vladislao JERCOG Valentino HROVATIN Albino GUŠTIN Emllii MICALI Elia GRUDEN Angelo PURIC Giovai PURIC Carjp CORBTTI Siiveu« -IC Giuseppe MILIC Slaaisiao OTA GiuM-ppt FUHGER AlrsMndro RUSTIA Glovaani GUŠTIN Lodovlco PETTlROSSO Hoduljo VERGINELA Giuseppe GUŠTIN Alfonio /IGOS Miroslao Federko MILIC Eftdio iGERL Gluseppt List e sl lovei n \m S ki s skupnosti so naioecia pome ič okolica iu za i ispeh nase borbe o Trsni! ZAKAJ N0ČEI\ /10 ITAL .IJ Eli 11 1 j H Zbo rouar ije liSS o Prebenegu Prinašamo nekaj misli iz govora, ki ga je imel zastopnik LSS za nabrežinsko občino n TV5Tf Ker je g. Tomizza kot urednik katoliškega lista Vita Nuova in •Vitor prvega članka proti Slovencem napovedal, da bo Vita Nuova še kdaj posvetila slovenskim vprj-»jem svoje stolpce, je očitno, da Botteri piše po urednikovem navodilu, to je Tomizzovem naročilu. Ker gre torej za neki načrt, naj nam bo dovoljeno, da se spoprimemo tudi z glavnim in odgovornim urednikom in da izpopolnimo odgovor na njegov prvi članek, ki mu nismo posvetili dovolj pozornosti takrat. Ce se Botteri pohujšuje, da hočejo iti slovenski katoličani s titov-ci na volitve, izdajajoč s tem katoliško skupnost z italijanskimi verniki iste vere, dokazuje, da hoče uvideti, da smo Slovenci v marsičem še danes, sedem let po zlomu fašizma, prikrajšani v svojih pravicah. Njegove premise očitno slonijo na zlobno postavljeni tezi prejšnjega člankarja in urednika Tomizze, ki je izrecno zapisal, da st nimamo Slovenci nad ničemer pritoževati .niti danes niti ne /a preteklost, ko je bil slovenski jezik LISTA SLOVENSKE SKUPNOSTI za občino Devin-Nabrežina vabi vse volivce na veliko volilno zborovanje, ki bo v četrtek dne 22. t. m. ob 15.30 uri na glavnem trgu v Nabrežini. Govorijo: dr. Josip Agne-letto, Drago Pahor in dva zastopnika goriških Slovencev. Sodelujejo: Združeni pevski zbor iz Nabrežine in nabre-žinsko. Godbeno društvo. priznan in poučevan v škofijskih semeniščih m v cerkvah sploh tudi pod fašizmom. Take šarlatansk'? trditve ne smejo ostati brez odgovore. Prečastiti gospod Tomizza, ali pa veste, kako se je poučevala slovenščina v koprskem semenišču? Bila je, Vi sam priznavate, izenačena drugim tujim jezikom.... In se Vam to zdi že zadošščeno pravici Ali je slovenščina, materin jezik slovenskih semeniščnikov tako tuj jezik kakor nemščina, francoščina ali kitajščina? V kakem jeziku pa naj bi bili semeniščniki, poznejši duhovniki, pridigali evangelij? Kaj se res ne zavedate, da smo Slovenci takoj v začetku italijanske ere v semeniščih, spoznali prave namene takih učnih načrtov in takih predstojnikov ter vzgojiteljev, kakršni so bili zlasti v koprskem semenišču sramotnega spomina. Ker se nar>> r.di, da se v vsej povojni polemik!, večkrat zelo ostri polemiki, niti titovsko časopisje ni povedalo vseh dejstev do dna in ni razkrinkalo do dna vseh grdobij, bomo pa mi zdajle, ko ste nas izzvali, povedali nekaj, kar bo izpopolnilo zgodovinsko podobo tedanjih dni in razmer Torej . . . slovenščina se je v koprskem semenišču res poučevala. Poučevala ne za to, da bi se je gojenci s pridom naučili, marveč le, toliko in le zato, da je predstojni-štvo napram vrhovni oblasti v Vatikanu slepomišilo, češ da se v Julijski krajini spoštuje božja in cerkvena zapoved o jezikovni pravičnosti. Za tako kamuflažo je bilo dovolj, da je bil nastavljen za učitelja slovenščine stari redovni gospod, ki je bil njega dni opravil kako nemško ali samostansko gimnazijo dvomljive vrednosti v nemškem jeziku in se s slovenskim jezikom nikdar ni ukvarjal niti toliko, kolikor povprečni gimnazijec slovenskih šol. Slovensko literaturo je poznal prav toliko, da so S'\ mogli dijaki iz njega norčevati in ga z raznimi potegavščinami spravljati v zadrego, ko so iz privatnega študija vedeli več kot on, ki mu rnanje ni segalo preko Gregorčiča in Prešerna. Učbenikov za slovenščino sploh ni bilo, razen kake redke čitanke, zastarele čitanke nižjih šol po starem pravopisu, ali kvečjemu Klasje dr. Kacina, to je drobna knjižica, ki naj bi komaj zadostovala za eno šolsko leto. Sicer je znano, da v nekaterih italijanskih malih semeniščih, to je v semeniških gimnazijah, tudi za druge predmete ni kaj prida poskrbljeno glede na učne moči, ko učijo vse veščine duhovniki, to je diplomirani v teologiji brez strokovne akademske priprave in je zato v mnogih italijanskih škofijah splošna izobrazba duhovnikov pač sorazmerna takim diletantskim gimnazijam in takim nestrokovnim improviziranim »profesorjem«. Priznavamo, da imajo nekatere škofije, kakor m. pr. v Trevisu, v Ladovi, v Rimu, v Turinu zelo dobre notranje semeniške gimnazije z izbornim , učnim kadrom, ki je sestavljen’ iz takih duhovnikov, k\ imajo poleg teološke izobrazbe tudi polno akademsko usposobljenost v literarnih ali pozitivnih vedah. gorijo.,,marveč sta slifila bolj juž-noitalijaiiskim razmeram cerkvenega šolstva in nas Slovence je srce bolelo, ko smo videli, kako stra-i šno poplitvenje je prinesla Italija tudi na tem polju v našo deželo. Niti danes po vojni nismo na boljšem! Tako imenovani profesorji za gimnazijski oddelek novega tržaškega ali goriškega semenišča so pač ljudje, ki so svojčas absol-virali notranjo semeniško gimnazijo dvomljive vrednosti, nato ab? solvirali štiri predpisane kurze teologije v .tako imenovanem velikem, semenišču (ki je marsikje združeno z. malim). Marsikdo teh profe-j sorjev je bil že več let v dušnem pastirstvu in že v podrobnostih precej pozabil gimnazijske veščine, kakor se to zgodi vsakomur, ko se omeji v svoji akademski stroki. Pa pride imenovanje, škofov dekret, ki postavi takega gospoda za profesorja recimo matematike, fizike, kerriije, prirodopisa itd. Ker semenišča v manjših in revnih škofijah nimajo dovolj dohodkov za vzdrže-; vanje profesorjev, in ker semenišč-] niki navadno ne plačujejo tolikšne oskrbnine, da bi krili tudi plače profesorjem, zato se imenujejo za profesorje duhovniki, ki imajo in ohranijo še kako drugo dušnopa-stirsko službo, tako da so dovo,j zaposleni, da se za resno poučevanje nikoli resno ne pripravijo. Mi Slovenci bi se nad takimi razmerami pohujševali, Italijanom je pa vse dobro! Zato se ni čuditi, če italijanski duhovniki verujejo vsaki najbolj neumni propagandi proti Jugoslaviji, Slovencem itd., ker nimajo o kaki geografiji niti pojma. Svojčas sem potoval po Lombardiji. Mlad duhovnik me vpraša, od kod sem. »Iz Gorice...« »Kje je to?« »No, Santa Gorizia, tam, kjer je bila vojna, ne veste?« »Ne, res na vem.« »Torej, blizu Trsta.« — »Pa kje je Trst?« »Za'božjo voljo, ne veste, kje je Trst?« On: »Ma io so tanto poco...« — Prosim, to in tako mi je odgovoril duhovnik v neki, fari blizu Bergama 1. 1945! je imela ljubljanska škofija v St. Vidu, zagrebška v Zagrebu, jezuit-j ski red v Travniku v Bosni itd. Tako pojmujejo šolstvo severni narodi. In kjer gre med nami za cerkveno šolstvo, skrbijo naši škofje, da so te šole dobre, da rajši prekašajo državne šole, kakor da bi bile manjvredne. Te reči je primerno povedati v naših razmerah prav zato, da stj dokaže, kako je Italija tudi na cerkvenem polju kljub svoji 2000-let-ni kulturi Slovenskemu primorju resnično izobrazbo in kulturo ponižala na stopnjo srednjega veka. Te vrstice utegnejo koristiti tudi gospodu Tomizzi, ki je ne samo urednik lista Vita Nuova in voditelj krožkov Katoliške akcije, ampak poleg mnogih zaposlitev tudi profesor mnogih predmetov v trže-škem semenišču, čeprav ni za to usposobljen, niti malo. Toda ker slovenskih kandidatov skoraj nič ni v semenišču, nas končno ne zanima, če hočejo imeti Italijani svoje duhovnike čim boij nevedne. Pač pa nas zanima, kako se je poučevala slovenščina v teh semeniščih. Poučevala se je tako, Tudi na Slovenskem ali Hrvat-skem ali Nemškem so ali so bile cerkvene gimnazije, v njih duhovniki profesorji, toda duhovniki, ki so bili diplomirani na resni teološki fakulteti kot duhovniki in diplomirani na fakulteti državnih u-niverz za stroko, ki so jo na gim naziji poučevali. Tako gimnazijo činska uprava se menda ni prav nič zavedala, da tudi naša vas spada v zgoniško občino. Citalcem vašega lista se bo to morda čudno zdelo, toda na žalost je prav tako. Res je sicer, da so v našo vas menda napeljali vodovod, to se pravi skopali jarke, vanje položili cevi, jarke nato zopet zasuli, po hišah napravili priključke in namestili pipe ter vsa dela tako rekoč da je bilo očitno, da se hoče italijansko vodstvo iz nje samo norčevati. Namen je bil prozoren. Slovenski semeniščnik naj nikakor ne pozna niti slovenskega leposlovja, niti slovenskega knjižnega jezika! Tako bo prisiljen uporabljati samr) italijanske knjige in se bo začel materinega jezika sramovati, ker se ne bo znal v njem izražati pra-i vilno. Zaradi italijanskega okolja v semenišču in zaradi prepovedi slovenske konverzacije bo na kancu gimnazijskih in teoloških študijev znal slovensko še manj kot njegova kmečka mati! Pridigal bo pc slovensko tako, da bo zanj iz-, ražanje prava muka in za ljudi poslušanje nič manj prava muka. Tak duhovnik bo prav rad ubogal kako novo zapoved, naj se uvedejo dvojezične pridige in potem naj se slovenska sploh opusti. Ljudje pa, ki bodo slišali božjo besedo v najslabšem jeziku razlagano in v najslabši obliki podano, se bodo smejali, najprej jeziku, potem duhov-< niku, potem cerkveni oblasti, potem pa bodo še zavrgli vse skupaj in —- odpadli bodo. Komu v korist? Čudno tolmačenje političnih pravic katoličanov Goričanke Tržačankam! S posebnim ganljivim presenečenjem je goriška javnost sprejela vest, da kandidira na Slovenski narodni listi v Trstu kar petnajst slovenskih žena. To dejstvo je tako veselo odjeknilo v slovenskem svetu, da nam je naša pesnica poslala v objavo naslednjo pesem, ki mojstrsko izraža to, kar vsako slovensko srce s ponosom občuti v tej odločilni borbi. To je volilni poziv Goričank Tržačankam! Demokrščanski časopis Vita Nuova je postal zadnje čase eden glavnih braniteljev italijanstva Trsta c.v znamenju vere. Zdi se, da presega; čeprav je tednik, nam znani dnevnik Giornaje di Trieste. V svoji predzadnji štev. je moral odgovoriti -nekemu čitatelju, ki je vprašal, kaj naj stori italijanski katoličan, ki smatra, da je najboljša rešitev za Trst, da ostane svobodno mesto. Kot katoličan bi moral dati svoj glas Krščanski demokraciji, toda ta nima v svojem programu uveljavitve mirovne pogodbe, ampak jo zameta. Kaj naj torej stori? Odgovarja mu nekdo iz uredn -štva, ki v začetku ugotavlja, da je Cerkev pri tem popolnoma indiferentna. katera stranka pride na o-blast, samo da spoštuje osnovne pravice človeka, Boga in vere. Nato pa izjavlja, da so katoličani zavrnili tako rešitev, po kateri bi Trst postal prosto mesto. To utemeljuje s tem, ko pravi, da bi Trst v takem primeru postal center; dvomljivih kupčij in nedovoljenih poslov, kjer bi uspevala nemorala( materializem, kot je to v Shangaju in Tangerju. Kdor pa v Trstu brani indipendentistično težnjo, je Corriere di Trieste, ki je najbolj protikatoliški list v Trstu. Jasno -pravi — da imajo katoličani v Trstu ne enega, ampak tisoč razlogov, da zametajo indipendentizem. Zdi se nam, da bi gospod Palmi-sano moral povedati, kakšno je stališče Cerkve, na koncu svojega od- Tržaškim Slovenkam 1 Ko se nad nami zbirajo oblaki in se vihar sovraštva v nas zaganja, ko ta in oni se pred tujcem klanja, ker pač strahove vidi v senci vsaki, s Tržaškega ste žene pokazale, da v vas zavest slovenska še je živa, da ni navzela tujega se vpliva, ki se ko strup zaganja prek obale. Na poti, ki pred vami čas jo riše, nobena izmed vas naj ne omaga. Počitek ne, le delo sodbo piše! Naj bo za pravdo našo skrb vam draga. Na pot navzdol ne.! Kvišku, vedno više, za narod naj ljubezen vam pomaga! J. O. govora in ne v začetku, potem ko. bi povedal, kaj misli on An tržaški iredentisti o tržaškem vprašanju. Kajti ni umestno, praviti, da so kaT toličani, ki tako mislijo (razen če ne istoveti katoličanov z Italijani), ker v našem mestu žive tudi Slovenci, ki so prav takšni, če ne boljši katoličani. Kar se pa tiče razlogov, ki jih navaja, po katerih bi Trst ne mogel živeti, je to že stara bajka, ki jo lahko beremo po vseh iredentističnih časopisih, in ni potrebno, da jih Vita Nuova, ki bi moral biti samo katoliški časopis, ponavlja. O* njegovi lepi primerjavi Trsta s' Shangajem, lahko rečemo, da piscu ne bi bilo treba tako daleč, lahko-bi ga primerjal kar z Neapljem., ker primerjava ne bi prav nič izgubila. V Briščkih imamo pipe brez vode! •Naša bivša kominformistična ob- lo mar za tisti ljudski rek, ki pra- vi, da »obljuba dolg dela«. Naštel sem vam torej vse blagre, s katerimi nas je obsipala in obsula naša komunistična občinska u-prava, zato mi boste morda verjeli, če vam povem, da smo tudi mi Briščki taki, da se damo samo enkrat speljati na led. Enkrat smo verjeli njim in njihovim obljubam, imeli smo pa priliko spoznati jih na delu in jim zato na prihodnjih dokončali, toda mi ubogi kmetje si volitvah ne bomo več nasedli! Slo vencil Ne pozabite na pajdaštvo kominformistov z misini v 90 italijanskih občinah! Gliha vkup štriha! ne z dokazi niti s preklicem, zaradi česar izjavljam, da sem zadevo izročil sodišču, kjer bo imel g. Vi-sintin priliko dokazati .svoje trditve. Nabrežina, dne 21. maja 1952. Josip TERČON Zaključni govori po radiu Poslušajte zaključne volilne govore Slovenske narodne liste po tržaškem radiu! Na slovenski radijski postaji nastopi nosilec Slovenske narodne liste dr. Josip Agneletto 24. maja ob 20. uri. Na italijanski radijski postaji pa nastopi isti govornik 24. maja ob 21.30. Sprejemni izpiti Ravnateljstvo nižje srednje šoli s slovenskim učnim jezikom sporoča, da se vrši vpisovanje za sprejemne izpite vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v tajništvu ulica della Scuola Nuova 12. Vpisovanje se bo zaključilo 5. junija 1952. Vpisati se morajo tudi tisti, ki zaradi bolezni ali kake višje sile ne bodo mogli polagati sprejemnega izpita v junijskem roku. Na prošnji za vpis je treba navesti: ime, priimek, očetovo ime in poklic, materino ime in dekliški priimek, rojstni kraj in datum, bivališče. prejšnja šola in razred. Prošnja mora biti napisana na kol-kovanem papirju za 24 lir. Na pošti je treba plačati 150 lir na cjc 11-124, v tajništvu pa za papir in kolek na diplomi 150 lir. Prošnji je treba priložiti: 1. rojstni list anagrafskega urada, kolkovan s 24‘lirami; 2. potrdilo o istovetnosti: 3 potrdilo o precepljenju koz. Nastop Glasbene Sole SPIIII Kakor lani, bodo tudi letos nastopili gojenci naše Glasbene šole v Avditoriju Ljudskega doma, kjer bodo pred širšo javnostjo pokazali svoje učne uspehe na dveh javnih producijah 30. maja in 6. junija. Razen nastopov posameznih gojencev iz vseh razredov, instrumentalnega oddelka, so na obeh sporedih tudi skupinski nastopi gojencev, ki se sistematično uvajajo v skupno odnosno komorno igro. Šolski orkester, ki je pokazal že lani lep napredek, je letos v godalih še številnejši in bo izvajal v primeri z lanskim nastopom že bolj zahtevne skladbe, ki pričajo o presenetljivem napredku oddelka zs godala. Vabila so na razpolago pri ravnateljstvu šole v ul. Machiavelli 22. Toda koprsko in goriško malo i v faVr> Ter!1.*- lahko desetkrat na dan samo ogledujemo pipe! Kadar smo žejni, mi in naša živina, ali pa kadar bi naše žene rade kuhale in prale, lahko odpiramo in zapiramo pipe, vendai; tistega, kar bi nam pipe morale dati, to je vode, ni in ni in ne priteče. pa če še toliko odvijamo pipe! Po zaslugi naše komunistične uprave smo dobili torej vodovod brez vede, ki nam torej služi in zaleže, kot če bi ga ne imeli.... Pa tudi sicer so naši komunistični občinski možje, z županom Pircem in tajnikom Peganom poskrbeli za naše potrebe, 2e leta 1951 so nam- napravili napajališče za živino. Izdelano je pa tako, da do njega ne more ne človek in ne ži-, vina, če si nočejo ob skalah polomiti nog. Cesta, ki od nas vodi v Salež, ji taka, da je tako rekoč neuporabna toda tega oba naša doslej glavna občinska moža ne vidita, ker jo na svojo srečo ne uporabljata. Kar so nam napravili, je pač tako, da ne služi. Kdo bi mogel pričakovati, da bi bili izpolnili tudi siceršnje svoje obljube? Obljubili so nam pač še mnogo tega, med drugim tudi električno luč. Dali je na sovetfa n!ro, T:"r "m ”ix rm- Mi iz Briščkov svojih glasov no bomo dali več kominformistom, ampak bomo vsi, kar nas je, volili Listo slovenske skupnosti in možem, ki jo predstavljajo, dali svoie glasove. Kmet iz Briščkov MALALAN: »Zakaj pravzaprav mi razbijamo shode slovenskim in italijanskim indipendentistom?:< VIDALl: »Ker so za Svobodno tržaško ozemlje.« MALALAN: »In za kaj smo mi?« VIDALl: »Teslo! Kaj nisi čital mojega govora v Bariju?« Zločinska volilna igra Podpisani Josip Terčon, trgovec iz Nabrežine, ugotavljam, da je občinski odbornik, gospod Ab-don Visintin Slavec iz Nabrežine, podal v svojem volilnem govoru dne 14. t. m. na radijski postaji Trst II. neresnične podatke o dobavi moje tvrdke za občino Devin -Nabrežina. Zaradi tega sem dotičnega gospoda pismeno pozval, naj te svoje trditve dokaže ali prekliče. Na seji občinskega odbora v ponedeljek dne 19. t. m., ko se je o tej zadevi razpravljalo, je izjavil, da mi da svoj odgovor do torka 20. t. m< zvp5nr. Do (Jrnf? so "a ti* Goričani) Opravičujemo se vam, ker smo iz te številke izpustili vesti z Go-; riškega, čeprav je bilo tudi mnogo važnih! Razumeli boste naše volilne potrebe v Trstu! Naša borba je tudi vaša borba! Privatni izpiti na drž. šolah Prošnje za vse vrste privatn:h izpitov za poletni in jesenski rok na srednjih 'šolah s slovenskim učnim jezikom je treba vložiti do 31. maja. Naslovljene morajo biti na ravnateljstvo dotične šole in spisane na kolkovanem papirju za 24 lir. Razpored izpitov bo pravočasno razobešen na šolski oglasni deski Vsa ostaja pojasnila dajejo tajništva msdjiradnimi urami. Imenovanje na osnovnih šolah Višja šolska uprava sporoča, da je v pripravi uredba za vlaganje prošenj za začasna in nadomestna mesta na slovenskih osnovnih šolah za šolsko leto 1952-53. Prošnje se bodo vjagale do 10 junija 1952. Prizadeti naij si že v naprej pripravijo vse potrebne listine, ki bodo iste kot vsako leto. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Krojaška delavnica za moške in dame sprejema vsakovrstna dela. Izdelava solidna. Plačilo blaga in izdelave tudi na obroke. KOŠUTA ulica Raffineria št. 5 Dr. N. GIGLI A Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci,) Deske smrekove, maet-snove in trdih letov, trame 1» p*r-kete nudi najugodneje M1 z a p 11 I kmetovalci 1 podjetniki • TEL. 90441 CALEA Vlala R S T Sonnlno, 2 4 Zfl BIRMO Zapestne ure najboljših znamk, zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri' Urarna-zlatarna ex Nordio, ul. Roma 19 Doberdob vas gobi V nedeljo 25. maja priredi tukajšnji cerkveni pevski zbor veseloigro DIVJI IN NEDELJSKI LOVCI 9b 4.30 popoldan. Za uvod in zaključek nekaj narodnih pesmi. Na Krasu je lepo; vabljeni < ste vsi; pridite torej na okusno pečenko naših divjih in nedeljskih lovcev in na kapljico domačega! Prijava davka oaliorighoin Goriška občina sporoča, da je; zaradi gneče davkoplačevalcev po^ daljšan rok za prijavo dohodkov za družinski davek nepreklicno do 25. ■mnln. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUTIN JE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO. - POROŠTVO ZA DOBER NAKUP, - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohiitva Tel. 32 Cormons prov. Gorica NASA ZAVAROVALNICA M UNI0li“ USTANOVLJENA LETA 1828 JE ENA PRVIH SVETOVNIH DRUŽB. j G l a v n i z a s t o p n ik I A. RAVNIK Iftfeeamo zastopnike trst - Via Commerciale 3