i-os-nrna plačana v trotovto«
LETO lix
V Ljubljani, v sredo 22. aprila 19*51
ŠTEV. 90 a
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 23 Din, zn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ili
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 2996, 2994 in 2050

VENEC
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izbaja vsak dan zjutraj, razen potideljka in dneva po prazniku
Naša mladina
V nedeljskem članku smo si dovolili opozorili merodajne činitelje na obžalovanja vredne pojave, iz katerih se da sklepati na rastočo podivjanost naše kmečke mladine. Navedli smo tudi, kaj je po našem mnenju vzrok padajočega nivoja podeželske moške mladine. Dejstvo namreč, da se vse bolj osredotočuje življenje kmečkih fantov v gostilnah, kjer se nemoteno in brez kontrole zbirajo, ne more drugače, kakor kvarno vplivati na njihov razvoj. Bilo bi v splošno ljudsko korist, da bi razne gostil ničarslce prireditve in »zabave« kolikor mogoče omejili, nasprotno pa'naj se pospeši in da razmaha vsemu, kar služi resnični kulturi in izobrazbi podeželskega ljudstva.
S skrbjo za narodovo bodočnost je v zvezi tudi vprašanje naše bodoče inteligence. Čez par desetletij ne bo nikogar drugega, ki bi vodil ljudstvo, kakor danes doraščajoča mladina. Ona bo odločevala o svoji in narodovi usodi. Zato bi danes zaenkrat samo opozorili na nekaj značilnih senc, ki po našem opazovanju spremljajo rast sodobnega inteligenčnega naraščaja.
Splošna uživanjaželjnost, ki je tako značilna za naš čas, se kaže že tudi pri mladini. Tem bolj nam pade v oči, če pomislimo, kaj smo mi imeli v dijaških letih. Sprehod, tu-intam kake igre, enkrat na leto šolski izlet, to je bilo vse. Pozornost današnjega dijaka pa je docela osredotočena izven šole: kino, gledališče, prireditve, šport, ples, gramofon in radio, časopisje s svojimi senzacijami — vse to so ljubi in vsakdanji predmeti njegovega zanimanja, medtem ko je šola izmenoma tedaj, kadar pač ni počitnic. Dijaki in dijakinje se vsujejo iz šole. Poslušaš, o čem govore. Matematika, šolske naloge ...? Ne. Govor se suče o najnovejši kino predstavi, o footbalski tekmi med tem in onim klubom, o neki filmski zvezdi in preko vsega čuješ požvižgavanje zadnjega šlagerja, ki je ravno v modi. To izdaja srce in dušo sodobnega dijaka. Manjka mu zanimanja za globljo izobrazbo, pogreša se veselje do resnejšega umskega dela. Čemu tudi? Življenje je vendar tako lepo in veselo, nepretrgana veriga razveseljevati j in prijetnih razvedril... V resnici pa morda ni še nobene generacije čakalo toliko trdega dela in toliko razočaranj v bodočnosti, katerim gre nasproti sodobna mladina. Prav resno se je treba vprašati, ali jo vzgajamo in pripravljamo za ono trdo borbo življenja, ki je neizbežna za vsakogar, ali pa bodo to le mehkužni slabiči, nikdar sposobni odločnega hotenja in resnega dela.
Naš čas je res da doba filma iu radija. Iti nazaj ni mogoče in bi bilo smešno. Toda ali se ne bi dalo teh modernih, tako glasno in prepričevalno govorečih pridobitev porabiti vzgojno za mladino, pritegniti jih kot pomoč k abstraktnemu poučevanju, da ne bodo služile le v razvado in v kvar mladostni fantaziji?
Značilno za naš čas je veliko število nervoznih otrok. Velikokrat je živčna oslabelost podedovana, še večkrat je privzgojena in su-gerirana. Danes itak vsak govori o nervozno-sli. Saj že težko najdete človeka, ki ne bi trpel radi živcev. In nervozni so tudi šolski otroci. To je tudi zadnji trumf, ki ga izigra skrbna mamica za rešitev potapljajočega dijaka: spreglejte, gospod profesor, ker je fant lako nervozen! Hitro življenje, ki ga živimo, hlastni ritem, ki ga narekuje čas, niti mladini več ne dopušča, da bi se notranje izgradila in dozorela. Morda je nekaj krivo tudi to, da se jilt prekmalu sili k javnim nastopom na odru in pred najširšim občinstvom.
Poleg tega naletite med dijaštvom neredko na neko čudno dozorelost. ki vas prej osupne kakor pa vam imponira. Vedno so bile sodbe študentov ostre in suverene, zlasti če fo se tikale profesorjev. Med današnjimi tuliti i mi kritikanti pa vas preseneča ostrina in odklonilnost, ironija in vseznalost, ki se malo poda mladim ustom. Govori se prosto tudi o starših, raznašajo se na ulico intimne družinske zadeve, zabeljene z lastno sodbo o življenju roditeljev ild.
Tega duševnega razvoja so mnogo krivi s Urš i sami. Mladina nima več spoštovanja pred starši, ker ga tudi odrasli nimajo več pred mladino. V njeni navzočnosti vse govore j n vse delajo. Ne godi se to le po kolodvorih in na vlaku (velika moralna nevarnost za dijake, ki se vozijo z železnico v šolo!), ampak dostikrat celo doma v družinah. Mladi pokvarjenci med dijaštvom predstavljajo kader prezgodaj uvelega cvetja, ki težko zopet oživi in kateremu je najtežje priti do duše. Na Dunaju so pred kratkim prišli na sled strašno žalostnim stvarem, da so bili celi razredi desetletnih punčk moralno pokvarjeni. Zastrupljenje se je plazilo od otroka do otroka in so bili vzgojitelji zadnji, ki so zaznali za razmere.
Zadnji vzrok temu zlu je pomanjkanje moralne in zlasti verske vzgojo. Matere premalo versko vzgajajo svoje otroke. Zunanja politura hitro odpade kakor hitro pride otrok v druge razmere. Mnogi starši so zelo skrbni za izobrazbo otrok in mnogo žrtvujejo, da se poleg šolskih predmetov uče še jezikov, muzi-ke, plesa... le o Bogu tnalo zvedo od roditeljev. Dve uri verouka na leden gladko izravna brezbrižnost, ki v domačem krogu vlada za versko življenje. Cesto pa morajo slišati otroci celo smešenje in prezir religije in njenih zahtev ua življenje. Vprašanje mladinske
»Zlomite okove mirovnih pogodb
Izzivalen članek avstrijskega časnika o reviziji meja — „V žaru rdečih plamenov se bosta združiti Av&trfja in Nemčija" — Vsestranska ofenziva
nemštva proti naši severni meji
U
Gradec. 21. aprila, d. (Izv. »Slovencu.) Bi\ši avstrijski državni pod tajnik vun Pfliigl, sedanji predsednik avstrijske -Lige zn revizijo mirovnih pogodb« (Friedcnsrcvisionsliga) jc objavil \ Grazer Voksblattc na uvodnem mestu članek z naslovom: j Vojna ali mir — Zlomite okove mirovnih pogodb«, v katerem v gostobesednem slogu navdušuje bralce, naj vstopijo v njegovo ligo, koje program jc osvoboditi avstrijsko domovino in avstrijsko nemško rnso iz neznosnih okovov Saint gerinninske mirovne pogodbe, ki jc predpogoj za osvoboditev od boljševiške nevarnosti, ki grozi od vzhoda in ki ho postala kruta resnica, če sc -zmagovalci takoj nc odločijo vrniti nemškemu narodu svobodo političnega iu gospodarskega dihanja .
Uvodoma navaja člankar, kako jc Kvropu vsled kazenskih obsodb (in ne mirovnih pogodb!) \ Saint Gcrniainu. \ Versnillcsu, v Triatlonu in \ Neuillvjii rn/.kl.inu v dva sovražna si taboru: na eni struni -o zmagovalci in gospodje. na drugi siruui premaganci in sužnji. Položaj je postal neznosen in bliža sc katastrofa. Tako ali tnko: ali bodo prišli od vzhoda boljšcviki ter sc bo izvršila združitev Avstrije in Nemčije v žaru rdečega ognju-, nli pa bo politična napetost med obema taboroma vžgala iskro, ki bo vzplamtela in pogoltnila evropsko kulturo v nepopisni bratomoriji . Člankar opisuje, kako se bo požar širil po kontinentu in kako bo tudi naposled Francija izginila v splošnem kntakli/.mu. To sc mora preprečiti in edino sredstvo, ki ga imamo nn razpolago je odstranitev nos amuih mirovnih pogodb -, ki niso nič d-ugega kakor najboljše sotrudnice komunizma .
Člankar pod uja naposled kratek pregled o revizijonističnem gibanju pri drugih prizadetih državah, itludjursku ga navdaja / velikim zadovoljstvom, tam ta čud na ligu baje sijajno gladi pota mudjarski vladi, da more uspešno nadaljevati osvoboditev Madjarsko od okovov mirovnih pogodb. Manj razveseljiv je zanj položaj v Nemčiji. Nemec nima političnega smislu, nadalje jc preveč needin iu zavisten«, zato sc tudi šc ni mogel dvigniti k mogočnemu navalu na mirovne pogodbe, akoravno je številčno ravno Nemčija poklicana, tla vodi ofenzivo proti sramotnim mirovnim diktafoni.« Glede Avstrije jc von Pfliig! zadovoljen. I.iga napreduje. Svoj članek končuje z željo, dn mu je vse ležeče nn tem, da se ohrani nemški narod v nemški državi«. — Pristaviti moram, da von Pfliigl nc govori v imenu avstrijskega naroda ter da jih je mnogo ne samo v Gradcu ampak nn Dunaju, katerim bo ta članek delal neprijetnosti, zato ker je nepotreben in ker preveč odkrito in nedvoumno pove, kaj je cilj gotove nemške mirovne propagande.
Ljubljana, 21. aprila. — Gornji dopis iz Gradca bi lahko pustili brez vsakega komentarju, čc lii sc ne nanizal na sistematično propagando, ki sc vrši zadnje čase za združitev Avstrije / Nemčijo in če bi se vedno bolj ne javljale zahteve po reviziji tmli naše meje z Avstrijo. Okrog Gcopolitike sc zbirajo gotovi resni pokreti, ki dokazujejo, da je naša Štajerska nemški Kultnrboden . Tudi avstrijski zvezni zunanji minister se je nedavno še izrazil v Dresdenu, da pripada Maribor avstrijski republiki. Pri največji dobri volji in kljub najmilejšemu tolmačenju nc sinemo prezreti
resnosti tega gibanja. Groški članek, naperjen proti diktntu Saint Gcrmainskcga miru«, jc samo nov dokaz, da sc gotovi krogi čisto dosledno buvijo i. vprašanjem revizije naše severne meje. Zakaj naj avstrijski pacifist, ki sc boji boljševizmu, napada mirovne pogodbe? Avstriji je mirovna pogodba, podpisana v Saint Gerinainu sicer naložila male reparacije, katerih pa nikdar ni plačala, tako da se lahko trdi, dn mirovna pogodba Avstrijo ni stala niti ene same pare. Nasprotno, zvezne države, proti katerim gromi von Pfliigl, so Avstriji dale posojilo. pod pogoji, kakor jih ni dobila in ne bo dobila nobena druga država takoimenovanc »skupine zmagovalcev«.
Avstrijo so zapndne velesile in tudi njene sosede vseh 12 let. odkar je podpisala mir, obsipavale s vsakovrstno pomočjo. Kje pn leži torej krivica teh pogodb? V novih mejah? Knj druzega si ne moremo misliti, in če von Pfliigl zvoni alarm na pohod proti mirovnim pogodbam. potem mora imeti v mislih samo revizijo državnih meja; to pa jc problem, ki nas življenjsko interesira. Avstro-nemško carinsko zbližanjc ostane za nas slej ko prej političen problem. Kol takega ga moramo ocenjcvati, kot takega ga odklanjati.
Dunaj, 2t. nprila. kk. Tukajšnje politične kroge jc /elo neprijetno zadel članek gruškegu dnevnika »Grazen Volksblatt« o reviziji saint-gcrmainskcga miru. Istim krogom sc zdi neprevidno podedovati to vprašanje ravno v trenutku, ko se vršijo resni poskusi, dn bi sc za nemško industrijo našla tržišča na jugovzhodu F v rope.
Fdamfestacij ni konca
Vsaga je kriv s.ovcnski duhovnih — 10.000 novih pušh in bodal
Vol rt i minister na meji
Tr»t. 20. npr. Slovesne?!i v Vrhpoljah, kjer so odkrili v šoli spominsko ploščo učitelju Sottosan-liju, se jc udeležilo poleg pretekla in fašističnega tajnika okoli 5tX) učiteljev in učiteljic. Tajnik Avenanti je imel razmeroma umerjen nagovor, morda prvi, v katerem ni napadel Jugoslavije; pač pa ui pozabil na potuhnjene slovenske farje (!), ki ,su organizirali pasiven odpor proli fašizmu, ki prepovedujejo sovraštvo namesto ljubezni in širijo podžignliie knjige namesto patriotičnih in vzdržujejo tajne šole namesto bi pošiljali olrokc v italijanske«.
Trst. 21. apr. Danes so fršisli slavili obletnico ustanovitve Kitna. Kakor vsako leto, je ludi lelts ta dan pristopilo v milico veliko število avun-guarislov iz mesta in nekaj so jih pripeljali ludi z dežele. Po zatrdilu faS°st':-iieg.-i glasila je prejelo puške in bodala okoli 10.000 iiiladcničev. — Zvečer je v dvorani I.iltorio niiličui general Diamanti predaval o predmetu: Slovanski ire-denliz°m v Julijski Krajini in absurdnost .
.Sušak, 21. apr. Včeraj je prispel v Gorico vojni minister general Gazzera. .Minister je prisostvo-
val taktičnim vajam rezervnih častnikov na pobočju Sv. Gore. Po najnovejših odredbah morajo namreč rezervni častniki obiskovali med dopustom |>o-sebne nadaljevalne tečaje, ki se zaključijo s praktičnimi vajami. Po zaključku vaj jo minister zbral okoli sebe časlnike in jim čestital na uspehu. Naio sp je sestal s prefeklont, fašističnim tajnikom iu divizijskim poveljnikom generalom Bobbio. še i~• I dan sc je odpeljal \ Videm. Značilno je, da se vojni minister v loku enega iitEseeu že drugič mudi na meji.
Z» kiign jc fašizem?
Budimpešta, '20. apr. kk. Vojni minister (Jotn-bos je izjavil na zborovanju v Barcsu, da mu po navadi očitajo, da je tajen fr.-isl. Na Io je izjavil, da jc fašizem sicer dober /.a Italijo, na Madjar-skem pa bi tak političen .sissleni ne mogel ostali, ker ne odgovarja mudjarski ni razmeram, Madjarska politika sme temeljiti samo na resnem pre-vdarku. Cas za politične eksperimente ni primeren. Take eksperimente si sine privoščiti iiino srečnejša generacija.
Kaleliška akcija nenadomesijtva
Papež podčrtaI pomen katoliške akcije pred 400 voditelji KA
Rim, 21. aprila, d. V včerajšnjem nagovoiu na 430 voditeljev italijanske katoliške rkcije je govoril papež o njenih ciljih in jih označil tudi v kolikor se nanašajo na sociabo poPtičio polje za upravičene potrebne in nenadomestljive, Obširnemu delavnemu polju njenega verskega ude'stvovanja postavlja papež nasproti potrebo, da se udejstvuje ludi na
socialno političnem polju. Socialno vprašanje in predvsem delavski problem niso gola materialna in gospodarska vprašarja, ampak so predvsem in v prvi vrsti moralna zadeva. Ker je poslanstvo cerkve univerzalno, zato mora vsem pomagati. V tem smislu katoliška akcija ni samo potrebna, ampak jc naravnost nenadomestljiva.
Napredovanje krsct-socialcev
Avstriji
v
Sc'iaberjev blok nazaduje
Dunaj, 21. aprila. Končni podatki o deželno-zborskih volitvah v Zgornji Avstriji izkazujejo, da so krščanski socialci pridobili 22.309 glasov, nacionalni socialisti 4208, komunisti 2214 glasov, medtem ko so zgubili socialisti 7612 glasov. Schoberjev blok (Landbund in gospodarski blok) 21.015 in Hei-matblock 20.900. V deželnem zboru, ki šteje devet članov, bodo imeli krščanski socialci glavarja in pet poslancev (kakor prej), sooialeti 2 (prej 2) in Schoberjev blok 1 poslanca (prej 2). V zvc/.nem svetu (Bundesrat) bodo krščanske socialce zasto-
pali 4 delegati in socialiste dva (I). Narodni gospodarski blok (Schober) je zgubil edinega odposlanca, ki ga je doslej imel. Socialisti so ohranili večino v Linzu in Steyru.
Pri občinskih volitvah v Lir.zu so socialisti ohranili 32 mandatov, krščanski socialci so zgubili dva (16 mesto 14), Velenemci tri (6 mesto 9), V Sleyru so socialisti (22) in komunisti (2) ohranili svoje postojanke, medtem ko so krščanski socialci zgubili dva: Velenemci imajo en mandat več (23).
vzgoje brez religije ni ljtogočo zadovoljivo rešiti, to je mnenje vseli velikih pedagogov.
Še bi omenili vedno večji luksus, ki ga kaže obleka dijakinj, iz katere govori vedno zadnja moda, kljub dostikrat očitno težkim razmeram, v katerih živi družina. Saj je prav, da zlasti dekleln pazijo na svojo zunanjost, toda bati se je, da pretirano negovanje zuna-
njosti ne postane glavna stvar in edini življenjski namen. Toda naj zadostuje. Omenili smo teh par stvari le zato, da bi bolje razumeli doraščajočo mladino. Bilo bi pogrešeno, za nedostatke njej delati očitke. Mladino izoblikuje duh časa, v katerem živi iti se giblje. Razmeram pa ne daje pravca mladina, ni ona. ki diktira duhu čn-«a. auiDak — odrasli.
Revolucije:
V	Hondurasu
Wasliington, 21. apr. AA. Revolucionarji v
I Ion d u ras prodirajo proti mestu Progresso in proti glavnim pristaniščem Lacieha, Tela, Trujillo in Puerta Cortez. Združeno države so poslale v Hon-duras Iri križarke, da ščitijo interese inozemcev, ki pa zaenkrat niso v nevarnosti. Revolucijonarje vodi general Gregorio Furara.
Newyork, 21. apr. kk. V ponedeljek je priplula ameriška križarka »Memphis< v pristanišče ('aiba, dve drugi križarki pa bosta še danes dosegli honduraško obalo. Iiadi novih napadov vsta-šev so preteklo noč spravili ženske in otroke inozemcev iz mest Trujilon in Tala na ameriške ladje, ki se nahajajo v pristanišču.
V	Paragvaju
Pariz, 21. apr. A A. Ilavas poroča iz Bueno? Aircsa, da tamošnji listi prinašajo dozdaj še nepotrjene vesti o revoluciji v Paraguaju. Baje se je uprl del prebivalstva, kateremu so sc oridružili vojaki, ki so slopili na čelo revolucije.
Na Islandu
Kopenhagen, 21. aprila. AA. Položaj na Islar, iliji postaja vedno bolj resen. Politična kriza v Reykjaviku zavzema polagoma revolucionaren značaj. Danska vlada skuša z vsemi silami zatreti av-tonomistično gibanje, ki se čedalje bolj širi. Pred vladno palačo v Reykjaviku so se vršile velike demonstracije. Dijaki so sprejeli resolucijo, kjer zahtevajo popolno neodvisnost Islandije.
Iz Španije:
Barcclona, 21. aprila. AA. Neznane osebe so včeraj v predmestju Barcelone streljale na delavcc, ki so očividno pripadali svobodnim sindikatom.
Ilavas poroča iz Barcelone, da so tam na ulici ubili predsednika svobodnih sindikatov Sevagicla.
Skupina brezposelnih delavcev jc včeraj demonstrirala pred vladno palačo in zahtevala, naj sc uvede šesturni delovnik, da dobe brezposelni dela-
Več profesorjev tukajšnje univerze predava v kalalonščini.
Madrid, 21. aprila. A A. Finančni minister je danes sprejel delegate upravnega odbora llipote-karne banke in jim objavil, da bodo vsi tisti, ki spravljajo španski kapital v inozemstvo, hudo kaznovani. Obenem je minister pozval vse Spance, k' so svoj denar že poslali v inozemstvo, da ga spravijo v roku 4 tednov nazaj v Španijo.
Varšava, 21. aprila. AA. Iz Moskve so prispele s poslednjimi vlaki večje skupine komunističnih agitatorjev, ki potujejo v Španijo. Med njimi je tud' izvršilni odbor španskega oddelka komunistične in-ternacionale. Predsednik tega odbora je izjavil novinarjem, da se nahaja Španija pred komunistične revolucijo. Federativni značaj nove španske repir blike bo pospešil čistokrvno proletarsko revolucijo
London, 21. aprila. AA. Španski kralj Alton/ XIII. je dospel sem ob 18 37.
Nova albanska vtada
Tirana, 21. aprila. AA. Včeraj se jc sestavil? nova albanska vlada. Predsednik vlaile in zastopnik ministra za gospodarstvo je Pangali Vangeli, no tranji minister Musa Juka, zunanji minister Hu-scin Brioni, prosvetni minister Kil Mosi, finančni Lame Varko, gradbeni Iso Dibra. Nova vlada je prisegla ob 1L
MAH OGLASI
V»aka drobna vrstica 1-50 l>Itl aH vsaka br>ed« SO par. Na|man|SI oglas » . 3 rin. Uglasi nad devet vrstic se računalo vlši,. Za odgovor znamUoT Na vpraiania brei znamke ne od(|ovar|nma t
Pekovski pomočnik
samostojen ali skupni delavec išče službe. Ivan Selih, Pobrežje pri Mariboru, Nasipna 35.
Krojaški mojstri
konfekcije, šivilje, ki rabite pomočnike, pomočnice, krojitelje, dame šivilje na dom, dobite naslove dobrih moči brezplačno. Krojno učilišče, Stari trg štev. 19.
Dekle
pošteno in pridno, z več letnimi spričevali išče s prvim majem službe sobarice. Najraje bi šla v Ljubljano ali Zagreb. — Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru pod značko »Pridna in poštena.«
Natakarica
■ prakso, poštena, srednjih let, ki bi vodila na račun od 15. maja do 15. okt., gostilno v večjem kraju na Gorenjskem, se sprejme. Reflektira se samo na pošteno in pridno moč. Prednost imajo one s kavcijo. Plača po dogovoru. Osebno predstaviti. — Naslov se izve v npravi lista pod št. 4314.
Hlapca li konjem sprejmem takoj. — Plača 350 Din mesečno in hrana. Delo je trajno. Nastop takoj. Vpraša se pri upravi pod št. 4325.
Trg. vajenca
išče trgovina z železnino Em. Fux, Metlika.
Pisarniško moč
tudi začetnik (-ca), za gradbeno podjetje v Mariboru, se takoj sprejme. Ponudbe z zahtevki plače naj se pošljejo na Podružnico »Slovenca« v Mariboru, Aleksandrova cesta.
Mssar. pomočnika
izvežbanega v sek. mesa, prostega voj. sprejmem. Vpoštevajo se samo dobra spričevala. Naslov: Domobranska cesta št. 7.
Trgovski sotrudnik
mlajša moč z znanjem nem. jezika dobi name-ščenje v modni in manuf. trgovini takoj ali kasneje. Ponudbe s sliko in prepisom spričeval je nasloviti na tvrdko F. Ma-stek, Maribor.
Preddelavca
za kremplje (stroji za izdelovanje vate), ki je zmožen v delu, popravilu, nategovanju in brušenju garnitur, išče tekstilna tovarna. Ponudbe pod »Takojšen nastop« št. 4471.
Mlekarna
blizu postaje kompletna na električni pogon se 7. vsemi stroji ugodno da v najem. Naslov v upravi pod št. 4332.
Nova hiša
enodružinska, 5 minut od postaje Medno, se odda v najem ali tudi proda.. Naslov v upravi pod 4265.
Lepo manjše posestvo
, z lepimi stanovanji, spo-1 sobno za Ietoviščarje in 1 upokojence se odda. Plačilni pogoji ugodni. Natančneje se izve pri Ignac Petrovič, Zg. Polskava -Pragersko.
Čnnientikovii šolerska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto), Prva oblast, koncesijoniranfi. Prosp.-ui št. 16 zastonj. Pišite ponj!
Krojači, šivilje in nešivilje!
Ne zamudite ugodne prilike se priučiti novih krojev, brez katerih vam bo nemogoče delati moderno garderobo. Posetil sem inozemstvo, si ogledal kroje, modele, katere bom poučeval. Pričetek 3. maja. Revnejšim znižano. — Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19. generalno zastopstvo inozemskih modnih listov.
Ne verjemite nikomur
Zahtevajte od nas prospekte o dobičkanosnem in lahkem hišnem obrtu in naslove onih, ki se z njim že bavijo in se prepričajte sami o stanju stvari in možnosti zaslužka. Ponudbi je treba priložiti znamko za odgovor. Zadruga jugoslov. pletilcev, Osijek.
Šiviljsko pomočnico
začetnico in učenko — tprejme takoj večji dam-iki salon. Naslov v upravi pod št. 4439.
Krojašk. pomočnika
mladega, spretnega za konfekcijo, sprejmem takoj. — Matija Klojčnik, krojač, Sv. Peter pri Mariboru.
Plačilni natakar
zanesljiv, pošten, v gostilniški in kavarniški stroki izobražen, z dolgoletnimi spričevali, zmožen kavcije se sprejme r večji restavraciji v Mariboru. Ponudbe v upr. »Slov.« v Mariboru pod »Plačilni«.
Gozdno veleposestvo
jpreime izprašanega gozdarja z državnim izpitom. Zahteva se popolna praksa v vseh šumskih poslih ter industriji šumskih proizvodov, predvsem v tesanem mehkem lesu. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevkom plače je poslati na upravo pod »Gozdar«
Ravnat, državne bolnice ea duševne bolezni v Kovini! (Banat) potrebuje
2 bolničarja
katerih eden mora razumeti desinfekcijo in des-insekcijo, a drugi dela v ambulanti (previjanje) in prosekturi. Mesečna plača 500 Din in brezplačna popolna oskrba (hrana, stanovanje, pranje perila, dve uniformi za leto in zimo i. dr.). Reflektira se na mlajše, ne-oženjene moči z vsaj malo prakse. Prošnje je taksirati s kolekom za 5 Din in priložiti sliko ter prepis spričeval. — Nastop službe takoj. — Istotam se sprejme takoj
1 kočijaž
(hlapec h konjem), vajen poljskega dela. Pogoji kakor zgoraj.
V domačem kraju
lahko zaslužite 30 Din na dan. Pošljite takoj svoj naslov in znanko za odgovor, pa boste dobili prospekte in pojasnila takoj. Breza, Ljubljana, poštni predal 245.
Sostanovalca
sprejmem. — Naslov pod št. 4114.
Gospodično
sprejmem v vso oskrbo. Naslov v upravi pod št, 4453.
Stanovanje s hrano
za šolsko leto 1931/32., iščem za 11 letnega dijaka v boljši družini z željo, da bi se z dijakom radi priučenja nemškega jezika govorilo nemško. Uporaba glasovirja in sostanovalec starejši dijak. Pismene ponudbe na upr. pod »Dijak« št. 4472.
teniške
aasLatSBSWSS!'. a/MMIMEI
prostore
od cln 111
u vgusi v Dalmatinovi I I.
s I. avgustom
Gostilna
z lepimi prostori, blizu farne cerkve, ob prometni cesti, skupno z velikim vrtom in kegliščem se ugodno proda. Ponudbe pod Izletna točka« na upravo »Slov.« Maribor.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana,
Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana • Šelenburgova ulica 6, U. nadstr.
Drva
odpadki od parketov od daia v vsaki količini par-oa žaga l.avrenčič & Ko Liubliana. Vošnjakova ul 16. za goremskim kolodvorom
Parno lokomol>ilo
12 HP — v najboljšem stanju — poceni prodam ali zamenjam za žagani les. NIKOLA HELEŠY, KUTINA - HRVATSKO,
10—15.000 Din
posojila iščem za dobo 1—2 let. Za obresti dam novo smrekovo ali hrastovo spalnico po naročilu. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod šifro »Spalnica« št. 4452.
Pljuča!
Dom dr. Pečnika za pljučne rekonvalescente (Pri-vat - Lungenheilanstalt). Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekte 3 Din.
PTFTm
Philipsov jubilejni pianino
s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic, Ljubljana. Cojzova cesta 9.
Pianino
dober glas, skoraj nov cerio naprodaj. Naslov v upravi pod št. 4465.
Radi likvidacije
rgovine prodam javorove, hrastove, bukove, smrekove deske po znižani ceni. — Istotam prodam bukove plohe za domačo rabo po zelo nizki ceni. Naslov v upravi lista pod št. 4332.
Ford avto
št. A 850.751, rabljen 300 km, 5 sedežna limuzina, takoj ugodno naprodaj. Poizve se pri American-motors, Ljubljana.
Puhasto perje
čisto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosi« po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb, llica 82. Kemična čistilnica peria
Prostoren paviljon
ki se bo odstranil na vinskem oddelku vele-sejma
se ugodno proda.
Poizve se v uradu vele-sejtna.
Ugodna prilika!
TRGOVINO z oblekami, klobuki in galanterijo ter perilom na prometni cesti v Ljubljani, blizu gl. kolodvora prodam takoj. Ponudbe na upravo lista pod »150.000 Ljubljana", št. 4438.
Papirna trgovina itd. na prometnem prostoru naprodaj. Pismene ponudbe na upravo pod »Takoj 120.000«.	Shranitev kožtihovine in obleke preko poletja sprejme najkulantneje A. Kassig, Ljubljana, Židovska ul. 7.
Spalnice črešnjeve, lepe, dobite pri Iv. Mrharju, strojno mizarstvo, Stanežiče — Št. Vid.	
	Botrom in bolricam se priporoča za nakup ur, zlatnine in srebrnine po nizkih cenah zlatar Stanko J a p e 1 j Dunajska Cesta 9 Lastna delavnica. Popravila in nova dela točno in poceni.
Otroška posteljica poceni naprodaj. Naslov v upravi pod štev. 4437.	
Čebele in harmonij vse v najboljšem stanju, naprodaj. Več v mežna-riji Trstenik, p. Golnik.	
Pohištvo Ne zamudite si ogledati sledeče: 1 spalnico iz češnjevega lesa, 1 spalnico iz brstovega lesa', 2 spalnici iz javorovega lesa. Kompletno, solidna izdelava, po ugodni ceni. Franc Martinec, lesna industrija, Škofljica.	Notirocc vrhne iz la airika močno blago Din 240 — otomani Din 550"— mreže - posteiine odeje -žimo => cvilh najceneje kupite pri Rudoli Sevei Ljubljana. Marijin trg 2
Stalna eksistenca! Mlekarstvo na veliko, preskrbljeno z vsemi potrebnimi stroji in drugo opremo, v sredini Zagreba, s stalnimi dnevno plačujočimi odjemalci, z dobrim zasluškom, je naprodaj. Ponudbe pod K-1668 na Interreklam Zagreb, Masarykova 28.	Telefon 2059 Premog ^^Vsulia drva PoflačnlH, Bohoričeva ulica 5
	Peralin lepi vse med vožnjo na-
IE3H	stale poškodbe pri pneu-matiki automatično, zato je za vsakega kolesarja,
Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32.	motocikhsta in avtomo-bilista neobhodno potreben. Zavojček stane 15 Din in se dobi v vseh boljših trgovinah. Kjer ga nimajo, naročite direktno pri nas. Peralin, Ljubljana, Poštni predal 245. Sprejmemo preprodajalce povsod.
Garantirana k»nstnikri)«l
FRANC JAGER
tapetništvo Liubliana. S«. Petra n. 29
priporoča svoje najmodernejše fotelje vseh vrst, modroce, „	otomane, žimo. zlož-
p~irto,» 'iive postelje, pa-poateiijntno. tentno divane i. t d.
Najmodernejša cbllkil
RAZPIS
Cerkveno konkurenčni odbor v Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji razpisuje javno ustmeno licitacijo za dne 3. maja 1931 ob 8 zjutraj na licu mesta za oddajo kleparskih, zidarskih in mizarskih del, katera so izvršiti na cerkvenem stolpu, cerkvi in nadarbinskih poslopjih.
Proračun je od danes naprej do dneva licitacije na vpogled pri načelniku Josipu Lahu v Osluševcih.
Odbor si pridržuje pravico oddati dela ne glede na najnižjo ponudbo.
Prihod vlakov na postajo Osluševci ob 7.04 in 8.34.
V	Osluševcih, dne 20. aprila 1931.
Načelnik: Josip Lah 1. r.
RAZPIS SLUŽBE!
Iščeta se dva
RUDARSKA NADZORNIKA (štajgeria)
z dovršeno tu- ali inozemsko rudarsko šolo, ki j imata najmanj 4 do 5 let prakse v premogovnikih. 1 Oni konkurenti, ki poleg državnega jezika govore tudi francoski jezik, imajo prednost. Nagrade in ostali prejemki po sporazumu. Ponudbe z doku- ; menti naj se pošljejo na naslov:
Upravi Ibarskih Rudnika, Raška, Srbija.1
Opr. št. 1810/10-1931-4.
RAZPIS
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, zastopan po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, bo oddal pri gradnji uradnega poslopja ekspoziture v Mariboru, Marijina ulica št. 13, sledeča dela:
1.	pečarska dela,
2.	parketarska dela,
3.	keramična dela,
4.	steklarska dela,
5.	slikarska dela,
6 pleskarska dela.
Ponudbe se morajo staviti za vsako skupino posebej. Za proračun, priloge in ponudbe smejo ponudniki vporabljati samo predpisane tiskovine.
Ponudbe, kolkovane s kolkom 1(}0 Din, z vsemi prilogami naj ponudniki vlože v posebnih zapečatenih ovojih 7. napisom: »Ponudba za izvršitev ... pri gradnji uradnega poslopja ekspoziture ljubljanskega Okrožnega urada v Mariboru, opr. št. 1810/10-1931-4.«
Ponudbe naj se vlože v vložišču Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani do 6. maja 1931 do 10 dopoldne. Ponudbe, ki ne bi odgovarjale vsem stavljenim pogojem, kakor tudi naknadno došle ali brzojavno prijavljene ponudbe se ne bodo vpoštevale.
Ponodna obravnava se bo vršila dne 6. maja 1931 ob 10 dopoldne v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20, soba 200.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani si pridržuje pravico prosto izbirati izmed prejetih ponudb in to brez ozira na njih višino. Ravno tako si pridržuje pravico razveljaviti licitacijo, ne da bi bil dolžan dajati ponudnikom pojasnila.
Vse za razpis potrebne pripomočke dobe reflektanti v pisarni Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, soba št. 201.
Eventuelno še potrebna nadaljnja pojasnila dobe interesenti ludi pri nadzornem inženjerjti arh. Saši Devu v Mariboru, Maistrova cesta št. l/I.
V	Ljubljani, dne 20. aprila 1931.
OKROŽNI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV V LJUBLJANI.
Krušno moko in
rženTi> ntnol-fa
vetlno sve?o, kopit« telo agodno pri
A. VOLK, LJUBLJANA
tleslievB refcta U.
T. SOKS.SČ
ARJBopj
VI. 1048/31-5.
RAZPIS
Mestno načelstvo občine ljubljanske razpisuje oddajo železne strešne konstrukcije, pleskarskih in steklarskih del za novi rastlinjak v mestni vrtnariji.
Razpisani pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do dne 30. aprila 1931 do 11 dopoldne v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/II.
MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI,
dne 21. aprila 1931.
m
za obisk privatnih strank iščemo. Seriozne ponudbe naj se pošljejo pod značko »Asistenca« štev. 4084
Hi
na upravo »Slovenca«. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
PRODAJO SE
po zelo ugodno nizki ceni sledeči avtomobili:
Chevrolet odprt model 1928 Fiat tipa 507 limozina Fiat tipa 509 limozina	Renoit 4CV cabriolet
Renolt 6CV poltovorni in dva motor koiesa BSA 175 cu.
Na ogled pri
IVAN KAPEU, Ljubljen?, Krekov trg 10
Najvarnejše in namoljše naložite denar pri
Hranilnici kmečkih občin
v Liubliani
Miklošičeva c. 21 - Ustanovljena leta 1911
Telefon 2183 (Palača Vzajemne zavarovalnice) Pošt. ček rač. 10545
ki je edini pupilarno varen zavod kmečkih občin. Za varnost vlog jamči 19 kmečkih občin ustanoviteljic z. vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Nalagajte svoj denar v ta zavod, kjer je denar najbolj varen. Hranilne vloge obrestuje po 5o/o, vezane na 3 mesece po 6% in plačuje rentni davek iz svojega. Vložne knjižice vseh drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar in se obresto-vanje ne prekine. V to hranilnico nalagajo sodišča in občine ter župni uradi denar mladoletnih, skrbljencev, pre-klicancev, ustanov in drugih javnih zakladov, varščin in zapuščin. Posojuje svoj denar na posestva in občinam proti amortizaciji in na menice proti mesečnemu odplačevanju. Hranilnica je pod nadzorstvom kr. ban3kega komisarja.
Ofertna razprodala posestva
Daje se na občno znanje, da je Stubenbergovo grajščinsko veleposestvo naprodaj v celoti ali pa po posameznih kosih.
Naprodaj stavljeno posestvo obstoji:
1.	Iz grajščine Gornji Cmurek z okoli nje ležečimi poljedelskimi ia gozdnimi parcelami v kat. obč. Trate, Zg. Velka in Vratji vrh.
2.	Iz dveh vinogradnih posestev v kat. obč. Dražni vrh.
3.	Iz travnikov in njiv v kat. obč. Konjiče.
4.	Iz vinogradnega posestva v Noričkem vrhu.
5.	Iz gozda v kat. obč. Boračeva.
Ta posestva v skupni izmeri okroglo 400 oralov, se prodajo ali skupaj, ali pa posamezno, kakor si kupci izvolijo.
Natančnejše informacije daje oskrbništvo grajščine Gornji Cmurek, pošta Marija Snežna na Velki, in Fran Stupica, notar pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
Kupci se vabijo, da stavijo pismene ponudbe z navedbo predmeta in cene, najkasneje do 3. majnika tega leta na roke Frana Stupica, notarja pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
§i
u

Joško
je za vedno rešen trpljenja. K večnemu počitku ga spremimo v četrtek ob 4 popoldne. Zagorje, dne 21. aprila 1931.
Žalujoča rodbina
Weinbergerjeva.
Za Jui/oalnvanako tiskarno » Lhabijanl: Karel Cet.
Izdajatelj: Ivan Bukovec,
Urednik: Frane Kreinžar