4l p Jeka 1 C«IJ« - * 1. flinij — Občinski praznik Trbovelj V maju 1824 je zaeumelo po (Trbovljah — Orjuna pride/ Kaj nam bo prinesla( Dobrega radarjem gotovo ne/ Ali nam bo vzela »tabo? Tudi ne! Tak je bil pomenek rudarjev, ki so vajeni gledati dnevno smrti v oči, in jih ta obeta-w obisk ni kaj razvesetU. Postati so zaskrbljeni. Novica, da bodo priSi orjunaši čistit Trbovlje z geslom: »Naj pade, kar m naše/« m bila lahka reč. Delavski voditelji so se posvetovali, kaj stcrriti? Starejši so biti mnenja, da se izognejo spopada, mlajši pa so bdi proti — torej spopadi Slednji so oaaovali odbor za obrambo. Določili so, naj bo zborovanje za občinske volitve ob času pohoda Orjune. Zadnjega maja so mladinci še enkrat pretehtali svoje sklepe in ugotovili svojo zmogljivost. 250 so jih našteli in napravili razpored po desetinah. Prvo je trodil Miha Marinko, drago Mam in tretjo Farčnik iz Zagorja. Sklep teh mladih proletarcev je bil: odbiti Orjuno! Zborovanju 1. junija pred Delavskim domom niso sledili, ker je bilo vsem mučno pričakovanje, kaj bo. Začuti so se glasovi vojaške godbe, katera jim je igrala na čelu. Prihajali so! Zborujoči rudarji so nekako avtomatično prešli v špalir, ki se je spremenil v živi zid pred orjunaši. Da — živa barikada! Za trenutek so oči rudarjev preletele njih uniforme, mrtvaške glave na šubarah, pištole v rokah in kanibalske namere v njihovih očeh. V prvih vrstah so omahovale zastave dvajsetih zastavonoš s pištolami v rokah. Za njimi so nervozno prestopali prvaki Orjune, inž. Marko Kranjc, Andjelinovič, četnik Žnidaršič, nato pa še dve četi črnosrajčnikov in orjunašic. Rudarji niso računali na tako silo rn so nekako obstali, Klic iz množice: »Dol z Orjuno!« pa jih je zdramil. 1z množice rudarjev je mladi Jože Zupanc zgrabil in raztrgal zastavo or-junašev. Strel — in Zupanc je padel... Četnik Žnidaršič je s pištolo v roki planil proti živi barikadi rudarjev, a ga je ustavila krogla. Razjarjena množica rudarjev je pritiskala, mladinske brigade so napadale, iskale so vodje Orjune. Pokalo je! Padle so nove žrtve — Fric, Ocepek, Rozina... Orjunaši so imeii tudi tri mrtve — Boltavzarja, Slajpaha, Žnidaršiča. Prišli so jau v pomoč še žan-darji, katerim so »e mladinske brigade umaknile, da jih ne bi zajeli. S pomočjo žandarjev so se razkropljeni orjunaši spet zbrali. Zajeli so nekaj ljudi, med katerimi je bil tudi 22-letni France Fakin, ki »o ga mučili in poniževali, češ da naj na kolenih prosi odpuščanja in poljubi njihovo zastavo itd. Končno so ga ustrelili... Druga skupina orjunašev pa je v tem času zažgala Rudarski dom. Ker je tedanja oblast ščitila vse, samo delavca ne, so ti hudodelci ostali nekaznovani. Položaj delavstva pa se ni spremenil. šele z ljudsko revolucijo v NOV je naš človek dobil svobodo in pravice, postal je lastnik proizvajalnih sredstev in važen faktor pri upravljanju podjetij. Ljudje, ki so prehodili to pot revolucije, in ogromne žrtve naj bodo vedno v opomin mlajšim generacijam, da bodo čuvale te socialistične pridobitve tn nadaljevale pat do končne zmage. 1. junija 1924 pa bo oetal v zgodovini Trbovelj trajen spomin na mlade revirske revčlu-donarje! Lojze Dular Finančno-kapitalistično zaledje Orjune Uspel izlet prijateljev narave na Mrzlici Nad 600 delavcev se je zbralo Prijatelji prirode iz Celja in Trbovelj so na svojstven in slavnosten način počastili rojstni ni dan maršala Tita v nedeljo, 27. maja na Mrzlici. Okrog 600 prijateljev prirode iz obeh krajev je pohitelo preteklo nedeljo na to priljubljeno izletniško točko in v prijetnem razpoloženju, ki ga je dvignilo todi lepo sončno vreme, so vsi obujali lepe spomine na izlete prvih prijateljev prirode. Izleta sta se udeležila tudi predsednik iniciativnega odbora Prijateljev prirode Slovenije, član tajništva RS ZSJ za Slovenijo, tov. Jože Jurač In tajnik odbora tov. Drago Bratina. Prvi •ie vse izletnike pozdravil in orisal glavne smotre novousta-oavljajočih se društev Prijateljev prirode. Izleta se je udeležil nadalje prvi predsednik Prijateljev prirode iz Trbovelj, lev Leopold Majdič, Id je že v 65 letu starosti, a je še vedno ni^d najbolj vnetimi prijatelji Prirode in planin. , Prvi izlet Prijateljev prirode 1* dosegel svoj namen. Lepa Udeležba je pokazala, da so po-trebni organizirani izleti v na-r*vo, katerih namen je čim lepše izkoristiti tedenski oddih naših delavcev in uslužbencev z izleti v prirodo. Zal pa je izletnike delno motila odsotnost kulturnih skupin iz Trbovelj in Celja, ki so bile do neke mere zavzete z mla- dinskim lesti valom v Celju in pripravami na občinski praznik v Trbovljah, vendar bi dobra volja prav lahko nadomestila prezaposlenost in s tem omogočili poživiti vedro razpoloženje v naravi. A. K. Finančno-kapitalistično zaledje Orjune je razkril ie France Klopčič v Zapiskih delavsko kmečke matice leta 1925, to je v času, ko je Orjuna še nekaj pomenila, čeprav je bila že v močnem upadanju. »Enotnost« štev. 4, leto IV., z dne 25. januarja 1929 pa je v članku »Odprto pismo ing. Marka Kranjca ali tragičen konec slovenskega iredentističnega gibanja« opredelila vlogo Orjune od njenega začetka do popolnega razsola, ki ga je ing. Marko Kranjc, njen »veliki čelnik«, razglasil v odprtem pismu v »Jutru« štev. 19, z dne 22. januarja 1929. Temeljito analizo obeh obdobij fašizma na Slovenskem, to je ob-hbje Orjune in obdobje JNS ih JRZ, pa je izdelal A. Poljanec (Boris Ziherl) v »Sodobnosti 1938, IV. letnik, stran 42. V svoji razpravi »Dve razdobji fašizma na Slovenskem« ugotavlja Boris Ziherl, da Orjuna tudi v času svojega največjega razmaha v letu 1924 ni imela v ljudstvu nobene zaslombe in se je v glavnem opirala na iste kroge kakor današnja (1938, op. I. K.) JNS. Za boljše razumeva- Še danes in jutri si lahko ogledamo v Ljubljani razstavo „Stanovame za naše razmere' Prejšnjo soboto, 26. maja so v Ljubljani odprli razstavo »Stanovanje za naše razmere«. To razstavo so organizirali v okviru ostalih prireditev letošnjega leta, ki jih pripravlja Gospodarsko razstavišče v Ljubljani. Ze dan poprej, v petek 25. maja je bila na tem gospodarskem razstavišču tiskovna konferenca, na kateri so se predstavniki tiska iz Jugoslavije seznanili s problemi Gospodarskega razstavišča v Ljubljani in še posebej o pomenu razstave »Stanovanje za naše razmere«. Razstava »Stanovanje za naše razmere« je ena izmed redkih prireditev, ki posega neposred- no v življenjske pogoje delovnega človeka — v njegov dom. Danes, to je v času, ko naša skupnost vlaga velika sredstva v rešitev težavnega stanovanjskega vprašanja, je ta prireditev posebno aktualna in je imela namen mobilizirati vse ustrezne činitelje za racionalizacijo in modernizacijo stanovanjskih gradenj. Razstava je razdeljena v dva dela, in sicer v poučno-propa-gandni del, ki je v Gradisovi palači na Titovi ceste štev. 17, in komercialni del, ki je na Gospodarskem razstavišču na Titovi cesti štev. 50. Gospodarsko razstavišče je v komercialnem delu razstave zbralo najvidnejše domače in tuje producente gradbenega materiala ter stanovanjske in go-spodijske oprave. Razstava, tako v palači Gradisa kakor tudi na Gospodarskem razstavišču je velikega pomena in si jo je vredno ogledati. Ta razstava je vzbudila veliko pozornost in si jo je že ogledalo tisoče in tisoče obiskovalcev, ne samo iz Jugoslavije, temveč tudi iz tujine. Torej danes in jutri si lahko ogledamo v Ljubljani pomembno gospodarsko manifesticijo »Stanovanje za naše razmere«. Ob drugem krajevnem prazniku na Polšniku V spomin, na težke dni... s —partizanom, ki . P^dli n svobodo v bitki za Jutri, dne 3. junija bodo na k*faiku slavili drugič svoj *fa.)evni praznik v spomin na “°*etnico spopada partizanov .* »krat močno nemško pošto-na Polšniku. Lansko leto Z. Polšničanl za prvo slavje j?**1*! na šoli spominsko plo-vZ® T dru81 svetovni vojni pad-borcem tn uredili grob šti-neznanim Letošnje praznovanje ^ia za gospodarstvo občine Zagorje ^^torek je bila v sejnih pro-Občinskega ljudskega od-_ 'f Zagorju aeja sveta za n^^ratvo. odborniki so raz-jCTJDah v realiziranih hh*11 tji.« ^gorskih podjetij o predre,,., , °dlokih in odločb plač- # ,?° v ^ 51S,° skem okraju šteje danes nekaj še več sodelovanja invalidov v za 21%, rjavega premoga za eh teh organizacijah. 3%, stekla za 3%, kemičnih iz- Po poročilu je bila zelo žl- delkov za 40% ter papirja in vahna razprava. Mnogi tovariši celuloze za 185%. su-atu stoje le se reaKi, ki pa —----------i,! ----:1" *■ ”—J-----*----- •jenja z jjk bodo skušali prav tako do- —-----, ---- ---------lil lOV- uit' -----1.-----1- O----»iini skih družin do lovake ^ ________ ______ _____ __ ________ _ _____ _______ _ ___ ________ _______ ___________ Delo plenuma Okrajne lov- hkrati pa pohvalil Okrajno lov- občinskih odborov je bilo v teh vora je bilo tudi o partizanskih mesecih lanskega leta. V mese- - * ske zveze se je nanašalo iz- sk° ,zr^ezo. Trbovlje, predvsem kar zadovoljivo. Vsi vojnih sirotah in o raznih kvar- cih januar, februar in marec združili tudi d^raJtoJovsta^zve- ključno na razdelitev sklada na P® S*™® zbiranja prispevkov za ^ v redu opravili občne zbore nih vplivih nekaterih ljudi na lanskega leta je znašala* vred- ” * *" ” posamezne lovske družine. To »Zlatoroga«. V zbiranju je jn jjneli tudi več sestankov. Iz- te otroke, o socialnem zavaro- nost izvršenih gradbenih, del v je bilo zelo odgovorno delo Okrajna lovska zveza v Tr- ve v Sevnici tri, na Se- med drugim dotaknil tudi raz- Vrednost izvršenih gradbenih zi v Krškem in Trbovljah v eno zvezo in se s tem prilagodili novemu komunalnemu tistemu. Finančno-kapitalistično zaledje Orjune (Nadaljevanje s 1 strani) te »mladih« v tej etapi aa bili višče je bilo treba vskladiti, v okraju 12 tisoč dinarjev. novem dve, v Brežicah sedem nih pomanjkljivosti v delu or- JTiJsas. ’•nbOTii*hD''”«""»<* ZVVI- šča v eni kategoriji, t. j. 7 din so najbolj nevarni tisti lovci, na hektar, medtem ko je imela ki imajo lovišča v neposredni zveza bivšega knSkega okraja bltžini, zato so taka lovišča po del kapitalne izgradnje je do- ______ segla letos v navedenem času teh osnovnih organizacij pa še Ob zaključku okrajne skup- le 59% lanske vsote, vrednost m tako zaživelo, kot bi bilo že- ščine so izvolili novi upravni izvršenih gradbenih del objek-leti. in nadzorni odbor ter delegate ---------------------- - — __.. , sr, . t.. Delo okrajnega odbora je bilo za četrti kongres Zveze, tri skupin® od 5, 7 do 9 din na večini prmma. Clam mestnih z|asti prilagojeno članstvu, v Sarajevu. torej Slavensk« banka, TPU, jjgjctaj. Tako je’ sedaj to delo lovskih družin naj se vkijuču »Jutro« itcL, pozneje za časa opravljeno. Najnižje plačevanje jejo v podeželske družine, ker JNS pa Kreditni zavod za trgo- je M Trbovlje 4 din na hektar, bodo tam nedvomno mnogo pri-vino in industrijo (od 1931. le- ^jv^je pa 7J8l Ddbovo z 11 din pomogli k pravilnemu upravljata dalje). jlek(ar. nju lovišč. Pravilno je treba na- »Da Je bil orjunaški fašizem poeamezne lovske družine so dalje odmerjati odškodnino za tadi pri na« predvsem .preven- y administrativnem po- škodo, napravljeno po divjadi, tivna protirevolucija', tega men- gjpvanju dokaj šibke. Tako še Zato je nujno treba organizira-da ni treba posebej dokazovati, z(iaj nekatere družine niso po- ti čuvajsko službo. ki bo -jak tov družbenega standarda pa 31% od lani v prvih treh mesecih doeefiene vrednosti. Jamski obral na Dolu — perspektiva rudnika Trbovlie-Hrastnik zato naj zadostuje, kar zgoraj mimogrede omenili v zvest • TPD in »Orjuno«. To _ kajpak tudi ni uobeoa Jugorio- gjOTn^kriteJTtelidhov. vanska posebnost. Bolj važno 6 - je, da sta takrat slovenski in hrvaški kmet poleg konkurence, ki so jima jo na domačem __ _ trg« delala kapitalistično orga- ~ v preiskavi -e se »s ** Precej nereda je bilo tudi v SZDL z željo, da bi Okrajna P®13*® po'3/*?e™ no jamo zavila na ta obratni Vzhodna jama, t j. del slo- iatcU Hmiini 7^,hnkrrvic kner lovska zveza zavzela tisto me- Bkc družine bodo stonle vse po- ~ . ...i j jn lovski cinizmi zaouKovje, Kjer «, rfvio stnlpia plato. Zvezni nasip bo prečkal jišča med Novim Dolom in so lovih individualno Nekatere sto^ ki ji v naši družbeni upe- toetoe korafce J?.a {a. cesto po sredini dolinice ter po- Marnem, se bo začela odkopa- trgu delala Kapitausucno orga- * je 5e v pujskaTudi V novi upravni odbor je občni zanov in jerebic — na kapaci- tok z ^b°o510s^?eb^ m ^zTanMktol'deh*1 Ta°dci »iterana ta mekmaltetrmm vej- y lovski družini Senovo ni vse zbor izvolil 11 članov nadalje teto. ki Jojmorejo AiUbova jo- “5^ r^edinf dolinke med *>jU& jeprecef Uvlečen ia Vsi ti objekti bodo povezani mo in bodo vsi na isti višini, prostore pa bo od sedanjega jašku, naselja potrebno podreti samo eno stanovanjsko hišico za dokončno dograditev novega jam* _ 4 vito. V^ nTinifl to treba nekako v sredini dolinice med stojišča je precej razvlečen » v redu’ 1)0 P°trebna P°" ***** toičlan^i na^orai od- . iP^,JlV^ih^- Potokom in nasipom platoja, bo jama v dolžino merila 2 k}' h reži- ^"ifSvilo 30 tovari- ^JSče to^hri SSSle V *SSSf JS? SStoTfi * ven,dar P°d abratno m't mo v, ki je v interesu domačih lovski izpit 17 pa ne Za- republiško lovsko zvezo imajo pernato divjad, bodo mo- poslopje, v katerem bodo mo- pa h.ze u "razlike1180 nimivo je* Pri ^ k0nw * °bČni1t?r ^lo^1 PtHi8rie “ i2Vaja' Sk r eše vato a °pasta - metrov med temi najvlšjim} poljedelskih produktov ta ^ največ lovcev iz centra, ki jd več sklepov, med njimi tu- nj® vodinaku veleposestva, čutila na svojih ramah tudi vso težo ca rinske politike tedanjih onemogočala uvoz v poljedcl- “ za *hiit nlao zadostno’pri- di sklep, da bo nov upravni Ce bi bila diskusija bolj na- ^ fakaInira treba na višini 490 m zgradb S^IL »to se .bodo morale odbor najostreje postopal z lov- .bi lahko tnhli, da je zbor treba ce za rudarje, reševalna posta- ------ ------ ----- — . ja, ambulanta, obratovodstvo in deli in nadnevnim navozišč^J proizvodov. Z druge strani pa se je kmečko ljudstvo nesrbskih narodov v Jugoslaviji v boju proti centralizmu, proti njegovi politiki gospodarskega, političnega in kulturnega zapostavljanja teh narodov združevalo v .blok narodne svobode in kmečke demokraslje', ki je že takrat zastavljal vprašanje svobodnega sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi. Vse to Je bilo in Je večji del še danes konkretna vsebina narodnega vpra lovske družine bolj zavzeti zaskimi družinami, ki dajejo na' ________ žeto dobro uspel. Ing. Jože Sedlar: inaaaijev«Hijc- Vtisi z ekskurzije (Nadaljevanje in konec) lamperna. poslopje postavljeno niže od obratnega platoja, bo dohod iz bočilo iz težke modrine te vljo llčastih obzorjih v prosojno rožnate odtenke prelivajoče se nebo m ostro obrisanimi belimi ovčicami — se je daleč na obzorju flrmament nad me glami In nam * Izginjal izpred oči ▼ podnočnl mrak. Vlak je zapustil Belgijo ščem pri dolskem jašku na vi- ga Dola do marnske meje. _ bo povezan v Novem Dolu njimi pa se je v popolnem loku čakalnice oziroma iz kopalnic viralnico z dnevnim navoz na obratni prostor urejen po “ ! mostovžu Iz zgornjega nadstropja obratnega poslopja. Potok Bela bo v vsej dolžini šini 403 m in z vsemi zunanji' mi obrattumi zgradbami in n pravami. Z izgradnjo te zaVgfl ?* St dolinice reguliran in v precej$- 5^™”. Sko mero angleške. ““*tolJ“b' Hasviiss nra \r ninsti iri go Po DrisrčnciTk slovesu od pred* ter BniPicl ter non8no oriiAVftl nosti ln potrjuje Iskrenost k n- mu nri nas odločno Dostavile sednika anrlcSkih rudarskih sin- Timmermans. odeti na večerni ^leSklh simpatij In prlJateMstva kolonij S pitno vodo se bo na- p^ rabu T,ToP^T- dlkatov VV. E. Jonesal^odpred- strani v rum c...... kalužn.c In do socialistične Jugoslavije In d.lj« napa ate tud: obratna £- po roou. »a. cc, sednika E. Genesa, generalnega škrlat, na jutrni strani pa za- Jugoslovanov. oalnica Kliub polni izrabi ozke Ivan Kreft sekretarja sindikatov Anglije A. viti v vijoličasti baržun, nad čutili kot doma, kar pomeni vi- rali zadostne količine pitne vode za potrebe obrata in more tam.)« vala do marnska meje. . .. (Nadaljevanje sled; Promet v trgovini raste Promet v trgovini na dro”” je bil v razdobju prvih mesecev letošnjega leta za 1 y višji od prometa v Istem ^ lanskem letu ln je znašal * milijonov dinarjev. ^ Nnjvečjl porast v trgovsb^ prometu je opaziti v obč ___________________— Sevnica, Senovo, Zagorje { biti še manliih stanovanjskih Radeee, medtem ko je Pror",, trgovini v občini ^*df,»' unije iiafiajata tuu. uuttiwt«nv _ palnica Kljub polni izrabi ozke Krško letos v tem čas dolinice za obratna poslopja in manjši kot lansko leto. jal potok Bela in Je zajetje delno že napravljeno Za pitni vodovod pa se bodo zajeli se- Danes gradimo boijše in lepše življenje... Že peto leto praznujejo Trbovlje svoj občinski praznik v spomin na velike revolucionarne dogodke v revirju. Pred petimi leti je Ljudski odbor občine Trbovlje sprejel odlok, da Trbovlje praznujejo svoj občinski praznik vsako leto 1. junija, in to iz sledečih vzrokov: 1. junija 1924. leta je takratna fašistična Orjuna doživela v Trbovljah silovit udarec, ki je bil začetek konca zloglasne Orjune. Proletarci Trbovelj, zavedni člani komunistične stranke so tedaj razbili vrste Orjune in pri tem tem tvegali svoje življenje. Prvega junija 1924. leta so padle prve žrtve kapitalističnega pohlepa in napuha, in to v Trbovljah, v središču naj zavedne jšega proletariata. Trbovlje so tega dnfe ustvarile lik pravega revolucionarja in borca proti izkoriščanju delavskega razreda. Pohod Orjune v Trbovlje je pred 32 leti vžgal plamen mržnje v srcih zavednega delovnega ljudstva v revirjih proti njegovim tlačiteljem. Fašistična Orjuna je prišla tistega dne v Trbovlje razbijat enotnost delavskega razreda. Orjuni se ta namera ni posrečila in dogodki 1. junija 1924 v Trbovljah so odjeknili širom po naši državi. Trbovlje so tisti dan postale simbol upora proti nasilju in krivici, simbol borbe delavskega razreda proti vsakršnemu izkoriščanju in poniževanju. Padle so prve delavske žrtve in niso bile zaman. Takrat so darovali svoje življenje za svobodo delavskega razreda tovariši: Albin Fric, Jože Zupanc, Jakob Ocepek, Ivan Rozina in dvaindvajsetletni France Fakin, ki so ga fašistični orjnnaši po zverinskem mučenju ustrelili pod občinskim kamnolomom v Trbovljah. In fašistična toipa je tedaj zažgala v Trbovljah še Rudarski dom. Nepozabni so bili ti dogodki za Trbovlje in za ves jugoslovanski proletariat, nepozabne so za nas te prve žrtve kapitalističnega nasilja, ki so nam bile svetel vodnik v nadaljnji borbi proti izkoriščanju, vodnik v narodnoosvobodilni borbi in so nam vodnik v današnji borbi za izgradnjo lepšega življenja — socializma. Jugoslovanski fašizem je zadobil na ta zgodovinski dan v Trbovljah prvi, silovit udarec, od katerega si ni več opomogel; bil je z?' ’■ njegovega zloma. Trboveljski d so takrat močno odjeknili širom po naši ožji in širši domovini. Prvemu juniju 1924. leta so sledile aretacije in preganjanje naših najboljših borcev. Toda bilo je zaman. Zaveden delavski razred je širil svoj zmagoviti pohod za uničenje kapitalizma. Prišlo je usodno leto 1941. zlom stare kapitalistične Jugoslavije. Komunistična partija je tedaj pozvala naše narode na oborožen odpor. Upor je vzplamtel, pričela se je velika borba, borba za osvoboditev ne samo izpod jarma okupatorja, temveč borba za našo nacionalno osvoboditev, borba za novo, boljšo družbeno ureditev. 1. junija praznujejo Trbovlje kot svoj občinski praznik tudi zaradi tega, ker so na ta dan leta 1941 množ.ično odšli prvi borci iz Trbovelj v partizane, in ravno ti borci so sestavili prvo revirsko partizansko četo. Med borci, ki so odšli takrat v partizane, so bili: Alojz Hohkraut, Lojze Ribič, Ivan Keše, Ivan Gorjup, Pavle Baloh, Jože in Viktor Umek, Ivan Šorn, Dušan Bastič. Vilko in Franc Vresk, Franc Kastelic-Džon, Franc Kralj-Cink. Fric Keršič, narodni heroj Franc Vratanar-Antonesko in drugi Bili so prvi borci za našo osvoboditev in tem so sledili drugi. Težka, huda je bila ta borbo, toda pot, ki jo je tedaj začrtala naša Partija in njeni prvoborci, je bila pravilna. Uspeli smo in zmagali. Danes gradimo v svobodni domovini boljše in lepše življenje. V dneh. ko slavimo občinski praznik Trbovelj, se spominjamo vseh tistih, ki so se borili za našo veliko stvar, in vseh tistih, ki so darovali svoje življenje na oltar svobode K občinskemu prazniku v Trbovljah pa čestitajo naslednji delovni kolektivi, arganiza-cije in ustanove: Okrajni ljudski odbor Trbovlje — Okrajni komite ZKS Trbovlje — Okrajni odbor SZDL Trbovlje — Okrajni sindikalni svet Trbovlje — Okrajni odbor Zveze borcev Trbovlje — Okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev Trbovlje — Ljudski odboT občine Trbovlje — Občinski komite ZKS Trbovlje — Občinski odbor SZDL Trbovlje — Občinski sindikalni svet Trbovlje — Občinski odbor vojaških vojnih invalidov — Občinski odbor ZB NOV Trbovlje — Rudnik Trbovlje-Hrastnik — Strojna tovarna Trbovlje — Cementarna Trbovlje — Elektrarna Trbovlje — Trgovinska zbornica za okraj Trbovlje s svojimi člani — Trgovsko podjetje »Železnina«, Trbovlje — Trgovsko podjetje »Potrošnja, Trbovlje — Knjigarna Trbovlje — Obrtna zbornica Trbovlje — Obrtna na-bavno-prodajna zadruga Trbovlje — Avtoprevozništvo Trbovlje — Podjetje »Tobak«, Trbovlje — Gradbeno podjetje »Zasavje«, Trbovlje — Kmetijska zadruga Trbovlje — Obrtno podjetje ♦Rog«, Trbovlje — Podjetje »Meso«, Trbovlje — Gostinska zbornica za okraj Trbovlje z vsemi svojimi člani ter gostišča na območju občine Trbovlje — Gostinsko podjetje »Turist«, Trbovlje — Gostinsko podjetje »Majolka«, 'Irbovlje — Gostilna »Dalmatinska klet«, Trbov- lje — Bife DPD »Svoboda-Trbovlje 11« — Bife DPD »Svoboda-Center«, Trbovlje — Bife DPD »Svoboda-Zasavje«, Trbovlje — Bife DPD »Svoboda-Do-brna«, Trbovlje — Bife SD »Svoboda«, Trbovlje — Bife SD »Rudar«, Trbovlje — Zase! •*. gostišča: Adalbert Dolanc, Marija Smodiš, Rozalija Titovšek in Marija Ki«»šek, Dobovec, Pavla Kraner, Klek, Alojzija Matko, Čeče in Gabrijela Murn, Planina, Partizanski vrh. — Obiščite nas in zadovoljni boste Naš smoter sodobnega gostinstva je: solidna in kakovostna postrežba! Naj živi V. občinski praznik Trbovelj! TRBOVELJSKI PRAZNIK — 1. JUNIJ 17 Trije jezdeci pridirjajo po cesti. l*rvi je bil Teter Kozjak, za njim sta bila dva hlapca, ki sta ga bolj zavoljo navadne časti ko zavoljo varstva spremljala. Kar jih obstopijo ciganje na malih mušicah, svetle nože visoko vihte, in preden se gospod in hlapca predramijo iz strahu, bili so že vsi s konj in povezani. Zlasti se je bil gospod Teter prestrašil, da mu je s koma sapo zapiralo. 18 Gospoda Petra odvedo k ognju in ga poredno z grčo na brbtu dražijo. Peter je menil, da ie večnosti na pragu stoji, ko je videl vislice pred seboj. Dolgin Samoi pristopi in, ko Petru pri ognju v obraz vidi, začudi sc, ko vidi, da ni ujel pravega. To vse pa ciganom ni bilo povšeči. »Gospod se mora odkupiti ako hoče, da ne bode visel,« menili so. Pogodili so se naposled za sto zlatov odkupnine. 19 Dolgin poveljnik sam zasede konja in odjezdi s Petrom na grad po denar. Gredoč je Peter izvlekel iz cigana, zakaj je bratu Marku smrt sklenil. Tu sc Petru zbudi misel strašna, kakršne se le nujhudobnejše srce ne ustraši. »Kaj, ko bi mi le-ta cigan pripomogel, da mi pride v roke vse bratovo imetje? NI mogoče, da bi komu v glavo prišlo, da sem jaz vzrok temu.« 20 In Peter obljubi ciganu še sto tolarjev, Jedi za nJ*' mi, kajti umaknili so se v gozd. (Dalje sle«*' JOŽE ŠTOK-KOROTAN: Partizanska godba Sevniški pionirji so proslavili rojstni dan maršala Tita Sedeli smo na prisojni travnati jasi. Iz grmičevja, na spodnjem obronku gozda, je prijetno duhtelo živobarvno cvetje. S severa pa nas je obdajalo zeleno bukovje, ki se je košatilo v biserih jutranje rose. Tam je tudi majsko sonce odlagalo svojo toploto. Bilo je tako lepo, da smo se kljub celonočnemu pohodu počutili sveži in spočiti. Mladost nam je prešerno sijala z lic. Ko pa je v vejevju še ptičji zbor zapel svoj jutranji pozdrav, so naša srca kar kipela v veseli igrivosti pomladne idile.' Komandir Štajerc pa se ni dal opijaniti od čara pomladnih lepot, ki so obdajale naš bivak. On je bil eden izmed tistih partizanskih poveljnikov, ki je povsod skrbel za varnost svoje enote. Tako tudi to pot. S prihodom v taborišče je odvedel Matjaža na stražo k stari lesniki, Zvoneta in Zdenka pa je napotil v patrolo proti Mrzlici. Tudi četni ekonom Dolenc se ni zmenil za okolico. Nenavadno je bil zatopljen v bogato zalogo provianta, ki smo ga tisto noč prinesli iz doline. Ni minilo niti pol ure, ko je zanetil ogenj, se nekajkrat spretno zasuknil, in že nam je pripravil izdatni zajtrk. Na lahen klic smo se mu približali, si napolnili skodelice, potegnili iz torbic žlice, posedli v travo in pridno prijeli za delo ... Po zajtrku sta Boris in Curi odšla na javko k Mamici, drugi pa so si uredili listnato ležišče in legli k počitku. Meni tisto jutro ni kazalo počivati. Sedel sem na star bukov panj, si na kolena položil pisalni stroj in začel pisati tedensko poročilo o partizanskih akcijah v Revirjih... Pred poldnem, prav ko sem oddal poročilo kurirju Lazarju, da ga odnese na TV stanico, sta se Boris in čuri vrnila. Razen drobnih novic sta prinesla tudi vest, da aktivist Jur pripravlja pomembno diverzantsko akcijo v Hrastniku, in sicer pod zemljo! »To ne bo kar tako,« je poudaril namestnik komandirja Boris. »Jur, to je res prava partizanska korenina!« »Da, da,« je pritrdil Čuri. »Kar on pripravi, se tudi skuha!« Vtem se je vrnila tudi bojna patrulja. Nič posebnega ni povedala; v okolici Mrzlice je vse mirna, v hrastniški kotlini pa je opaziti živahno gibanje nemške vojske. Sredi dneva, takrat ko je pri-velovilo iz doline dvanajst pojočih bronastih zvokov, so dopoldanski stražar, borca iz pa-trde in obveščevalca legli k počitku. Pol ure kasneje je spanec zvabil tudi mene na listje, in sam ne vem, kdaj sem zajadral v sladek sen. Uh, kako prijetno je spanje v naravi, počitek sredi cvetja tn zelenja, oddih v pomladnem objemu prostranih gozdov! To se človeku prileže Se toliko bolj, če se po napornem delu ali pohodu zlekne na tla v zavesti, da je na preži zanesljiv stražar. In taki stražarji so bili vsi borci Stajerčeve čete. Popoldne so v varstvu stražarja počivali vsi borci v globokem snu, le Jože Brun, ki je ponoči zapustil svoj rojstni kraj in taktirko hrastniške rudarske godbe, ni mogel zatisniti očesa. Naslonjen na staro bukev in zatopljen v razmišljanje je brodil po svojih spominih, znova doživljal odhod v partizane in kdo ve kaj koval v svoji notranjo- sti. Včasih se je zdrznil, se zagledal v bukovje in prisluhnil petju. Tedaj je, prevzet od barvite melodije, ki je spremljala njegove misli, začel podzavestno z gibi rok dirigirati na vejevju stoječemu ptičjemu orkestru .. . Ko so ptice odletele, se je Jože z grenkobo v srcu spominjal tistih aprilskih dni v letu 1941, ko se je ob navalu soldatskega nacizma in fašizma razsula stara jugoslovanska vojska Tudi on je bil takrat vojak, pravzaprav aktivni godbenik, celo učitelj za fagot v vojaški godbeni šoli v Vršen, nato pa je študiral glasbo v jZagrebu. Jože se je iz Zagreba vrnil v Hrastnik 10. aprila 1941. Rudarji so ga sprejeli veselih src. Takoj se je vključil v rudarsko godbo ter se zaposlil v rudniški pisarni S svojo sposobnostjo in prizadevanjem za napredek in ■višjo umetniško raven godbe si je pridobil toliko simpatij in zaslug, da so mu že naslednje leto zaupali kapelniško taktirko hrastniške rudarske godbe, ki je štela 34 članov. Predsednik godbe Ernest Ač-kun, kapelnik Jože Brun in njegov pomočnik Jože Kumlanc so začeli vzgajati godbenike v duhu naprednih idej. Njihova nacionalna zavest in revolucionarna miselnost, ki je imela korenine v slehernem godbeniku, se je krepila tudi z duhom upora proti nemški zasužnjevalni tiraniji. Da pa bi bil boj p roti Nemcem in njihovim hlapcem organiziran in uspešen, so se vodilni člani godbe povezali z aktivisti narodnoosvobodilnega gibanja v Hrastniku. Jože Brun je navezal stike z Marto Babič, ki je bila zaposlena v rudniški pisarni. Po njenih • navodilih je najprej organiziral nabiralno akcijo za denar, ki je dobro uspela. Zbrana sredstva je nato basist Frido Felicijan izročil Marti, da jih je odposlala partizanom. Tudi potem, ko so gestapovci Marto aretirali, jo vtaknili v temnico in jo zverinsko mučili, nato pa v Celju ustrelili, godbeniki niso popustili. Nasprotno. Še z večjo aktivnostjo, zavestjo in prepričanjem v pravični boj za svobodo so se borili proti vsem sovražnikom slovenskega naroda — in to z besedo, glasbo in dejanji. Vendar je kljub pazljivosti godbenikov njihovo osvobodilno gibanje prišlo na uho Nemcem. Takoj je posegel vmes kruti gestapovski aparat in iztrgal iz godbe več dobrih tovarišev, ki so v ječi kmalu podlegli trpinčenju in lakoti, ali pa so končali kot talci. (Nadaljevanje sledi) Spe* Zagorski pionirji so praznovali dva dni Praznik zagorskih pionirjev. — V počastitev rojstnega dne tovariša Tita je zagorska mladina oziroma pionirska organizacija s sodelovanjem Društva prijateljev mladine, pripravila dvodnevno praznovanje. Minuli petek je pionirska organizacija izvedla na letnem telovadišču uspelo akademijo, prihodnij dan pa je bil sprevod od zagorske šole do telovadnega doma TVD »Partizan«. Obe prireditvi sta pokazali, da so zagorski pionirji hoteli svojim staršem in drugim dokazati svojo predanost ciljem in namenom pionirske organizacije. Izvedba posameznih točk in sploh celotnega programa pa je v mnogih starših in gledalcih zapustila vtis, da nam raste v Zagorju krepak rod mladih ustvarjalcev, ki bodo kmalu izpopolnili vrste naših delavsko prosvetnih in drugih društev. Za prireditev pa gre velika zahvala tudi prosvetnim delavcem, ki so pionirjem pomagali kjer koli je bilo potrebno. (v) Na lepo okrašenem prostori! so se razvijale razne telovadne folklorne, plesne in pevske točke. Leskovški pionirji so odnesli na grob prvih padlih partizanov v Krškem veliko peterokrako zvezdo, izdelano iz samih rož, in se na ta način v imenu vseh pionirjev oddolžili prvim žrtvam našega velikega osvobodilnega boja Zelo slovesen trenutek so preživeli mladi pionirji, ki eo dali zaobljubo in postali člani pionirske organizacije. Za to mladinsko prireditev je bilo veliko zanimanje. Poleg prosvetnih delavcev so spremljali izvajanje pionirjev tudi predstavniki občinskega LO in vseh množičnih organizacij. Odmore je poživila godba na pihala iz Krškega. Četudi je prireditev v začet* ku motilo slabo vreme, je le-ta gradimo...? Pionirji osnovne šole in gimnazije v Sevnici so počastili rojstni dan maršala Tita v petek, 25. maja ob devetih dopoldne v Domu TVD »Partizana«. Prvotno je šolska mladina hotela imeti svoj »Pionirski dan« na letnem telovadišču, toda zaradi slabega vremena so morali celotno prireditev prenesti v Telovadni dom. Pionirji osnovne šole so se ob osmih zjutraj zbrali na šolskem dvorišču, nato pa so čez trg, prepevajoč partizanske pesmi, na čelu z zastavami odkorakali v Dom. Pri Domu so jih pred dvorano pričakali pionirji iz gimnazije, se z njimi pozdravili in vstopili v okrašeno dvorano. Odredni načelnik je pozdravil vse navzoče, posebno še predstavnike množičnih organizacij, šolskega odbora, sveta za prosveto in kutluro in Zveze borcev, nato pa se je začel spored slovesnosti. Pred postrojenim štabom odreda osnovne šole in gimnazije so cicibani izvršili pionirsko zaobljubo. Prejeli so značke in izkaznice. Sledili so pozdravni govori in čestitke predsednika občinskega odbora SZDL, občinskega komiteja ZK, Zveze borcev, predsednika šolskega odbora in drugih. Vse predstavnike so pionirji v svoji sredi navdušeno sprejeli in začeli s kulturnim programom z deklamacijami, petjem, telovadnimi točkami itd., pevski zbor gimnazije pa je dovršeno zapel tri pesmi. Po sporedu so bili vsi pionirji pogoščeni z obloženimi kruhki, Kam na Cas dopustov se bliža. Mnogi naši delovna ljudje so že opustili sleherno misel na kakršnokoli letovanje, denimo ob morju in drugih večjih turističnih krajih Slovenije. Oskrbni dnevi v hotelih na Jadranu, Bledu in drugod so tako visoki, da jih ne zmore noben delavec. Ali res ni potemtakem možnosti, da bi delovni ljudje preživeli svoje počitnice izven doma? Možnosti so! Poglejmo, kje? Naša zasavska planinska društva so lani že tako usposobila svoje postojanke na Mrzlici, Partizanskem vrhu. Gori, Lisci in drugod, da bodo lahko letos v nekoliko večji meri sprejemale delovne ljudi. Oskrba je za več kot polovico cenejša kot v najmanjšem hotelu kje v naših turističnih centrih. Počitniški dom na Izlakah pri Žagar, ju je pripravljen, da začne sprejemati prve dopustnike. V Cateških Toplicah bo, kot kaže cena oskrbnega dne, tudi znatno manjša kot drugje. Prav bi bilo, da bi sindikalne podružnice resno razmislile o himno, nato pa je sledil nagovor o pomenu dneva in zaobljuba cicibanov prvih razredov. Učenci osnovne šole so predvajali kratek kulturni program, pionirski pevski zbor pa je zapel ob zaključku nekaj narodnih pesmi. Po končani prireditvi so bili pionirji, ki so se ta dan zaobljubili, v šoli pogoščeni. Pionirski odred »Avgust Kri-žišnik« je poslal tovarišu Titu album s slikami o svojem celotnem delu. znali z nekaterimi podjetji, najbolj pa jim je seve ugajalo morje. Med potjo so se poklonili tudi žrtvam na Urhu pri Ljubljani, kjer so položili venec. Veseli in sproščeni so se vračali mladi trboveljski rudarji s tega potovanja. Zategadelj so sklenili, da bodo v bodoče prirejali še več podobnih izletov, kajti spoznali so, da je tudi zdravo razvedrilo pogoj ■ za delo i na odkopu i v organizaciji. V. K. pecivom in malinovcem. Veselo razpoloženi, prepevajoč, so uživali razpoložljive dobrote in s pesmijo na ustih zapuščali dvorano. Bil je to zanje res pionirski dan. Da pa je slovesnost tako lepo uspela je zahvaliti vsemu učiteljstvu, profesorskemu zboru in DPM.. Podjetja in ustanove ter naše žene so nas gmotno podprle in darovale malinovec in pecivo, za kar so jim pionirji hvaležni. -ko dopust? teh pogojih in navezale stike s planinskimi društvi za letovanje svojih članov v teh postojankah. Rudnik rjavega premoga v Zagorju je n. pr. na eni izmed sej delavskega sveta določil znatno vsoto kot pomoč rudniškemu odboru sindikata rudarjev za letovanje rudarjev v Počitniškem domu. Steklarna v Hrastniku je za letovanje svojih delavcev tudi pripomogla z nekaj sredstvi. Tudi v drugih podjetjih pripravljajo pomoč delavcem za letovanje bodisi v planinskih postojankah ali ob morju. Vsakršna pomoč vsem tistim, ki nameravajo preživeti svoj dopust kje izven doma, bo zelo dobrodošla. Sindikalne podružnice pa pripravljajo v poletnih mesecih tudi razne izlete svojih članov v znane kraje širom po Sloveniji. Eno. ali večdnevni izleti so se lani zelo obnesli, saj so naši delavni ljudje na teh potovanjih spoznali lepote naše domovine iin se obenem seznanili z delovnima ljudmi raznih podjetij. Osnovno pri pripravljanju letošnjih dopustov pa naj bo, da skušajmo čimveč delavcev poslati na letovanje, pa čeprav le za en teden. Naj ne bo torej sindikalne podružnice, ki ne bi že sedaj razmišljala o bližnjih dopustih svojih članov. (v) Rešitev nagradne križanke iz 21. številke Pravilna rešitev uganke, ki sano jo prinesli v 21. številki našega lista, se glasi: želva. Žreb je prisodil prvo knjižno nagrado Jožku Igliču, učencu II. c razreda osnovne šole v Trbovljah-Vodah, ki naj pride v naše uredništvo po darilo — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Dušan Srpčič, učenec 1. razreda osnovne šole Velika Dolina, pošta Jesenice na Dolenjskem, ki mu bomo knjižno darilo poslali po pošti. Vsem ostalim rešiteljem naše uganke za njihovo ljubeznivo pošto in pozdrave prisrčna hvala! Uredništvo Nagradna prestavljal niča za naše pionirje Vstavite namesto naslednjih številk primerne črke, pa boste dobili ob prestavljanju črk več različnih besed. 1 2 3 4 = reka v zahodni Srbiji; tudi vrsta naših cigaret 4 12 3 = žival, ki živi v vodi 2 3 4 1 = mesto v južni Italiji 4 3 2 = otok v severni Dalmacij i 234= ponočno zabavišče Pravilno rešitev nam prinesite ali pa pošljite po pošti do 10. junija opoldne. Za rešitev bomo podarili 2 lepi mladinski knjigi po odločitvi žreba. Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka tudi razred šole, ki jo obiskujete, ter pošto in kraj, kjer ste doma. Uredništvo JOSIP $LoyxN$k:i janičar. Pionirski festival v Vidmu-Krskem V Vidmu-Krškem je vsako dobro izpadla, to pa zato, ker leto na.rojstni dan maršala Tita so se pionirji na to prireditev tradicionalni pionirski festival, pripravljali že ves mesec. Vse ki se ga udeležijo vse bližnje točke sporeda so bile skrbno šole v občini. pripravljene in zelo dobro iz- Dopoldne so napolnili tribuno vedene, kar je zasluga prost adion a »Matija Gubec« pio- svetnih delavcev, nirji osnovne šole Videm-Krško Ko je bil festival končan, so 1, Videm-Krško 2, Leskovec, Ve- ^ vsj pionirski odredi postro-liki Podlog in Zdole ter nižje jm jn odkorakali proti mestu gimnazije v Vidmu-Krškem in Leskovcu. — čelu. Še malo in šolska vrata bodo zaprli... Pionirska proslava v Brežicah Pionirji osnovne šole v Brežicah so se veselili Titovega rojstnega dne. Nestrpno so čakali na trenutek, ko se bodo lahko pomerili v fizkulturnih točkah s šolami v Artičah in Čatežu. Toda veselje je pokvarilo slabo vreme. Zato je bila prireditev bolj skromna. Zjutraj, 25. maja, so se pionirji razvrstili v sprevod, ki je korakal od šole do Prosvetnega doma. V sprevodu so pionirji, razdeljeni po krožkih, nosili simbole svoje dejavnosti. V Prosvetnem domu je pionirski zbor gimnazije zapel pionirsko Osnovna šola Brežice Trboveljski mladinci ob morju Trboveljski mladinci ob morju. —1 Mladinski aktiv obrata Trbovlje je na svojih zadnjih sestankih razpravljal o. problemih dela svoje organizacije. Na sestanku so mladinci sklenili, da bodo poleg redpega programa dela, bolj skrbeli za zdravo razvedrilo. Nedavno so izvedli delovno akcijo v jami, del izkupička pa so namenili za poučen izlet k morju. Obiskali so Opatijo, Reko, Sušak in Bakar. Ondi so se s po- F© 1 M¥JU Okrajni zlet ..Partizana" v Brežicah Okrajna zveza »Partizana« v Trbovljah bo priredila od 2. do 4. junija 11. OKRAJNI IZLET TELOVADCEV v Brežicah s sledečim sporedom: V soboto, 2. junija: ob 6. uri: pričetek okrajnih tekmovanj v ljudskem mnogoboju in streljanju z zračno puško na stadionu; ob 14. uri: tekmovanje v malem rokometu na stadionu in v igri »Med dvema ognjema« na hokejskem igrišču; ob 20. uri: telovadna akademija na hokejskem igrišču. V nedeljo, 3. junija: ob 6. uri: skušnje vseh telovadnih oddelkov za proste vaje; ob 10. uri: sprevod skozi mesto; ob 15. uri: javni telovadni nastop na stadionu s sodelovanjem JLA. V ponedeljek, 4. junija: Za vse nastopajoče organizira Okrajna zveza »Partizana« izlete v razne bližnje znamenite kraje, kakor: Kumrovec, grad Mokrice, Tovarna čokolade v Brestanici itd. Tekmovalci vseh telovadnih društev pripotujejo v Brežice v petek, dne 1. junija, v popoldanskih urah, ostali nastopajoči pa v soboto oziroma v nedeljo. Vstop na vse prireditve je z zletno značko. Prejšnji teden je imel novoizvoljeni upravni odbor rudnika Senovo svojo prvo sejo. Poleg članov upravnega odbora, predstavnikov sindikata, direktorja in glavnega inženirja podjetja so se te seje udeležili tudi vsi člani novega delavskega sveta. Najprej so izvolili predsednika upravnega odbora, in sicer tov. Ivana Kostrevca, rudarja, ki že dalj časa sodeluje v organih delavskega samoupravljanja. Za to izvolitvijo pa je bilo na dnevnem redu poročilo o proizvodnji rudnika in finančna vprašanja. Glavni inženir podjetja tovariš Tone Koželj je orisal nekatera produkcijska vprašanja in primerjal doseženo proizvodnjo s prejšnjimi meseci. V aprilu je bila dnevna produkcija nekoliko slabša, vendar je bila mesečna proizvodnja po predvidenem planu prekoračena za 500 ton. V produkciji vodi oddelek Zakov, vendar sta bila v aprilu tudi oddelek Srebotno in oddelek Reštanj za 2,1 oz. 1 odst. boljša. V potrošnji materia'a je že opaziti prihranke, na katere uprava vedno opozarja. V porabi razstreliva in karbida bo treba varčevanje še bolj zaostriti. štev, popoldne pa je zbranim Iz podanega finančnega po-VZGOJE V VIDMU-KRSKEM gasilcem predsednik okrajne in ročila je bilo zlasti videti gi-25. m a in ie bil ustanovi ien občinske gasilske zveze Videm- banje lastne in prodajne cene, nrvi odred Jnredvo i^kevz^iie Krško tov- stane Nunčič govoril kar vpliva tudi na višino do-P v i©'T-rhovl ie ^ J ° pomenu in vlogi gasilstva. Ob bička. V primerjavi s finanč-V «™aaju »rnovije tej priiožnosti je izročii mlade- nim uspehom lanskega leta so v. 0d¥;d Predvojaske vzgoje ob- mu Gasilskemu društvu v Vi- Ietos na dobiček precej vplivali: cine Videm-Krsko se je formi- hrah motomo črpalko, ki si jo novo uvedeni stanovanjski pri-ral prav na rojstni dan maršala je društvo preskrbelo z lastnimi spevek, višja cena jamskega le-, ... , sredstvi in delno s pomočjo ob- sa itd. Vso pozornost bo treba V 1 ulmnjih urah so gasilske zveze. Prav tako v prihodnje posvetiti tudi izbolj- se začeli zbirati mladinci — pri- ^ prejel, na tej slavnosti po- žanju kvalitete premoga, na padmki predvojaške vzgoje na samezni gasilci značke za dol- kar bo treba paziti v jami, prav svojih mestih, od koder so od- goietno delo v gasilskih vrstah, tako Pa tudi na separaciji, s korakali na stadion »Matije pc prosiavi je sledila vaja z čimer se bo podjetje izognilo Gsbca«. Prva delavska četa je novo motorko, ki jo je izvedlo nepotrebnim reklamacijam, korakala z godbo na čelu skozi domače gasilsko moštvo ob po- Prav tako bo treba racional-mesto. Na stadionu se je zbralo mogj gasilcev »Celuloze«, Vidma neje razmeščati delovne moči in otoog 300 pripadnikov predvo- in Krškega. izkoristiti vse možnosti na vsa- jaš kevzgo je, mnogo pionirjev slovesnosti v Vihrah se je ude- kem delovnem mestu, s čimer in predstavniki oblasti, ki so ležijo poleg gasilcev še 500 ljudi, se bo storilnost povečala. S prisostvovali formiranju od-reda. Po zboru odreda je podal komandant tov. Slavko Kunej ra-port predsedniku občine tov. Stanetu Nunčiču, nato pa je bila prečitana odločba o ustanovitvi občinskega odreda predvojaške vzgoje in imenovanje komandanta odreda ter koman- gtodikalni svet. *rjev čet in samostojnih vo- vsm M to> da se dov. pravilno omejitvijo odstreljeva-nja v jami pa bo mogoče doseči boljšo kakovost premoga in tudi prihranke pri eksplozivu. Člani upravnega odbora so se ob tej priložnosti seznanili tudi s tem, da podjetje plačuje precej visoke zneske za oskrbnino pri obolenjih do sedem dni, kar občutno bremeni plačni fond in zmanjšuje dobiček. Lani je rudnik za te bolnike izplačal nad pet milijonov dinarjev. Treba bo težiti za tem, da se s kontrolo nad neupravičenimi izostanki — zlasti pri tistih, ki to izkoriščajo — ta izplačila letos znatno znižajo. Pričakuje se, da bo novi upravni odbor uspešno nadaljeval začeto delo in da bo kos številnim problemom, ki se pojavljajo skoro pri vsakodnevnem delu. ZAGORJE Uspešno delo 1GD rudnika Zagorje. Industrijsko gasilsko društvo rudnika Zagorje je bilo ustanovljeno 1945. leta. Od takrat pa do danes je doseglo že lep napredek, tako v tehničnem kot v gospodarskem pogledu. Društvo ima lepo urejen dom, dobro opremljeno orodjarno itd. Rudniški gasilci zelo skrbe za svoj strokovni dvig. V prostem času se skoro vsak dan zbero v Domu, kjer večkrat poslušajo tudi razna strokovna predavanja. SEVNICA Koncert pionirjev. — Pionirski pevski zbor gimnazije je pretekli teden organiziral pevski koncert za odrasle kakor tudi za šolsko mladino. Koncert je prav lepo uspel, saj so tako zapeli, da bi jih ljudje kar naprej poslušali. Posebno izvrsten je bil venček narodnih pesmi iz vseh krajev naše domovine. Občani si takih koncertov še žele. Gledališka igra. — Gledališče PGD »Mladih« je uprizorilo v petek, 25. maja, znano dramo »Ljubezni in morja valovi«. Ta igra je zahtevala mnogo dela. Igralci so jo podali prav življenjsko in kolikor so na odru še vsi mladi, jim lahko za odlično uprizorjeno igro res čestitamo. Razvili so pionirsko zastavo. — Na letnem telovadišču »Partizana« v Radečah so to nedeljo tamkajšnji pionirji razvili novo odredno zastavo in sprejeli v PARADA PREDVOJAŠKE Tele so pa zmagovalke letošnjega rokometnega prvenstva E 711! C E Sestanek direktorjev. Prejšnji' apeliral na disciplino podjetij pri ponedeljek je bil sestanek vseh izpolnjevanju pianov in druž-direktorjev podjetij brežiške ob- benih obveznosti, čine, ki ga je sklical občinski ; „ . ,. . , _ , ,, — ‘ Slo je pred- ’1 Tedenski sejmi. - Tedenski ~ IV, u« ae določi Ste- K V t ^ ................... Vilo udeležencev drugega te- bo‘°’ s° '©J™ obisknm. Tbvanš predsednik e v svo- čaja M članc delavskih svetov P™?2 ^ad>h Pečkov Je staje”8 govoru podčrtal pomen -m upravnih odborov Dodietii len ln vedno bolI naraSfa- tako predvojaške vzgoje in želel, da TseTeovore oX “ naših krajev kakor tudi lz bi imel novoustanovljeni odred rnembah oz' o^reviziii tarifnih sosodnje Hrvatske- KuPCl pa še v nadalje take uspehe, kakor pravilnikov v smislu nedavno PnhaiaJ° iz Gorenjske, Notranjih je imel predvojaški center, S novih uredb _ Zamisel Sk°’ Primorske- Gorskega Nekaterega člani so prejeli doslej občinskega SS ie tudi za drugi tor-ia ter cel° iz Istre 111 Dalma- kar 19 najvišjih odlikovanj ?^aj nafetelana pl^lno Su- Cije' Cene 8e ravnajo po P°- Predvojaške vzgoje. "naš^oVS Formiranja odreda so se ude- gospodarskem kadru. Določili % M*tJ'- Ježih tudi zastopniki JLA in so 42 kandidatov za drugi te- ^poslanih z železnico in s po-predsednik občinskega odbora čaj, ki bo trajal tri dni, in si- ^nim! kamioni nad 1700 mla- SZDL tov. Lojze Colarič. cer od 18. do 20. junija s celo- ?lr\ PUJfkov’ kar P?1”1 lep. do' Po končani slavnosti je od- dnevnim poukom. Tečaj bo v £°df7 kl S£„»?® ,2L*5ja, lrt?e11 »ed izvršil mimohod ob častni brežiški gimnaziji. Spored te- ™nainaPhlM» kT< LinT” tribuni, nato pa je sledila nogo- čaja obsega 11 točk in je isti r"VnaPla. blagajna. Ti svinj- nWtaa tokma' kot « vse ostale tovrstne teča- ^ Ni naključje, da so ravno v Je. ki so že v okraju in ki ga ^ iinUelj & ^ Vidmu-Krškem ustanovili prvi 1° sestavilo Društvo ekonomi- J Dcme’ ?*ed predvojaške vzgoje v na- ®t°v okraja ter obsega vse, kar rvtaaanaeitaar-----_________ okraju. Ze skozi vsa leta mora dober upravljavec nujno * ** predvojaške vedcti- Pogovorili so se nadalje tudi 80 pripadniki ._______________„w ^goje želi lepe uspehe, kar je .............. ™ uauaJje samih mladincev ka- o reviziji tarifnih pravilnikov * kad d°brega učiteljskega in sestave pravilnikov o Dre- pravilnikov o pre-mijah, kar bo treba pospešiti, Želimo, da bi mladinci ob- kcr so moraJ° biti te spremom-ki so jo dali na zboru ^ izvršene do konca maja. Pri vestno izpolnjevali in tem delu Je bilo treba paziti ^ko postali dobri čuvarji naše Predvsem na to, kakšna dela se "^novine. premirajo in da se premije ne « določajo kar po »tekočem tra- v*««Ilci občinske gasilske rve- ku«, s čimer bi bil namen praho V vidmu-Krškem so dostoj- vilnika o premijah zgrešen. VP?L*f®TaI,0?an *»siistva. Na sestanku je direktor po-v«'. 7 dru±nico NE v glavnih obrisih Hnf. V V,hrah ^razložil finančno-gospodarsko ,e občini i rilcev i* ce- politiko in da! več pojasnil o bito^""-V dopoldanskih urah raznih skladih In njihovi upo-* oc*nJev*nJe vseh dru- rabi. Zastopnik občine pa je DOPISUJTE V JMti 161101»“ 25. maja smo imeli na naši šoli sprejem naših najmlajši, v pionirsko organizacijo. Lepo je bilo videti učence I. razreda, kako za tovarišico učiteljico ponavljajo zaobljubo ob okrašeni sliki tovariša Tita in razviti pionirski zastavi. Za uvod v to slovesnost so vsi učenci in dijaki tukajšnje šole zapeli pionirsko himno. Pevski zbor gimnazije je nato zapel pesem »Pozdrav Titu«. Po končani zaobljubi in podelitvi značk sta mladim pionirjem čestitala k sprejemu načelnik pionirske organizacije na šoli in član šolskega odbora LMS ter jim podarila šopek cvetlic. Pionirke II. razreda osnovne šole so nato deklamirale zborno recitacijo tovarišu Titu za rojstni dan, cicibani — naši predšolski pevci in telovadci pa so zapeli pesmico »Naša četica koraka«. Pevski zbor je zapel še pesmi »Kje je zdaj naš očka«, »Letalska«, »Na zeleni gori« in »Vrabčeva«. Po kulturnem programu smo gledali za mladino zelo zanimiv in poučen film »Pot miru«. Zadovoljni s filmom, toda ne z vremenom, smo se razšli. Zadnje čase smo se temeljito pripravljali na fizkulturnem področju za srečanje z mladino iz Velike Doline in Cerkelj. Toda vreme... Zjutraj in dopoldne dež, popoldne, ko je prepozno in naše srečanje zamujeno, pa sonce! Tako naše dijakinje niso mogle pokazati svojih moči in sposobnosti v nastopu »Med dvema ognjema«, ne dijaki iste igre in še nogometa povrhu. Sahisti so igrali med seboj, namesto z dijaki sosednih šol in tudi atleti niso prišli na račun. Ne vemo, kako so se Cerkljani in Dolinčani imeli .doma, vemo le, da smo se vsi jezili na vreme in dež, ki sta nam prekrižala tako lepe načrte. Roditeljski sestanek v Dobovi. Pred nedavnim je bil na osnovni šoli in nižji gimnaziji v Dobovi uspel roditeljski sestanek. Starši so bili na njem seznanjeni o pomenu reforme šolstva in o drugem. Obisk na sestanku je bil kar zadovoljiv. Želeti bi bilo, da bi starši tudi na roditeljske sestanke med letom prihajali v takšnem številu. svojo organizacijo 100 novih članov. Po tej slovesnosti so vsi mladi Radeč ani odšli v sprevod, skupno z godbo na pihala, skozi mesto. Šport v Ratlečah se razvija. — Kakor je videti v zadnjem času, bo postalo tudi športno življenje v Radečah takšno, kot je želeti. Na pobudo mestnega komiteja LMS je bila ustanovljena moška, ženska in mladinska ekipa v kegljanju. »Partizan« je ustanovil odbojkarsko 'sekcijo, prav tako pa so zelo marljivi tudi vsi člani ŠD »Radeče«, ki bo imelo v kratkem redni občni zbor. Mladinski sestanek. Prejšnji teden je bil v Radečah množičen sestanek osnovne mladinske organizacije. Na njem so med drugim sprejeli v organizacijo 32 mladincev in podelili pohvale mladincem, ki so se najbolj izkazali pri delovnih akcijah v počastitev 10. obletnice MDB. Podobne sestanke so imeli tudi v V9eh ostalih osnovnih organizacijah. Kakor smo izvedeli, je bilo pred nedavnim na področju občine Radeče sprejetih v mladinsko organizacijo 90 novih članov. Seminar za člane DS. — V Radečah se je začel v ponedeljek, 28. maja, šestdnevni seminar za člane delavskih svetov, ki ga obiskuje okoli 30 delavcev. Tudi mladina v Radečah bo gradila športne objekte. — Kakor drugod, tako bo tudi mladina iz Radeč in okolice letos gradila več športnih objektov. Doslej imajo v načrtu gradnjo odbojkarskih igrišč v več okoliških krajih. -jak Vrhovo Kakor vsako leto, tako je tudi letos Gasilsko društvo na Vrhovem lepo proslavilo svoj gasilski praznik. V nedeljo dopoldne so mladinci in člani izvedli več vaj. prav tako pa so na ta dan sprejeli v svojo organizacijo tudi nekaj pionirjev. Koncert »Svobode II« iz Hrastnika. — To nedeljo, 27. maja, je imela godba na pihala hrast-niške »Svobode II« celovečerni koncert, ki je lepo uspel. Godbeniki so pod vodstvom kapelnika Viljema Zaletela izvajali dela naših avtorjev. Slikarska razstava. — V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku, bo dne 29. junija odprta tudi slikarska etrtek’ 24. maja, so se Predstavile sekcije krat f ,Ske *Sv°bode II*. To-^cčerT,6 Pa četrterri- prosvetnem Vemu ’ ■ ^e ^ Posvečen Tito-. ob(etn, rastnemu dnevu in 80. line*1 Cankarjevega rojstva. *st>ohnrfma Predsednik te govoril o delu in po-*atem °Stl obefl velikih moi, bro i-h>a 80 v Pisanem in do-du nn.»ranem ku|tornem spore-Pihai„ °Pili pevci in sodba na °ktet ’ zenski nonet in moški eicibam trboveljske gimnazije, un‘ glasbene Šole in drugi Lahko rečemo, da je tudi ™ prosvetni večer zelo uspel. -jak Razstavna v Zg. Trbovljah. — V počastitev rojstnega dne maršala Tita so prejšnji četrtek popoldne odprli v II. osnovni šoli v Zg. Trbovljah lepo pripravljeno vajensko in pionirsko razstavo. Pri otvoritvi so bili navzoči številni predstavniki oblasti in množičnih organizacij, sodelovala pa je tudi mladinska godba »Svobode II«. Razstavo si je v teh dneh ogledalo precej ljudi. LEP JE POGLED NA VIDEM-KRSKO razstava, ki jo bodo pripravili tamkajšnji fotoamaterji, ki so zelo marljivi Razstava bo v Puharjevem domu. V šoli pa bodo tedaj priredili razstavo tudi pionirji. Ti bodo razstavljali risbe in drugo. Hrastniški kajakaši na Goriškem. — Zadnjo nedeljo je bilo v Plaveh v Soški dolini republiško prvenstvo v kajak — slalomu, ki so se ge udeležili tudi kajakaši iz Hrastnika. Tekmovale so še ekipe iz Ljubljane, Celje in Nove Gorice. Vsa prva mesta so odnesli tekmovalci iz Nove Gorice. Hrastniški planinci za občinski praznik. — Hrastniški občinski praznik nameravajo kar najlepše počastiti tudi tamkajšnji planinci. 27. junija bo najbrž plezalni vzpon v Bobnu, zvečer pa bodo predvajali planinski film, združen s predavanjem. V* Sent Janž na Dol. Pred nedavnim je bil v Šentjanžu roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo lepo število staršev. Z zanimanjem so poslušali predavanje »Kako naj se otrok uči«. Za tem je sledila razprava o novi šolski reformi. Starši so postavljali svoje predloge in v celoti soglašali z reformo. Tudi šolski odbor se je sešel in pregledal dosedanje delo in poslovanje. Edina pereča točka je gradnja novega šolskega poslopja, ki je v Šentjanžu nujno potrebno in je skrajni čas, da ■e z delom prične. Prot. Vinko Žnidar: (Nadaljevanje) Okrog šolske reforme Ali naj bo obvezna šola enotna ali diferencirana? Vsekakor reforma ne pomeni enake in trdo uniformirane šole v vseh podrobnostih in povsod odrejene na isti način. Predpostavlja le notranje bogastvo in le pisano notranjost šolskega življenja in učno-vzgojnega procesa. Šota naj se povezuje s svojim okoljem, upošteva naj mnogovrstne interese, sposobnosti in težnje mlade generacije, ki jo izobražuje oziroma vzgaja. Mnenja, ali naj bo višja stopnja obvezne šole diferencirana aii ne, so pa kaj različna. Zaradi enakopravnosti vseh mladih državljanov diferenciacije nikakor ne smemo uzakoniti. V principu mora šola ostati enotna, čeprav nekateri pedagogi-praktiki zagovarjajo stališče, naj bo obvezna šola razvejana ▼ smislu poklicne orientacije vsaj ▼ zadnjih dveh letih osemletnega šolanja. Ko učenci že hodijo v šolo 7. in 8. leto, naj bi se po njihovem že razdelili ▼ tri skupine, 1. v smeri šolanja na strokovnih šolah, 2. v smeri neposrednega stopanja v poklic (kmetijski) in 3. v smeri nadaljevanja šolanja v srednjih splošno-izobraževalnih šolah (višje gimnazije). Komisija za reformo šolstva kategorično vztraja na stališču enotne šole za vseh 8 let. Razlikovanje med mestom in podeželjem da je nespremenljivo in nesocialistično. Mestna, industrijska in vaška mladina mora v obvezni šoli dobiti vse, kar ji je socialistična družba, ki poudarja enakopravnost, dolžna dati. Le izbor učnih sredstev je med mestno in vaško šolo lahko različen, kar bo ustvarjalo neko razliko med njima. I vaški i mestni otrok morata v obvezni šob dobiti temelje za pravilno razumevanje družbenih in prirodnih pojavov in zakonitosti. Obadva morata dobiti splošno in tehnično izobrazbo, oba je treba vzgojiti za dobra socialistična državljana. Zato tudi ne more biti razlike v predmetnikih, ne v učnih disciplinah, ker jih ne sme biti v učno-vzgojnih ciljih. Nastane pa tudi vprašanje, kakšne dispozicije in kakšne možnosti naj upoštevamo, ko bomo reformirali obvezno šolo. Enotno šolo bomo graditi samo iz naprednih pozicij družbenega življenja. Manj razvitim krajem bodo morali v začetku okraji in celo republika nuditi izdatno pomoč. Pri tem uvajanju ne bo mogoče realizirati takoj dokončnih oblik, temveč le postopoma in bo treba v za- četku uvajati prehodne oblike. Tudi poklicna diferenciacija v 12. ali 13. letu bi bila prezgodaj in napak bi bilo tudi to, da bi poklic absolutno odločali starši po svojih željah in ne upoštevajoč otrokovih interesov oziroma sposobnosti, ki se vidno pokažejo okoli 15. starostnega leta. Tudi sodobna proizvodnja in tehnika dela ne dovoljujeta prerane poklicne odločitve, ker potrebujeta široko in splošno izobraženega državljana. Družbeni skupnosti more resnično koristiti le takšna in tista struktura strokovnih kadrov, ki je plod zrele, preudarne in utemeljene poklicne izbire mladih ljudi. Nekateri oporekajo, da je naša šola že osemletna in da je šolska reforma zato nepotrebna, češ da gre pri tem le za široko uporabo že starih pedagoških načel. Vendar poudarjamo, da gre pri reformi za povsem nova pojmovanja, za nove odnose v šoli, za obogatitev učno-vzgojnega dela z novimi oblikami in tudi novimi metodami Ljudska revolucija je sprožila vrsto družbenih sprememb, torej tudi proces za spremembo družbene zavesti. V počastitev rojstnega dne maršala Tita sta Revirsko akademsko društvo v Trbovljah in Posavski akademski klub v Brežicah v Domu JLA v Brežicah organizirala likovno razstavo. Razstavljali so člani RAD Trbovlje Janez KNEZ in Silvo KOPITAR ter Franc BOŠTJANČIČ kot gost, redni slušatelji na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost, poleg njih pa še amaterji — člani JLA v Brežicah. Razstava je bila odprta od nedelje, 20 maja, t* je trajala do 30. maja. Podobno razstavo smo preteklo leto imeli priložnost videti v Trbovljah. Kot takrat, je imet tudi sedaj na razstavi glavni delež Janez Knez, medtem ko sta ostala dva razstav-ljalca bila zastopana z manjšim številom del. Knez in Kopitar sta razstavila slikarska dela raznih vrst in tehnik, Boštjančič pa tudi plastike. Opažala se je že težnja po izražanju globlje vsebine, kar je nedvomno velik napredek. Oba slikarja še vedno v glavnem upodabljata Šola že deluje v spremenjenem družbenem redu, s tem pa ni rečeno, da je že do kraja prežeta s socialističnimi nazori. Šola mora biti tudi eno izmed torišč, kjer se bije boj za napredno, socialistično zavest mladega rodu — za ustvarjalce še popolnejše oblike socializma. Samo tista šola, ki se tega idejnega boja zavestno udeležuje in se vldjučuje v vrtinec družbenega presnavljanja, se bo prebila do svoje sociaalistične podobe V naši šoli se še vedno preveč poudarja le avtoriteta in premalo dopušča svobodno izražanje mladega človeka, ki ga za odkritosrčno izpoved le prehitro dolete represalije v obliki opominov ali ukorov. V sedanji šoli še vedno vlada disciplinska atmosfera, sloneča na administrativnih odlokih in v učilnicah je še preveč kasar-niške poslušnosti in enoličnosti. Današnja mladina nosi v sebi novega duha in se upira formalističnim kriterijem, nehumanim odnosom ter brezdušnemu in uradniškemu učiteljskemu delu. Šola v mladem fantu ali dekletu ne sme videti le poslušnega objekta, ki bi mu vsak dan smeli nalagati le bre- naravo. Želeti je, da bi se poglobila v človeka, tistega vsakdanjega človeka, delavca, kmeta, inteligenta, ki ga vendar srečata vsak trenutek. Kakšne posebne opredeljenosti ali usmerjenosti še ni bilo opaziti. Mogoče se kaže vpliv profesorjev. Precej viden pa je bil napredek v primeri z lanskoletnimi razstavljenimi deli. Sicer pa: »Le čevlje sodi naj kopitar!« Zato se ne bom spuščal v kritiko. Franci BOŠTJANČIČ, kipar, je razstavljal kot gost obeh študentskih klubov. S svojimi sicer maloštevilnimi plastikami je izredno poživljal razstavo. Kaže precejšnjo nadarjenost. Pozornost je vzbujala predvsem Študija makete za spomenik preseljencem in žrtvam druge svetovne vojne v Brežicah. Lepa sta tudi oba portreta. Janez KNEZ je razstavil kakšnih 40 del. Ugajali sd predvsem lesorezi Ribiško mesto, Pogrebna koračnica, akvareli Ribnica, Pokrajina II, olja Dobovec, Avtoportret, tempera mena. Sola mora videti v mladem človeku razvijajočo se o-sebnost s čisto lastnimi nagnjenji in težnjami, z lastno voljo in z novimi interesi. Današnja mladina zahteva od odraslih priznanje, da je tudi vsak učenec odločujoč činitelj v vsem procesu šolanja. Pomembnost učenca pa z leti šolanja postopoma celo raste. Učiteljeva vloga ni le v podajanju in učenčeva r.e v pasivnem sprejemanju. Učenec naj v šoli razvije vso svojo aktivnost, kar je zlasti mogoče pri skupinskem delu, pri seminarskih vajah, pri pripravah za eksperimente, pri razgovorih, pripravah za izlete, ekskurzije, razstave itd Reformirana šola bo podrla pregrade med »uradnimi« šolskimi oblikami in med sproščenimi oblikami razrednega dela. Šolo bo morala močno podpreti tudi pionirska in mladinska organizacija, posredno pa tudi druge organizacije, ustanove, podjetja in društva. Šoli bodo v močno oporo vse oblike sodelovanja med starši in kulturnimi delavci. Skrb za pravilno učno in vzgojno rast bodo morale prevzeli vse organizacijo v komunalni skupnosti. (Nad. sledi) hiše v predmestju, aquc.tinla Drevesa pozimi in risba Slovenska mati. Ta mladi umetnik izraža poleg nadarjenosti tudi izredno plodovitost. Silvo KOPIT nam je pripravil okrog 15 del. Zanj je značilno, da svoja dela mračno ogrne. Tudi ta je razstavil raznovrstna dela. Lepa so Metka (olje), Motip ir Ljubljane, Bohinj (tempera), Požgana hiša, Notranjščina partizanskega bunkerja (tuš) in Pomlad v Zasavju (olje). Amaterji — člani JLA v Brežicah — katere seveda ne moremo primerjati s slušatelji AUU, kažejo tudi precejšnjo nadarjenost in prizadevnost, posamezni pa tudi plodovitost (Cvetku Radanovič). Nekateri očitujejo do tovrstne umetnosti veliko ljubezen. Izstopala je pred vsem Cvetka RADANO-VIČ-Miloš (Beg pred okupatorjem — olje, Duška — tempera. Dubravka — portreti. Po risbi pa ugaja Dunat. Mitja Degleri-ja nem je pripravil nekaj lepih akvarelov. Slikovna razstava naših mladih umetnikov v Brežicah ZAGORSKI FESTIVAL BO V POČASTITEV 80-letnice Cankarjevega rojstva Na programu je osem odrskih del — dve akademiji, razvitje zastave, odkritje spomenika, delavski shod in druge prireditve — Na festivalu sodelujejo tudi dramske družine iz Cemšenika, Izlak, Polgšnika in ljubljansko dramsko gledališče — Vse prireditve bodo trajale osem dni Pripravljalni odbor za izvedbo zagorskega festivala ima polne roke dela. Glavni obrisi festivalskih prireditev so sedaj že znani, ker je tudi programska komisija zaključila svoje dalo. Osnovno je to, da je letošnji zagorski festival namenjen počastitvi 80. obletnice rojstva našega velikega pisatelja in pesnika, Ivana Cankarja. Zagorje bo v ta namen pripravilo dvoje Cankarjevih dramskih del. ki jih bo uprizorila »Svoboda l-Zagorje« in »Svoboda« Loke-Kisovec. Sploh bo letošnji festival zagorske občine bogat na dram- skih prireditvah, saj je programska komisija uvrstila v spored kar osem odrskih del, ki jih bodo podala društva »Svoboda♦ iz Zagorja, Lok in prosvetna društva iz Čemšeni-ka, Izlak in Polšnika. Celotna prireditev pa bo kvalitetno izpopolnjena s dvemi deli ljubljanskega dramskega gledališča, ki se je prošnji za sodelovanje na festivalu ljubeznivo odzvalo. V glavnem bodo na programu izvirna dela, le društvo iz Cemšnika, Izlak in Polšnika bodo izvajala dela, ki so jih uprizorila že na domačih odrih. Festival bo trajal osem dni ta bo zaključen na rudarski praznik. Na ta dan bo tudi veliko delavsko zborovanje, formirali pa bodo tudi nov odred PVV. Trenutno se vsa zagorska in okoliška društva pridno pripravljajo na bližnje slovesnosti. Časa ni na pretek. Zategadelj se bodo morale vse skupine v tem kratkem času dodobra pripraviti in izrabiti sleherni prosti dan za vaje. Toda kot vedno, bodo tudi na tem festivalu zagorske kulturne institucije pokazale, da je za njimi sezona bogatega in pisanega kul-turnoprosvetnega udejstvovanja. Celoten program bomo prinesli v eni naših naslednjih številk. (v) Razstavo sta organi' irala Revirsko akademsko društvo v Trbovljah in Posavski akademski klub, omogočila pa sta jo OLO Trbovlje in Uprava Doma JLA v Brežicah. Revirsko akademsko društvo, ki združuje študente visokih šol in inteli-gente našega revirja, je podobno razstavo svojih članov, slušateljev Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljeni, priredilo Umsko leto v Trbovljah. Razstava je uspela in upamo, da je zadovoljila tokrat tudi Brežičane. Ta razstava jm pomeni tudi prve korake k združenju obeh študentskih društev bivših okrajev Trbovlje in Krško, do česar bo prišlo v bližnji bodočnosti. Razstava je bila zanimiva in lepa. Človeku ni bilo žal, da si jo J® ogledal, kajti ko je z nje odhajal, je lahko rekel: »Videl sem velik polet naših mladih umetnikov, duh novega časa/« — kakor je nekdo zapisal v knjigo obiskovalcev. Polde Ravnikar Novoustanovljeni simfonični orkester POZDRAV TRBOVELJSKEMU SIMFONIČNEMU ORKESTRU tTrbovljam se obeta v nedeljo, 3. junija, spet pomemben kulturni dogodek — v dvorani Delavskega doma bo tokrat prvič nastopil trboveljski simfonični orkester, ki ga vodi delavni in vztrajni profesor Albin Wein-gerl. Simfonični orkester v Trbovljah! Ali je to mogoče? Marsikdo bo nejeverno zmajal z glavo. Toda samo za trenutek. Prav gotovo se bo spomnil bogate glasbene tradicije v trboveljski dolini, in takrat se mu to, da imajo v mestu simfonični orkester, že ne bo zdelo več tako čudno. Mlad je še ta orkeste; saj je začel delati šele pred nekaj meseci in sedaj se nam bc že predstavil s precej zahtevnim programom, kar daje slutili precejšnjo glasbeno nadarjenost njegovih članov. Sicer pa, kaj bi govorili vna- prej. Počakajmo še dan, dva — in videli bomo... Simfonični orkester bo pod vodstvom dirigenta Albina Weingerla izvajal aa svojem prvem koncertu Gluckovo uverturo — Ifigenija na Avlidi, Mozartovo — Malo nočno muziko, serenado za godala, AUe-gro, Andante, romanca, Alle-gretto, menuet in Attegro, rondo. Nadalje Webrovo Concerti-no za klarinet in orkester, Grie-garvo suito I Peer Grynt, Svitanje, Ožina smrt, Ples Antire, V dvorani gorskega kralja, Gobcev Potrkan ples, Massenetovo arijo Sancha iz opere »Don Ki-hot«, Mozartovo arijo Figara iz opere »Figarova svatbo« tn Rossinijevo arijo Bartola iz opere »Seviljski brivec«. Ob koncu pa bomo slišali še Čajkovskega Cvetlični valček._________ Kritika in amatersko gledališče V zadnjih letih sem precej redno spremljal gledališko življenje v Trbovljah, in to s svojimi časniškimi kritičnimi poročili. Pogosto pa sem naletel na zelo hudo ogorčenje članov posameznih gledaliških skupin, posebno če sem poročila napisal bolj problemsko. »Mi smo amaterji,« so ’ mi govorili, »trgaj ti raje poklicne igralce!« Seveda je moje mišljenje kljub temu ostalo nespremenjeno, prizadeval sem si le pisati še bolj objektivno in predvsem konstruktivno. Na svoje zadnje tako poročilo pa sem dobil pred tedni javni odgovor. V njem pisec ne varčuje s sredstvi, kako bi me čimbolj oblatil. Ne mislim se braniti, tega mi ni treba, ker si je pisec jasno sliko o svojem značaju ustvaril sam. Izpodbudilo pa me je to, da tok rut spregovorim, ali je kritika amaterjem potrebna, in če je, kakšna naj bo. Amatersko gledališče opravlja na podeželju dvojno vlogo. V njem se člani skupine pobli-se seznanjajo z umetnostjo in kulturo, uče se pa tudi omikane slovenske govorice ter osnov odrske umetnosti. To je kul-turno-prosvetno delo med samimi člani gledališke skupine. Druga pa je tako imenovana posredniška vloga. S svojimi nastopi prea javnostjo pa posredujejo občinstvu dela iz domačega in svetovnega repertoarja. Ta nadomeščajo poklicna gledališča Gledališko občinstvo pa hoče za svoj denar tudi videti dobro predstavo, zato jedo amaterjev ravno tako kritično. Kjer pa je gledališče in kjer je občinstvo, pa mora biti tudi kritika, ki predstavlja vez med obema. Publiki razlaga in približuje gledališko delo, vredno- ti pa tudi samo izvedbo. Gledališču mora biti tudi v korist, opozarjati ga mora na morebitne pomanjkljivosti. Amaterji vlože v delo vefifco truda, in to po napornem poklicnem delu; za to jim moramo dajati vse priznanje. Pred občinstvo pa, žal, prihajajo mnogo prej, preden so delo dovoli naštudirali. Tako ostanejo pri več ali manj dobri interpretaciji, njihov originalni umetniški doprinos pa je manjši. Ko se pojavijo pred občinstvom, pa prevzamejo nase isto odgovornost, kot jo imajo poklicni igralci. Kritika se zaradi tega ne bi smela dosti razlikovati od one prave. Ne more pa biti tako zahtevna, v kritičnem poročilu se da dognati, kako so sc. posamezni igralci približali to-vimiku. Ugotoviti pa je treba tudi, kako je režiser njihovo delo usmeril in kako ga je navdihnil s svojimi domisleki. Amaterji se bodo morali privaditi tudi malo bolj neposredni oceni njihovega dela, pa bodo odpadli vsi nesporazumi. Priznanje njihovih uspehov je že v tem, da se o njih sploh kritično piše! Če pa bodo hotela naša amaterska gledališča doseči tudi umetniško kvaliteto in da se ne bo več zgodilo, da ne bodo kos niti tekstu, bo treba malo več dela. Devetnajst vaj je hudo malo, če pomislimo, da jih imajo v poklicnih gledališčih, kjer so igralci verjetno bolj rutinirani, 40 do 3001 V prihodnje tudi ne smerno dopustiti, da bi naši bralci brali o predstavah nepodpisane slavospeve, ki pogosto prihajajo iz zelo ozke bližine gledališča samega, v gledališču pa bodo sami videli popolnoma drugačno sliko. Borut Plavšak APZ v Franciji Mimogrede, skozi okno v vlaku, pa tudi drugje (Nada! |e van jel Ves večer so me dobesedno izročali iz rok v roke ter izpraševali, če poznam njihove sorodnike in znance, Kum, Planino, Šentjur itd. Preveč jih je bilo, da bi si zapomnil imena vseh. Neka sorodnica pozdravlja Šuštarjeve iz Trbovelj, Ko-bivšek pozdravlja svoje domače bi Kostanjška, brat pozdravlja Antona Kukovca, Kraljeva Olga domač* iz Trbovelj, neko dekle znance iz Zagorja. Kar prehitro je minil večer. Treba se je bilo posloviti od mnogih znancev, ki sem jih prvič v življenju srečal ta dan. Nikdar ne bom pozabil pogleda neke rojakinje te Trbovelj — prej mi je povedala, da ji je pred šestimi tedni umrl mož za silikozo, in takih vdov je tamkaj mnogo — ko sem se poslavljal od nje. Zazdelo se mi je, da se ne poslavlja od mene, ampak da se za vedno poslavlja od — domovine... Pohitel sem za gostiteljem Kotarjem, naš Radovan pa je ravno zabaval rojake ter na harmoniko igral neki šaljivi ples, katerega so spočetka plesali pevci, a so se jim kmalu pridružili rojaki. In na domuI Ker smo se zakasnili, in sicer precej, so nas ženske pozdravile po slovenskem običaju z metlo in krtačami! Pa smo se jim le odkupili/ Mislil sem, da bomo po krajšem pogovoru odšli spat. No, tokrat sem se precej zmotil — saj so nam pripravili celo »ohcet«, ki je trajala pozno v noč. Zavrtele »o se gramofonske plošče s slovenskimi polkami in mi seveda z njimi. Pesmi. Smeh. In vmes vprašanja o domovini. Oče Kotar in sin sta obujala spomine na progo Brčko-Bano-viči, kjer sta delala v izseljenskih brigadah Ponosna sta, da sta pomagala graditi domovino, ponosna sta na zaslužene udarniške značke. In sta nam zapela: »Mi gradimo ceste, prage...« Tako je hitro mineval večer, kaj večer! — noč se je že skoraj bližala jutru, ko smo odšli v postelje. Drugo jutro nas je čakala pot v Pariz m tvegana oddaja za francosko in belgijsko televizijo. Drugo jutro so prihajali lovci z različnih strani, nekateri z vlakom, drugi z avtobusom, bližnji pa tudi peš. Seveda so nas spremljali gostitelji. Pridrvel je vlak in zmašili smo se vanj. Se poslednji stiski rok, klici: »Na svidenje v domovini!« in vlak je potegnil. Marsikomu so ob slovesu stopile solze v oči in marsikdo se je vprašal: se bo H še kdaj srečal s temi ljudmi... Lens, Sallaumines, Mericourt itd. so rudarska naselja v severni Franciji. O njih so bralci našega lista že dosti slišali, zato ne bom o njih obširneje pisai. Omenim naj le, da je to pač rudarsko naselje, in to veliko, v katerem delajo rudarji raznih narodnosti, belci in črneči. Nekateri zaslužijo dobro, drugi slabše, nekateri imajo lepa stanovanja, drugi ne itd. Tu so bloki, ki so zares lepi, so pa tudi taki, ki bi se jih Trbovlje sramovale. Rudniki so veliki in za naše pojme nekako na sred- Place dela Conclde z Napoleonovim obeliskom nji stopnji mehanizacije. Človek je še vedno glavna in nepogrešljiva delovna sila. Značilno za ta predel je, da rudarji zelo umirajo za silikozo, to je posebna bolezen, pri kateri pljuča nekako poapnijo. Sodobna medicinska znanost tej bolezni še vedno ni kos... Francoski rudarji povprečno kar dobro zaslužijo, pa tudi socialno so dobro zavarovani. PARIZ, PARADIŽ ZA NE- KATERE, IN — TELEVIZIJA V mislih sem bil še vedno pri Kolarjevi družini v Mericourtu, ko smo se bližali Parizu, tistemu toliko hvaljenemu, opevanemu in v neštetih knjigah opisanemu kraju, paradiž, kot pravijo nekateri, zares, a samo za tiste, ki se rede na račun žu-ljavih dlani delavcev in kmetov vsega sveta. Izstopili smo in že smo bili v živi gneči tisočev. Sprva smo se v tej velikanski pariški človeški gmoti počutili nekako slabo, negotovo, kar pa nas je minilo še tisti dan. Popoldne — kratka vaja v neki Operi za televizijsko oddajo. Vodstvo jc bilo z nami zelo zadovoljno. Generalka neke ameriške cov." boyske skupine, nekega pianista, neke angleške baletne šol® in televizijskega jazza. Večer. Spet smo se zbrali v že omenjeni operi. Malce trem® je imel vsakdo. Televizija! To vendar ni vsakdanje. Bili sm° kmalu na vrsti. Razgrnila se je zavesa. V na* so se obrnili mnogi apa' rati. Publika v dvorani )c zaploskala. Tiha intonacija —* in že smo zapeli. Lepo je zvenela prelepa Maroltova »Ven® beill« v tem akustičnem Pr°' štoru. In nato, ko se aplavz niti polegel ni, že vesela, še' gava, nagajiva in poskočna narodna »Krančičou Jurij , s katero je moč in kvaliteta zbor* šele prLšla do izraza. Ni še izzvenel zadnji akorik ko nas je hvaležna publika ‘e nagrudila z burnim in glasnih* aDlavzom. Dvorana je grm®*® od ploskanja. Zastor se je zaj® izjemoma še enkrat dvignil ‘J* še enkrat so se leče televizijski** naprav obrnile proti nam. Vrnili smo se v stanovanj®-(Nadaljevanji sled*) • OKRAJNI ZLET „P A R T I Z A N A“ V BREŽICAH Nov rod razvija tradicije telesne vzgoje v Radečah VSO SKRB POSVEČAJO MLADINI, Med telovadnimi društvi, ki bodo sodelovali na okrajnem zletu »Partizana« v Brežicah dne 2. in 3. junija t. L, bo nastopilo tudi TVD »Partizan« iz Radeč. Udeležilo se ga bo z vsemi oddelki, s preko 80 telovadci. Telovadno društvo v Radečah ima vse pogoje za dober razvoj, saj uživa razumevanje in pomoč pri vseh, predvsem pa pri oblastnih organih in, kar je posebno važno, tesno sodeluje z DPD »Svobodo«. V tem je iskati tudi skrivnost uspeha telovadnega društva. Tako mu je uspelo dograditi in urediti svoj Telovadni dom ter pomnožiti vrste sodelujočih. Ni mu pa uspelo, da bi si zagotovil še več vaditeljskega kadra, kar pa ni samo problem telovadnega društva v Radečah, temveč skoro vseh društev »Partizana*. NOVEMU KADRU IN MNOŽIČNOSTI vati v smučarsko društvo, da bi delovali samo pozimi, kar seveda ne gre. Društvo »Partizan« naj deluje skozi vse leto, saj so zato tudi v Podkumu dani vsi pogoji. NAČRTI DRUŠTVA IN TEŽAVE Za osnovno nalogo si je ra-deški »Partizane zadal vzgojiti nov vaditeljski kader. Društvo najtesneje sodeluje z DPD »Svobodo«, saj je njen predsednik v Radečah tov. Viktor Pergar in hkrati tudi podpredsednik »Partizana« in aktivni vaditelj. Zamisel, da pripravijo tečaj vaditeljev doma, bodo tudi izvedli. Danes razpolagajo z vaditeljskim kadrom: Viktor pripravljajo na ustanovitev telovadnega društva, in sicer v Zidanem mostu. Na področju občine Radeče je še TVD »Partizan« v Podkumu, ki pa so ga nekateri hoteli kar preimeno- Pergar, Ančka Škufca ter družina Zahrastnik: Janez, Ivanka in Ivica. Kar trije v družini so v vaditeljskem zboru! V Radečah imajo vse pogoje za razširitev društva in bo to tudi ena izmed njihovih osnovnih nalog. Imajo pa v delu tudi težave in naletijo včasih na nerazumevanje. Tako imajo v Radečah letno telovadišče, ki meji na travnik in je last privatnika. Pri igri z žogo se večkrat zgodi, da pade žoga na sosedni travnik. In kaj je storil ta sosed pred kratkim? Bilo je 21. maja; sosed je igralcem vzel žogo, ji spustil dušo in je tudi takrat ni vrnil. Verjetno pozneje. Žalostno pri tem dogodku je, da je bil ta sosed nekoč telovadec. — In še nekaj jih teži: garderoba. Ko jo bodo imeli, bodo imeli vse. Veliko težav so imeli z dokončanjem Telovadnega doma, toda uspeli so in ob vztrajnem delu bodo imeli uspehe tudi v bodoče, če bodo šli po začrtani poti naprej, predvsem pa pri vzgoji novih vaditeljskih kadrov. Stane Šuštar Obvestilo Obveščamo vso mladino Trbovelj, da bomo v ponedeljek, 4. junija 1956 pričeli £ košarkarsko šolo. Vabimo vse mladince in mladinke od 12 leta starosti naprej, da se priglasijo dne 4. junija t. 1. ob 16. uri na stadionu »Rudarja« v Trbovljah. Šola bo trajala 1 mesec. ŠD »Rudar« Trbovlje, košarkarska sekcija. KAKO SO ZACELI Letos praznujejo v Radečah že 35-letnico delovanja na področju telesne vzgoje. Takoj po naši osvoboditvi leta 1945, ko j c bil Telovadni dom v Radečah pri bombardiranju porušen, so se resno lotili svojega dela in tudi uspeli. Že leta 1946 so imeli radeški telovadci svoj prvi javni nastop v okraju z vsemi oddelki, in to na trgu v Radečah. Prvi pionirji v telovadnem delu po letu 1945 so bili predsednik Ferdo Laznik, Martin Matko ter Janez in Ivanka Zahrastnik. Malo jih je bilo, toda bili so žilavi in vztrajni V naslednjih letih se je društvo vedno bolj razvijalo in leta 1948 je doseglo uspeh tudi pri gradnji odroma ureditvi svojega Telovadnega doma. Ob pomoči domačih čini tel jev je dru- V e porini dogodki prefeiagn tedna Zasavska nogometna liga ROKOMETASICE »RUDARJA PRVAKINJE SLOVENIJE V VELIKEM ROKOMETU Rokomet postaja vedno bolj zanimiva igra v revirjih. V prvenstvu Slovenije je sodelovala moška in ženska ekipa »Rudarja«. Medtem ko so moški ostali po porazu v Celju na 4. mestu, je ženska vrsta izvojevala do sedaj največji uspeh. Vseskozi so bile rokometašice »Rudarja« med prvimi in končno so se znašle skupaj s »Svobodo« z enakim številom točk, toda za zmago je odločila boljša razlika v golih. »Svoboda« je odigrala še zaostalo tekmo proti »Odredu«, toda rezultat 9:5 ni zadoščal. Tako so igralke »Rudarja« osvojile prvič častni naslov prvaka Slovenije, k čemer jim vsi iskreno čestitamo! štvu uspelo, da so že leta 1949 dobili tudi dvorano s parketom, saj je znano, da je telovadnica Polfinalno prvenstvo Slo- krtoačPbr«*ttivmike. Tudi novi venije v malem rokometu predsednik društva Janez Zahrastnik, ki je leta 1949 prevzel to mesto, se je trudil za čim širši razmah telovadnih vrst in je ▼ svojem prizadevanju tudi uspeL Res je, da tistega leta ni bilo javnega telovadnega nastopa društva, ki je bil dru- _. . .. gače Violeto, toda tevedto je zato kvaliteno telovadno akademijo. Janez Zahrastnik, star telovadec, je dobro krmaril, saj »BRATSTVO« GRE NAPREJ »Zagorac« (Krapina) : »Bratstvo« (Hrastnik) 2:2 (2:0) Hrastniško »Bratstvo« je malo pozno prišlo v formo. V nedeljo je v Krapini uspelo osvojiti dragoceno točko, čeravno so domačini vodili v prvem polčasu 2:0. V nedeljo bo »Bratstvo« Igralo doma z »Mladostjo« iz Zabo-ka V nedeljo, 10. junija, bodo Hrastničani tudi igrali doma z »Mariborom« in zadnjo tekmo v Trbovljah proti »Rudarju«. Z osvojitvijo 6 točk jim uspe, da ostanejo v tem tekmovanju tudi prihodnjo sezono Mariborsko-ceijska nogom etna liga »Proletarec« : »Drava« (Ptuj) 2:1 (2:1) Kar s težavo je šio v Zagorju. »Proletarec« je imel dosti posla z »Dravo« iz Ptuja, vendar se je bil že v stari Jugoslaviji dober telovadec. Skupno s tov. Karlom Rupnikom, ki je danes okrajni načelnik telovadnih društev, in tov. Mirkom Bizjakom ter tov. Francetom Piklom so sestavljali župno vrsto, v kateri so bili seveda še drugi telovadci, toda ne iz našega okraja. Pomemben razmah je doseglo TVD »Partizane v Radečah po leta 1952, ko je dokončno uredilo svojo telovadnico in letno telovadišče. Predsednik Franc Lasič si je zadal mnogo brige za razvoj društva, zato pa tudi vsako leto zahtevajo člani, da ostane predsednik še nadalje. Lansko leto je društvo razvilo svojo zastavo in slavilo 55-let-nico telovadnega dela in življenja v Radečah. DANAŠNJE DELO IN USPEHI PSI USTANAVLJANJU NOVIH DRUŠTEV Danes šteje telovadno društvo »Partizan« v Radečah 300 aktivnih članov in preko 200 podpornih. Niso pa v Radečah skrbeli samo za razmah svojega društva, ampak so pomagali iudi pri ustanovitvi in razširitvi novih društev na področju ra-deške občine. TVD »Partizan« v Papirnici je bil prvotno le odsek radeškega »Partizana«, leta 1949 pa so postali tamkaj samostojni in imajo preko 120 aktivnih članov. Leta 1955 so ustanovili samostojno telovadno društvo v Hotemežu, kjer je tudi 180 aktivnih članov. V letošnjem aprilu so začeli z ustanovitvijo društva tudi v Loki, V Trbovljah je slab »odnik odločil zmago V nedeljo je bilo v Trbovljah polfinalno prvenstvo Slovenije v malem rokometu. Sodelovali so v moški konkurenci »Svoboda« iz Ljubljane, »Rudar« iz in »Proletarec« iz Zagorja, v ženski konkurenci pa »Rudar«, »Proletarec« in »Pa-pimičar« iz Vevč. Igralke »Rudarja« sigurne zmagovalke V tekmovanju ženskih ekip so bile igralke »Proletarca« uspešne proti »Papimičarju« iz Vevč, medtem ko so proti ekipi »Rudarja« izgubili z 9:1. Ekipa »Rudarja« je dosegla še proti »FToletarcu« visoko zmago in s tem tudi pravico sodelovanja v finalnem tekmovanju. Sodnik podaljšal tekmo — zmagala »Svoboda« Dokaj bolj vroče je bilo pri tekmovanju moških ekip, kjer Trboveljčani po navadi vlečejo zadnji konec (največkrat po »zaslugi« slabih sodnikov) V prvi tekmi je »Svoboda« premagala z visokim rezultatom ekipo »Proletarca« iz Zagorja. »Rudar« je premagal »Proletarca« s 23:5, medtem pa je bila odločilna tekma med »Rudar- šek (Zagorje), jem« in »Svobodo« v regular- Pionirke — nem času končana 5:5. Sodnik pa je hote ali nehote prezrl, da je bilo usodno in »Svoboda* je dosegla gol in s tem zmago »Rudar« je upravičeno vložil protest »Proletarec« ni dal ugnati. Pobral je obe točki in se s tem še bliže pomaknil k naslovu prvaka in k sodelovanju v skupini boljših. V nedeljo bo »Proletarec« igral v Štorah proti »Kovinarju«, moštvo »Brežice« pa bo igralo v Kidričevem proti »Aluminiju« Tek osvoboditve v Zasavju Zmagovalno moštvo so to pot Radeče Tokrat je šlo brez dežja. Tek osvoboditve v okrajnem merilu je izvedlo v nedeljo ob lepem, sončnem vremenu TVD »Partizan« v Radečah. Iz 8 občin okraja Trbovlje so imeli pravico do nastopa po trije zmagovalci. Graje vredno pa je, da se Hrastničanom ni zdelo vredno poslati tekmovalcev, prav tako tudi Brežičani. ki niso poslali nobenega zastopnika. Rezultati: Pionirji — 509 metrov (22 tekmovalcev): 1. Iskra (Krško). 2. Deželak (Trbovlje). Mladinci — 2000 metrov (17 tekmovalcev): 1. Bole (Radeče), 2. Rotar (Sevnica). člani — 3000 metrov (19 tekmovalcev); 1. Klanačar (Trbovlje), 2. Špan (Krško), 3. Dernov- Svoboda (Trbovlje) : Rudar II. (Trbovlje) 5:0 V nedeljskem nogometnem prvenstvu so bili uspešnejši nogometaši »Svobode«, ki so z boljšo igro zmagali z visokim rezultatom nad drugim moštvom »Rudarja«. V prvem in drugem delu igre so Svobodaši prevladovali na terenu in bi z malo več pazljivosti bil lahko uspeh še večji. Sloga (Trbovlje) : Rudar (Hrastnik) 3:1 (1:1) Mladinci Sloga (Trbovlje) : Rudar (Hrastnik) 0:3 Svoboda (Trbovlje) : Bratstvo (Hrastnik) 6:3 Pionirji Svoboda I. (Trbovlje) : Rudar III. (Trbovlje) 0:0 Svoboda 1. (Trbovlje) : Sloga (Trbovlje) 2:3 Rudar I. (Hrastnik) : Svoboda II. (Trbovlje) 1:0 Rudar H. (Hrastnik) : Bratstvo (Hrastnik) 0:0 Svoboda (Kisovec) : Rudar II. (Trbovlje) 1:1 Proletarec (Zagorje) : Rudar III. (Trbovlje) 0:3 Bratstvo (Hrastnik) ; Rudar I. (Trbovlje) 1:0 Svoboda (Trbovlje) : Bratstvo (Hrastnik) 0:7 (0:0) Prejšnji četrtek sta odigrali prijateljsko tekmo »Svoboda« iz Trbovelj in »Bratstvo« iz Hrastnika. Zmagali so Hrastničani z visokim rezultatom Nogometna tekma v Vidmu-Krškem V nedeljo popoldne je bila prijateljska nogometna tekma na stadionu '»Matije Gubca« v Vidmu-Krškem med »Tehniko« iz Cerkelj in TVD »Partizanom« iz Krškega. Kljub temu, da so bili v igri večji del v premoči krški nogometaši, je bil končni rezultat tekme 1:1 (1:0). Domačini premoči niso znali izkoristiti. Pionirski in mladinski odredi — pozor! Drugi del tekmovanja v spoznavanju tehnike, ki ga je razpisal Okrajni pdbor Ljudske tehnike v Trbovljah, je končan. Pozivamo vse pionirske in mladinske odrede, da pošljejo za- VOZNI RED VELJA OD 3. JUNIJA 1956 Iz Trbovelj III: 4.20, 5.15, 6.30, 9.30, 10.50, 14.20, 1530, 19.00 in 20.05. Od restavracije: 4.30, 5.20, 6.20, 6.40, 9.40 11.00, 14.30, 15.30, 15.40, 19.10, 20.10. Prihod na kolodvor: 4.40, 5.30, 6.30, 6.50, 9.50, 11.10, 14.40, 15.40, 15.50 19 20, 20.20. PRIHOD VLAKOV Iz Ljubljane; 1.20, 3.59, 6.03, 6.50, 9.31 (brzi), 10.12, 15.11, 15.45, 17.18 (motorni), 19.49, 20.25. Iz Zidanega mosta: 3.54, 4.53, 6 08, 7.15, 8.33 (motorni), 11.26, 15.50, 1629, 19.17 (brzi), 20.49, 22.03. ODHOD AVTOBUSA IZ KOLODVORA Odhod iz Kolodvora: 4.55, 6.10, 6.50, 7.20, 10.15, 11.30, 15.15, 15.50, 16.30. 19.50, 20.50. Od restavracije: 5.05, 7 00, 7.30, 10.25, 11.40, 16.00, 16.40, 20.00, 21.00. Prihod v Trbovlje lil: 6 30, 7.40, 10,35, 11.50, 16 10. 16.50. 20.05, 21.10. 6.20, 15.25, 5.15, 15.30, ključna poročila najkasneje do 5. junija 1956. Istočasno naj priglasijo vse izdelke za okrajno razstavo in jih pošljejo Nižji gimnaziji v Vidmu-Krškem. TELOVADNA AKADEMIJA V POČASTITEV ROJSTNEGA DNE MARŠALA TITA V VIDMU-KRSKEM Tudi letos je TVD »Partizan« v Vidmu-Krškem pripravilo slovesno akademijo v počastitev 64. rojstnega dne maršala Tita. Na slavnostni prireditvi so nastopili cicibani, pionirji, pionirke, mladinci, mladinke, člani in članice. V petnajstih točkah, ki so jih izvedli nastopajoči, «o prikazali redno delo v telovadnici. Občinstvo je najbolj navdušeno spremljalo članice, ki so izvedle vaje z žogami, starejše pionirje s puškami, cicibane in člane na orodju. Tudi ostale točke programa so bile dobro pripravljene in so zato nastopajoči želi vse priznanje. Vedno bolj se opaža, da v Vidmu-Krškem primanjkuje dovolj prostorna dvorana za razne prieditve. Skoda, da tako dobremu programu niso mogli slediti vsi, ki so se namenili na akademijo. Dvorana je bila nabito polna. Vsa vrata so bila odprta, a kljub temu niso bOi vsi deležni užitka, ki so ga nudili nastopajoči. Prebivalci mesta Videm-Krško so častno proslavili praznik Tita s tem, da so se polnoštevilno udeležili akademije, ki je bila prirejenav počastitev njegovega rojstnega dne. Viemeasfca napoved Okoli zaključka tekočega ^ dna nestalno vreme s kratkotrajnimi padavinami oaresna nevihtami, sicer deloma sončno. V nadaljnjem poteku večdnevno razdobje jasnega poletnega vremena. Proti koncu prihodnjega tedna močne padavine z nevihtami in močna ohladitev. mm OBVESTILO! Komunala Brežice sporoča vsem kmetovalcem, kupcem in ——————”- prodajalcem, da bo v Brežicah mmm . •„ v torek, dne 5. junija 1956, novo Ki lie malo grof! vpeljani konjski sejem. Ugodna prodaja in nakupi vseh vrst konjev. V Kapelah pri Brežicah bo velik letni sejem za živino in svinje 17. junija 1956. Prodajalci in kupci vabljeni! Mariborskc-varažd inska nogometna liga V VARAŽDINU NI USPELO »Sloboda« (Varaždin) : »Rudar« 2:0 (1:0) Težko je s točkami na tujem terenu, to je okusilo tudi moštvo »Rudarja« v nedeljo, ko le moralo proti »Slodobi« pustiti obe točki v Varaždinu in s tem tudi izglede za osvojitev 2. mesta v ligi. »Rudar« tokrat ni igral slabo, toda zaključnega. _______tudi v_________ je bilo že pred vojno močno _ telovadno društvo, vendar do realiziranega udarca ni bilo. letos s tem še niso uspeli. Upaj- V nedeljo bo igral »Rudar« too, da bodo sedaj tudi tamkaj doma, in sicer z »Zagorcem« iz Strajni ▼ delu. Pa še nekje se Krapine. V8E POVERJENIKE PREŠERNOVE DRUŽBE VABIMO, da nam pošljejo do 10. junija 1956 poimenski spisek tistih članov Prešernove družbe, ki so kmečki proizvajalci in nimajo rednih dohodkov iz kmetijstva. Na osnovi tega spiska bomo izvedli posebno žrebanje za člane Prešernove družbe — kmečke proizvajalce. Najkasneje do 10. junija 1956 naj nam tudi vrnejo vse neraapečane »Vpisnice«. »Vpisnice«, ki jih poverjeniki ne bodo vrnili do tega roka, bomo šteli kot izdane novim članom in bomo poverjenike obremenili za toliko članarin po 320 dinarjev, kolikor so prejeli »Vpisnic«, a jih niso vrnili. Najpozneje do 10. junija 1956 naj člani in poverjeniki nadalje poravnajo vse obveznosti, ker sicer ne bodo imeli Pravice do slučajno izžrebanega dobitka na njihovo številko »Vpisnice«. Žrebanje bo v petek, 15. junija 1956, ob 12. uri v prostorih Prešernove družbe pred posebno komisijo iz vrst poverjenikov. Celoten izid žrebanja bo objavljen v 7. številki »Obzornika«, glavnih dobitkov pa v dnevnem časopisju. Tajništvo Prešernove družbe. 500 metrov (22 tekmovalk): 1. Sterniša (Radeče). 2. Brzec (Trbovlje). Mladinke — 1000 metrov (16 tekmovalk): 1. Mladenovič (Radeje), 2. Arh (Trbovlje). Čianice — 1200 metrov (17 tekmovalk): 1. Mam (Zagorje), 2. Kreže (Trbovlje). . Ekipni vrstni red je bil sledeč: 1. Radeče 89 točk, 2. Trbovlje 87 točk, 3. Zagorje 57 točk, 4. Krško 34 točk, 5. Sevnica 32 točk, 6. Senovo 31 točk, slede Brežice in Hrastnik. Po končanem tekmovanju je načelnik Okrajne zveze »Partizana« v Trbovljah izročil zmagovalni ekipi iz Radeč prehodni pokal OLO Trbovlje. oooooooooooo DPD »SVOBODA« Trbovlje H. vabi na glasbeno prireditev, katero prireja mladinska godba Svobode. I. KONCERT MLADINSKE GODBE NA PIHALA pod vodstvom dirigenta ADA TAUSICA se bo vršil danes zvečer, 2. junija, ob 19.30, v domu Svobode Trbovlje n. Vljudno vabljeni! Potujoči kino v Trbovljah: 1. do 6. junija nemški film »TROMBA«. 1. junija ob 20.30 na Tereziji (na vrtu gostilne Majolke); 2. junija ob 17.30 v Izlakah, ob 20. na Mlinšah; 3. junija ob 10. v Kolovratu, ob 15. v St. Gotardu, ob 18. v Cem-šeniku; 4. junija ob 18. v Zidanem mostu, ob 20. v Loki pri Zidanem mostu; 5. junija ob 20.30 v Potoški vasi in 6. junija ob 20.30 v Čečah. Kino »Svoboda — Center« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka ital. film ANA ZAKEO. Naslednji teden ital. glasbeni film NESMRTNE MELODIJE. JAVNA ZAHVALA Zahvaljujem se tov. dr. Miroslavu Krištofiču, »Celuloza«, Videm-Krško. za njegov trud. ker mi ie bil v pomoč pri moji težki bolezni toliko časa, da me je ozdravil. Zahvaljujem se nadalje družini Lekše, pri kateri stanujem, posebno pa gospodarju, ki se je trudil in mučil z menoj. — Karlo Hočevar, Smečec 4, Veliki Trn. občina Videm-Krško. Kino »Svoboda — Trbovlje II.« bo imel na sporedu do ponedeljka amer. _zabavni film PRODAM HIŠO z gospodarskim poslopjem, 20 minut od postaje Brežice ob glavni cesti. — Naslov v upravi lista ob BISTRE GLAVE. »Partizan« Sevnica: 2. do 3 junija ital. film ZA DVA SOLDA UPANJA. 9. do 10. junija amer. barvni film POGUMEN KOT LASSIE. Kino Brestanica: 1. do 3. junija poljski film (barvni) GONJA. 6. do 7. junija franc.-mehiška drama OHOLI. 8. do 10 junija amer. barvni film MEČ IN ROZA. Kino Brežice: 1. do 3. junija amer. barvni film PESMI ZLATEGA ZAPADA. 5. do 7. junija amer. film. PRELOMNICA. 8. do 10 junija amer. barvni film HONDO. Kino »Svoboda« — Dobrna: 2. do 4. junija amer. westem film ZASEDA; predstave ob 5. in 7. uri. v nedeljo pa matineja ob 10. uri. 6. do 7. junija angl. film PIKOVA DAMA. Predstave ob 5. in 7 uri. PRODAM 45 arov NJIVE cesti pri Dolenji vasi. — Pavel Bogovič, Pohanca — Artiče. PRODAM POSESTVO, 2 ha gozda in pol ha ostalih kultur, stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje v Brezovem pri Sevnici. — Poizvedbe pri Miranu Gorišku, Brežice. VLAŽNO STANOVANJE vam osušim in obenem prebelim vse prostore po ugodni ceni. Izolacija za izsušenje zajamčena. — Informacije: Marko Zupančič, sobni slikar, Videm-Krško. UGODNO PRODAM VINOGRAD, 26 arov, v dobrem stanju z novo kletjo in inventarjem v Prekopni pri Zdolah, občina Videm-Krško. Dostop z avtomobili. — Poizve se pri Maksu Toplišku, Brežice. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega očeta ERNESTA ZAKONJŠKA se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, sorodnikom in častiti duhovščini, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej pa iskrena zahvala dr. Kumorovskemu, dr. Košuti in ostalemu strežnemu osebju za lajšanje trpljenja. Obenem se zahvaljujemo vsem sosedorft za izdatno pomoč in tople besede. Z-’ 'joči ostali Opekarna krme priporoča v nakup svojo prvorazredno ZIDNO OPEKO po ceni 7 din za kos. Cena franko železniški vagon, nakladalna postaja Krmelj. Mestna mesnica v Brežicah sprejme v službo 1. MESARSKEGA POMOČNIKA s pomočniškim izpitom, praksa zaželena. 2. MESARSKEGA VAJENCA z dovršeno nižjo gimnazijo v starosti do 18 let. Nastop službe takoj, plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na upravo podjetja do 15. junija 1958. Avtoprevožno pod elie ..PREVOZ" V BREŽICAH obvešča občinstvo, da l>o s 1. junijem 1956 odprlo redno avtobusno progo od Brežic—Vidma-Krškega—Sevnice—Radeč —Zidanega mosta—Rimskih Toplic—Hrastnika v Trbovlje »n naKOdbod iz Brežic ob 6.15, pribod v Trbovlje ob 8.45. Povratek iz Trbovelj ob 14.15, prihod v Brežice ob 17.15. Redna nedeljska avtobusna proga Brežice—Cnkve-nica (v času sezone); odhod iz Brežic od 4.00 zjutraj, prihod v Crikvenioo ob 10.00. — Avtobus se vrača ob 16.00, prihod v Brežice ob 22.00. Redna nedeljska avtobusna proga Brežice—Catcske Toplice—Mokrice. — Odhod iz Brežic ob 14.30, prihod v Mokrice ob 15.15. — Povratek iz Mokric ob 19.15, prihod v Brežice ob 20. uri. Vozni red avtobusa iz Brežic na Bizeljsko je spremenjen v toliko, da je odhod iz Brežic namesto ob 16.00 sedaj ob 17.30. 7 DNI PO SVETU -^-'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO« Včeraj opolnoči je predsednik državni pomen. Odgovorile naj Tito z ožjim spremstvom krenil bi na vprašanje, kako je prav-v »modrem vlaku« na uradni zaprav z razporeditvijo politič-obisk v Sovjetsko zvezo. Kakor nih sil. In pokazale so nasled-je izjavil na beograjski postaji, nje: pred vsem so porastli glase bo s sovjetskimi predstav- sovi levo usmerjenih strank, niki pomenil o nadaljnjem med- Vladne stranke so sicer dobile sebojnem sodelovanju v duhu več glasov, posebno liberalci in onih načel, ki jih vsebuje že socialdemokrati, vendar se niso beograjska deklaracija iz lan- mogle usidrati s primerno ve-skega leta: v duhu politike mi- čino v nobenem večjem mestu, roljubnega sožitja, ki edina pravijo, da se je položaj še lahko vodi svet k medsebojne- bolj zamoU1. vladna koalicija mu zblizanju m trajnemu mi- ni trdna. Socialdemokrati so- ru, , , dijo, da bi bilo treba pritegniti Obisk visokega jugoslovanske- Nennijeve socialiste, liberalci pa ga Kosta Moskvi prihaja v ca- zahtevajo zvezo z desnico, t. j. su, ko sta f,i Zahod m Vzhod z monarhisti in neofašisti. Kr-ze krepko podala roke. S pom- šeansko-demokratska stranka se nuno se samo sovjetsuo-britan- ge ni odločila. Ce bo sledila po-sk.h in francosko-sovjetskih zivom Vatikana - in to je sko-razgovorov pred nedavnim in rajda zanesljivo — se ne ho bodrilnih izjav na obeh straneh vezaia g Povezavo o želji po sodelovanju in miru! stranke z desničarji pa naspro-hvet, ki je se pred leti trepe- tu je jo mnogi bolj levo usmer-tal pod vplivom »hladne vojne« jenj prvaki v krščansko-demo-za svojo usodo, je sedaj spro- kratski stranki. ščen takega strahu krenil po novi, lepši poti. In prav potovanje jugoslovanskega predsednika naj bi to resnico znova potrdilo. Vemo, da vse možnosti za sodelovanje med našo in sovjet 167 let star ženin Najstarejši človek sveta pre- on takrat, ko so bili še otroci, biva v kolumbijskih Andih, v že zelo star. Vsi se smejijo,.ko mestu s 25.000 prebivalci, ki leži okoli 3300 metrov nad morsko višino. Metuzalemu je ime se spomnijo, da je hotel Jose na plesih vedno plesati le z mladimi dekleti. Čeprav je Jose Pereira, trdi, da je star kljub visoki starosti veljal za 167 let. Preživlja se z rento, dobrega plesalca, so dekleta Pred kratkim mu je šinila v glavo čudna misel — sklenil je, da se bo poročil. Za to pa Je potrebno potovanje. In Josč Pereira bo potoval. Odpravlja se na dolgo potovanje — rad bi spoznal ZDA. Jose Pereira meni, da se je raje izbirala mlajše. Znani kolumbijski zdravnik dr. Ribeira je v zadnjih letih odkril več indijanskih očakov, ki so bili stari okoli 110 let. Preiskal je tudi Pereiro in izjavil, da bo star najmanj 120 let. Pereira je silno jezen, kadar rodil leta 1789 — seveda, če se mu ljudje ne verjamejo, da je ne moti! Krstnih zapiskov v mestu ni, takrat jih v mestu pač niso poznali. In zaradi tega mu ne more nihče oporekati. Sicer pa ima Jose še imeniten spomin. Prav rad pripoveduje zgodbe iz svoje mladosti. Stari meščani pravijo, da je bil Kam torej? Treba bo še počakati. In ostalo . . . Avstrija bo te dni vpoklicala prve svoje vojaške no- sko državo niso izčrpane. Ven- vince. Na Cipru postaja ved-dar je prav, če poudarimo raz- no huje. Zaradi spora med ci-meroma hitro normaliziranje prsko nadškofijo in grškim zu-medsebojnih odnosov v gospo- nanjim ministrom je moral darskem, kulturnem in politič- slednji odstopiti in prepustiti nem področju zadnjih mesecev, mesto novemu človeku, ki bo Sodelovanje in pred vsem za- znal bolj upoštevati osvobodilne upanje v tako sodelovanje pa težnje ciprskih Grkov. — IVI a-kaže najbolj tudi nedavni spo- roko se je s Francijo dokonč-razum o sodelovanju v atom- no pomenil o vseh vprašanjih skem področju v miroljubne prenosa oblasti. Sedaj le še ča-namene. kajo na sklep francoskega par- Nedavni obisk sovjetskih lamenta. — S Tunizijo pa državnikov v Beogradu je od- ne ere tako gladko. Premier pri lepše perspektive za naše Burgiba izjavlja, da njegova stike z ostalimi vzhodnoevrop- vlada ne bo podpisala nobenih skimi deželami. Predsednikova pogodb vse dotlej, dokler ne bo pot v Moskvo bo dala še širše imela v rokah prav vse organe perspektive... Mednarodna jav- oblasti vključno z diplomacijo, nost pa bo ob zaključku Pred- In kar je še posebno pomemb- star 167 let. Sicer pa zelo malo jč, še manj pije, tembolj pri srcu pa mu je kajenje. Večji del dneva preživi na kakšnem toplem mestu, kjer greje svoje koščene ude. Pred približno petdesetimi leti mu je umrla peta žena. »Poroka me je vedno zelo za-lll!!!lllll!lllll!!l Il!!lll!llll!ll!llllllll!llllllllllll!lllllll!!llll!l!!llllllll bavala,« je dejal. »Rad bi se še šestič oženil, le pravo bo treba najti. Imeti bo morala seveda majhno doto, pa pridna in varčna naj bi bila!« Jose, ki nikoli ni zapustil svojega domačega kraja, bo zaradi poroke odpotoval v Združene države. Zaprosil je za potni list, zdravniki pa so ga posvarili, da bi odpotoval na lastno odgovornost. Vendar pa najstarejši možak na svetu ne pozna strahu. Na vsak način hoče potovati, saj je vendar že dovolj dolgo čakal na ta trenutek . Drobiž 49 Kakor poročajo, je največje letališče na svetu v Londonu, Id je dolgo štiri kilometre. široko pa okoli tri In pol kilometra. Uporablja ga 28 letalskih družb. Na tem letališču je stalno zaposlenih 14.000 ljudi. 49 Čeprav je poteklo že deset let od strahotne vojne, je v Berlinu še vse polno razvalin, v katerih so se naselile mačke, izmed liaterih so nekatere že na pol podivjane. Cenijo, da je vsega skupaj okoli 80.000 mačk. V zadnjem času so začeli oster lov na te živali, ker prenašajo nalezljive bolezni. •49 Nedavno je na Floridi umrl William Lewiz Potts, izumitelj zeleno-rumene-rde-če svetilke, ki na križiščih ureja promet. Prvo tako svetilko so postavili na Floridi beograjske _______ cije o enakopravnih medseboj- Francozi. trudijo, da bi z obo n Ih odnosih, medsebojnem spo- roženo silo strli upor in nato štovanjn in medsebojnih stikih Pričeli izvajati svoje reforme. Te dni bo francoska skupščina odgovorila tudi na vprašanje, ali se ji Molletovi načrti o tej deželi zde pravilni. Ali bo morda francoski ministrski predsednik spremenil svoj kurz, Tudi to se zgodi (9 Kay »Sugar« Robinson, znani svetovni prvak v boksanju, ki je nekaj časa nastopal kot plesalec in si nato zopet priboril šampionat, je pred nedavnim zmagal nad Bobojem Olsonom, ki mu je hotel zopet odvzeti prvenstvo Pri tem je zanimivo to, da so obema bok-serjema zaplenili ves honorar — za davčne zaostanke... sednikovega obiska spoznala, da no: odločno se zavzema za ne- . gg , ^ so določbe beograjske deklara- odvisnost Alžira, v katerem se C=XXKZ>W Radio Ljubljana v 'em tednu r>o.stale velika, razveseljiva resnica. Občinske volitve v Italiji Četudi občinski sveti v zahodnih državah še ne pomenijo ko se mu je iz vlade prav za-kdo ve kakega političnega apa- radi Alžira umaknil Mendes-rata, so volitvam te vrste v Ita- France, radikalno - socialistični ii=: j no«eben. vse- prvak? Poročila poslušajte vsak dan 12.30, »Naš jedilnik« vsak de-ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, lavnik ob 6.30, oddajo »Dobro 17.00, 19.00 radijski dnevnik in jutro, dragi poslušalci (pester ob 22.00. Oddajo »Želeli ste poslušajte« ob delavnikih ob 17.15, ob nedeljah pa ob 15.15. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob Želiš lepo, sodobno in okusno tapecirano pohištvo? Potem se oglasi pri Tapetništvu” - Trbovlje OBRTNIŠKA CESTA 12 (v hiši pri Ačkun) Izdelujemo vse v to stroko spadajoča dela, otomane, kavče, žimnice, fotelje, vzmetnice, zavese in vse vrste dekorativnih _. in sedlarskih dol. Sprejemajo se tudi popravila. ^ divani že od 11.000 do 16.000 dinarjev kavči že od 35.000 do 40.000 dinarjev žimnice že od 8.500 do 12.000 dinar jev Cene konkurenčne — Izdelava solidna in točna, prepričajte se o tem sami in nas obiščite! — Priporoča se TAPETNIŠTVO — TRBOVLJE glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 6.00. NEDELJA, 3. junija' 6.00—7.00 Poskočne in vesele za prijetno nedeljsko jutro. 8.15 »Vsak eno« ... (Revija ansamblov, zborov in solistov, ki nastopajo v našem radiu). 9.00 Otroška predstava — E. Kast-ner: Pikica in Tonček (radijska priredba Marije Duše). 10.00 Družinski pogovori. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 14.15 Revija zabavnih melodij. 10.30 Od Idrije do Vipave po nekdanjih poteh (reportaža). 18.00 Radijska igra — Skage-stad: Mesec nad fjordom (ponovitev), glasbeni intermezzo. 21.00 Kulturni razgledi. 21.15 Popevke in ritmi. PONEDELJEK, 4. junija: 12.40 Pohorski fantje pojo in igrajo. 13.35 Priljubljene popevke. 15.15 Pesmi, ki sp jih prepevali naši borci 15.40 Se pomnite, tovariši... Jelo Gašperšič: Suha zemlja. 18.00 Iz naših kolektivov. 20.00 Mladinska oddaja. V mrežah Interpola Tihotapci in falzifikatorji z dveh kontinentov (Po magazinu »300 čuda«) »Zelo lepo je od tebe, da si me prišel počakat,« mu je lahkotno rekla Germaine. »To se vendar spodobi!« ji je odgovoril Francois. »Da, ali...« Tedaj se je Francois naenkrat spomnil, da je popolnoma pozabil na cvetje, ki ji ga je prinesel. »Evo, prosim!« ji reče in ji izroči cvetje. Germaine je vzela šopek povsem ravnodušno in resno. Cvetje je sprejela od njega, kakor da bi ji bil ponudil pasto za zobe, aparat za čiščenje prahu ali kaj drugega. Medtem ko je imel mož opravka z njeno prtljago, se je Germaine pudrala in trudila, da si po dolgem potovanju olepša lice. Kasneje, ko sta bila že v avtu, ji je Francois dejal: »Ce nisi trudna, bi lahko šla takoj k Tonyju. Zeli, da čimprej govori s teboj.« »V redu!« mu je odgovorila Germaine. Po krajšem času jo je Francois spet vprašal: »Se je v Evropi zgodila kakšna nezgoda?« »Da,« mu je odgovorila. »Prav zaradi tega sem tudi prišla v New York.« Vse do pisarne Tonyja Giraldija nista več spregovorila niti besedice... * Pisarna Tonyja Giraldija je bila v centru New Yorka. Tony Giraldi je bil živo nasprotje negovanega gospoda D'Argona. Bil je surov, brutalen, nenavadno močan, debel in neokreten človek, ki je spominjal na kakega potepuha. Bil je človek, ki je pripravljen na vse. Za dosego svojih ciljev ni izbiral sredstev. Edini cilj pa so mu bili dolarji, čimveč dolarjev, ne glede na to, na kakšen način bo prišel do njih. Da si je izbral prav tovrsten posel, da se dokoplje do dolarjev, pa ni pomenilo, da Tony ne bi bil pripravljen priti do denarja tudi na kak drug, še bolj nizkoten način. Toda zdelo se mu je, da so ti opravki med vsemi še najdonosnejši. »Hm,« je ponavljal Tony, ko je poslušal pripovedovanje Germaine o situaciji v Evropi. »Hm, sto strel, stvari ne stoje sicer najbolje, toda Tony Giraldi se bo tudi tokrat izvlekel,« je dejal in udaril po mizi. »Moramo se izvleči! Našel bom pot in način, da izigramo FBI in Interpol. Ne damo se tako lahko! Oni tam v Evropi so prave mevže.« Treba pa je bilo priznati, da je bilo delo ljudi Interpola složno, vendar naporno in težavno. Ljudje iz Interpola so morali paziti in hoditi po tisočih sledeh. Morali so preveriti celo množino podatkov neštevilnih oseb, da so prišli končno na pravo sled. Sele tedaj so lahko pričeli z aretacijami, ki so izzvale po vsej Italiji pravo senzacijo. Da bi pa imeli bralci jasno sliko o značaju m obsegu te edinstvene afere, je treba obrazložiti še določena dejstva. (Nadaljevanje sledi) TOREK, 5. junija: 11.45 Cicibanom — dober dan. 14.30 Za dom in žene. 14.40 Me- lodije Dunajevskega izvaja orkester Radia Moskva. 18.00 Zunanjepolitični feljton: Po ob- činskih volitvah v Italiji. 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled. 20.10 Slovenske narodne pesmi poje zbor Slovenske filharmonije. 20.30 Radijska igra — Fred v. Horschelmann: Karo. SREDA, 6. junija: 11.05 Melodije iz filmov in glasbenih revij. 12.05 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice. 13.35 »Od Triglava do Ohrida« (venček pesmi in plesov narodov Jugoslavije). 18.00 Radijska univerza — prof. Pavel Kunaver: Planet Jupiter. 18.15 Igra tamburaški orkester pod vodstvom Matka Sijakoviča. 18.30 Modni kotiček. 21.30 30 minut z orkestrom David Rose. 22.15— 23.00 Jazz coctail. ČETRTEK, 7. junija: 11.05 Za dom in žene. 11.45 Slovenski skladatelji — mladini (glasbena oddaja za pionirje). 14.30 Novi filmi. 14.40 Zenski zbor France Prešeren pod vodstvom Petra Liparja poje skladbe na otroška besedila. 18.30 Družinski pogovori. 18.40 Igra zabavni orkester moskov- skega Radia. 20.00 Kulturni obzornik. 20.15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. PETEK, 8. junija: 11.45 Cicibanom — dober dan! (Jože Šmid: Pol za šalo pol za res). 12.00 Pojeta pionirski zbor IV. gimnazije v Mariboru pod vodstvom Albina Horvata in vokalni kvintet Anton Neffat 14.30 Zanimivosti doma in po svetu. 18.00 Spoznavajmo človeka. 18.15 15 minut z Veselimi godci. 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled. 22.15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana. SOBOTA, 9. junija: 11.05 Za dom in žene. 11.15 Lahek spored igra Mariborski pihalni ansambel pod vodstvom Draga Lorbeka. 12.40 Pesmi In arije Jakova Gotovca. 14.30 Pionirski kotiček. 18.00 Okno v svet: Kambodža na poti neodvisnosti. 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Skoberneta. 18,45 15 minut z zabavnim orkestrom Radia Budimpešta. 20.00 Veseli večer. 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 327,1 m. BJEMU I HUERTO j ! udpez ; ZELENEGA? P£KC4 ROMAN 12 Priredil Vlado Pečar Gama Alops, eden naših ljudi, jo je hudo izkupil. Kljub opozorilom polkovnika Loosa je često zapuščal naš tabor in odkolovratil po svojih poteh. Nekega jutra smo zaslišali kričanje v nekem šotoru. Bil sem že zopet pri močeh in sem z drugimi vred stekel gledat, kaj naj pomeni ta hrušč. Neki caboclos .je ves razburjen kazal proti gozdu in pripovedoval, da bo sefiora Gama požrl jaguar. Pograbili smo sekire in puške in kot neumni planili v hosto. Imeli smo kaj videti! Na nekem trohnečem deblu je renčal razčeperjen mlad jaguar, kakih deSet metrov pred njim pa je ta prizor mimo in brezbrižno snemal naš prijatelj — Gama. Zastal mi je dih. Veliki lovec je prislonil puško na rame, Padiila Angelico je zakričal: »Za božjo voljo, ne ubijte ga, morebiti je njegova mati v bližini!« Bilo pa je prepozno. Lorcova puška je zadela, jaguurček se je zvalil na tla. Planili smo k Gami in ga zasuli s ploho očitkov. Gama pa se sploh ni zavedal storjene napake. Ves je žarel od zmagoslavja. »Čudovit posnetek, caramba!« je vzkliknil in v velikih skokih tekel proti taborišču zavarovat film. »To je zahrbtna žival,« nam je medtem pripovedoval Lorco. »Nikoli te ne bo napadla, dokler ji zreš v oči Ko pa ji boš pokazal hrbet, te bo naskočila. Na nekem lovu med Rio Bran-com in Rio Negrom mi je zmanjkalo nabojev, moral sem se vrniti Odrl sem divjačino in jo pritrdil na neko vejo, prepričan, da jo bom dan pozneje snel s kavlja. Delal sem račun brez krčmarja. Jaguar je zavohal kri, biti pa je moral v družbi, kajti na nekem ovinku sem opazil, kako mi sledi njegova sa- mica. To me je rešilo. Izdrl sem nož in ji šel pogumno nasproti, puško pa sem odvrgel. Samica je, počenila in me nepremično gledala. Niti za hipec nisem umaknil svojih oči. le še bolj sem jih razprl in jo skušal hipnotizirati. Nenadoma se je jaguarka pobrala s tal in Izginila v gosto podrast. Čakal sem več kot pol ure, če bi se morebiti slučajno ne vrnila, in šele potem nadaljeval pot.« Nisem mu verjel, Lorco je zelo rad pretiraval Končno smo dospeli do Zmajevega jezera. Se danes ne razumem, zakaj mu pravijo »jezero«, ko pa ni v njem niti kaplje vode. Sem pa tja kakšna na pol posušena mlaka, vmes pa grozljivo mehka ruša, ki se vdaja pod nogami. Cernu neki se domačini tako bojijo tega kraja? Pomikali smo se mimo zveriženega bičevja, oboroženega z velikimi in ostrimi trni. Gazili smo po debeli plasti močvirne trave, se izogibali mlakuž, večkrat pa obtičali, ker nas je do kolen zalivala penasta voda, ki je prej ni bilo opaziti. Včasih so se iz zelenja hripavo oglasile ptice. Opazili smo velike, pisane gosi, ko pa smo jih nekaj ustrelili, ni bilo mogoče iti po nje, ker se nam je udiralo pri vsakem koraku. »Peoni, z mačetami naprej!« sc je oglaSil polkovnik Loos. Previdno smo gazili po blatu. Caboclosi so sekali debelo trsje, da je bilo slišati, kakor bi nepretrgoma pokali z biči. Kakor slepci smo si tudi mi s palicami utirali pot. Kjer palice niso dosegle trdih tal, tja si nismo drznili stopiti. Kapetan Rocco je vzpodbujal peone in jim obljubljal žganje. To je zaleglo. Delali bo kot obsedeni in pri tem stalno žvečili koko. Proti večeru smo bili prisiljeni se utaboriti. Šotorov nismo postavljali, pač pa smo skotalili med grmovje zaboje in skušali sede prenočiti na njih. Peoni so nasekali vej in nam postlali, toda ni mo mikalo sesti na tla, pod katerimi sem čutil, da se vdajajo. S prvim mrakom so nas začeli oblegati roji'komarjev. Zakrili smo si z robci obraze, napeli mreže, vzdrževali živahen ogenj — zaman. Tak naval krvosesov je nemogoče opisati. Koža se ml ježi ob spominu na naše razpraskane obraze. Bog ve kako je to bilo mogoče, toda celo pod tankimi mrežami zoper moskite je bilo toliko brenčečih komarjev, da smo e® kar valjali po tleh. Slednjič sem vendarle zadremal, toda še v polsnu sem Cul lx>rca pripovedovati, kako je nekoč nekega človeka reševal smrti v močvirju. Palencia mu je velel molčati, veliki lovec pa se je na ves glas smejal in nas kar naprej izzival. To me je zopet prebudilo. Pretegnil sem se in zagledal Lorca prižigati si bakljo. Pograbil je svojo puško in se odpravil skozi bičevje. Zaklical sem za njim, naj se ne podaja v nevarnost, toda odgovoril mi je s svojim gromkim smehom. Vso noč ni bilo nad močvirjem pravega miru. Ptico so sc drlo kot za stavo, voda je klokotala in pronicala skozi veje naših zasilnih ležišč. Želel sem sl, da bi že napočilo jutro. Ko je zarja rdeče pobarvala vzhod in so se gosi začele kriče spreletavati nad nami, se jo Lorco vrnil. Privlekel ie na lasu privezano mrtvo anakondo. Prvi sončni žarki so pozlatili luskine na njenem pisanem hrbtu. Veliki lovec jo je odrl in začel sušiti Jcožo ob umirajoči žerjavici. Peoni so s* razdelili meso. Skozi trsje je zasvetilo jutro. Tretji dan našega pohoda čez močvirje smo spoznali, da s tolikšno prtljago ne bomo zmogli poti. Posvetovali smo se, kaj nam je storiti. Peoni so bili upehani od večnega klestenja grmičja in trstike, bilo je nemogoče zahtevati, da bi povrh vsega nosili še našo prtljago. Poiskali smo si primeren, zavarovan prostor in na njem odložili naše spalne vreče, nekatere zaboj*i večino knjig in priročnikov ter drug podoben balast. S težkim srcem sem se moral ločiti od svojih leksikonov. Edino lovci niso hoteli nič slišati o tem, da bi se odrekli svežnjem kož-Ker so obljubili, da jih bodo sami nosili, je polkovnik E008 zmignil 7. rameni in stvar Je bila opravljena. Po mojem Pre" pričanju to ni bilo prav, toda kdo bi se bodel s temi podivja' nimi ljudmi. Nehote sem vendarle moral občudovati velikega lovca. Zde* sc mi je čil In svež, kakor bi spal vso noč, mene pa je bolela poslednja koščica v telesu In m! 1* Min omotična, kakor od težkega vina.