V Ljubljani, torek dne 11. novembra 1913
Posamezna številka 6 vinarjev.
„1)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K T20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. —* Za inozemstvo celoletno K 80"—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:jf
:::	Telefon	številka	118.	:n
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK,
ki hoče ljudstvu dobro, da svoje pristaše politično izšola.«
Politično društvo »Edinost« ima par desetin članov, pa še ti ne dobe v tein društvu potrebne politične izobrazbe. Kaj še le masa! Potem ni čuda, da je v Trstu tako malo narodnih buditeljev in da je narodno življenje na vrhuncu samo hipno, marveč samo tiste dneve, ko se vrše volitve. Toda to je šlo do danes, od za-naprej bo moralo biti drugače, zakaj če smeri našega delovanja ne bomo reformirali, nas bodo nasprotniki potisnili daleč nazaj. Z delom pa bo vsekakor treba pričeti že sedaj. Nam se zdi, da politična organizacija, ki prevzame nalogo zastopstva interesov tržaškega Slovenstva, ni namenjena samo par možem, temveč vsemu slovenskemu ljudstvu v Trstu. Torej nekoliko več demokratizma in pravega dela v smislu politične šole in takoj bo opaziti večji napredek! V nasprotnem slučaju bomo hirali. Gospodom priporočamo, da si dobro zapomnijo gori navedene besede: Dolžnost vsake resne politične stranke, ki hoče ljudstvu dobro, je, da svoje pristaše politično izšola.
Na delo — med ljudstvo!
To velja za vse naše pokrajine!
kih avdijenc pridejo žalostne posledice na dan. Dokler ste mislili, da se bodemo vpisale v »Marijino družbo«, ste z nami radi laskavo govorili, ko smo pa vam odklonile vašo ponudbo, pa ste nas javno v cerkvi sramotili s psovkami, da so vse tiste, ki niso v »Marijini družbi«, »vlačuge in neči-stnice« in z enakim napisom, da bodete nabili »table« na vrata, kjer so taka dekleta, ki niso v »Marijini družbi«. — Pregovor pravi: ti rečem, da mi ti ne porečeš. Kaj tacega g. kaplan nam ne morete očitati, ker to je razžaljivo, javno obrekovanje in laž; saj so Vam zadnjič naši mladeniči povedali, da so krstne knjige na razpolago.
Obračamo se sedaj do vas, cenjeni čitatelji. Odločile smo se, da mu nabijemo tablo za njegove zasluge v tej občini: Prvo nam je pripravil čudodelno Johanco iz Vodic z dvema predstavama telečje krvi. Drugo: je nekomu prepovedal pismeno v cerkev hoditi radi nekega dekleta, ker sta bila oba zaljubljena v isto. Tretje: slika v kloštru in av-dijenca.
Kdor se zanima za to afero, naj takoj piše. Tabla je pripravljena, nujno pričakujemo besedila, ker slišimo, da pridejo v nedeljo dne 16. t. m. milostljivi g. škof v Tomaj, da bodo videli, kakšnega delavca imajo v vinogradu Gospodovem. Kai milostljivi porečejo, bomo poročali. Naši kmetje, če dobijo slabega delavca v vinograd, da jim trte kvari, ga poženejo s kolom ven. Če pa milostliivi škof za tako delo prinese g. kapelami kolajno, bomo pa častitali. —
Kraško dekle.
darji na lastni zemlji, je njih dolžnost, da se hvaležno spominjajo Franca Weinbergerja. Čast in slava njegovemu spominu, naj mu bode zemlja lahka!
DOLINA PRI TRSTU.
Misijon, pardon »konfuzjon« je končal v nedeljo, Ljudi so dobro »ožehtali« in napravili so dovolj reklame za katoliške liste. Posebno na želodcu jim je bil »Dan« in misijonarji so povedali, da je pohujšljiv list. Ljudje pa nočejo verjeti tega, ter ga vkljub temu naročujejo in se širi še bolj naglo, kakor pred misjonom. Želeti bi bilo, da se ga vpelje tudi v društvo »Vodnik«. — Naš kaplan je šel proč. Na njegovo mesto je prišel drugi. Videti je bolj popularen in ni tako grozno natančen kakor prejšnji. — Vreme je sedaj slabo. Ze tri dni dežuje neprenehoma.
IZ ORMOŽA.
(»Kdo kupuje liberalnim odvetnikom suknje.«) Pod tem naslovom je hotel v »Slov. Gospodarju« znani »veleposestnik« Košar, znan po polj-skavskih »dogodivščinah« tužnega spomina malo ponesnažiti slovenske odvetnike, ki imajo toliko značaja, da nočejo zlesti pod farško kuto. Ali mož se je vendar le malo zmotil. Najboljši podporniki odvetniških pisarn niso naši pošteni kmetje, ampak naši klerikalci. Le pomislite, ljudje božji, kakšna dobrota za odvetniško pisarno je takšen mož, kakor je tisti sloviti kaplan Bosina. ki hodi o polnoči birmo delit po slovenskih goricah, potem pa ga ljubeznjivo posade na tisto trdo klop, ki jo imenujejo obtožno klop in ga morata kar dva vleči iz kaše, katero bi moral pihati. Ni čuda, če je dotični klerikalni odvetnik kar vilo kupil v Mariboru, ko je dobil tako izdatnega klijenta. — In prečastiti bolfenški gospod Zadravec. Ali imate večjega prijatelja naših odvetniških pisaren? Zdaj zapre kakšen
»Mi poznamo sleparije —klerikalna banda vpije »Liberalci vladajo, mestni ubožci stradajo.«
Vedeti želijo množ’ce, kje denar je za ubožce, kako vi postopate, kje denarje ropate!
organizacija
Trst, 8. novembra 1913,
Človek, ki se nahaja v nesreči, neprestano ječi in toži. Takih, ki bi bolečine mirno prenašali, je bore malo. Ne smemo pa pozabiti na raznovrstnost ljudi. Nekateri nesrečneži samo tožijo in tožijo, a pomagati si ne znajo, niti nočejo; zopet drugi pa se trudijo in se poslužujejo vseh mogočih sredstev, samo da bi se rešili iz mučnega trpljenja. Kar velja za posameznika, to velja tudi za celoto.
Tudi tržaški Slovenci se vedno pritožujemo. Sicer se nam pri razmerah, v kakršnih se nahajamo, pri najboljši volji ni mogoče izogniti pritožbam. Toda mi pozabljamo pri tem na glavno stvar — na izhod iz teh razmer. Vedno tičimo v nesreči, a pomagati si ne znamo.
Če se nam slabo godi, potem je naša sveta dolžnost, da nekoliko premišljujemo. Najpoprej moramo biti na jasnem, zakaj je tako? In iskati, neprestano moramo iskati tista pota, ki nas lahko dovedejo do boljšega življenja.
Glavni vzrok tega položaja tiči pač v politični neizobrazbi našega ljudstva. Če ljudstvo ni politično izobraženo, ne pozna svojih pravic in zato se tudi ne postavi z vso odločnostjo v boj proti tlačiteljem.
Vsled tega vidimo, da pri nas v Trstu v resnici ni onih uspehov, ki hi jih želeli. Gremo sicer naprej, toda vse prepočasi je to v primeri z gonjo, ki jo povzročajo proti nam Italijani — in v zadnjem času tudi Nemci.
Dolžnost političnega društva »Edinost« bi bila, da bi se v tem oziru nekoliko potrudilo. Ne vemo, kaj to pomeni, da se ne zgane.
Vse drugačno življenje se nam obeta na Goriškem. Zadnja »Soča« piše med drugim:
»In to politično društvo (Slovensko politično društvo v Gorici) si je postavilo za nalogo: razširjati politično izobrazbo med slovenskim ljudstvom. To je prva točka § 2 pravil omenjenega društva. To pa je tudi najpotrebnejše: politična izobrazba. Dandanašnji ima vsakdo, ki je star 24 let, volilno pravico. Na ta način sme govoriti in odločevati o usodi države, o smeri državne politike, o državni upravi; glas vsakega 241et-nega človeka pada dandanašnji na tehtnico, kjer se odločuje o vseh mogočih vprašanjih. Zato pa je dolžil«^ vsake resne politične stranke.
Magistratni gospodarji vi največji ste sleparji, liberalni panama! naša zdaj Ljubljana ’ma.
Liberalni panainisti, naša metla vas očisti, kje račun je, kje denar? kdo v mestu gospodar?
Doktor Tavčar v mestni hiši klerikalni krik zasliši, vidi, kako magistrat črna sramoti svojat.
Dovolite malo prostora v Vašem cenjenem listu. Čitalo se je že veliko iz 1 omaja o g. kapelanu in »Jo-hanci«, kaj takega pa vendar se še ni čitalo. Zadnjič so se oglasili naši vrli mladeniči, sedaj pa prinašamo mč krasne cvetke.
Iz avdijence.
Nekega dne prideta dve dekleti v avdijenco k gospodu kapelanu; av-dijenca se je vršila pri zaprtih vratih, trajala je dolgo časa. Ko je bila avdijenca končana, gresfi dekleti s pozdravom proč. Kuharica kaplanova pa vsa razkačena je imenitno kaplana obdelovala s psovkami ter mu je rekla:	»Kaj imajo dekleta tukaj
opraviti?« Tak direndaj sta nadalje imela ... Zdaj vidimo, da ima kuharica neko oblast do kaplana, če ji je kaj obljubil, ji priznamo, da ima popolnoma prav. Ljudje pravijo to in ono. Gospod kaplan- kaj res? Da se nismo upisale v »Marijino družbo«, vidite g, kanelan, imele smo popolnoma prav. Če bi hodile k vam v av-dijenco, bi nas lahko vaša kuharica osramotila. Me smo dobro vedele, da pri vas ni dobro imeti avdiience, ker to ni častno za dekleta, in iz ta-
Slovenska zemlia
Doktor Tavčar se zjezi in tako-le govori:
Kaj vas brigajo finance brigajte se za Johance.
Ker Gostinčarja Johauca je zvolila za poslanca, misli, da je zdaj imun in greši na svoj račun.
Rajši si držite sveta, vsak naj lastni prag pometa, kar tu rekli ste laži vredno lonček ni krvi, ki zastonj jo vsak dobi v naši mestni klavnici.
Klerifrafni napad
Gostinčar vojsko vkup je zbral, pred magistrat se z njo podal. »Halo slavni magistrat, kje so knjige kje pečat?«
Pošljite naročnino, ako fe še niste!
krivičnosti rodbine svojega očeta primorana iskati smrti, ki je Bog ni dopustil. Mojega otroka so oteli čolnarji in ga vzeli na svojo barko. Ko je bila davi toliko pff močeh, da je mogla povedati moj naslov, so me obvestili, da sem prišel po njo. Našel sem jo manj potrto od strašnega udarca, nego sem se bal; takoj danes sem jo odpravil na deželo, da ozdravi tam na duši in na telesu. Ona sama smatra za nepotrebno, da povem komurkoli kraj njenega bivanja; mi po tern obvestilu, s katerim vas nikakor ne prosim morebitnega odgovora, ne preostaja drugega, kakor sporočiti vam izraze sočutnega spoštovanja, s katerim biležim ...«
Prečital je še pisanje enkrat in dejal zadovoljno sam pri sebi:
»To je pismo, kakršno mora biti! .. .«
In z najlepšimi čačkami se je podpisal:
»Florestan Roajane.«
Ta srditi očitek je zadel starko v dno srca.
Omahovaje se je vrnila v svojo sobo, sključena pod težo zla, ki mu je bila slepo, nezavedno orodje. Nič več ni mogla ločiti v svojih mislih teh dveh otrok, ki sta bila njena po krvi — ta kakor ona, — in je z očmi, polnim groze ju je gledala, njega kako morda že umira v tej minuti, njo pa, kako leži nedvomno že mrtva pod hladnimi valovi.
Noč je bila strašna. Zak de Ro-šegi se ni genil, niti ni zaječal. Kakor v hipnozi so zrle njegove oči brezizrazno v praznoto, z gorečim, srepim pogledom, ki ga ni moglo odvrniti nič, niti solze njegove sestre, niti /otenje njegove matere.
Zjutraj je prejel grof d’ Ormož Florestanovo pismo.
Nervozno je raztrgal ovoj, pogledal podpis, prečital prve besede, vzkriknil...
Planil je proti bolnikovi sobi... a on, tega ni smel — tako nenadoma.
Mignil je pri vratih grofici, naj pride k njemu.
»Klara,« ji je šepnil v uho, »ona ni mrtva! Njen stari oče mi piše. Čolnarji so jo rešili. Nobenih posebno hudih posledic ni bilo.«
»Potem mu lahko povem,« je dejala ona, kažoča na svojega otroka, »lahko mu poizkusim dopovedati... po malem... Ah, ako me bo razumel, kolika bo njegova radost...«
»Ne,« jo je prekinil on, odgovar-
jaje ze naprej njeni misli. »Ne bo ie videl več. Odšla je.«
»Odšla... Katn?«
»Piše mi, da ona noče, da izvemo.«
»Ali, jaz jo najdem, ako je ne najde nihče drugi, in jo privedem nazaj... Idi zdaj k markizi; tudi njej vrneš življenje s to novico. Jaz prevzamem Zaka.«
»Vrnila se je k Zakovi postelji.
»Zak,« je dejala rahlo.
Ni ji odgovoril, ni se zgenil. Ali jo je sploh slišal?
Toda nadaljevala je, z glasom tresočim se od tesnobe:
»Zak, dobri Bog se nas je usmilil. Zak, on ni hotel, da se zgodi ta nesreča. Zak, vse bo popravljeno! Velika krivda, velik obup nam je prihranjen. Zak. . poslušaj svojo mater, ki ti za vse na svetu ne bi hotela dati radosti, ki bi se izpremnila, potem v kruto razočaranje. Zak! Ona, ki jo ljubiš, živi...«
Nagel, hipen drget je zganil njegove ude-.
Počasi, z nemirno, bolno osuplostjo se je obrnil njegov pogled k materi, ki je trdovratno ponavljala besede:
»Ona živi! ... Ona živi!...«
Nato, kakor osrčena po prvem uspehu, je porabila skrajnje sredstvo ?
»Zak! Torej ne ljubiš več Git-berte?...«
(Dalje.)
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Lastnoročno je zaprl vrata za slugo, ker ni maral, da bi mu Roza kaj izblebetala. Nato se je vrnil h Gilberti:
»No, dragica, zdaj sva rešena grofa d’Ormoa.«
»Ali je bil on?« je vprašala in prebledela.
»Ne, samo to le pismo mi je poslal. Moj odgovor pa je bil ta le...«
Ponovil je bil besede, ki jih je bil rekel služabniku.
Nato je nadaljeval bojevito:
»Naj le trpe tudi oni; ti, dragica moja, se spravi kar mirno na delo in zveži svojo culico ... ker je že enkrat tako, da jo je treba vezati.«
Zvečer je spremil Gilberto na kolodvor; ko se je vrnil, je sedel k pisalni mizi, zvest dvojni obljubi.
i i i. P? .brezkončnem premišljanju, tehtanju m izčrtavanju, s katerim je hotel storiti svoje pisanje kolikor mogoče kratko in jasno, je izgoto-vil sledeči list:
»Gospod grof! Čast mi je, obvestiti vas, da so potegnili mojo rejenko še živo iz Senmartenskega kanala, v katerem je bila po krutosti in
Druga skrb.
Dogodki, ki so se vrstili med tem v dvorcu Rošegijskih, so bili vsej rodbini vir neizrekljive skrbi in žalosti.
Zakovo stanje je bilo strašno.
Kriza, ki ga je bila podrla ob udarcih neizprosnih razkritij Flore-stanovih — ta kriza se je bila pomirila dozdevno samo, da pusti v neiz-
iy Kupujte le v tobakarnah in trgovinah, kjer se prodala „DAN“.
vodnjak ali kakšno pot, zdaj se poskuša v prestopkih proti varnosti časti; v zadnjem času pa je baje tudi preštudiral, kako se premakljive reči spravijo iz tuje posesti v lastno korist. Nekih 45 desk so našli v župnikovem senu in zopet bodo delale odvetniške pisarne. Ali naj še nadaljujemo te pripovesti in naj še omenjamo kaplana Kranjca v Zitalah m Rebuzo v Gornjem gradu, ali naj še pišemo o Luhnarjih, Muršecih, “eši-čih itd. O vi pravdni in jezični dohtarji! Nehvaležniki ste, grdi liberalci, ker nočete biti pokorni tem črno-lizcem, ki so vaši največji podporniki. Potem pa tiste rešilnice kmetskega stanu, konsumna društva itd., ki jih je velika modrost »zvestega Janeza« svoj čas na štajersko zasadila! Koliko so dale že odvetnikom opraviti! Povprašajte samo malo v Marnbergu, koliko kmetskih sukenj je že g. Leskovar odnesel. Pa ta je vsaj pobožni obiskovalec Kirbišove gostilne v Mariboru in s tem dokazuje veliko svojo versko gorečnost. — Tako je torej! Ne kmetski pravdarji, ampak naši duhovni možje so največji podporniki odvetniških pisaren. Tako naj bi popravil Košar svoj članek, da bo isti resničen in pravičen. Vi grdi liberalci pa se poboljšajte in zlezite pod farške škrice, pa boste zveličani na tem in na onem svetu. — Amen.
Štajersko.
Ne tako. V marsikaterem kraju pri nas bi bile razmere v narodnem oziru lahko drugačne, če bi vse ne bolehalo na nevarni bolezni — malenkosti. Fantazija naša je zelo produktivna; včasih gre celo predaleč. Zlasti takrat, kadar upa, da bo vsaj v najvitalnejših interesih — rek kaj dosegla. Pri nas po Slov. Štajerju, zlasti pa ob narodni meji ob Dravi — njenem celotnem toku po Štajerskem — se rodi marsikakšna pametna in vsega uvaževanja vredna ideja. A samo ideja nastane — nastane zato, da se jo leta in leta premleva, prerešetava in da o njej posvetuje. Ko pa pride konečno čas, da bi se uresničila, pa pridejo ti in oni in rečejo:	Le	še	končno	odločitev!...
Kmalu na to se vsedejo tribuni za posvetovalno mizo in debatirajo do polnoči... Naenkrat pa pravi eden od njih. »Kaj bo ideja?« In ves zbor se oglasi za njim: »Pa res! Kaj bo ideja? Marš na narodne smeti z ide-jol...« No, pa res: deset, pet let se je ideja potikala okrog, kot vlačuga, od enega do druzega: poleti so jo jemali s seboj na letovišča, vlačili so jo po dopustu ... Včasih je vstajala pri posameznikih, ljudeh, ki jih danes zmerjajo z idealisti, tudi sredi vročega poletja doma; zapustila je one v tujini in se za ure vrnila nazaj k zvestejšim ... Potem so jo privlekli zopet na zimo v okajene sobe, v sfero egoizma in takrat so jo nato odslovili... Ni to morda kakšna bajka, ljudje božji, marveč gola isti-na. Vidite in v takšnem ozračju tava nešteto naše narodne mladine! V šolah se navdušuje, ko pa pride v življenje, jo pa objame mrzli dih razočaranj in — pričenja se odpadanje. Značajni so oni, ki ne postanejo nemčur-ji! Na stotine in stotine imamo delavstva, ki čaka, da opstanejo iz besed dejanja, na tisoče in tisoče obrtnikov itd., ki upajo in upajo, ki bi se jih še pridobilo, če bi se pričelo s splošnim in velikopoteznim delom! Tako pa? Leto za letom se je vodilo za nos enega ali druzega, a navsezadnje — se pusti in stvar — »definitivno« pokoplje. In kaj se doseže s takim ravnanjem? NIČ druzega, kot: da postajajo stotine docela nezaupne, apatične, ali pa — da se porenega-tljo. Ne apeliramo na nikogar več, ker vemo, da je vsak apel pljusk S šibo po vodi. A nekaj nam je še živo v spominu: izrek, pod katerim je pred prilično enim letom izšel v »Slovenskem Narodu« članek: »Na tem umiramo ...«
Ruška koča na Pohorju izkazuje za to leto obiskovalcev 1990. To je lepo število, katero priča o njenem velikem pomenu za hribolastvo.
Trbovlje. (Nesreča.) Delavec Seršen je hotel te dni spraviti na nekega »hunta« težko železno cev. Pri vzdigovanju pa mu je izdrsnila in padla na desno nogo, ki mu jo je 'docela zmečkala. Seršena so težko ranjenega prenesli v tukajšnjo bolnico.
»Johanca« je vzbudila tudi tu v Gorici veliko zanimanja. V par urah je bila popolnoma razprodana. A ne samo Slovenci, tudi nekateri Italijani so jo kupili. Nekateri Italijani so prosili celo, naj bi prevedli to brošurco v italijanski jezik; zadovoljni so plačati jo po 30 vin. V Gorico jo pošljemo seveda še.
»Dan« se prodaja od danes naprej tudi pri g. Matej Belinger, Tržaška cesta št. 1., g. A. Gabršček (Trgovski dom) in g. Leban, Corso Gius. Verdi.
Hinavci okoli »Nov. Casa« postajajo črni od jeze, ker se naš list tako hitro širi. Nikdo ne veruje več tem koritarjem, zakaj zavednost prihaja med naše ljudi. Ta list je prinesel zopet nekaj modrega. Poslušajte kako piše:
Razgrajanje liberalnih fantalinov. — Komen. Nobeden dan ni svet nekaterim ljudem pri nas, ki pridejo še ne vsake kvatre enkrat do cerkvenih vrat med službo božjo. V nedeljo na vernih duš dan so se po noči nekateri liberalni fantalini z oslovskimi glasovi strašno navduševali za domovino, Napoleona in Srbijo. Rjuli so in motili mirno noč, posvečeno molitvam za verne duše. Lepi narodni naprednjaki so prav grdo z blatom namazali napisno tablo orožniške postaje in v svoji narodni navdušenosti so se tako spozabili, da so pretrgali slovenski napis na c. kr. sodniji. Pač lep napredek brezvernih fantalinov, ki demonstrirajo za Srbijo in Napoleona, kakor jih uči umazani »Dan«. Anti se niso tudi tega naučili v sokolskem društvu. Bomo videli, kdo vsi so ti lepi tiči. Orožni-štvo jih je že nekaj vspešno zasledi-
lo.	čudno se nam zdi, da je vse to preslišal in prezrl naš liberalni redar. — Tako poroča kak skrivni policaj »N. Č.«. Mi se z njim ne bomo prerekovali. »Z norcem prepirati se — je neumno«, pravi pregovor. — Veseli smo, da se širi naš list tudi po vaseh.
Shod za italijansko univerzo v Trstu. Tudi mi Slovenci smo se navduševali za svojo univerzo, tudi mi smo prirejali shode po mestih in po deželi. A razni nevspehi so vzrok, da nam je poleglo vse navdušenje; postali smo pesimistični in si mislimo: »Zakaj bi prirejali shode, ko vendar le nič ne dosežemo.« Italijani so bolj vstrajni. Oni ne odnehajo tako hitro. Znova in znova se vzdignejo. Tudi tukaj v Gorici so priredili shod. Občinstva je bilo precej. Na shodu je govorilo 6 govornikov, med njimi tudi 2 sociialista. —- Nas Slovencev Je
v Avstriji dosti več od Italijanov, zato je pač naravno, da ugodi vlada prej večini. Sicer pa naj se pomisli, da smo že siti tega beraškega prosjačenja. Slovenci, ti italijanski shodi naj nas vzpodbujajo, da začnemo vnovič boj za svoje šole.
Goriško.
Petkov »Dan« je prišel nemote no v Gorico; šele drugi dan smo zvedeli, da je bil zaplenjen, in sicer zaradi notice o Wieserju. V Gorico pa je prišla tudi druga izdaja lista. Ljud Istvo je bilo radovedno, kaj je zaplenjeno in je pokupilo še drugo izdajo Torej vestni g. censor, hvala vam za brezplačno reklamo
Dnevni pregled.
Pozabljen slovenski Ideal je — slovensko vseučilišče. Bili so časi, ko se je slov. akad. di-jaštvo ob vsaki priliki zavzelo za slovensko vseučilišče. Naši poslanci so smatrali vprašanje slovenskega vseučilišča resno. Tudi slovensko meščanstvo se je zavzemalo za to našo narodno zahtevo. Dandanes pa se ne zgane niti dijaštvo, niti poslanci — niti meščanstvo. Ideja slov. vseučilišča — je pozabljena. Po Pragi, v Brnu, v Trstu so bile manifestacije — pri nas je bilo vse mirno. Ideal slov. mladine je postal samo še »kruhek«, ideal poslancv so korita, ideal meščanstva je zadovoljnost in mir. Tako molčimo ob času, ko drugi govore In sl niti ne upamo več povzdigniti svojega glasu. Narodne in kulturne Ideale smo zapustili, naše sile padajo. Kar je še dobrega in slovenskega, se bori proti domačemu zlu klerikalizmu, ki preti uničiti zadnji smisel za kulturne ideale.
Izseljeniška afera postaja čim-dalj škandalnejša in postaja skoro jasno: kako je bilo mogoče, da se je takšen škandal vršil pred očmi avstrijskih uradov in s pomočjo avstrijskih državnih uradnikov. Lvovsko »Slovo polskie« dokazuje, da je stala Kanadska družba pod vplivom vsenemških mogočnežev na Dunaju. Teh izdajalcev edina želja je: oslabiti v Galiciji Poljake in na zapuščena zemljišča naseliti — Nemce. En del te namere je imela izvršiti kanadska družba, ki je svojo nalogo Slovanom in državi na škodo prav vspešno izvrševala. Pri nas, v Avstriji, se je torej imelo izvršiti isto, kar hočejo storiti s Poljaki na Nemškem, le s to razliko, da Nemci hočejo Poljake izseliti v Afriko, avstrijski Vsenemci so pa skrbeli za to, da se jih je stoti-soče izselilo v Ameriko. Pomagali tej protislovanski nameri so tudi duhovniki, ki so povsod poleg, kjerkoli se vrši škoda ljudstvu. Po teh razkritjih pa sedaj tudi vemo, zakaj so se naši klerikalci vavduševali za kanadsko
družbo. Naše klerikalci hočejo isto: izprazniti deželo, da jo na to zasede naš najhujši sovražnik — Nemec. Da tega ne delajo zastonj, je gotovo, ker klerikalec se da za vse plačati. Volil-ci kranjski: nikar ne prezrite pri volitvah, da so vas klerikalci hoteli za par judeževih grošov prodati v suž-nost, s katere bi se ne vrnili nikdar več. Obračunajte s temi vampirji in nesramnimi trgovci pri volitvah.
Davkoplačevalcem. Kakor v bajki — tako se seda] živi v Albaniji.
V češkem listu, ki je čisto avstrijske barve, tako, da bi mu niti dr. Rostohar ne mogel ničesar očitati »Narodni Politiki« se berejo sledeče besede: »Po poročilih, ki prihajajo iz Skadra, je tam življenje, odkar je postalo mesto mednarodno, naravnost sijajno in plemenitaško, in pri sedanji splošni draginji čudovito po ceni. Po cele popoldneve imajo vojaške kapele velesil svoje koncerte, po koncertu vse kar dere v gostilnice, kjer se mnogo je in pije, in to zastonj, zato, ker je tam vsaka velesila napravila svojo gostilno, v kateri se srečnim Albancem brezplačno dajejo jedila in pijače. Ker so Albanci navajeni, da dobivajo vse brezplačno od velesil — (celo državo) si lahko predstavljate njihovo ogorčenost, ko je avstrijski Lloyd zahteval od njih par krajcarjev za voznino blaga in oseb. Albanci zahtevajo prevoz blaga brezplačno, in za sebe hočejo na Lloydovih parnikih prosta mesta in brezplačno hrano. Najbrže se jim v popolnem obsegu ugodi. Z eno besedo: življenje v Albaniji je danes kakor v pravljici iz starih, dobrih časov.
Rumunija za bukareškl mir. Kakor se poroča, je Ferdinand Koburg, kralj bolgarski šel na Dunaj, da jih tam opozori, da naj se izvede revizija bukareškega miru in naj se vzame Srbom Macedonija, za katero so srbske čete že dvakrat kri prelivale. Rumunski minister notranjih zadev je napram nekemu žurnalistu se izrazil, da iz te moke ne bo kruha. Sicer ni nobene zveze med Srbijo, Rutnu-nijo in Grško, toda Rumunija, ki je predsedovala pri mirovnih pogajanjih, je moralno zavezana skrbeti za to, da bo Bukareški mir respektiran in Rumunija bo v tem smislu svoj vpliv tudi uveljavljala. — V očigled takšnemu razpoloženju v Rumuniji, je bolgarska radost, da jim pride z Dunaja rešitev — čisto odveč in nepotrebna.
Prestolno mesto Avstrije cesarski Dunal le doživel pred celim svetom sramoto, da le 50.000 šolskih
otrok na Dunaju brez kruha. To se je zgodilo ob času, ko so se zaprle češke šole in so se pobirali podpisi za »Iex kolisko«.
Igra za — molitev. Staro krščansko načelo »Moli in delaj«! ne velja več, ampak moderno geslo je »Moli in igraj!« V knjigi »Karla Le-onharda Reinholda življenje in njegova literarna dela« je naslednja ilustracija tega gesla: Mlad, nadebuden jezuitski učenec od sv. Ane na Dunaju je pisal svojim staršem: »Pri biljardu sem dobil dvanajst ,Cesče-nih Marij1; od Strottmanna nadalj-nh pet in tudi Poller mora zame moliti.« Jezuit je igrajo biljard za molitev in kdor dobi, za tega mora moliti ta, kdor je izgubil. Vse pa v večjo čast in slavo božjo.
Več korajže, gospodje! V zadnji številki, »Naših Zapiskov«, socialistične revije, se nahaja tudi politični pregled. Ta pregled je pa bolj političen, kakor politični. Zakaj pa gospodje tako v rokavicah prijemajo klerikalce in Lampete?! Malo več odločnosti bi bilo na mestu, saj gospodje sicer niso v zadregi za odločnost. Napram klerikalcem bi bila prav umestna. Ali ne?!
Da se utrdijo odnošaji in ne ostane Lottis osamljen, je vzkipela tudi neka nemška »propagatorica moderne kulture«, pisateljica Godni, in izdala oklic in poziv dobrosrčnežem, katerih prosi pomoči za Arnavte. »Reveži so v nevarnosti za življenje pred srbskim krvoločnimi zvermi« opozarja in nabira ekspedicijo, ki bo PO načinu von Golz paše pokazala Arnautom potom Ščuvanja cesto v prepad. Z nemškimi izvedenci imajo menda Balkanci že toliko skusenj, da bodo proslavili brez naporov majhno
pojedino.	„	, ..
»Čas«, v mirnem času glasilo klerikalnih znanstvenikov na Slovenskem, v bojnih minutah tudi sredstvo zoper liberalizem in vse enake nadležneže ponatiskuje »Napredno Misel«, torej tisto »revijo«, s katero je pred kratkim vodil polemiko. Zelo huda mora presti klerikalcem, da se zatekajo v predale glasila Leonove družbe in pričakujemo, da prinese v prihodnji številki seznam vseh božjih izvoljencev. Čudno, da še ne pere fanta, in da ni še v tej številki ponatis I ampetovega avgustovskega inter-mezza.
Ljudsko šolstvo. Imenovani so: Ljudmila Kovač, Preddvor; Milena Debevec, Ubeljsko; Marija Boštjan-
čič, St. Vid pri Vipavi, Pavel Zajec, katehet v Ljubljani; Rudolf Obrekar, Čeplje. — Začasno se upokoji Fr. Mikec v Žužemberku. — Ljudska šola na Brezovici pri Ljubljani se razširi na tri razrede, v Vrhpolju pri Vipavi na dva razreda, istotako v Harijah; v Tržiču se ustanovi skupna osem-razredna šola, tako, da so dečki in deklice ločeni v dveh najvišjih razredih; za otroke od Sv. Katarine in Ko-varja, ki imajo le šestletno šolsko dolžnost, bo prosto obiskovati ponavljalno šolo ali višje razrede ljudske šole v Tržiču; zasebna nemška šola se razširi na tri razrede. — Pritožba telovadnega društva »Sokol« v Postojni v zadevi poduka iz telovadbe šoloobveznim otrokom se zavrne. — Krajni šolski svet v Spodnji Šiški se razpusti. — Na ljudski šoli v Suhorju se določijo velike počitnice tako, da se morejo da se morejo praznovati prazniki latinskega in grškega obreda. — Državne podpore za šolske vrtove po 50 K za leto 1912. dobe: Ivan Grad, Bog. Račič, Leopold Levstek, Fr. Musar, Jak. Žebre, Jož. Kobal, Jož. Kerz, Urh Konjar, Val. Klemente, Ant. Drašček, Iv. Ki-ferle, Jožef Žirovnik.
Izdaja novih preračunjevalnih tablic. Glasom razpisa c. kr. trgovinskega ministerstva od 28. 10. t. 1. štev. 50309/P natisnilo se je nove preračunjevalne tablice za v frankih, markah ali pudih šterlingov izpostavljajoče se poštne nakaznice. S temi preračunjevalnimi tablicami se opremi le poštne urade z večjim prometom. Poštni uradi, katerim ne bodo na razpolago te tablice, se poslužujejo pri preračunjevanju na franke, marke ali pude šterlingov glasečih se poštnih nakaznic tablic , ki jih vsebu-ni urad I na Dunaju po 30 vin.ksj-vn je pisemskopoštni cenik. Nove tablice razpečava poštni časopisni urad I. na Dunaju po 30 vin. Poštni uradi izven Dunaja posredujejo naročbe na te tablice. Denarni zneski se v teh slučajih prepošljejo s poštnino prosto poštno nakaznico na poštni časopisni urad I. na Dunaju.
Prodaja hrastovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz kolonizacijskega objekta Borovnica (okraj Prnjavor) približno 10.000 kubičnih metrov hrastovega in približno 45.000 kubičnih metrov bukovega lesa. Sprejmejo se samo pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je poslati najkasneje do 20. januarja 1914, 11. ure dopoldne c. kr. deželni vladi v Sarajevu. Razpis z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske
in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razburjenje visokošolcev na Dunaju in v Pragi. Pretekli petek so na vseh dunajskih visokih šolah delili med visokošolce letake, ki jih pozivajo, da naj prično v znak simpatije z akademiki stavkati. V soboto,
8. t. m. so bili visokošolci povabljeni da naj se zbero k protestnemu bum-lu pred Gothejevim spomenikom na Ringu. Češki tehniki so pa 7. t. m. zborovali v Narodnem domu radi slabih prostorov češke tehnike. Slušatelji so izjavljali, da je nadaljevanje študij smrtnonevarno. Izjavili so se za stavko. Dvorni svetnik, profesor Prochaska, je zborovalcem svetoval, da naj se počaka, kaj da opravi na Dunaj odposlana dijaška depu-tacija. Sklenili so počakati s stavko, dasi jih je bilo veliko za to, da se od 7. t. m. do srede stavka. Ministrsko predsedstvo in naučno ministrstvo so pozvali, da naj se pospeši pričetek zgradbe -nove tehnike. Po shodu je več sto tehnikov ko rakalo pred tehniko, kjer so demonstrirali. Nenadoma prinese več dija kov strohnel hlod iz tehnike in z njim so korakali tehniki demonstra tivno po Pragi. Nastopila je policija. Iz tehnike so pričeli metati na cesto žarnice, vrata in okna. Ena žarnica je zadela nekega policista na čelo in ga je ranila. Enega tehnika so s tako silo pritisnili ob steno, da je bil nevarno poškodovan. Končno Je policija energično nastopila in napravila red. — V Krakovu so sklenili akademiki, da stavkajo.
Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju si je na svojem
I.	rednem občnem zboru izvolilo sledeči odbor za zimski tečaj šolskega leta 1913H4.: Predsednik: polj. tehnik Dragoslav Mikuž; podpredsednik: polj. tehnik Evgen Mayer; tajnike: gozd. tehnik Franc Miklavčič; blagajnik: polj. tehnik Ivan Supan-nič; gospodar: kult. tehnik Rud. Wi-siak; knjižničar: kulturni tehnik Fr. Urbas; namestnika: kulturni tehnik Leon Knafeljc in polj. tehnik Bogdan Ferlinc; preglednika:	kult.	tehnik
Franc Hinterlechner in kult. tehnik
Miroslav Kutin.
Pri požariu se ponesrečil, Pred kratkim je »Dan« poročal o nesreči v Krtini. Pri požarju se je opekel po hrbtu in po obeh rokah Pogorelčev sin 161etni Janez Prelovšek. Prepeljati so ga morali v deželno bolnico v Ljubljano.
Drzen tat — morilec? Te dni so pripeljali iz Zagreba Alojzija Struna, roj. leta 18S5. v Radoviči. Tega je' sodnija že dolgo časa zasledovala zaradi zelo drznih tatvin. Lansko jesen prišel je v roke pravice, a je iz metliških zaporov ušel. Struna je nepoboljšljiv in zelo nevaren tat. Ljud-e tudi ugibljejo, da bi morebiti bil °n mor'lec Ovčjak na Tolstem Vrhu — ker je baje po tolstovrškem hribu se potepal.
~ *>rLI?®dcu si zvl) desno roko.
Tovarniški delavec pri K. Pollaku \ Kranju je dne 21. t. m. tako nesrečrt i padel, da si je pri padcu zvil desni roko. Moral je iskati pomoči v dežel ni bolnici v Ljubljani.
Žrebe ga je sunilo v obraz. 11-etnega posestnikovega sina Franceta Pristovca iz Iške vasi št. 1 je te dni sunilo žrebe v obraz. Pri tem mu e izbilo vse prednje zobe in razbilo sprednjo čeljust.
Konj mu odgriznil desno uho. 60-etnemu dninarju pri tvrdki Fischer & Comp. v Podmolniku je te dni konj odgriznil desno uho, ko ga je ponesrečenec hotel okomatati.
Smrtnonevarna poškodba. Domači fantje iz Spodnje Slivnice so te dni zvečer oklali z nožem po glavi 25letnega sobnega slikarja Franceta Cankarja iz Dobrove, ki je znan po deželi, posebno pa po Dolenjskem kot slikar kapelic in sv. Florijanov na hišah. Pravzaprav pa je fant dobil, kar je iskal. Omenjeno uro ponoči se je oborožil z dva metra dolgim remeljnoin in je hotel z njim napasti spodnjeslivniške fante. Ti so ga pa še pravočasno opazili in ga razorožili. Nato so mu jih nametali. Poleg drugih udarcev je dobil Cankar z nožem tudi dve težki poškodbi^ na glavi. Smrtno nevarno ranjen leži v deželni bolnici v Ljubljani.
Petsto kron Izgubila. Ko je pred kratkim nakupovala posestnica Helena Perne iz Podbrezja na Gorenjskem razne stvari v neki trgovini v Kranju, ji je padel iz ročne torbice na tla papirnat zveženj, v katerem se je nahajalo pet bankovcev po sto kron. Omenjeni zveženj pa je pobral in ga spravil neki 50letni mož, ki je istočasno nakupoval v trgovini razne stvari in ki je z zvežnejem nato izginil. Zveženj pobirajočega moža je videl mož okradene, ki je bil ravno tako navzoč ob istem času v trgovini, ki pa se ni mnogo brigal za moža, ker je mislil, da je njegova žena sama vrgla zveženj stran. Tujec ^ je bolj majhne postave, kakor smo že omenili, ima oster pogled, nekoliko osivele, malo pristrižene brke In slabe zobe. V njegovem spremstvu se je nahajala velika, vitka ženska, ki je kupila vrečo otrobov, ki jih je naročila prinesti v neko gostilno, kjer sta imela oba v hlevu konja in voz.
Boj med cigani. V Kopru so se v petek sprli cigani. Eden je težko ranjen. Deset oseb je orožništvo aretiralo ter jih izroči deželnemu sodišču v Trstu. Pri ciganski tolpi je našel sodnik v preiskavi nad 16.000 K denarja.
Obesil se je. Dne 6. t. m. zjutraj so našli 631etnega posestnika Jožeta Goriška iz Mačjega dola pri Veliki Loki na podu obešenega. Ker so njegovi znanci opažali v zadnjem času na njem nekako prikrito žalost, je Gorišek najbrže izvršil samomor v hipni blaznosti.
Napačna trditev. »Slovenec« omenja neki govor nemškega cesarja, ki priporoča mladim mornariškim častnikom krščanski svetovni nazor. Temu se ne čudimo, ker jeumljivo, da »Slovenec« omenja take govore, ali zanimiv je konec »Slovenčeve« tozadevne notice. Klerikalni organ namreč pravi, da so židovski listi radi tega vsi iz sebe, ker vedo, da bo konec židovskega gospodarstva kadar bo ljudstvo verno. No, no, stvar pa ni taka. Poglejmo Poljake, ki so vendar vzor vernih katoličanov in vendar je Poljska prava obljubljena dežela za Žide, pred katerimi Poljakov čisto nič ne brani njihova velika vernost. Proti židovskemu izkoriščanju ljudstva so potrebna druga sredstva kot vernost — treba je ljudske prosvete. Češkega, francoskega ljudstva Židje ne izžemajo in ne izkoriščajo — vsaj ne direktno in na tako nesramen način pot poljsko in rusko ljudstvo, ki je sicer verno, pa nepro-
svitlieno.	,	___
Vlom In tatvina dragocenosti. V prodajalno juvehrja Oskar Kam-merschmid na Dunaju, Franzens-briickenstrasse, se je izvršil vlom. Ukradenih je za več tisoč kron juve-lov in drugih dragocenosti.
Atentat na turškega princa. Neki Ali iz Carigrada je bil preje v službi Abdul Hamidovega sina princa Bur-han Edina in je bil pred kratkim odpuščen, je dne 7. t. m. udrl v prinčevo palačo in prodrl do harema. Kmalu nato so ga našli mrtvega v palači. — Uradno se poroča, da je bivši šofer princa Burhan Edina udrl v palačo z namenom, da umori princa. Med njim in prinčevim dvornim
mojstrom ]e prišlo do spopada in oba sta padla po stopnicah. Ali se je oprostil in je streljal na nekega drugega uslužbenca. Princ je z ženo in z otroci pobegnil v višje nadstropje. Ali je streljal še na neko služkinjo prin-cesinje ter je pretil še drugi služkinji. Ko so naposled žandarji udrli v palačo, se je Ali satnu strelil.
Ljubljana.
— 14.000 dosežen. Prijatelj našega lista »Dneva« je zadnjič svetoval, naj Slovenci pokupijo 14.000 »Vodiških čudežev«, ker je najmanj dr. Lampe rekel, da so lani na Kranjskem pobili 14.000 gadov (pa ne klerikalnih!) Zelja »Dnevovega« prijatelja se je izpolnila. Včeraj zvečer je bilo prodanih nad 14.000 »Vodiških čudežev« — in naročila še vedno prihajajo.
— Vrhunec idiotstva, zlobnosti in laži so dosegli klerikalci v knjižici, ki jo dele med ljudstvo pod naslovom »Slov. liberalizem v pravi luči«. Proti tej brošuri širite vsi napredne liste in »Vodiške čudeže«.
— Johanca v cirkusu. Neki gospod, ki dobro pozna Johančino življenje, je nam povedal, da je bila Johanca res v cirkusu. Baje je tri leta hodila s komedijanti okoli. Kake čudeže, čarovnije in čudovitosti je tam uganjala — se ne ve. Takih najbrže ne, kakor v Vodicah. Morebiti se nam posreči kmalu posvetiti tudi v ta temni del Johančinega življenja. S tem bi se dalo marsikaj pojasniti, ker bi se pokazalo, kaj se je Johanca naučila v cirkusu.
— Iz deželnega odbora. Uradno revizijo mestnega magistrata izvrši deželni odbor spričo znanim »Slovenčevim« »razkritjem«. — Večina sklene, da mora vsako gasilno društvo, ki hoče postati deležno take podpore iz gasilskega sklada, podpisati reverz, da pristopi k Kranjski deželni gasilski zvezi. Gasilskim društvom, katera se ne uklonijo tej zahtevi in ki prete omejiti svoje delovanje zaradi pomanjkanja denarnih sredstev na domačo občino, se odvzame požarno policijsko oblast ter se županstvom naroča, da ustanove v takih krajih nova društva! Deželno vlado se naprosi, da razpusti za sedaj gasilni društvi v Dobu in v Ilirski Bistrici, ki sta se branili brez podpore delovati izven domače občine!! — Deželna konceptna praktikanta dr. I. Logar in dr. I. Podobnik se imenujeta koncipistoma. — Zoper zopetno imenovanje državnega poslanca dr. Pitacco predsednikom penzijskega zavoda za privatne uslužbence v Trstu se ugovarja, ker se ta zavod vse premalo ozira na našo deželo. — Za bolniško strežniško šolo se ustanovi internat za največ deset gojenk, v kateri se sprejme domače učenke brezplačno proti obvezi, da se obvežejo po dovršeni Soli službovati nekaj let kot plačane bolniške strežnice na deželi, za slučaj vojne pa da vstopijo v službo rdečega križa. Opozarja se na važnost te šole zlasti občine, v katerih živi v večjem številu delavsko prebivalstvo. — Na kmetijski šoli na Grmu se napravi poskus s pridelovanjem sladkorne pese. — Vsem občinam se odstopi na željo brezplačno poskusno sredstvo za uničevanje vran. — Zgradba vodovoda Rovte se odda I. kranjski podjetniški družbi za 36.860 kron. — Za tlakovanje deželne ceste v mestu Kočevje se dovoli prispevek 54.375 kron. t. j. polovica celotne potrebščine. Ostalo polovico odračunši prispevek delavskega ministrstva v znesku 20.000 kron pokrijeta cestni odbor in občina. — Raznim deželnemu odboru ljubim gasilnim društvom se dovolijo iz deželi zaupanega gasilskega fonda izdatne podpore, tako n. pr. novemu društvu v Vrpolju pri Vipavi kar 2300 kron.
— Mali absolutisti posnemajo velike. Razpust krajnega šolskega sveta v Spodnji Šiški. V včerajšnji seji deželnega šolskega sveta je večina sklenila razpust krajnega šolskega sveta v Spodnji Šiški; za administratorja je imenovan bivši klerikalni gerent Zajc.
— Prve žrtve. Dvoje gasilnih društev v Dobu in Ilirski Bistrici je klerikalni deželni odbor razpustil. Zakaj? Zato ker ne moreti delati izven svoje vobčine. Delali pa ne moreti, ker ne dobita podpore. Podpore pa ne dobita, ker nista v »Deželni gas. zvezi«. To je modrost, ki bo proslavila naš deželni odbor preko mej nase domovine. Kranjska je edina dežela na svetu, ki razpušča dobrodelna društva. Na pomoč!
_ Vič. Pridiga očeta Teodorja v cerkvi sv. Simona in Jude na praznik vseh Svetnikov In svetnic. Brezverci, bogotajci... te besede so letele na viške kmete iz ust frančiškana zadnje praznike. In s šibo božjo ter s točo je žugal pater viškim kmetom. Od kod ta sveta jeza slokega Teodorja? Nekemu kmetu je v nedeljo zmanjkalo krme, še je in nakosil
cizo trave za krave. Predragi pater! Tebi ni treba delati niti v delavnik, ker tudi če postopaš, pobožne ženice poskrbijo za vzdrževanje Tvojega telesa; kmet in delavec pa je dostikrat primoran tudi v nedeljo prijeti za delo, da si pridela in zasluži vsakdanji kruhek. Točo kličeš na nas namestnik Kristusov! Kljub temu pa se te prav nič ne bojimo; grmeti znaš sicer imenitno, v razbijanju prekosiš najhujšega .pijanca, točo pa vendar ne moreš narediti. Pa še hujše brezverce imamo na Viču: občinske odbornike. Poslušajte ljudje božji: ob nedeljah se shajajo ti možaki k sejam. Tudi predzadnjo nedeljo. so imeli sejo. Ne delaj si hude krvi, dušica zlata. Krnet nima časa v delavnik popoldne hoditi k sejam kakor ti in tvoja častita druščina, ki imate dan za dnevom seje in konkurence. Čudno pa se nam zdi to le: Občinski odbor je imel sejo na čisto navadno nedeljo in (»Slovenec« se laže, ker pravi, da na praznik Vseh Svetnikov) bo za to pogubljen na večne čase; pater Teodor pa je na Vernih duš dan prepisaval volilne imenike dve uri v občinski pisarni in mu je že naprej zagotovljen v nebesih sedež prav odspredaj v prvi vrsti. Molite, molite za nas, kličejo imenovani dan duše iz vic, nobena duša pa ne prosi: pojdite in prepisujte volilne imenike. Strašno piko imajo patri na šnopsarije in gostilne. Gostilničarje bi najraje kar brez štrika obesili. Toda v isti sapi, ko pišejo in na shodih pridigajo boj šnopsarjem, je vložila cerkvena soseda, brumna Reza, prošnjo na občinski odbor za šnopsarsko licenco. Prav pred cerkvenim pragom hočejo imeti klerikalci »šnopsapoteko«. Če bo prihodnje Teodorju od kričanja slabo postalo, bo takoj lahko stopil v lekarno, kakor iz hiše v kamro. Iz navedenih primer odseva taka hinavščina, ka-koršne svet še ni videl!
—Hrvatska opera v Ljubljani 17. t. m. (ponedeljek) in 18. t. m. (torek). Prvi večer se uprizori opera »Un ballo in tnaschera« (Ples v maskah) Gius. Verdija, drugi večer pa »Nikola Zrinjski« Iv. pl. Zajca. V Verdijevi operi pojo: gg. Tad. Low-czynski, Marko Vuškovič, Tošo Lasič, Jos. Križaj, gdč. Mira Koroščeva, gdč. Mercedes Valentijeva in gospa Irma Polakova. V Zajčevi operi pa pojo: gg. M. Vuškovič, Stan. Ja-strzebski, Jos. Križaj, Zvon. Štrmac, Mar. Kondracki, gdč. Mira Koroščeva, ga. Irma Polakova, gdč. štefica Lovrenčakova, Josipa Trbuhoviče-va in Slava Patekova. Verdijevo opero dirigira g. Nikola pl. Faller, Zajčevo pa g. operni ravnatelj Srečko Albini.
— Nastop tekmovalne vrste v »Narodnem domu«. Sinoči so nastopili s predpisanimi vajami oni najboljši iz naših sokolov, ki se bodo borili dne 16. t. m. v Parizu za čast slov. sokolstva. Tekmovalna vrsta je sestavljena sledeče: Vidmar, Pogačnik, Jezeršek, Sever, Jerin, Rabič, Miklavec. Sokolska dvorana je bila polna občinstva. Telovadci so nastopili s prostimi vajami, z vajami na bradlji, drogu, konju, krogih itd. Vaje so se izvajale izborno. Navdušeni aplavzi so sledili posameznim nastopom. Želimo našim sokolom, ki odhajajo jutri v Pariz, da dosežejo kar najlepše uspehe in se vrnejo z zmago v domovino.
— Pritožne knjige po železnicah. V dopisu iz Maribora (Juž. železnica) od 10. t. m. svetuje pisec članka občinstvu, da naj vporablja pritožne knjige. Po žel. postajah se sedaj zelo pogosto dogajajo slučaji, v katerih se Slovenci žalijo na vse mogoče načine. To pa samo od nemških uradnikov in nemških uslužbencev! Občinstvo je dosedaj vedno vporabljalo le pritožno knjigo v trdni veri, da ista zagotovo pomaga. Celo judovski potniki imajo veliko zaupanja v njo. Toda to je zmota! Na vsaki postaji ima dve taki knjigi. Vsak mesec se odpošlje ena k ravnatelju v pregled, dočim ostane druga na postaji. Ko se prva knjiga vrne na postajo, se pa druga odpošlje k ravnateljstvu. To se vedno ponavlja. Na vsaki postaji imajo pa Še neko tretjo, to je rezervno knjigo. V tisto se potem vpisujejo bolj važne pritožbe. Toda, ljudstvo naj si zapomni, da iste knjige ne dobi nikdar nobeno ravnateljstvo v pregled. Železniški uradniki vendar niso tako nespametni, da bi sami v svojo skledo pljuva-
li.	Kot večletni v tem dobro znani žel. uradnik svetujem tukaj Slovencem, da, kadar imajo kako pritožbo do žel. ravnateljstva, naj se vedno pismeno pritožijo. V pritožbi naj vse natančno navedejo in takoj zahtevajo odgovora. Pritožbo naj potem odpošljejo priporočeno na ravnateljstvo. Ako ne dobijo v 14 dneh odgovora, naj ga potem reklamirajo. S tem bode ljudstvo žel. ravnateljstva tako-rekoč s pritožbami bombardiralo, kar bo pa za ista zelo neprijetno, kjer bodo morala odgovarjati. Ista bomo potem prisiljena kaj ukreniti,
ce že zaradi občinstva ne, pa zaradi vednih reklamacij. Slovenci, torej ne uporabljajte več pritožnih knjig po železnicah, ampak edino pisane pritožbe, kar vas stane samo 34 v.
— Tržaška »Edinost« In ljubljanski »Dan« vodita že nekaj časa hudo polemiko. Ni naš namen niti naša naloga, da bi preiskovali, v koliko je ta peresni boj opravičen ali ne. Toda eno moramo reči: Tržaška »Edinost« je v tem boju segla v gen-Ijivi slogi pod pazduho ljubljanskemu »Slovencu« ter maha z vehementno silo po — Učitejski tiskarni! i— Nam ni znano, kdo ima pri »Edinosti« glavno besedo, a vsekakor je treba tamkaj napraviti red, da ne bodo tržaški časnikarji neženirano vlačili svoje polemike našega zavoda ter brez opravičenja in povoda pikali »ljudi, ki se s ponosom imenujejo — vzgoje-valci naroda!« (Glej »Edinost« štev. 302 z dne 31. oktobra 1.1.) — Naj zadošča za danes ta naš vljudni opomin. To je res čudno, da se vsak tako rad zaleti v našo tiskarno, kadar mu zmanjka dokazov! V tem cenem rokodelstvu so si enaki vsi naši »prijatelji« v Trstu in v Ljubljani. — Sicer pa vpmo popolnoma pozitivno, da vzbuja zaletavost »Edinosti« javno kritiko med tržaškimi učiteljskimi in neučiteljskimi krogi! Naj jo na-uče manire! — Tako »Učiteljski Tovariš«.
— Obesil se jje včeraj popoldne
realni sluga Verdir. Mož je bil že star. Obesil se je pred telovadnico na kljukah, ki so namenjene za obleko. Obesil se je na svoj jermen. Ko so ga našli, je sedel trd na tleh; pri njem so našli še prazno steklenico od žganja. Zakaj se je obesil, ni znano.
— S kolesa padel in sl črepinjo razbil. Včeraj okrog 5. ure popoldan se je peljal neki okrog 30 let star delavec z Rudnika po Karlovški cesti domov. »Pri Amerikancu«, nasproti cerkve sv. Florijana, je padel s kolesa na hodnik ter si je najbrže črepinjo razbil. Vsega krvavega so pripeljali na stražnico na Krakovski nasip, od tam pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Mož je bil tako vinski, da ni mogel nič govoriti. Toliko nesreč vsled alkohola, pa nekateri prodajalci ga vsejedno pijancem prodajajo, akoravno ga ima isti že toliko, da iz njega gleda.
— Z dolgovi je ušel. Čevljarski pomočnik Ivan Ješe, ki je stanoval v Gajevi ulici, je napravil več dolgov na stanovanju in hrani in jo je dne 2. t. m. neznano kam pobrisal iz Ljubljane.
— Krepka zaušnica. Pred nekaj dnevf je razgrajal v neki gostilni na Radeckega cesti neki tesar, katerega je neki drug gost posvaril in ga poučil, naj se spodobno obnaša. To je omenjenega tesarja tako zjezilo, da je prislonil onemu gostu tako krepko zaušnico, da je zadnjemu oteklo celo levo lice.
— Slepar. Po brzojavnem naročilu policijskega ravnateljstva v Trstu je tukajšnja policija pretekli četrtek aretirala na južnem kolodvoru nekega knjigovodjo, ki je napravil v Trstu več dolgov na brani, ki je izvabil na goljufiv način tudi večjo svoto denarja in jo pobrisal iz Trsta.
— Aretacija sum|j|veSra pomočnika. V Kolodvorski ulici je stražnik aretiral nekega brezposelnega pekovskega pomočnika, ki je ponudil pod sumljivimi pogoji srebrno žepno uro z duble verižico na prodaj nekemu urarju na Marije Terezije cesti.
— Tatvina. Na tukajšnjem južnem kolodvoru je stražnik aretiral nekega delavca iz Šoštanja, ki je svojemu na Karlovškem predmestju stanufočemu sostanovalcu ukradel iz zaklenjenega kovčka več obleke in mal znesek denarja. Policija je tata izročila tukajšnjemu okrajnemu sodišču.
— Umrli so: Marija Havaček. zasebnica, 64 let. — Marta Mikuž, liči deželnega računskega revidenta, 3 leta. — Luka Dolenc, dninar, 35 let. — Ferdinand Vidmar, pristav južne železnice. 45 let.
— Adrlenno Costamagno, ki igra vlogo Fauste v filmu »jn j10C sjgno vinc.es«, je zadela pretekli teden strašna usoda. Igrala je za film neko ulogo z udomačenim leopardom, kateri jo je pa, ko le pritisnila glavo na njegove prsi. nenadoma napadel in jo strašno poškodoval. Okrevala bo, ali obraz je za zmeraj pokvarjen.
Trst.
Komičen shod za italijansko univerzo v Trstu. Vkljub velikanski reklami — saj so skoraj celili štirinajst dni pisarili v svojih listih in lepili lepake — in vkljub važnemu dnevnemu redu shoda (za njih namreč), je izpal nedeljski shod Italijanov za italijansko univerzo v Trstu nad vse komično. Kakor smo že poročali, le bila udeležba shoda sicer velika, toda med zborovalci se je vršil velik
konflikt, ki je povzročil, aa se zborovanje ni moglo mirno dovršiti, marveč se je dovršilo predčasno v hrupu in s pretepom med italijanskimi liberalci in socialnimi demokrati. Naj takoj na mestu konstatiramo, da socialni demokratje niso proti italijanski univerzi v Trstu, ampak da so v tein vprašanju z ostalimi Italijani e-dini, kar je tudi socialno demokratični govornik, ki je nastopil na gori-navenem shodu, izrecno izjavil, pa tudi z resolucijo, ki so po predlagali poročevalci shoda, se je strinjal. Prepiri med njimi so samo v obliki boja. — Kakor smo rekli, je bil shod skoz in skoz komičen, kar je zelo slabo vplivalo na navdušene kamo-raše. Ko so se prikazali na odru dijaki, ki vodijo propagando za italijansko univerzo, je bilo mnogo aplavza, in nihče si ni mislil, da se bo burno navdušenje, ki je zavladalo ob začetku shoda, proti koncu izpreobrni-lo v čisto navadno poparjenost. Pa tudi sicer torej izvzemamo inscidente — je bil ta shod zelo čuden. Otvoril ga je neki visokošolec. Ta je bil Še toliko zmožen, da se je naučil primernega nagovora. Potem pa je nastopil »poročevalec«. Poročilo je či-tal tako tiho, da so ga morali bodriti in da je vsled tega zavladalo precejšnje nezadovoljstvo. V vidni zadregi je vedno z nogo prepletal okoli sebe. Marsikomu se je revček smilil, in bržkone, da je bila ravno to njegova sreča, da so ga pustili nekoliko več pri miru, nego ostale govornike. No, ko pa je nastopil Gasser, pa je bil že kraval. Bilo je mnogo medklicev in hrupa. Isto se ie pojavilo tudi pri Pitaccu in ostalih govornikih. Ko pa je nastopil predsednik avstrijske italijanske dijaške organizacije, pa je trajalo skoraj en četrt ure, predno je mogel besedico izpregovoriti. Toda samo besedico, potem je rnoral zopet nekaj minut čakati. Med tem časom, v velikem hrupu, se je vršil namreč pretep na galeriji in nekaj socialnih demokratov so vlačili za čevlje po stopnicah dol. Padale so tudi besede opice, goljufi itd. Na vsak način komično! Ker ni bilo miru, so bili prisiljeni shod zaključiti. Lep boi za italijansko univerzo je bil to! Človeku so se revčki kar smilili; štirinajst dni so se trudili in agitirali, pa so imeli tako smolo. Mislili smo, da se bo Trst tresel pred njimi — vsaj tako je bilo razvidno iz njihovih glasil — v resnici pa je bilo tako blazno. Nam je to prav, da se jim je enkrat posvetilo, kakor zaslužijo. Sicer pa je to še vse premalo za barbare, ki tako neusmiljeno postopajo proti nam. — Da pa kdo ne bo mislil, da sta si italijansko liberalna stranka in socialno demokratična tako v laseh, je treba pribiti, da so šli delat na omenjeni shod zgago posamezni socialno de-, mokratični delavci, ki so še nekoliko pošteni in ki še niso zlezli v trebuh italijansko liberalni stranki, ne pa socialno demokratična stranka ofi-cielno, ker ta je — kakor znano — precej italijansko nacionalistična. »L‘ Italia e la inadre della clvilta.« Italija je mati civilizacije, kulture), tako je dejal dr. Gasser na shodu za italijansko univerzo. Z ozirom nato, da je dolžnost avstrijske vlade, da jim da vse kar zahtevajo na kulturnem polju. Razume se, da so se zborovalci pri tem silno navduševali in srce jim je gorelo ljubezni do Italije in ogorčenja do Avstrije. Istodobno pa so kričali, da Slovencem odrekajo pravico do šol v Trstu. Mari ni to najostudnejše hinavstvo, ki mu ni para? Ljudstvo, ki kaj takega počenja, je skoraj docela demoralizirano. Saj bi drugače vendar ne bilo mogoče kaj takega. Naj se le sklicujejo na svojo kulturo in civilizacijo, dejstvo je, da oni propadajo. Neizrecno so sedanji Italijani oddaljeni od nekdanje italijanske kulture. Naj se torej le preveč ne veselijo. Približuje se dan, ko bodo popolnoma polomljeni — saj sami drvijo v pogubo. Prekosili jih bodo tisti, katerim danes odrekajo celo pravico do ljudskih šol. Tako dolgo, dokler bodo taki, se bomo bojevali z vsemi silami proti njim — torej tudi proti ustanovitvi njihove univerze. Kadar bodo proti nam človeški, bomo tudi mi drugače postopali proti njim.
Na naslov c. kr. policijskega ravnateljstva v Trstu. Ali Vam ni znano* kako postopajo tržaški redarji pri raznih demonstracijah ? Če Vam tega še nihče ni prinesel na uho, Vam postrežemo mi. Poznate razmere v Rusiji? No, te razmere se precej približujejo našim. Kadar se vrše demonstracije v Trstu, takrat je tržaška policija tako podivjana, da niti mirnih ljudi ne pusti pri miru, ampak jih — poslušajte! — naganja s pestmi. Če je večja gruča demonstrantov, potegnejo takoj sablje ter naskočijo potem mirne ljudi kakor levi. In to brez vsakega vzroka. V nedeljo je neki policaj — njegove številka je na razpolago — naskočil mirnega Hrvata, ki se niti ni udeležil demonstracije — ker demonstracija je bila bila italijanska — naskočil ga
je ter ga začel brutalno obcft*ovau s pestmi. Nato ga je peljal na policijo, kjer je navedel laž, da je kričal do-tičink: »Dol z Avstrijo«! Vprašamo Vas, g. policijski ravnatelj, ali imajo redarji pravico ljudi pretepati? Taki škandali se neprestano, prav na debelo dogajajo. To je sramota! Torej smo v Rusiji? Skrajni čas je, da se zganete.
Brzojavni drog na sredi ceste. Pri Sv. Ivanu so razširili cesto poleg »Narodnega doma« za skoraj še enkratno širino. Tako je sedaj prišel drog, ki je bil zasajen prej prav tik zida, skoro ravno na sredo ceste, kar izgleda zelo čudno. Pa ne samo to. Prav mogoče je, da povzroči tale drog kako občutno nesrečo. Saj vendar vozijo skozi Sv. Ivan neprestano vozovi in avtomobili in mogoče je, da voznik ali šofer prezre drog in trešči vanj. Kadar bodo žrtve, potem bodo hodile okrog droga razne komisije, sedaj pa se ne gane nihče. Morda zato ne, ker stoji drog na sredi ceste pred »Narodnim domom«.
Razstava krizantem. Kakor prejšnja leta, tako je odprta tudi letos razstava krizantem in sicer v paviljonu mestnega vrta. Razstava, katero je posetilo že na stotine ljudi, bo trajala do pondeljeka večer. Razstavo si ogleda lahko vsakdo proti majhni odškodnini.
Zadnjič smo poročali o krematoriju za sežiganje smeti, kateri je ravnokar dovršen. Omenimo naj, da je zgradila ta krematorij mestna občina na svojem zemljišču v Čarboli zgornji. Poprej so vozili smeti v morje, kar ga ni delalo posebno romantičnega. Omenimo naj tudi, da se nahaja v Trstu krematorij tudi v bolnišnici za nalezljive bolezni pri Sv. Ani, kjer sežigajo obeleke in opravo umrlih bolnikov katero ni mogoče razkužiti. Krematorij se nahaja tudi pod Kati-naro, kjer zažigajo mrhovino. — Ne bo trajalo dolgo in dobili bomo krematorij za sežiganje mrličev. Saj ko bi ne bila naša vlada tako klerikalna, bi ga imeli že davno, tako pa je treba čakati.
Napaden in zaboden. V nedeljo, okrog 1. ure popolnoči je prišel na zdravniško postajo voznik Anton Va-zanin, star 29 let, stanujoč v ulici Ri-borgo, 35. Na licu je imel zelo nevarno rano, zadano z nožem. Povedal je, da je bil nekoliko poprej napaden z nožem od dveh neznancev v bližini Jezuitov. Jezil se je zelo na straže, a straža res ne more biti povsod.
V nedeljo je bil popolnoma razprodan »Dan« že navsezgodaj. Mnogi so že komaj čakali »Vodiških čudežev«. Ponekod jih je kmalu zmanjkalo, Razume se, da je bilo mnogo smeha, zakaj taki čudeži kot jih je delala »Johanca« iz Vodic, so res redki v dvajsetem stoletju po Kr. r. Pri nas je izjema, ker smo Slovenci ljudje zelb pobožne sorte.
Našnoveiša tele-
d'	kV
tonska in brzojavna
poroči’&
AVSTRIJSKA POLITIKA
Dunaj, 10. novembra. V sredi popoldan se bodo vršila še enkrat tu Dunaju pogajanja med Poljaki in Ru-sinl. Stiirgkh je sklenil napraviti še en poskus in zato je povabil strankarske voditelje k posvetovanjem. Situacija se še vedno pesimistično presoja.
Dunaj, 10. novembra. Danes se je vršil tu skupni ministrski svet, v katerem se je določil dnevni red delegacij, se obravnaval prestolni govor in Berchtoldov ekspoze (ki bo senzacija časa).
Ekspoze bo zelo kratek. Berch-told bo poskusil dokazati, da je bila politika monarhije v balkanskih vprašanjih pozitivna in to v treh smereh:
1. prvič se je posrečilo ohraniti mir...
2. se je Avstriji posrečilo ustanoviti samostojno Albanijo*
3. se je Avstriji posrečilo z Italijansko pomočjo ohraniti Jadransko morje.
BALKANSKA POLITIKA.
Carigrad, 10. novembra. Grško* turška pogajanja so na dobrem potu. Glede vprašanja o državni pristojnosti se je dosegel sporazum, glede ostalih vprašanj vlada na obeh straneh spravljivost.
Carigrad, 10. noveembrai Dosedanjega srbskega delegata v Carigradu Pavloviča namesti srbski poslanik v Bukareštu Ristič. Za poslanika v Carigradu bo imenovan Sasa Nenadovič.
Sofija, 10. novembra. Ruski general Holweng je določen kot mirovni sodnik med Srbi in Bolgari v spornem vprašanju glede pripadnosti ozemlja Strumice
Sofija, 10. novembra. Volitve, Ki so se danes po celi deželi vršile, so izpadle »godno za vlado. (Na Bolgarskem ima vsaka vlada v parlamentu majoriteto).
Valona, 10. novembra. Holandski častniki so dospeli semkaj, da organizirajo albansko orožništvo.
PROCES V KIJEVU KONČAN.
Kijev, 10. novembra. Proces v Kijevu proti Židu Bejlisu, ki je bil obdolžen, da je umoril dečka Juščin-•skega iz ritualnih namenov, je bil danes po skoraj mesečnem trajanju končan z osvoditvijo Bejlisa.
ANARHIJA V ALBANIJI.
Belgrad, 10. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Iz Albanije prihajajo na srbsko ozemlje vedno nove albanske rodbine, ki ne marajo živeti v večnem strahu in trepetu za življenje. Roparske tolpe so se po celi Albaniji tako namnožile, da se že med sabo pobijajo, oni del prebivalstva, ki hoče mirno živeti, je pa brez vsake zaščite in v večni nevarnosti.
Borba med Essadom Toptani-jetn in med Ismaii Kemal bejom postaja vedno ostrejša, pristaši euega ubijajo pristaše drugega, z druge strani so se pa razvili strastni verski boji. Katoličani napadajo in ubijajo muslimane in nasprotno. Povrh vsega tega pa razvijajo avstrijski in italijanski agenti živahno agitacijo v prid svojih držav in večkrat so se že spopadli med sabo avstrijski in italijanski privrženci.
Orožja je v deželi dovolj, ker ga neprestano dovažajo iz Avstrije in Italije. Med tema dvema velesilama vlada prijateljstvo samo na zunaj, v resnici sta pa ena na drugo silno ljubosumni In naravnost smešno je gledati, kako Avstrijci vedno nadzorujejo Italijane in nasprotno. Agenti obeh držav so eni drugim vedno tako za petami, da je temu, kjer se pojavi kak Italijan, takoj zraven tudi kak Avstrijec in nasprotno.
In v takih razmerah se ustvarja albanska država. Evropa bo kmalu sprevidela, kak nestvor je to! Srbija s paznim očesom zasleduje razvoj dogodkov v Albaniji In bo vedno pripravljena, da je dogodki ne iznena-ffljo.
BOLGARSKA »POLITIKA«.
Belgrad, 10. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Vsa znamenja kažejo, da se je med Bolgarsko in Avstro - Ogrsko sklenila neka tajna zveza, katere ost je očividno naperjena proti Srbiji. S tako zvezo se je v tukajšnjih merodajnih krogih računalo že od takrat, ko so na Bolgarskem prišli na vlado Stambulovisti, znani posebno po tem, da so kradli državni denar. Toda stranka ne more voditi niti bolgarske narodne, kaj še slovansko politiko; ta stranka je prizadejala
Bolgatski že veliko škode in jo hoče, kakor se vidi, popolnoma uničiti, ker to je jasno, da ta zveza vodi v pogubo. Srbija je tako zavarovana proti tej zvezi, da jo ona čisto nič ne vznemirja.
SRBIJA SPOPOLNJUJE ARMADO
Belgrad, 10. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Merodajni krogi v Srbiji se dobro zavedajo resnosti položaja, v katerega lahko Srbija pride v nedalekl bodočnosti . Zveze, ki jih ima Srbija v Evropi, so sicer dobre in sigurne, ali največja moč leži v Srbiji sami in zato se posveti največja skrb pom-nožitvi in spopolnitvi armade. Orožje, ki je bilo v dveh vojnah kolikor-toliko obrabljeno, se zamenja z novim, z brzostrelnimi puškami se oboroži tudi tretji poziv, za Izobrazbo podčastnikov se pa osnuje več strokovnih šol, v kolikor že niso osnovane. Delalo se bo neprestano In vztrajno, kakor se je delalo zadnja leta in Srbija bo, oprta na močno svojo armado, lahko brez skrbi zrla v bodočnost.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Slovenska sokolska zveza.
S tem se naznanja vsemu članstvu iz mesta in z dežele, da otvo-rimo svojo sokolsko Čitalnico v Zvezni sobi v „Nar. domu“ (I.nadstr.), ki bo odprta pričenši s prihodnjim torkom dne 11. t. m. vsak torek od 7.—Va9. zvečer.
Na razpolago bodo vsi slovenski kakor tudi vsi slovanski strokovni-sokolski listi. Na zdar!
Predsedstvo S. S. Z.
i oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem |e priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zu-nanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Hotel Kosič, Trst, ul. Corradori št. 15, oddaljen 2 minuti od južnega kolodvora. Podpisani se vljudno priporočam slovenskim gostom, da se poslužijo za prenočišče mojega hotela, kjer jim ie na razpolago več sob po jako nizki ceni. Svoji k svojim! Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič.
Išče se kuharica, ki bi oskrbovala troje otrok, ki hodijo v šolo, ter vodila malo obrt. Znati mora pisati in računati. Plača po dogovoru, nastop lahko takoj. Ponudbe naj se pošljejo na »Kuharica«, Novomesto, poste restante.	1101—4
'VerKreffHBBBHE:
Modistinja
MINKA HORVAT
| Liubljana, Stari trg št. 21.
■ Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu-
kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
■ .
S Popravila se točno in najcenefše izvrse.
£EEQK»!XA KBBBBKK.-EMI BERBBBBti BBBEBBB&BBCB BEEBE BF HKEBBBBBRBBB
B
B
Vedno ~—
= nafnovejjše
klobuke, cilindre, če-
pice, kravate, srajce
ovratnike, žepne robce, rokavice, nogavice, normalno trikot perilo prof. Jagra in dr., dežnike, galoše, palice itd.
Specialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. Kette
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Doktor
M. Galktia
zopet ordinira.
Žganjama
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvedere št. 1
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Iščele
agenta
za razprodajo vrednostnih papirjev občnega kredita, državne lo^rije za plačevanje na obroke; pogoji ugodni. — Ponudbe v italijanščini in slovenščini na glavno zastopstvo (Rappresentanza Generale), Trst, ul. Commerciale št. 11, I. nadstropje. (Evgenij Bucchetti).
Meso dobro in poceni.
Prihranite si lahko denar, ako naročite meso pri meni. Razpošiljam dnevno po pošti sveže prima goveje, telečje in koštrunovo meso v zavitkih po 5 kg, prima za K 4 80, fino stegno K 5-40 po povzetju. Jamčim za sveže in zdravo. Postrežba solidna. — S. Trojanovits, Marm. Berezna Nr. 27. Bz. Huszt.
Popolni šivalni stroj je le
»Singerjev"
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv. Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novomesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Nič več : s s
: s tiraginfe!
Vsako sredo in soboto
se prodajajo ostanki različnega blaga za obleke in perilo skoro polovico ceneje kakor v celih kosih pri tvrdki
„Hermes“
brata Wokač
Šelenbugova ulica št. 5.
v prvem nadstropju
— (nasproti glavne pošte). —
mr 100.000 ur!
isfefei
Radi balkanske vojne sem primoran prodati 100.000 kosov imit srebrnih ur z izvrstnim Anker-Rem. kolesjem, tekom na rubinih, ki so bile nun e“ njene za Turčijo, za čudovito nizko ceno, 1 kos 3 K, 2 kosa 5 K 80 v 3 kosov 14 K, 10 kosov 27 K. Naj nihče ne zamudi pri tej ugouni priliki’ sl nabaviti uro skoraj zastonj. Naročite takoj, ker bodo v kratkem razprodane oletna pismena garancija. — Pošilja po postnem povzetju pošiljalnica
S. LUSTIG-, 3STo-vl Sandez <3—-r7S.
c.
Damski paletoji
v vsakovrstnih barvah, 130 cm dolgi, najmodernejših fason od K 14*— naprej.
= Raglani za gospode =
najboljše izdeljave od K 20'— naprej.
Paletoji za deklice in dečke
najnovejših vzorcev od K 10*— naprej.
Naj večjo zalogo konfekcije za dame, deklice in gospode po priznano nizkih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek
V O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
■	 J
Št. 23.761.
Razpis
raznih ustanov za dekliško balo in za reveže.
Mestni magistrat ima za tekoče leto podeliti sledeče ustanove:
1.	Janeza	Krstnika Bernaidinija ustanova	v	znesku ... K 230 —
2.	Janeza	Jakoba Schillinga ustanova v znesku................. 250-—
3.	Jurija Tollmainerja ustanova v znesku........................ 250 —
4.	Janeza	Jošta W e b e r j a ustanova v znesku................. 230 —
Do ustanov pod 1.—4. itnajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki
so se letos omožile ter so uboge in poštenega slovesa.
5. Miklavža Janeza Kraschkoviza ustanova v znesku ... K 128 — Do te ustanove imajo letos pravico revne meščanske, kmečke, rokodelske
ali dninarske hčere iz šentpeterske fare, katere so se letos omožile.
6. Antona Jakoba	F a n z o i - j a ustanova	v	znesku..........K	128 —
Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta meščanskega ali tudi preprostejšega stanu, katera so ubožna in so se letos omožila.
7. Josipa Feliksa	Si n na ustanova v znesku.....................K	96’—
Do le ustanove, ki jo je deliti, imata pravico dve izmed najrevnejših
ljubljanskih deklet.
8. Mihe Pakiča	ustanova- v znesku...........................K	244 —
Do te usfanove imajo pravico uLožni ljubljanski meščani obrtniškega
stanu in njih vdove.
9. «feezi! Kovazha ustanova v znesku..........................  K	302 —
Ta ustanova gre na 4 enake dele, do katerih imajo pravico 4 v revščini
v Ljubljani živeči rodbinski očetje ali vdovelene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v uboštvu, so katoliške vere, neoporeklega slovesa in imajo re-. diti nepreskrbljene otroke.
10. Ms rije Kosma tscheve ustanova v znesku.....................K	204 —
Do te ustanove imajo pravico nepremožne uradniške sirote ženskega spola,
ki so Ljubljančanke in poštenega vedenja.
11. Helene Valentinove ustanova v znesku.......................K 168 —
To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med osirotele in zapuščene otroke, ki bivajo v frančiškanski fari in ki niso še 15 let stari.
12. Ustanova neimenovanega dobrotnika za onemogle
posle v znesku..............................................K	100’—
Do te ustanove imajo pravico 4 revni, delanezrnožni posli, ki so zvesto služili in so neomadeževanega slovesa, vsak na četrt ustanove.
Koleka proste prošnje za eno ali drugo izmed teh ustanov je vlagati do vštetega 1. decembra t. 1. pri vložnem zapisniku mestnega magistrata.
Kdor prosi obenem za več ustanov, mora vložiti tudi več prošenj, a v vsaki tudi povedati, za katere druge ustanove je obenem prosil. Le prošnja za ustanove pod 1.—4. je lahko enotna.
V vsaki prošnji je navesti okoliščine, ki dokazujejo prosilčevo uboštvo m jim do potrebi priložiti dokazila, da je prosilec do dotične ustanove v smislu tega razpisa upravičen. Kdor vloži obenem več prošenj, se lahko v ostalin sklicuje na podatke in dokazila ene prošnje.
Na prošnje, ki nimajo točnih navedb ali dokazov o prosilcev! upravičenosti, se ne bo oziralo.	,
Na vsaki prošnji mora biti tudi natanko označeno prosilčevo stanovanje,
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. novembra 1913.
Zimsko perilo
volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, doko-lenice, rokavice, gamaše, hožuhovinaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in druge predmete za gospode
priporoča modna trgovina za gospode:
P. Magdič, Lfukllana, nasproti giavne pošte.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt x manjšajpčimi se vplačili.
Rezervni fondi K 68,461.432*56. — Izplačane	Rf /ft 1/i B	Po velikosti droga vzajemna zavarovalnica naše
odškodnine in kapitallje K 123,257.696-77.	JUJ&-	®	-K	i®	države	z	vseskoz^	slovansko-narodno upravo,
v z a j e ni n o z a -v n r o v t« 1 n a banka 'v i-® r a g J«
Vsa pojasnila daje --—-----
Generalno zastopstvo v Ljnbtjan
iigai j. rne so v lastni barčni hiši.
Gosposki Klici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in na;-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor ! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnim. |‘0picj'. “	te	nrospck.e,
tUEKKUaCBl