Uredniftvo • opravsi Ljnbljana, kopttarieva lalcfon «001-41)04
Uiietni naročnina It lit, u lodzeuitivo M.M Ur.
č"ek. ra« L|obl|aoa 10.6)0 ta naročnino la 10 V»4 la interaie
Zastopstvo M odaie It Italije IB louiemslvn ima: UPI S. a. Milano

m>ENEC
DECEMBER - 1943
10
PETEK
Oi
Erbifterte Kampfe im Raum siidwestlich Krementschug
Am Mittwoch 33 SowjetfIugzeuge allein bei Newel abgeschossen - Kampfe geringeren Umfanges an der siiditalienischen Front
DNB. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 0. Dezember. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Siidwestllch Dnjopropetrovsk vvurden die unter dein Srhutz dichten Nebels angreifendcn starken feindlichen Kriifte zuriickgeschlagcu.
Im Raum siidwcstlich Kremen-t s c h u g standen unsere Truppen den ganzen Tag Uber in erbittcrtcn Kiimpfen mit den immer wieder anstiirnienden Sowjets. Bei der Abwehr dieser Angriffe ivurden rahlreiche So\vjetpanzcr abgeschossen.
Im Kanipfraum nordostlich S c h i t o -m i r und siidlirh K o r o 9 t e n setzte der Feind den eigenen Angrilfen hartnacki-gen Widerst;ind entgegen, ohne jedoch das weilere Vordringen unserer Truppen verhindern zu kiinnen.
Im Mittelabsrhnitt griffcn die Sovvjets zwisehen Pripjet und Beresina, sowie sUdwestlich K r i t s r h e w vieder vepgeblich an. An einigen kleineren Ein-lirochsstellen sind die Kiimpfe noch im Gange. Bei einem erfnlgreielien eigenen Angriffsunternelimen am Pripjet wurdeti Gef.ingene und Beute eingcliracht.
Ein ortlirh liegrenzter Aneriff unserer Truppen westlich Smolensk errcithlc
die gcsleckten Ziele.
Die Lultuaffo grifl trolz tingiinstiger AVetterlage mit starken Kriiften feindliche Truppenansanimliingcn und Marsch-bewegungen im Kaiiuie von N e w e I bei Tag uud Nacht mit gutem Erfolg an und schoss gestern allein in diesem Kanipfraum 33 Sowjetflugzeuge ab.
An der s ii d i t a I i e n i s r h e n Front kani es im Yt est- und Ostabschnitt 211 Kiimpfen geringeren Umfangs. Feindliche Vorstiisse wurden ahgcwehrt nnd einige in den Vortngen enlstandene kleinero Finhriiche durch Grgcnstiisse unserer Trupiien bereinigt. Um cine Bergkuppe siidwestlich V e n a f r o wird noch ge-kiimpft. fber der Front herrpchte leb-hafte beiderseitigo Flicgertiitigkeit. Da-bei \vnrden hier vor allem durch Flak-artillerie 16 nnd im iibrigen Mittelmeer r a 11 ni 6 Ieindliche Flugzeuge abgeschossen.
Tn den sclnveren Kiimpfen der vergangenen Tage hat die 2fi. Panzcrdivi-sion unter Oeneralleulnant Freiherrn von Lltttwitz durch ihre beispielhafte Hal-tung und Standfestigkeit alle Durrh-brnchsversncho der Briten im Ostah-schnilt der sfiditallenischen Front vereitelt.
Ogorčeni boji na področju jugozahodno od Kremenčuga
V sredo samo pri Nevelu sestreljenih 33 sovjetskih letal Boji manjšega obsega na južnoitalijanskem bojišču
Letalstvo je navzlic neugodnemu vremenu napadalo na področju N e - i vela dan in noč z močnimi silami
Fiihrerjev glavni stan. 9. dec. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Jugozahodno od
Dn j ep rope- j sovražna zbirališča čel in gibanja na
hom in je tem bojišču >>
trovska so bili pod zaščito goste pohodih z dobrim uspehom in je se megle napadajoči močni sovražnikovi strelilo včeraj zgolj nn oddelki odbiti.	| sovjetskih letal.
Na področju jugozahodno od Kre-j	.	.. .. . , .
m e n £ u g n so bile ves dan naše čete I ....Na. južnoitalijanskem bo-v ogorčenih bojih z vedno znova na-! •"s.t'ulJe P"^« včeraj na zahodnem iu | skakujočimi Sovjeti. Pri obrambi teh	ods.ek.u Jo bojev manjšega
napadov je bilo uničenih večje število obsc*a. Sovra/.ni sunki so bil« odbiti sovjetskih oklepnikov.	| ,n .?«*.«<*" .""»'J*' vdori nastal, v
Na bojišču severovzhodno od ž i -! >>rfV'sn'!h «,noh- ,s. Prot.sunk, naš.h čet t o mir a in južno od Kor ost ena	Za neki gorski vrh jugoza
-	.mi. nl n«. hodno cd V e n a I r a so boji še v te-
ku. Nnd bojiščem je vladalo živahno
se je sovražnik trdovratno upiral na šim napadom, vendar pa ni mogel preprečiti nadaljnjega napredovanja naših čet.
Na slednjem odseku so napadali Sovjeti ponovno zaman med P r i p j o -t o 111 in B e r e z i n o ter jugozahodno od K r i č e v a. Na nekaterih manjših
obojestransko letalsko delovanje. Pri tem je bilo tu predvsem od protiletalskega topništva sestreljenih 16 in nad ostalim Sredozemljem 6 sovražnih letni.
V težkih bojih prejšnjih dni je
Ponosna hilanca japonskih uspehov
Tokio, 7. dec. Vzhodnoazijska služba ! čenih oziroma sestreljenih letal znaSa
DNB. 7. dec., na predvečer dneva, ko stopa vojna v veliki Vzhodni Aziji v svoje tretje leto, je objavilo glavno japonsko poveljstvo strnjen pregled o vojnih dogodkih preteklih dveh let, in siccr od pričetka decembra 1942 do konca novembra 1943.
Poročilo pravi, da je Japonska v južnih pokrajinah in na Aleutih naletela na približno 400.000 mož sovražnih sil. Z ujetniki in prebežniki vred jim je zadala izgub za okrog 193.000 mož. Število uni-
2728, vojnih ladij pa je bilo uničenih 185.
Moč kitajskih čet, ki so se borile z Japonci, je znašala nekako 2,370.000 mož. Japonci pa so našteli samo mrtvih preko 210.000 mož. Število ujetnikov in prebeg-Iih vojakov znaša 224 627. Potopljenih ali poškodovanih ladij je bilo 88, zaplenjenih 3466 čolnov, sestreljenih letal pa 373.
Japonske izgube označuje vrhovno poveljstvo z 32.962 mrtvimi in 313 sestreljenih letal. ,
vdornih mestih so boji še v teku. Z ne- 26. oklepna divizija pod vodstvom ge kega našega uspešnega napada ob Pri- I neralnega poročnika Freiherr von pjelu smo dovcdli ujetnike in plen. I.iittvvitza s svojim zglednim zadr/.a-Krajevno omejen nanad naših čet njem in stabilnostjo preprečila vse an-zahodno od Smolcnska je dosegel i gleške prodorne poskuse v v/hodnem postavljene cilje.	' odseku južnoitalijanskega bojišča.
Vojna traja že tako dolgo kot svetovna vojna
»Nemci se borijo s presenetljivim besom«
Madrid, 9. dec. DNB V poročilu, datiranem iz Alžira, piše list »Pueblo« med drugim, da je angloameriško vojno vodstvo v Italiji presenetila izredno velika bojna moč nemških čet. »Nemci se borijo s presenetljivim besom in se ne predajo niti tedaj, če so popolnoma obkoljeni«.
London priznava izgubo rušilca
Stockholm, 9 dec. DNB. Angleška admiralilela javlja izgubo rušilca »Dul-verton*. Izpodrival je 9U4 ton vode in jc imel hitrost 27.5 vozlov Letos v septembru je bila posadka tega rušilca odlikovana zaradi hrabrosti v borbi p..-ti sovražnim podmornicam v Sredozemlju.
Ministrski predsednik Nedic: Mi smo antikomunisti
Beograd, 8. dec DNB. Ministrski predsednik general Nedič je znova ostro obračunal s komunizmom. »Mi smo anti komunisti in antiboliševiki«, je dejal, »in srbski narod si ne želi drugega, kot da bi ostal še nadalje srbski. Boljševizem pa nima nič skupnega r srbskim duhom in s srbsko civilizacijo. Srbski narod ljubi svojo sveto zemljo in jo bo branil do poslednjega moža ter sc bo boril proti komunizmu, da bi ohranil svojo deželo, svojo rodbino in svojo vero.«
Nova konferenca v Kairu
Bera, 8. dec. DNB. United Press poroča iz Londona: Po zanesljivih poročilih so sc sedaj sestali v Kairu Rooscvetl, Churchill in Ineni, da bi se razgovorih v »luči rezultatov teheranske konference«. Poročajo, da se te nove konference udeležujejo tudi Eden, Hopkins in Menemeo-džoglu.
Istambol, 8. dec. DNB. Anatolska agencija je v torek zvečer izdala poročilo o potovanju turškega državnega predsednika Izmeta Inenija v Egipt. Poročilo pravi, da so se sestali dne 4., 5 in 6. decembra v Kairu Roosevelt, Churchill in Izmet Ineni. Posvetovanj so 6e udeležili še Eden, Menemedžoglu in Hopkins. Poročilo pravi, da predstavlja udeležba predsednika turške republike pozornost vzbujajoč izraz zavezništva, ki združuje Veliko Britanijo in Turčijo ter trdno prijateljstvo med turško republiko, Združenimi državami in SSSR. Predsednika Roosevelt in Ineni ter ministrski predsednik Churchill so preučili splošni politični položaj ter so se bavili pred-V6Cdl s političnimi aspekti lastnih odnosov in z medsebojnimi interesi vseh treh držav. Vsa vprašanja so obravnavali v duhu sporazuma in popolne lojalnosti ter so prišli do ugotovitve, da je z ozirom na splošen svetovni položaj potrebna najtesnejša zveza med Združenimi državami, Turčijo in Anglijo. Zaradi tega so bili razgovori v Kairu najkoristnejši in na|-plodovitejši za bodoči razvoj štirih prizadetih držav Skladnost interesov in zasnov ameriške ter britanske demokracije z SSSR je bila enako kot tradicionalno
prijateljstvo med temi velesilami in Turčijo, znova potrjeno na konferenci v Kairu.
Amsterdam, 8. dec. DNB. Reuter poroča, da je bil prvič v zgodovini mednarodnih konferenc na Srednjem Vzhodu nek turški govornik pripravljen odgovarjati na vprašanja novinarjev. Na vprašanje: »Ali smemo iz prisotnosti britanskega in ruskega poslanika pri turških zastopnikih sklepati, da bo Turčija opustila svojo nevtralnost?«, je govornik odgovoril: »Pišite kar hočete.« Nadalje je govornik dejal, da so turški interesi na Balkanu zelo pozitivni, ker je Turčija dejansko del Balkana. Pristavil je, da vodijo Turčijo pri njenih dejanjih vedno temeljna načela atlantske listine.
Carigrad, 9. dec. DNB. Turški zunanji minister Menemendžoglu je podal sinoči zastopnikom tiska izjavo o konferenci v Kairu. V njej ugotavlja, da so turški državniki vztrajali v Kairu na liniji direktiv Ljudske stranke in da ostane turška zunanja politika nespremenjena.
2eneya, DNB. V ameriškem obzorniku »American Mercury«, odklanja Kungsbury Smith dokončno atlantsko karto
ženeva, 9. dec. DNB. Angleški lisli opozarjajo, da sedanja vojna traja žc prav lako dolgo kot prva svetovna vojna. Ob tej priliki fiiorujo poudarili dejstvo, da se vojni položaj vendar bistveno razlikuje od vojnega položaja dne 9. novembra I. 1918. Tako piše »Daily Exprcss<: »Bojni duh Hitlerjevih armad je boljši kot duh cesarskih vojnih sil po štiri in pol letih vojne. Hitlerjeve čete so bolje oliorožciie in bolje vodene. Hitlerjeva Nemčija jc izpostavljena težkim bombnim napadom. Todn je ludi mnogo bolje hrnnjena kot jc bila ccsarjcva Nemčija. Sovražnik nc postaja slabotnejši, ampak vedno močnejši. Zato mora bili vsakemu jasna velika razlika med prvo svetovno vojno in sedanjo.« List nato meni. da bi udarci, ki bi utegnili spravili Nemčijo nn kolena, morali bili mnogo močnejši, kot udarci pri Stalingrndu, v Tunisu ali Italiji. »Dailjr Exprcs« izraža slirno kot »DaHy Mnilc« in »Times«, upanje, da so bile na posvetovanjih v Teheranu sklenjeni potrebni vojaški nastopi za premagan je Nemčije. Pri tem pa vedno znova pozabijo nn važno vprašanje: nli se je ulegnil s sestankom voditeljev na perzijskih tleli spreme-
sedaj stojijo na razpolago možnosti, ki jih prej še niso imeli?
Vojaški strokovnjak lisla »Speclntor«, ki piše pod psevdonimom Strntegicus, vsekakor povzdiguje kot dejstvo, ki obvlada sedanjo fazo vojne, uspeli nemške obrambe nn kritičnih točkah. Zgleda, da jc nekako odpovedala angleškoameriška strategija. Ko so Nemci zapovrstjo zasedli otoke Kos, Leros in Samos, so govorili, da niso utegnili obdržati leh otokov zaradi premajhne podpore z zraka. Morda jc lu argumentacija pametna. Toda če jo upoštevamo, poletu si nc moremo več razlagali nemške obrambe v Tunisu, na Sicilijo in v Italiji, kjer luili Nemci niso razpolagali s lakšno podporo z zraka. Moramo priznali, lako nadaljuje Strategicus, da navzlic vsej spretnosti sovjetskih strategov Nemci vedno znovn uidejo iz Stalinovih zank. Morali bi biti slepi, čc ne bi tudi na zavezniški strani hoteli uvideti, da so bili Nemci stalno prisil jeni imeti položaje, iz katerih jih je po vsem videzu utegnil rešiti zgolj čudež. Kljub temu pn so vedno ušli. Takšna rsizmolrivnn'.i kratko po priobčitvi teheranskega komu-
Pap<
niti vojaški potcncinl zaveznikov in jim nikeja so posebno poučna.
Ameriški okačisn po dveh letih vojne
Madrid, 9. dec. Newyorški dopisnik i rovin in industrijskih proizvodov. Brivski španskega lisla Pa« je naredil bilanco ob ' aparati, električni likalniki, električne pe-ptiliki druge obletnice vstopa Amerike v či, hladilniki, aluminijasto in cmajlirano vojno in je prišel do zaključka, da jc ; posodje, novi avtomobili, avtomobilske lista izgub mnogo večja.
Bes sc je Zcditijcnim državam posrečilo, četudi samo mimogrede, prili do doslej
gume, pisalni stroji in svilene nogavice so poleg omejitev v preskrbi z živili popolnoma izginili iz prometa. Četudi propaganda besediči, da so mogli zavezniki pre-siccr negativnih dobičkov, vendar pa so vzeti iniciativo na' različnih bojiščih in poraz pri Pcarl Ilarbonru in izguba Fili- doseči prevlado v zraku le zaradi nmeriške pinov in otokov Gualina in \Vake stali vojne izdelave, so v Ameriki prepričani, poleg velikih izgub v ljudeh tudi 300 mi- : da bo 3. vojno leto zahtevalo še mnogo iijard dolarjev. Čeprav razpolagajo Zcdi- več žrtev in morda celo ne bo prineslo njene države samo s 6% svetovnega pre- , vojne odločitve v korisl zaveznikov. Zato bivalstva s preko 36% svetovnih bogastev, ' ludi ni bila v nasprotju z lanskim letom vendar je ob pričetku 3. vojnega leta ved- . letos po uradni naredbi proslavljena druga no bolj opazno pomanjkanje številnih su- t obletnica ameriškega vstopa v vojno.
Stalin imenuje vel. muftija
Riga, 9. dec. DNB. K manevru, ki ga je uprizoril Stalin z volitvijo jsov-jetskega velikega muftija«, pripominja vodilni duhovnik muslimanske občine v Ri^i med drugim: »Brezizglednost, da bi preživeli to vojno, sili Žide in od njih v ospredju postavljenega Stalina do vedno novih navideznih revolucij. Vendar jim to najnovejše slepilo ne bo uspelo. Ne, v tem primeru se ne sme in se ne bo dal noben zaveden musliman preslepiti. Nasprot-stva med muslimani in Židi so bila vedno zelo velika. Kje so prejšnjt mufliji? Rjo so desettisoči imamov ali mulahov? Kje je zadnji veliki mufti, znanstvenik Damullac Alim-Dsclian Borotli Galjaev, ki jc bil, sam socialno misleč, pregnan najprej v Arhangelsk, kasneje pa zaradi svojega poštenega socialnega prepričanja od Židov odstranjen, ker jo spoznal goljufijo židovskega marksizma in se proti njej boril? Kaj je z našimi mošejami? Bile so oskrunjene in če tu pa tam še katera stoji, potem se uporabljajo zgolj kot učilnice marksizma. Za kogn naj dela »izvoljeni« mufti, če so bili vsi imami in mulalii otl bolj^evikov od-gnani in umorjeni? Vsi ti svetohlin<ki manevri v Sovjetski zvezi predstavljajo samo agitacijo, na katero naj se lovijo neumni kalini,*
Uspešno čiščenja t.o!p na Balkanu
Velike izgube črnogorskih boljševikov - Komunistične tolpe razbite pri napadu na Travnik
Berlin, 8. dec. DNB. Pri uspešnih čistilnih nastopih proti komunističnim tolpam na Balkanu so zavzele nemške planinske in posebne čete 5. decembra Novo Varoš, Brodarevo, Prijepolje in Plevlje ter so znova težko porazile razbojniške tolpe.
Prijepolje, ki je bilo za komuniste važno mostišče in oskrbovalno središče, so banditi zagrizeno branili v utrdbicah in kamenitih bunkerjih, ki so jih zgradili okrog mesta. Ko pa so nemške čete s smelim napadom vrgle tolpe iz teh njihovih postojank nazaj
v Prijepolje, je prišlo v kraju samem do pouličnih bojev. Obupni sovražni odpor je bil končno zlomljen z ognjem nemškega topništva, ki je deloma streljalo kar imravflost. Nemški grenadirji in planinski lovci so zasledovali tolovaje, ki so bežali proti Plevlju in so jih zapodili v beg na vrat in na nos. Komunisti so pustili za seboj več sto mrtvih iu ranjenih ter mnogo orožja in drugega vojnega gradiva. Na ta način je prišlo tudi Plevlje v nemške roke. Samo pri zavzetju Nove Varoši, Prije|iolja in Brodareva so imeli komunisti nd 400 mrtvili, ujetih pa jih je bilo preko S0O. Štirje tanki, 16 strojnic, en težak metalec min ter razno drugo orožje je postalo vojni plen. Isto usodo je delilo tudi veliko oskrbovalno skladišče.
Berlin, 7. dec. DNB. Mednarodna
poročevalska služba poroča: Pri čiščenju v severni Črni gori so oddelki nemških zaščitnih čet s hitrim posegom uničili neko skrivališče komunističnih tolp, ki so ga odkrili narodni prostovoljci. Komunisti so iz tega skrivališča izvrševali svoje roparske pohode in prebivalstvo nepopisno stra-liovali. Po izvedbi tega podjetja je sledilo z nastopom italijanskih bado-glievskih čet drugo dejanje teh dogodkov. Italijani so se približali nemškemu oddelku v zelo velikem številu, glasno so kričali »Evviva Germania« in so hoteli s tem dokazati svoje prijateljstvo do Nemcev. Bili so taKoj razoro/cni in ujeti. Njihova ponudba, da bi sc na nemški strani nadalje borili proti banditom, je bila odklonjena, ker je iz izjav prebivalstva izhajalo, da so se skupno s tolovaji udeleževali ropov in požigov. Na podlagi podatkov Badoglievih Italijanov o moči, razdelitvi sil iu o skrivališčih v okolici je nemškim četam uspelo, da so izsledile še več uporniških tolp, ki so jih eno za drugo uničile. V kratkih bojih je bilo naštetih še istega dno 288 padlih tolovajev, 157 jih je bilo ujetih, 2 oskrbovalni skladišči in eno
ženih Badoglievih Italijanov znaša 667.
Berlin, 8. dec. DNB. V zadnjih dneh so napadle komunistične tolpe s tako-zvanimi »elitnimi proletarskimi edini-cami« bosansko mesto Travnik, ki so ga hotele na vsak način zavzeti. Nemški grenadirji in lovci pa so odbili ponovne dnevne in nočne napade tolovajev ter so jim zadali zelo težke izgube. Ostankom popolnoma razbitih tolp ni preostalo drugega, kot da so se zatekle v nedostopne srednje bosanske planine, katerih preko 2000 metrov visoki vrhovi so že vsi pokriti s snegom. Komunisti 60 imeli v teh bojih številne mrtvece in ranjence. Slednji so potrdili, da je komunistično poveljstvo od napada na Travnik mnogo obetalo, ker je hotelo izvesti prodor do Sarajeva, kjer so nameravale njihove tolpe prezimiti. Seduj pa jim je vse to iz-podletelo. Precej zaslug pri novem uspehu ima oni grenadirski polk, ki se je sijajno izkazal že pri zavzetju Splita in v številnih drugih bitkah proti komunističnim tolpam na Balkanu.
Zagreb. 9. dec. DNB. Nadaljnja poročila iz Sarajeva o očiščevalnih bojih na področju Novega Pazara govorijo, da
ezev nagovor na sv. večer
Itim, 9. dec. DNB. Po vsej verjetnosti bo papež tudi letos po sprejemu kardinal, skega kolegija Imel na sveti večer nagovor, ki ga bo prenašal radio. Verjetno bo izvršen tudi radijski prenos pontifikal ne službe božje.
Arhiv iz Monte Cassina prepeljan v Rim
Rim, 9. dec. DNB. Svetovno znani arhiv benediktinske opatije na Monte Cas-sino, ki so ga oddelki oklepne divizije Hermann Goring spravili na varno, je bil danes prepeljan v Angelski grad v Rim in tako predan v varstvo italijanske države.
Pred zborovanjem ministrskih predsednikov britanskega imperija
Amsterdam, 7. dec. DNB. Britanska poročevalska služba javlja, da jc namestnik britanskega ministrskega predsednika Attlee na vprašanje konservativnega poslanca Boolbbvja izjavil, da je predvidena konferenca ministrskih predsednikov britanskega imperija in da so bile že izvršene potrebne predpriprave. Tozadevni razgovori sc še vrše.
Attlee o Smutsovem govoru
Amsterdam, 7. dec. DNB. Namestnik britaskega minislr. predsedniku Atllee jc po poročilu britanske poročevalske službe v Spodnji zbornici izjavil, da govor, ki ga je imel nedavno general S mu I s, ne predstavlja nikakega stališča britanske vladne politike. Attlee jc odgovoril na vprašanje laburističnega poslanca Ema-nuela Shinwella: »Govor jc dragocen doprinos za preučevanje povojnih problemov in bo lako točno preučen, kot to zasluži.«
Kramarski posli v Iranu
Ženeva, 9. dec. DNB. Ameriškn agencija »Uniled Press< izjavlja, da utegnejo zadnji razgovori anglo-ameriških politikov imeli pri raznih begunskih vladah važne spremembe, ker sla iioo^evelt in Churchill priznala »življenjske' lioljševi-ške interese« v zapadnib obmejnih državah Sovjetske zveze.
Tako ee niza dokaz za dokazom o kramarskem poslu, ki so ga sklenili plutokrati v Teheranu s Stalinom. Sedaj lahko le malo prikrivajo. Begunskim vladam, katerim je nekoč Anglija obljubo-vala mleko in med in ki so bile celo še v atlantski izjavi vabljene, pričenjajo počasi natakali čisto vino. Dolgo pa tudi ne bodo mogli zamolčali ostali del kupne cene, ki so jo obljubili boljševizmu, namreč vso Evropo. Vedno bolj jasno postaja in to tudi za one, ki tega še vedno nočejo razumeti, da se morajo evropski narodi zahvaliti edino nemške vojski za svoj obstoj.
»Lirično in prazno«
Barcelona, 9. dec. DNB. ^Teheranski komunike«, tako piše list »Das Coniuni-que von Teheran«, »no pove ničesar več in ničesar manj ko vsa prejšnja napovedovanja o otvoritvi znamenitega idru-gega bojišča«. Besedilo o političnih dogovorih je prazno in polno liričnih protestov. Pravi sarkazem je v tem, da je bil Stalin nenadoma postavljen kot »sovražnik tiranstvn-, in to potem ko jo njegov v Sovjetski zvezi izvajan despoti-zeni prekosil vsa dosedanja zločinstva. Blaznost je imenovati Sovjetsko zvezo »demokracijo? in pozneie se bo videlo, kdo je bil v tej igri v Teheranu prevaran. Znaičlno je tudi, da v komunikeju ni omenjena Atlantska listina.«
Stalno narašča število sovražnih izgub, municijsko skladišče, štirje oklepniki, , Zaplenjena sta bila 2 oklepnika gorskega trije izvidniški bojni vozovi in več i topništva, 2 protioklepna iu 2 protiletal-motornih vozil, ki so bila vsa italijan- | skn topova, 10 težkih metalcev ognja, 5 skega fzvora, mnogo živali pa je bilo j težkih strojnic, 10 tovornih avtomobilov zaplenjenih. Število tega due razoro- in okoli 300 koni.
Stockholm, DNB. Ameriški senat je soglasno sklenil, da so določila, po katerih bi morala biti kontraadmiral Kimcl in generalni poročnik Shord postavljena zaradi dogodkov pri Pcarl Harbouru pred vojno sodišče, podaljšana za 6 mcsecev.
Ifcrschusszahlungen auf den Lohntransfer
Presseabteilung des Obersten Kom-missars in der Operutionszone »Adriatisches Kiistenland« gibt bekannt:
tis- ist zu erwarten, dass in Ktir/e die V o rsch ussza h 1 ungen auf den Lolin-transfer luufend durchgefiihrt vverden kiinuen. Um jedock die Zeit bis duhin zu iiberbrlieken, werden in f.aibach durch die Provinzialsparkasse Laibach in den nachsten Tagen Vorschiisse aus den zu erwartenden Lohntransfer in Hohe von 1000,— Lire iur die Kamilici:, deren Manner im Reich arbeiten, und in Hohe von 500.— Lire fiir die
Rentner, die Forderungen an deutsche Soztalversiclierungs - Institute haben, zur Auszahiung eebracht werden. Die Auszahiung erfolgt an die Farailien-Angelibrigen, die die Bankausweise, uus denen die friiheren Zahlungen hervorgehen und eine Bestiitigung des Syndikates dariiber vorlegen, dass die Arbeiter tatsachlich im Reich tiitig sind, sowie an die Rentner, die den Rentenbescheid und eine Naclnveisung iiber die letzte Zuhlung zur Vorluge bringen.
češki škofje v pastirskem pismu obsojajo komunizem
Ves češki tisk najostreje žigosa Beneša kot izdajalca lastne domovine
Izplačilo predujmov na transfer mezd
_ Tiskovni oddelek > des Obersten Kom-missars in der Operationszone »Adriati-
schcs Kiistenland. sporoča:
Pričakovati je, da bo v kratkem možno tekoče izvršiti plačila predujmov na tran-sier mezd Da se premosti ta čas, se bodo v Ljubljani preko Hranilnice ljubljanske pokrajine v prihodnjih dneh izplačevali predujmi na pričakovani transfer mezd, in sicer v višini 1000.— lir za rodbine, katerih možje delajo v Rcichu, od-
nosno v višini 500.— lir za rentnike, ki imajo terjatve nasproti nemškim zavodom za socialno zavarovanie. Izplačila «e bodo izvršila onim pripadnikom rodbin. ki predlože bančna potrdila, iz katerih so razvidna prejšnja plačila, in potrdilo sindikata o tem. da so delavci dejansko zaposleni v Reichu, kakor tudi rentnikom, ki predlože rentni odlok in dokazilo z zadnjimi plačili.
1 Goriškega
Pri pokrajinski delavski organi/ariji so se začeli te dni tečaji nemščine. Drugi tečaj nemščine vodi prof. Muya Schrcnzel.
Kopališče v Gorici je odprto vsnk dan od b.30 do IT, ob nedeljah pa od b do I J.
Znižane železniške voznine, in sicer 70% zu romarska potovanju so šc v veljavi, je bilo objavljeno v Gorici. Izkaznice zu znižano voznino v glavna ital. romarska središča se izdajajo pri škofijskem romarskem vodstvu.
Vipava. Poročati moramo še o zločinu, ki gu je zagrešila rdeča garda. .'S. novembra je pod njenimi streli padel odvetnik dr. Emil Petrič. Pod se-dunjo upravo je bil imenovan zu župana v \ ipuvi. Pokojnik je bil pri ljudstvu priljubljen ter je zlasti kot /upan veliko pomagal ljudem. Lansko leto je moral /uradi svojega prepričanja prebiti več časa v ječi. Ko je nastopil župansko mesto. so komunistični »rodoljubi«, ki bi najrajši videli, da bi povsod zavladala /meda, zahtevali, naj odstopi, češ da uradi ne sinejo poslo-vati. Ker je bil toliko pameten in neustrašen, <la tega ni storil, so ga podrli s svinčenko. Pokojnik je bil star štiri in štirideset let ter je /.e dolgo odvet-nikov.il v Ajdovščini.
Zn pokojnega nadškofa dr. Fr. Se-deja se je v sredo, I. decembra, to je nn obletnico njegove smrti, brala v goriški stolnici slovesna maša zaditšnica.
Kdor najde granate, ročne granate »o drugo strelivo, nnj to javi poveljstvu goriškega vojaškega okraja v ulici sv. Klare šl. 1. Poveljstvo bo potem poslalo nu lice mesta strokovno iz-vežbano osebje, ki bo vso te vojne ostanke pobrulo. Nihče pu nnj se ne dotiku takih predmetov, ki luhko povzročijo hude nesreče.
Smrtna vest. Umrl je 2. decembrn Josip Kcršcvani, zrinili goriški trgovec s kolesi. Ilil je že zelo dolgo bolan. Naj počiva v miru!
I<lrijske vesti. V novembru smo pokopali dva ugledna domačinu, namreč g. Poldeta I roha, upokojenega rudniškega paznika, in g. Flandra Loj/eta. rudniškega uradniku. Oba sta v boljš'h časih pridno sodelovala pri slovenskih katoliških društvih. Naj počivata v inirul — Dobili smo novega župana v osebi g. dr. llribernika, ki je že več let zdravnik v našem mestu. Z njiin je po dolgem času zopet zasedel županski stolec Slovence. — Zapustil nas je gospod Hektor Carlet. katerega je. nadškof imenovul za nadžupnika v Ogleju. Želimo, da bi'zu njim prišel duhovnik, ki bi bil vreden naslednik rujnegu msgr. M. Arka.
Izpred sodnije. Goriški mestni stražnik Emilio Gueli in brigadir kvesture Silvio Mnssoni sta 26. avgusta 1941 kot člana živilske policije ustavila Pepco Trpinovo i/ Solkana, ker je prodajala jajca po 1.40 namesto 1-30 lire, kakor je bila tnkrut uradna cena. Zena se je prestrašila in nato sta ji oba predlagala sledečo »poravnavo«: če jima Trpinova da 100 lir in štiri piščance, je ne bosta naznanila. Prav za prav sta v začetku ttihtevula 200 lir, a sta se pozneje zadovoljila s polovico te vsote. Zn to izsiljevanje je zvedela sodna oblast, ki jo oba čedna ptiča poslala pred goriško poroto, kjer sta bila v februarju letošnjega leta oproščena zaradi amnestije, ki je bila izdana ob dvajsetletnici fašizma. Dr/uvni to/ilec s to razsodbo ni bil zadovoljen ter se je pritožil na kasuci.jsko sodišče, ki je razsodbo res razveljavilo ter poslalo oba obtoženca pred tržaško poroto. Ta je pa 26. novembra obsodila vsakega na 2 leti jn •S mesecev zapora in 2000 lir globe. Samo to ugodnost imata, da se jima nastop kazni odloži.
Gospodarstvo
Nemški pridelek vina. Frankturt na Majni, 7. dec. Rezultat letošnje nemške vinske letine odgovarja letini srednje jeseni. Na Ahri so ostale vse vinske vrcte razen rizlinga globoko pod normulo, na Moselu pa znaša letina od 30 do 40 hektolitrov na hektar, medtem ko je znašala letina pred vojno v letih 1929-1938 povprečno letno 36,4 hektolitre na hektar vinograda. Na področju Srednjega Rena je bila srednja letina, kakor tudi na štajerskem, medtem ko je na Predariskem zaznamovati velik padec napram prejšnjim letom.
OBVESTILA PREVODA
Prodaja krompirja zamudnikom
Krompir na odrezke 4, 5 in 6 živilskih nuka/nic za nabavo krompirja prodaja tudi tvrdka Gregorc iu Komp., Bieiweisovu 13.
Poziv mesarjem
Mesarji, katerim je ostalo me«o od Bohotne prodaje, naj ira Izročijo v potek, 10. t. m., na mofdni klavnici od 9 dalje.
Praga, 8. dec. DNB. Ko je Beneš potoval v Moskvo, ga je ves češki tisk najostreje ožigosal kot izdajalca domovine boljševizmu. V tej zvezi je zanimive pastirsko pismo čeških katoliških škofov, ki je bilo objavljeno 7. decembra v češkem katoliškem listu »Lidove listy«. Pastirsko pismo pravi:
»Krščanska vera je najvarnejši fcuvar dobrega glasu, najučinkovitejša zaščita zasebne lastnine, najboljša opora državnega reda in najtrdnejše jamstvo morale, 6kupno torej najzanesljivejše varstvo človeka, njegove rodbine in vse človeško družbe. Vkljub temu ima krščanska vera vedno svoje sovražnike. Pogani in Zidje so jo hoteli uničiti, danes pa ima novega sovražnika — brezverstvo t Vzhoda.« Pastirsko pismo ugotavlja nadalje, da je Sveta Stolica vedno nastopala p, oti boljševizmu in brezverstvu. Zato morajo tudi češki škofje povzdigniti svoj glas in ljudstvo obsežno posvariti pred boljševiškim brezboštvom, ki oropa človeka njegove svobode, njegove časti in vsakršne moralne opore Ne priznava nikake avtoritete, ki jc bila postavljena od Boga. Posameznik nima nobenih pravic do naravnih dobrin in do proizvodnih sredstev. Boljševiško brezboštvo hočo povsod uničiti krščansko kultu"< in vero ter se v dosego tega cilja ne izogiba niti umorov duhovnikov ter drugih dobrih kristjanov. Ob koncu pravi pastirsko pismo, ki so ga podpisali vsi škofje Češke in Moravske, da mora v smislu tradicije svetega Vaclava ves češki narod stalno ostati zvest svoji krščanski veri in mora odklanjali boljševiško brezboštvo ter boljševiško politično suženjstvo.
Češki katoliški list »Lidove listy« pripominja v zvezi s tem, da stoji danes Beneš popolnoma drugje kot pa češki narod. Šel jc v Moskvo, da bi izročil krščanski češki narod boljšeciškemu barbarstvu in vsem njegovim znanim stra-
hotam. Toda češki narod strastno visi na svojih evropskih tradicijah, na svoji veri, kulturi, svoji gospodarski moči in svojih socialnih pridobitvah ter noče imeti nič skupnega z boljševiško in biezbožno Moskvo. Ce se bo Beneš v Moskvi izdajal za zagovornika češkega na oda, potem bo imel Stalina le za norca, predvsem zato, ker se štiri petine češkega naroda na Češkem in Moravskem prav nič ne strinjajo z načrti sovjetskih mo-gočnikov in z načrti dr. Beneša.
Zadnjič snn objavili kratko poročilo o skupnem protikomunističnem nastopu vseh katoliških škofov v Severnoameriških združenih državah, danes pa je prispelo poročilo o podobnem enotnem nastopu vseh čeških škofov. Pastirsko pismo čeških škofov jasno ugotavlja, da je sveta Stolica vedno nastopala proti boljševizmu in brezverstvu. Drugače tudi biti ne more. Pij XII. je v svoji protikomuni-stični okrožnici komunizem obsodil in nikdar v zgodovini se šc ni zgodilo, da bi kaka papeška okrožnica načelno prenehala veljati. Komunizem in vera sta nespravljiva in sveta dolžnost vsakega katoličana je, boriti se proti brezverskim materialističnim načelom komunizma, ki so njegovo bistvo. Ameriški škofje so pokazali, da jih tudi politični položaj njihove države v boju proti komunizmu ne more ovirati. Isto so pokazali sedaj tudi češki škofje v trenutku, ko je odšel dr. Beneš v Moskvo, da bi izročil češki krščanski narod boljševiškema barbarstvu. Boljševiško brezboštvo hoče povsod, kjer koli se pojavi, uničiti krščansko kulturo in vero. To smo dovolj jasno spoznali tudi Slovenci, ki smo v dveh letih komunistične revolucije imeli že toliko ti-sočev žrtev med najidealnejšimi ljudmi, ki niso hoteli kloniti pred boljševizmom, ampak so branili pred njim naši največji
v našem javnem upravnem življenju!
Poleg orožja domobrancev je potrebno tudi čiščenje v naši javni upravi, in sicer radikalno
Sedanju upravna oblast v naši pokrajini, ki je zopet r slovenskih rokah, si jo postnvilu za svojo glavno nalogo samo- j ohranitev naroda in njegovo rešitev pred | fizičnim in kulturnim uničenjem, ki mu grozi od zločinskega komunizma. Kor , komunistični banditi in njihovi poma-guči že metodično in radikalno izvajajo lo uničevanje, je morala tudi oblast prilagodili svoje delo potrebam sedanje, za narod tuko nevarne dobe. Prehod iz ba-iloglijcvskega režima, ki je skušal izročili vso pokrajino in vso ljudstvo komunističnim krvnikom, je hil težak iu kritičen. Na srečo pa je novo oblast podprla večina naroda, ko je izšlo iz njega mogočno domobransko gibanje, ki z oboroženo silo uničuje komunistične razbojnike in morilcc. Borba ho če težka, a zmaga resnice nnd lažjo, pravice nad zločinstvom je Že nn obzorju. Ta zmaga pa mora biti popolna in radikalna, ako nočemo, dn lii naš narodni sovražnik št. 1 — zločinski in brezverski judovski komunizem ponovno stegnil svojo krvavo roko nad nas.
Popoln uspeli pa ne moremo doseči le z orožjem našega (lomohranstva. Iz našega javnega življenja moramo pregnati sleherno sled komunizma. Lep zgled nam daje naša dobra šolska mladina. ki izloča iz svoje sredo nosilce komunističnega strupa brez ozira na levo in desno. Takega zdravega pojava pa pogrešamo tam. kjer bi se moral najprej nojaviti. To jo javni upravni apa- j rat. To so javni uradi, državni in občinski. razna javna podietja in samoupravne iavne ustanove. Tam jc postalo začuda tilio, čeprav je . bilo marsikje po 9. septembru čuti o veliki živahnosti, seveda ne v prid protikomunistični akciji.	•
Nedvomno potrebuje naša oblast, če Iiočo doseči svoje visoke rilje, tak upravni aparat, ki bo z vso iskrenostjo sodeloval z večino naroda za narodno ozdravljenj© in preporod. Ako takega upravnega aparata nc bo, se bo cilj odmaknil in ga bo moiroče doseči le z novimi žrtvami. Ali jih ni žo dovolj? Zato jc umestno, da si ogledamo naš upravni aparat v luči protikomunistične borbe.
V nedavni preteklosti se je opredeljevalo naše meščanstvo v tri skupine. Manjši del jo bil komunistično aktiven; drugi del io hil odločno proti komunizmu. Tretji — največji del pa jo kole-hal med obema nrviina skuninnma in ie bil neaktiven. Ali je res kolebal? Ali jo liil res tako neaktiven? Važno jc. da se ugotovi, kakšna je tn »neaktivistična sredina«, ki tvori ieziček na tehtnici in bi bila odločilna takrat, če bi se komunistom posrečilo vsaj za krntek_ čas polastiti sc vse oblasti v pokrajini.
Zakaj govorimo o tem? Zato, ker se ta pojav zrcali v isti obliki in enakem obsegu tndi v upravnem aparat«, ki ga po večini sestavljajo pripadniki tako zvanega meščanstva.
Ta meščanska »sredina« je jasno pokazala svoje pravo lice ln svojo »neaktivnost« povsod tam, kjer je komunistom uspelo vsaj za nekaj dni dobiti v roko oblast in ie bila navzoča tam tudi ta sredina. Tako io n. pr. v Novem mestu, v Kočevju, v Ribnici, v Cerknici, v Višnji gori. - *~nomlju in drugod meščanska sredinska gospoda navdušeno in skoraj enoglasno sprejemala v svoje naročje in srce komunistično lianditstvo, so z njim solidarizirala in vstopila v enotno komunistično fronto proti svojemu narodu. Bilo so tudi izjeme, pa so ostal-v mnnISini. In oaehie upravnega aparata? Večina so je brez vsakega odpora stavila takoi na razpolago za krvavo službo v 0F. Prav tako bi bilo tudi v I.jublinni. vcrjcino še slabše, če... Na mali bi se vsa ta »neaktivna sredina« znašla v komunističnem taboru ter bi vneto pomagala pri komunističnih Čistkah in likvidacijah, o katerih smo ie
slišali, kakšno naj bi bile. Ta strahopetna, egoistična, z materialističnim duhom prepojena meščanska sredina je bila tista lestev, po kateri je komunistični krvnik zlezel slovenskemu nuroilu za tilnik! Ta sredina pa ima močno zastopstvo tudi v upravnem aparatu. Ako bi te io take -»sredine« ne bilo v javni upravi, se komunistično gibanje ue bi moglo razviti v toliki mori. Lo s pomočjo te sredine v upravnem aparatu, ki jjo v javnosti kazala nezainterosiranost za »politično liorbo«. lojalnost napram obstoječi oblasti, popolno nepristranost v službenem delovanju, v resnici pa je bila vedno na uslugo vsaki zahtevi komunistov (samo skrito je moralo ostati), jo uspelo organiziranim komunistom, dn so tudi upravni aparat uporabljali za svojo zločinske namene.
Le tako moremo pojasnili, da jo n. pr. pn polomu bndoglijcvccv ,š!o toliko vlakov na Dolenjsko, da so jih tam komunistični razbojniki lahko uničili, in toliko vlako'nrrmnegn osebja, da so jih partizani lahko »mobilizirali«.
Le tako je mogoče, da so komunistični razbojniki dobivali iz raznih ljubljanskih zdravstvenih ustanov velike količino obvez, zdravil in drugih potrebščin.
Le tako jo mogoče, da so uspele goljufije, ki so »lajšale« javno blagajno za velike vsote v prid OF.
Le tako je moiroče. da so se iz ljub- , ljanskih javnih skladišč vozile znatno j količine živil v hribe h komunistom.
Le tako jc mogoče, da so se v državni delavnici izdelovali predmeti, ki naj bi služili pobijanju »bele garde«.	j
Le tako in mogoče, da so mnogi razbojniki. bivši invri uslužbenci, mcil njimi razni uradniki, inženirji, zdravniki, dobivali svnip preiemko iz lavnih blagajn tudi potem, ko so žo bili v službi , kot »komandanti in nolitkomisarjl« pri j komunistični NOV. Denar za njihovo plače ie pa plačalo ljudstvo, ono ljudstvo. ki ga je ta sfcVftrjena gospoda z j navdnšonjcin »osvobajala« življenja in j imetja.
Lc tako je mogoče, da se jo vršilo nešteto večiih oli ntaniših »uslug« komunistom na iavne stroške, z javnimi sredstvi ler v javnih zavodih in uradih.
Le tnko je mogoče, dn jo hilo 'po So-l.ih toliko mladine zaneliano in zastrupljene s komunističnimi idejami.
Podobno »usluge« so vrše še danes!
Znano jo n. pr.. da večina onih javnih uslužbencev iz raznih ljubljanskih javnih uradov in zavodov, ki so po 9. septembru ali pa žc prej odšli h komunistom, dejnnsko šo vedno ni bilo odpuščenih iz javne službe, čeprav določajo predpisi uradniškega zakona in vseh službenih nragmatik, da mora biti vsak tak uslužbenec, ki brez opravičljivega vzroka zapusti svojo službo in so v določenem času no vrne, odpuščen brez kakršnih koli prnvic. Tako so jo že zgodilo. da se jo tak prejo navdušen »osvo-bojevalee« naveličal komunističnega raja, kjer jc pomagal pobijati poštene Slovence, zopet vrnil na svoje službeno mesto. Svoj izostanek je hinavsko in lažnjivo opravičil, Češ (la jo bil nasilno mobiliziran. ko jo šel po živila ali nn obisk. Nadrejeni predstojniki iz »sredine« so to opravičilo gladko vzeli »urndno« na znanje, čeprav so »neuradno« vedeli, da jo I šel prostovoljno h komunistom. ' Res jc, da mnogi, ki so še pri komunistih, danes no dobivajo več svojih službenih prejemkov, toda to šele od takrat, ko je bilo pristojnemu uradu ali zavodu z najvišjega mesta z odlokom ukazano, da so jim morajo prejemki ustaviti. To je tipično za gospodo iz »sredine«, ki ima v rokah visoka in odgovorna mesta v javni upravi, dn stori proti -komunizmu kvečjemu lo toliko, kolikor se ji v vsakem primeru posebej oil najvišje in-I stance ukaže. Kljub temu. da imamo re-1 lu vrsto zakonov in predpisov, ki so šo
vedno veljavni, ti gospodjo »ne najdejo zakonite možnosti«, da bi nastopili proti komunistom v svojih uradih in zavodih.
Kje je starešina ali ravnatelj, kje načelnik tili šef. kje kak upravni ali nadzorni odbor ki jo dosedaj na lastno iniciativo raziskal take primere očitnega sodelovanja javnih organov s komunisti na škodo javne upravo in javnegn imetja, poklirnl krivco nn odgovor ter proti njim postopal po zakonilih predpisih?! Razumljivo! Ker so prej dopuščali — če niso celo pomagali — da so komunisti zlorabljali javno upravo, kradli, goljufali in uničevali javno imetje, zato sc sedaj ne upajo nastopiti proti njim, ker so čutijo sokrive. ln sokrivi so!!
Ako res hočemo narod očistiti komunističnih zločincev, moramo podreti in uničiti vse njihovo trdnjavo, ki so si jih postavili na vseh področjih našegn javnega življenja. Njihova Irdnjnvn v javni upravi ni najmanjša. V javno upravo no spada nihče, najsi ho sluga ali ravnatelj, ki je s komunizmom kakor koli sodeloval. Nif nas no smo ovirati, da bi se ne dotaknili ludi le sredinske gospode, ki odmerja našemu narodu prnTico in dolžnosti. Noben izgovor in nobene »zvezo« ne smejo biti merodajne. Merodajno sme biti lo zadržanje vsakega, ki je v javni službi, napram narodu in napram onim moralnim osnovam, ki so temelj vsake pravične urejeno družbe.
Ne moremo pa pričakovati, da bi se moglo očistiti javno upravo, samoupravno institucijo in javna podjetja tako. kot to dela danes poštona šolska mladina. Tu je treba, da odgovorni čini-telji sami začnejo z energičnim čišče-nj"m vsak na svojem podrejenem področju, ker so zato poklicani in ker je to niihova službena in narodna dolžnost. Danes jih opozarjamo na to dolžnost!
Nihče, ki je komunist ali pa je s komunizmom kakor koli sodeloval ali sn-tiio dopuščal komunistično delovanje, ko bi ga moral no svoji dolžnosti preprečevati, ne spada v nobeno javno službo! No sedaj, no pozneje!
Zato pa je tudi treba, da se imena vseh. ki po bili zaradi komunističnega delovanja izločeni iz javnih služb, uradno objavijo. V nasprotnem primeru bi se pri znani elastičnosti komunistov primerilo. da bi hil komunist vržen iz eno službo, v drugo pa bi bil ponovno sprejet. Tako izločenje vseh zločinskih komunističnih elementov pa mora biti tudi zakonito sankcionirano!
-Naj nihčo no vpije, dn je tako čiščo-nje nesocinlno napram družinam prizadetih. ki da so nedolžne. Kdo jo v prvi vrsti dolžan skrbeti za družino? Ali 110 — oče?! Ako je on pozabil na svojo očetovsko dolžnost ter jo riskiral tudi dobrobit svojrt družino za svojo blodne cilje. nli naj zaradi tega narod trpi še nadalje, samo da lio družina komunistič-negn razbojnika in morilen lahko udohno čakala, kdaj lio njen poglnvnr postal komunistični komisar v slovenski sovjetiji?!
Ako pa dosedanji zakoni niso dovolj močni, da so korenito iztrebi komunizem tudi iz vse javno nnrave — naj sedanja uprava izda odredbe, ki bodo dovolj učinkovite in bodo imele tudi primerno sankcije. Izredni časi zahtevajo izredna sredstva!
Na odgovorna in važna mesta pa jo treba namesto komunističnih sodelavcev in strahopetnih »sredincev« postaviti odločne može, ki so ne bodo ustrašili OF-arskih groženj in bodo znali javno upravo ter vse druge .iavne institucije in podjetja očistili vse komunistične navlako, v javno upravo uvesti potrebno disciplino, da ho tudi skozi javno urade zapihal nov osvežujoč voter. Treba jo, da sc tudi tu uvede nnveea duha, duha požrtvovalnosti in pripravljenosti za težke nalogo narodne gmotne in duhovne obnovo.
Iz javnih slu3b izločeni komunisti pa raj se zaposlc tnko in tam, kjer hndo dosegli resnično — enakost. F. L.
vrednoti, to je narodno in versko vred« noto. Vsa komunistična gesla o »slovenskem nacionalizmu« in »verski strpnosti« so namreč gola krinka za lahkomiselne in nevedne ljudi. Komunizem se niti za las ni spreobrnil in je po svojem edino resničnem bistvu izrazito protinaroden in protiverski.
Fantu, ki se ni bal
Capuder Danilo mi je bil pri srcu kot sin Ni on vedel, kuko mi je blizu. Ta junaški, drzni, tvegavt funt, ki sc ni nikoli nikogar bal.
Kdaj sva stopila v ožje stike? — Ko je bil zaprt med komunisti v Kupšincih. lu mednje je zašel po zaslugi matematike. V Zugrebu so imeli na policiji premalo prostorov, zato so gn šteli. Vsak peti ali koliki ie moral v Kupšin-ce med zagrebške Žide in komuniste. In čez tri dni so imeli njega — borca iu organizatorja dijakov v boju zoper komuniste — za komunista. Prvo dokazovanje, da je pomotu, je bilo bob v steno. Sam zagrebški nadškof dr. Stepinac nam ni verjel na besedo, morali smo prinesti primerno pismo. Toda med tem se je dr. Brajši bilo posrečilo priti z njim v stik, da smo ga rešili.
Naj približno ponovim, kaj so mi pripovedovali o tem sestanku.
Dr. Brajša in gospa sta prišla v Kup-šincc do njega. Našla sta zagorelega, bradatega fanta — pripovedoval je sum pozneje, du je bil zagorel, ker je ruz-vhžuI gnojnico ua polje. Našla fantu, ki pa je bil nasproti ljudem molčeč in nezaupljiv do skrajnosti. Dolgo je trajalo, preden se mu je ruzjusuii in zu-igral obraz.
Fant torej ni bil naiven zaupljivec. Telitul je besede, vohal zasede in zvijače. Zato je tehtal, tako tehtal svoja dejanja.
Proti komunizmu je bil že prej organizator, toda tam — v Kupšincih — je bila praktična šola, du je spoznal komuniste, njihove naklepe in metode. Iz tega praktičnega nazornega pouka se je izcimil njegov še večji odpor zoper komunizem. Samo s Kupšinci si moreš razlagati mursikukšno njegovo naziranje in dejanje zoper komunizem. In potem sem ga neštetokrat videl, ko je prihajal s Police, ko je razvijal svoje načrte.
Fant, ki se ni bal.
In baje bi se bil v Vel. Laščah lahko rešil, samo rešitev bi bil menda 011 s«m mogel sebi razlagati /a strah, zato jo rajši ostal in pudei. Padel fant, ki se ni bal.	N. V.
Obvestilo bivšega vojaškega urada
»Bivši »vojaški urad« za evidenco in podpore družinskim čianem vojnih ujetnikov in civilnih internirancev na Tyr-ševi ccsti št. 38 posluje sedaj skupno z »Uradom za cvidcnco in pokojnine oseb bivše jugoslovanske vojske« na Poljanski ccsti št. 2 (v zgradbi Finančne dirckcijej, I. nadstr, levi hodnik.
Obveščajo se tem potom vsi upravičenci, ki so v dotičncin uradu prejemali podporo za svoje družinske člane v vojnem ujetništvu in internaciji do meseca avgusta t. L, da se za nadaljnjo podporo obračajo v novem uradu na Poljanski c., v kolikor so jim svojci še v vojnem ujetništvu oziroma v internaciji.
Urad posluje vsak dan razen nedelj in praznikov za stranke od 8—12; za eventualne stranke izven mesta Ljubljane tudi popoldne od 15—'17
Upravičenec podpore se je dolžan legitimirati s svojo osebno izkaznico. — V kolikor bi upravičenec zaradi bolezni, oziroma drugih težjih razlogov bil onemogočen, da se osebno zglasi zaradi podpore, se taka podpora more izdati drugi osebi le, če ta oseba predloži pismeno polnomočje upravičenca in njegovo osebno izkaznico
Upravičencem iz občin izven mesta Ljubljane se bodo izdajale podpore lahko tudi osebno, sicer pa naj župani občin sestavijo spisek vojnih ujetnikov in civilnih internirancev z rubiikami po doli označeni odredbi Visokega komisarja in pošljejo na imenovani urad po Ppšti ali pa po kaki zanesljivi osebi. — Te podpore se bodo potem pošiljale upravičencem po pošti na način, kakor je to do sedaj bilo, čim bo poštni in denarni promet restavriran.
Kdor pri bivšem Vojaškem uradu ni bil zaprosil za podporo, niti jc isto dn meseca avgusta prejemal, more podvzeti potreben postopek za priznanje podpore pri svoji pristojni občini (za mesto Ljubljano pri soc -političnem uradu, Ambrožev trg 7) v smislu odredbe Visokega komisarja št. 710-M-28 od 1. maja 1942, izdana na vse župane in občinske komisarje v pokrajini. — To seveda le, čc se družinski član še vedno nahaja v vojnem ujetništvu oziroma internaciji.
Za prejem decemberske podpore jc potrebno prinesti s seboj: a) pisemsko pošto vojnega ujetnika oz interniranca, s katero se dotičnik javlja lz vojnega ujetništva oz. internacije v mes?cu decembru, ali b) potrdilo hišnega gospodarja oz. hišnega upravitelja, overjeno od rejonske policijske stražnice, da se do-tični družinski člane ne nahaja doma, niti pri ilegalnih oborožencih, temveč še vedno v vojnem ujetništvu oz internaciji.
Za pripadnike občin izven mesta Ljubljane ta potrdila izdajajo župan: dotičnih občin za vsakega upravičenca posebej, ali pa na prej citiranem seznamu za vse osebe v seznamu.
Pogoji za sprejemanje podpore za leto 1944 so razvidni iz razglasa Predsednika pokrajinske uprave za Ljubljansko pokrajino št. 68 od 10. nov. 1943, ki je nabit na oglasni deski označenega urada> odnosno pri vseh poslujočih občinah, katerim sc bo ta razglas službeno dostavil.
Pokrajinska uprava.
»General« Jaka Avšič v nemilosti pri komunistih
Obup tolovajskega »prometnega ministra«
V Ljubljano Je prišel častnik, čigar Ime amo brali med podpisniki proalule Izjave ' bivših Jugoslovanskih častnikov. Laliko si j mislite, kako smo ku pogledali, ko sc je j nenadoma postavil pred nas — ves /mučen, ' zdelan ln mrSav. Toda nuše začudenje je | popustilo, ko nam jc natančno povedal, da je bilo s tisto častniško Izjavo približno tako kot z ono, kl so jo podpisali duhov, nikl In bognslovcl v tolovajskih zapurlli.
Usoda častnikov
Predvsem bo komunisti Izsilili podpise od častnikov, za katere so vedeli ali vsaj sumili, da jim bodo skušali pri prvi pri- j ložuostl uiti. Tako so Jih liotoll pred Jav. nuatjo ožigosati, da bt Iz strahu pred kaz- ; iiijo vztrajali v komunističnih tolovajskih vrstah.
I)a pa bi njihova Izjava Izzvenela tem bolj iskreno ln resno, so priključili ncliuj Imen ljudi, kl so svoje življenje že tako ali tako zaigrali v zločinski komunistični tgrl In torej tndl smisla no bt Imelo, da bi bili catajenl. Po večini so pa Izjavo morali podpisati sami »sumljivi tipi«, dočim veliko rea pravih pnrtljeev. oficirjev sploh nI bilo upoštovanlh. Pa tudi med podpisniki Izjave jo nekaj takih, kl te sploh videli niso, Se manj pa podpisali. In eden teh je tudi naš — begunec lz komunistične »armade«. Kljub silni komunistični zastrašllnl propagandi je premagal bo. jasen In se v Novem mestu javil domobrancem.
Na kak način sn ga komunisti moblll. ztrall ln kako je ušel, ne bomo popisovali. Njegova zgodba jo podobna zgodbam sto. terlh moblllzlraneev, kl sn zapustili komu. nlstlčno tovarUljo In kl so jih. naši člta-teljl že Imeli priložnost čltatl v našem ča. soplsjn.
Pač pa nam Jc pobegli častnik dal nekaj dragocenih Izjav.
Razpad med tolovaji se širi
Povedal je, da komunistično vodstvo nI. ma vei sredstev, s katerimi Id moglo obdržati disciplino med razpadajočimi tolpami. Strašilo, da dumobranel ln Nemci vsa. kega, kl so preda, najmanj obesijo ali pa pri priči ustrelijo, nc užlgn več, ker so se moblllziranri pri ljudeh Informirali o nasprotnem. Ko so jI m ljudje povedali, da nI nobene nevarnosti zn prisilne moblllzlranec, 1,1 se predajo, komlsnrjl ne morejo več navdušiti težko premlšijujočlli kmečkih gospodarjev, kl st podplrujn glave In samo Iščejo prilike za pobeg. Tudi »likvidacije« ved ne pomagajo, ker sc skoraj redno dogaja, da likvidacija »nepokorneža« zahteva gtuvo komisarja. Prehud je namreč pritisk nastopajoča zime, večnega beganja, lakote, uši, garij In hrepenenja po domu, da »hrabri vojščakl« ne bi poskušali vsega, da bi pobegnili. Slino tudi vpliva na razkroj moralo delovanje vlačugarsklh žensk, kl Imajo veliko besedn pri komisarjih. Enako razlika v hrani, delu tn počitku, fastntk Je po-vcdal,
da ve za Imena nekaterih ljubljanskih '£6spodlčcn, katere so si s svojim vla. čugarstvom a komisarji' prislužilo ma. ščevanje razbesnellh moblllzlraneev, kl so jim pred pobegom poslali kroglo v glavo. Tako sn si v svoji želji za ro. mantlko zaslužile višek — plitev grob v dolenjskem gnzdu. Seveda pri tem medsebojnem »llkvldlranju« mnogo moblllzlraneev Izgubi življenje. To. da to Jih nn straši, da ne bi poskušali vsega, samo da se maščujejo ln pobegnejo.
Prisilni mobilizirana sc rešujejo
Pred nekaj dnevi se Jo nekaj sto metrov pred novomeško zaporo pojavila po. množena čela komunistov z vso bojno opre. mn, pa še z odvlšnlml težkimi in lahkimi strojnicami, mlnometalcl In zaboji munl-cljo. Domobranci so se pripravili, da bi jih dostojno sprejeli, pa se Jc zasvetila med komunisti bela zastavica In nekdo je na vse grlo vpil: »Domobranci... Al ne stroljate! — Al smo sami mobilizirane!, kl gremo k vam. — Kamesarjo no kumandante smo vse p a b 11...« In so res zmetali vse orožje na kup, potem pa prosili vode, da bt se umlll, hrano In domobranske uniforme. Pa niso bili edini. V Novein mestu no ml. no dan, da se jih ne bi nekaj predalo.
»General« pod stalno kontrolo
I)a je res vse v razkroju, nam razodeva tudi položaj »generala« Jaka Avšlč a. Temu hrabremu »generalu« so se namreč žo tudi začele odpirati oči tn navdušena hrabrost mu je splahnela tako očitno, <la je že pod stalno kontrolo. V ožjem krogu, za katerega jc mislil, da mu lahko zaupa, je vzdihnil, da bi dal n c vem kaj, £ c bi se lahko Izmazal. Vodstvo se seveda zaradi videza še vedno poslužuje njegovega Imena. Toda »general« .laka Avšlč je samo še »firma«, kl nI daleč nd tega, da jn bodo — sneli. Seveda se Jaka na vso načine trudi, da 1)1 vodstvo prepričal o svoji odločnosti, toda živel mu vidno p o p uš č a j o , kar še povečuje sumnjo okoli stoječih. Nc smemo so čuditi, če bo »njegova« roka šc vedno podpisovala tolnvujske dopise, čeprav bo že trolincla. Jaka ne luku nevarno blizu groba... Moral bo napeti vse diplomatske sposobnosti, če se mu bo ho. telo posrečiti, držati okolico v prepričanju, da je šo vedno — njihov!
V enakem položaju se nahaja hlvšl žandarmerljskl poročnik V 1 11 k o Bon, kl zn sednj še zavzema silno dellkatno me. sto. Prav tako pa se godi skoro vsem bivšim jugoslovanskim častnikom, kl jih je ohladilo razočaranje zaradi nn glavo postavljenega položaja. Stojijo namreč po veliki večini — razen starih partijcev seveda — pod poveljstvom mlinarjev, pekov, ko.
vačev In mesarjev ali v najboljšem alu. čaju pod poveljstvom svojih bivših podre.
jenih podčastnikov. Mnogo Je primerov, kjer pudnurednlk, kl jo v prejšnjih časih poslušul povelje Istega častnika, poveljuje svojemu bivšemu starešini In so mu ko. rajžno »maščuje« za zufrkance. Navdušujoče to seveda ne vpliva ua častnika, kl je hotel narediti — karljero. Se huje je seveda, kadar poveljujo mesar, kl nima poj. ma o vojaških stvareh In strategiji, kitpc-tan pa se obrača kot lutka.
Naš poroči.alec tc sreče nI imel, pa jo kljub temu poskušal vse, da jo pubrlsal. SIcer bt pa prav gotovo tudi nn na svoji koži dnžlvel kaj takega, če ne bi Imel sreče, da Jo bil ranjen. Tako nam jc tudt potrdil naše Informacije o razmerah v komunističnih »bolnicah« I11 o »bolničarkah«.
Obupna izjava rdečega »ministra«
Zanimiv je tudi njegov razgovor s tolo. vajsklm »prometnim ministrom« — komisarjem za promet v IOOI'\ (iospod minister je bil tako naklonjen, da si je čisto po domače s prsti ril po glavi, zatezoval usta ln javkal:
»TI.., Meni se zdi, da smo jo prekleto zafurall. Zapeljali smo zadevo nekam, da pe vidim več Izhoda. Vse se ml laku zdi, da me tudi Angleži no bodo rešili I11 da bom končal najmanj na robljl, če
no na vislicah. Vse se tako čudno suče...«
Pač tolažllna Izjava lz »mcrndajnlh« nst gospoda ministra«!
i astnlk Je dal še nekaj Izjav, kl kažejo na popolno razsulo tolp, katere drži skupaj samo še najbolj bestlalen terur. Vse te Izjave potrjujejo naše Informacije, kl so člta-tcljcm že znane In torej nt treba, da bi jih ponavljali. Le to je šo dejal, da ljudstvo komaj čaka, kedaj bodo zasedli deželo do. mobrancl. tilede nnšlh poročil jo dejal, da je resnica vse strahotnejša kot so naša časopisna poročila. V zadnjih dneh jo pre. bral skoro vsa časopise po 8. septembru In pravi, da so vsa naša poročila prebleda v primeri z občutki, kl jili človek doživlja v tolovajski druibl. Groza ljudstva ln njegovo nastrojenje proti tolpam pa sploh nI niti približno orisano!
Zaključil Je: »Pomilujem podeželje, kl Je bilo vrženo proti svoji toIJI v to nesrečo. Zrastlo pa bo lz te šolo prekaljeno! — Toda še linij poiuilujem, resnično pomilujem — nc grajam — mest. 110 matere lu očete, kl svoje otroke gotovo ljubijo, pa so jih prostovoljno pustili vsaj v moralni propad, če ne v pohabljenje ali celo v smrt _ za povsem zgrešeuo stvar. IlolJ Jih pomilujem zaradi njihove lahkomiselnosti, pomanjkanja čuta odgovornosti lu — neumnosti ...«
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Potresni sunek v Slovenski Bistrici.
Zadnje potresne sunke v Turčiji so čutili tudi v Slovenski Bistrici.
Mladinski dom na Ptujski gori. Na
Ptujski gori so imeli te dni mladinsko slavnost, katere se je udeležilo okoli 400 otrok s svojimi starši. Pri tej priliki so odprli prostore novega mladinskega doma.
Kongregacijska slovesnost v stolnici
Včeraj, ra praznik Brezmadežne, so se zbrale v stolnici ob pol osmih zjutraj k škofovi pridigi in maši velike množice srednješolskih, akademskih in starešinskih kongregacij. Stolnica je bila natrpano polna in ni mogla sprejeti vase vseh tistih, ki so se mislili pobožnosti udeležiti. Pobožnost je bila namenjena 40 letnici, odkar je bila obnovljena prva dijaška kongregacija v Ljubljani. Prav tako je itnela namen, da obnovi posvetitev Marijinemu Srcu, ki se mu je lani dijaška mladina po kongregacijali prva posvetila v stolnici. Poseben namen vse slovesnosti pa je bilo zadoščevanjo za brezbožni komunizem med dijaštvom. Letos je bila udeležila nenavadno velika, kar je pač tudi znamenje časa. Zelo lepo in mogočno je bilo ljudsko petje.
Ljubljanska zemljiška knjiga v novembru
Zemljiška knjiga kot gospodarski barometer je v novembru zaznamovala 118 predlogov za vknjižbo zastavno "ravice v varnost raznih, od denarnih zavodov dovoljenih hipotečnih jx>sojil v skupnem znesku 927.400 lir, najvišjo postojilo 120 tisoč lir. Dalje je bilo 2B predlogov za zaznambo vrstnega reda enoletnih hipo-lečnih kreditov v skupnem znesku 5 milijonov 163.000 lir, najvišji kredit 1 milijon 400.000 lir. Uradoma je bil v 40 primerih izbrisan vrstni red, ker jo potekla enoletna veljavnost zaznambe. V mnocih primerih so je ta zaznamba obnovila. V zemljiVki kniicri so bili daljo izvedeni mnogi izbrisi intabuliranih posojil in terjatev. Podanih je bilo 25 predlogov za izbris posojil v znesku 405 tisoč lir in 3 predlogi za izbris starih kronskih dolgov v zuesku 47.312 kron.
Eksplozija granat in druge nesreče
Spet dve nesreči zaradi eksplozije razstrelivi Joško Horvat, 12 letni sin delavca, stanujočega v C. M. ulici št. 52, je v torek našel mino. Igral se je. Mina je eskplodirala. Drouci so mu r iztrgali 2 prsta desne roke. — Na Rakeku ja bil od granate, ki je eksplodirala, hudo poškodovan 13 letni Mirko Lah, Ui jo bil v torek prepeljan v ljubljansko splošno bolnišnico. — V kurilnici na goienjskem kolodvoru je bil pri struzniku zanoslen, 20 letni strugar France Kaline, rojen v Borovnici. Debel odpilek mu je priletel v desno oko in mu ga hudo poškodoval. -- Trgovski zastopnik, 44 letni Vladimir Zbil j je v torek na šentjakobskem mostu spodrsnil in pri padcu zadel z glavo ob rob pločnika. Dobil je pretres možganov. — Železovarilcu Francetu Naptodetu. eta-iiujočcmu v Predovičevi ulici št. 3, je padlo težko železo na desno nofjo in mu jo poškodovalo. — Vladimir Kocijančič. 25 bdni kurjač, si je pri padcu poškodoval desno roko.
Zgodba o lepem konjičku
Na plodonosnih poljih in zelenih travnikih ob veliki reki leži vasica, kjer živi in domuje kmetič, zaljubljen v konje. Z največjo vnemo je redil triletnega, iskre-ga in polnokrvnega konja prama. Vsakdan mu je razen sena in ovsa dajal še kake priboljške, jx>sebno kruh. Pram je postal prav razvajen. V hlevu ie po strani gledal drugo živino. Kadar sta šla v gozd, jo gospodar vzel zanj k,ir hleb kruha. Nekaj se je to dni zgodilo! Konj je obolel, to prav hudo. Morali so ga zasilno zaklali. Nek ljubljanski mesar ga je odpeljal, v mestni klavnici raztelesil ter pred praznikom njega lepo in čisto meso prodajal meščanom. O polnoči, ko se menda ludi živina pomenjKuje, }o v kmetičevem hlevu spregovorila stara, eno roga sivka:
"Lepi pramček je končal. Pozobal vsak dan je kruha več kot gospodarjeva družina. Dobil jo zamaščenje srca.«
Meso iskrega prama so mnogi Ljubljančani zelo hvalili. Nekateri so imeli kar cele gostije in pojedine, kaklor se je to primerilo pred prilično 101) loti na jmstni torek, ko so bilo pojedine konjskega mesa v LJubljani in Kranju, kjer jo nato naš dr. Fr. Prešeren spremenil I krajovno zabavljico: »V Naklem so ko-' nja zanlali, v Kranj koline poslali,? tako, da se je glnsiln kot odgovor: vV Kranju so konja pobili, pa v Naklo ko lino vrnili.«
BOZlC V DRUŽINI!
Dr. Fr. l^iinovcr:
»SVETA NOČ«
A »turih božičnih ia klavir in peljp t vnemi
kilicjnn. — La liki udomačeni božični napevi. Cena |6 lir.
»LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI« Prod škofijo S Miklošičeva costa 5
,EL KSLOG 4 " "
Rrigiin I!orney in Joli. Ilceslcrg
V UK-incm filmu
»Iluzija«
Režija Viklor Tourjansky. PREDSIAVE ob dolavnlklh ob It in 17. ob nedaljahi IO.SO, IJ.iO, 1S.J0 In ob I/.5«.
,EL KINO UIVBOIV ""
Duhovita komedija o zakonskem konfliktu, ki ga je izzval mlad pisatelj s svojiui romanom
»Moja ženka Rezika«
| Llfic Mayerhofer, llans Siilinker, Rolf Weih, Mtuiv Bnhl itd. PREDSTAVE ob delavnikih ob 1S.S0 In 11.5«.
,EL KINO HfATICA ""
Temperamentna Mnrikn RUek
poje in pleše v velezabavni komediji
Ženske so boljši diplomatje
Glasba In ples. Ostali soigralci: \Villy Krilseh. Rudolf Cnrl,
(Jcorg Aleksander. PREOSTAVE ob daiavnlkll« ob II la «>.»• ob nedcllahi 10 IS.M, tS.SO in ob I7.S0.
Naročaite roman »Ivanhoe«!
Novi grobovi
+ Avgust Martine«. V Ljubljani je umrl g. Avgust Martinčič, ključavničarski mojster in posestnik, znan javni delavec. K večnemu počitku bo odpeljan dne 11. decembra ob 3 popoldne z Žal — kapelica sv. Nikolaja — na pokopališče k Sv. Križu.
+ Zvonko Kopitar. Na Planini pri Rakeku je dotrpcl g. Zvonko Kopitar, trgovec in gostilničar. Pogreb pokojnika bo v petek ob desetih dopoldne.
Rajnima naj sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožaije!
Zgodovinski paberki
9.	grudna:
I. 143?. je umrl češki in ogrski ter rimsko-nemški cesar Sigismund. Po vrnitvi papežev iz Avignona v Rim jc nastal v cerkvi razkol, istočasno so jo vodili kar trije papeži. Na Sigismun-tlovo pobudo se je seše! cerkveni zbor v Konstnnci, ki jc v cerkvi odstranil razkol, zato pa je obsodba in usmrtitev Jana llusa povzročila zmede nu Češkem. Vest o nasilni smrti učitelja jc povzročila med husiti silno razburjenje, začeli so napadati cerkve in samostane ter širiti nezadovoljstvo. Sigismund je poslal nnd liusite pet vojska, toda zastonj, Čehi so jih pognali v beg. Olirubreni po teh uspehih so prešli v ofenzivo in na svojih roparskih ipohodili »sprehodili« strašno opusto.šili in temeljito oplenili osrednje nemške deželo. Z orožjem jih ni bilo mogoče pokoriti, šele po koncesijah, sprejetih na baselskem kanalu, se je posrečilo Sigismundu • liusite razdvojiti in nato prisiliti h pokorščini. Sigismundova vlada je pomembna tudi v naši preteklosti. Cesar sc je namreč oženil s celjsko grofico in nato pomagal širiti in utrjevati celjsko posest. Kot ogrsko-hrvatski kralj se je ponovno boril s Turki, toda posebnih uspehov ni dosegel, prav za njegove vlade so ti prvič pridrli pred ljubljansko obzidje —
I. 1608. se je rodil angleški humanist John Milton.
10.	grudna:
1. 1638. je umrl dubrovniški pesnik Ivan Gundulič. Najpomembnejša njegova dela so Diibrovka, Suse sina ras-metnoga in Osman. Diibrovka je alegorična pastirska drama, himna dubrovniški svobodi. Največje Gunduli-čevo delo jc romantični junaški ep v 20 spevili Osman. Ivan Gundulič, Bu-
Za današnji dan
Koledar
Petek, 10. grudna: Loretska Marija; Miltiad, papež; Julija, devica in mučenica.
Sobota, 11. grudna: Damaz L, papež; llugolin, spoznuvulcc; Trazon, mučenee.
Lunina sprememba: U. grudna ščip ob 1 T.24. llersehcl napoveduje jasno in lepo vreme.
Dramsko gledališče Zuprto.
Operno gledališče Zaprto.
Kino »Matica«
»Ženske so boljši diplomatje<. — Predstave ob 15 in 17.30.
Kino »Union«
»Moja ženka Rezlka<. — Predstave ob 13.30 in 17.30.
Kino »Sloga«
»Iluzija«. Predstave ob 13 iu 17.
Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne:
mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 21), in mr. Murmayer, Sv. Petru cesta "3.
noč-Vučičevič in Jtinojc Palmotič so zastopniki zlate dobe v dubrovniški književnosti —
Sedem slovenskih sodnikov gre v Primorje
Der Oberste Kommissar /n operacijsko področje Jadransko Primorje je odredil, naj se čimprej obnovi sodstvo. Da se odredba čimprej izpolni, jc te dni — kakor smo informirani — zaenkrat že odšlo i/ Ljubljane v Tržaško in Goriško pokrajino sedem sodnikov.
Otvoritev umetniške razstave v Obersnelovi galeriji
Ljubljuna, 9. decembru
Podjetni trgovec z umetninami g. Pavel Obersnel, luslnik znane galerije na Gosposvetski cesti, jc takoj, ko se je zaključila v teh prostorih razstava Marjana Plibcrškn, otvoril novo razstavo umetnin, ki so po večini žc njegova last. Jc pa tu razstava prav lep pregled čez sodobno ustvarja jočo slovensko slikarsko umetnost, saj so zastopani skoraj vsi pomcnib nejši živi slovenski umetniki. Pruv izvrstno jo zastopan s štirimi olji tudi pokojni mojster Riliard Jakopič. Te umetnine je Jakopič ustvaril v zadnjih letih življenju, ko jc bil na višku ustvarjajoče moči iu nam kažejo res pristnega mojstra luči impresij. Poteg umetnikov, ki smo jib navedli žc v sredo, sta znstopunu tudi Tino Gorjup in Hnjko .Mnpornik. Razstava zavzema spodnje in zgornje prostore Ober-snelove galerije iu obsega okoli 80 umetnin. Žc prvi dnn je bila razstava prav dobro obiskana, lako od znanih ljubiteljev umetnosti, knkor tudi od širšega občinstva, ki sc jc za razstavljene umetnine živo zanimalo. Vstop na razstavo je brezplačen.
Opozorilo Odbora za zimsko pomoč
I/, pisarne odbora za Zimsko pomoč smo prejeli sledeče obvestilo:
Ztedeli smo, da neki ljudje pobirajo po lokalih in stanovanjih denarne prispevke za Zimsko pomoč. Opozarjamo prebivalce, da doslej še nihče nima pravice pobirati prisjievkov, in prosimo, da vsakega, ki se ne bi mogel izkazati z legitimacijo, žigosano z: »šef pokrajinske uprave — Zimska pomoč«, izroče policiji.
Kot prvi iz vrst našega domobranstva so se odzvali častniki, podčastniki in uradništvo organizacijskega štaba slovenskega domobranstva z zneskom 10.000 lir.
Prvo društvo, ki se je odzvalo klicu Zimske pomoči, je bilo Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani, ki je poslalo znesek 5000 lir.
Divjanje komunizma v Beli Krajini
Po vsej Beli krajini so prevzeli oblast terenski odbori, v katerih so pa po večini ženske. Komunizem jc namreč že tako na koncu, da jo moral mobilizirati svoje zadnje rezerve — tercnee. Kdor ve, kakšno važno vlogo igrajo terenski odbori pri komunističnem delu, lahko spozna obupen položaj komunistov, da so morali te odbore |xi-gnuti v li ribe in jih nadomestiti z ženskami. Komunisti izvajajo svoj teror na pobočju Gorjancev, v žuinberčki vasi, v Dragi, v Popovičih in v Rada-tovičih, kjer se trenutno nahaja 13. hrvatska brigada, sestavljena predvsem iz Žtimberčnnov. V Semiču so komunisti ubili štiričlansko družino fi-nancarja Tomaževiča, ki ima tri sinove pri domobrancih. Mati sama jc bila vzor pogumne slovenske žene, saj je na komunističnem mitingu javno protestirala, ko je komunist napadal domobranec. V Semiču so komunisti ubili tudi slikarja Volka. — V Črnomlju so I komunisti v meščansko šolo nanosili slamo in pravijo, da bodo šolo zažgali, čim se bodo pojavili Nemci nli domobranci. Ljudstvo komunistični jarem zelo težko prenaša, saj manjka vsega, kvasa, soli, zdravil. Komunisti pa ljudstvo na eni strani strahujejo z zločini, na drugi strani pa tolažijo z lažmi, da bodo v kratkem pripeljali kvas in' sol in potem to delili po vaseh.
Ižancem In VIšnJanom. V nedeljo, 12. decembra, imnto v kapeli v Slomškovem zavodu, Poljanska cesta 6, svojo skupuo sv. maSo> Ižanct ob 9 ViSnjnn! in okoličool ob 10.
Poziv zasebnim nameščencem
V sedanjih težkih vojnih časih, ko jc toliko ljudi brez hrane in strehe, je nujno potrebno, da prispeva vsnk, ki ima
svoje mesečne prejemke, zu zimsko pomoč, kulero organizira v tu namen osno-vani odbor pri Pokrajinski upravi.
Nc smemo hiti ozkosrčni sebičneži, po-knžiino z dejanji, du nismo ravnodušni ob bedi bcducjšilil Prispevajmo, četudi sami nimamo radostnih prejemkov, kajli veliko je naših stanovskih tovarišev, ki niti tega nimujo, kar imamo ml.
Pozivamo vse zasebne nameščence, da prispevajo od svojih prejemkov, katere liodo prejeli kot božičnico nli kot rinlno mesečno plačo za december oziroma ra januar enkratni prispevek v sledeči mini in n 111 i izmeri:
pri mesečnih prejemkih do 800 lir 10 lir; od 801 —lt00 lir 25 lir; od 1501 do 2000 lir 40 lir; od 2001—2500 lir «0 lir; od 2501— II000 lir 75 lir; od 3001- 4000 lir 150 lir, nad 4001 lir dalje 300 lir. Pobrane prispevke nameščencev naj delodajalci nakažejo Šefu Pokrajinske uprave — odboru za zimsko pomoč.
Zavedajte se težkih prilik v katerih živijo brezdomci in brezposelni v Ljubljani, in se odzovite vsi t — Nnmcščcnski sindikat Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani.
Najvišje cene za perutnino in kunco
Zaradi bližajočih se božičnih praznikov je šef pokrajinske uprave nn prošnjo mestnega jMigluvurstvn odobril najvišje dopustne prodajne cene za piščance 50 lir; /a kokoši in peteline 40 lir, za race 40 lir, za gosi 40 lir, zu purane 40 lir in za domače zajce in kunce 23 lir, katere cene veljajo za 1 kg žive leže. Zu žabje krake je določena cena 1.75 lire komad.
Te cene morajo biti vidno nnbite v vsakem prodajnem prostoru ter je prekoračenje teh najvišjih cen ka/nivo po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. I. 1042 št. 8, SI. I. št. 8 42.
Onevsie cravice
Mala za ajdovske žrtve. V soboto, . 11. decembra 1943. ob 7 zjutraj bo v stolnici pri glavnem oltarju obletnica (črna, peta sv. maša z libero) za vse fante in inože, ki so 12. deecinbia 1942 padli v Ajdovcu in umrli v internaciji na Kabu. Sorodniki, znanci in prijatelji, počastite njihov spomin z udeležbo in iskreno molitvijo!
Sindikat hišnih posestnikov v Ljubljani opozarja hišne posestnike, da sc morejo v vseh zadevah, ki sc nanašajo na hišno posest (prošnie, pritožbe, kon ! trola davčnih predpisov, razni nasveti itd) obrniti na pisarno Sindikata, ki jim bo v vsakem oziru radcvolje in brezplačno na pomoč. V sedanjih časih, ki stavijo na posameznika vse večje zahteve, naj se hišni posestniki čim tesneie oklenejo svoje stanovske organiz.-Kijc. Pisarna Sindikata jc v Ljubljani, Ul. 3 maja žt. 1 (II. nadstropje, palača Bata).
Zn begunec In brezdomce je podarilo uradulštvo Mestne hranilnice v Ljubljani ."■dO lir namesto venca na grob očeta kolegico <r. Ludvika In bivšega sluge Baku. Meslno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zuhvalo v imenu podpirnuib.
V nedeljo bodo ob 17 veliki Frančiškovl križarji ponovili v frančiškanski dvorani iniklnvžcvnnje z. nekoliko spremenjenim
Isprodom. Ker jo na sporeetu več glasbenih iu pevskih točk, so vabljeni zlasti ljubitelji glasbe.
(Jčlte te atrnjcplsjnl Novi eno- d»o- In trimesečni lečall - dne.nl tn večerni — prično dno 1<1. decembra. — Največja moderna strojeplsuiea: rainovni-it pnainl »troji. Desetprstna nčna metoda Pouk Jo dopoldne, popoldne ali tvečer, očn* ar« po teljt ob!-skovaleev. Praktično snanjo. vsakomur ko-rutnol — Gčntna smerna. Vpisovanja «0 vrši dnevno. Na razpolago brezplačni oovt prospekt. — Posebni tečaji tndl ta atono-graftjo. Posebej priporočljivo tudi dijakom-injam iu visokoSnlcem-kam. Informacije: Trgotskn učlllšče »Chrlstofov nčnl zavod*, Domobranska 15.
Nalivna peresa, boljla, dobro ohranjena kupuje po nnjvičjt unevnl eenl tvrdka EVL-IIESI. Prešernova 44.
Vaioo ta vsakogar sedaj In v bodoče jo zuanje strojepisja in stenografije. Praktično znanje koristi vsakomur v zasebnem nit javnem poklicu. Novi tečaji prično dno 10. decembra. Učnina zmerna. — Vpisovonjo dnevno. Posebej priporočljivo ludi vlsoko-Kolcem-kaiu in dijakom-lnjam vseh šol. — Informacije: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«. Domobranska li.
Zahtevajte AMIDON tablete proli glavoliolii, nevralgiji, gripi, influenci, aismenoreii in rcvmatizinu. Dobite jih v vsaki lekarni.
Dramsko gledališče
Petek, 10. decembra: Zaprto.
Sobota, II. decembra, ob 16.30: »Kavarntc.i
lied Sobota.
Operno gledališče
Petek, 10. decembra: Zaprto.
Sobota, 11. decembra, ob 10: »OrfcJ ln E>r'
dlka«. Red B.
Radio Ljubljana
dnevni spored zo 10. december:
8.30 Jutranji koncert —9 1'oročila v nemščini in slovenščini — 12 Opoldanski koncert
—	12.30 Poročila v nemščini ln slovenščini
—	12.45 Koncert zn razvedrilo — 14 Poročita v nemščini 14.15 Popoldanski koncert — 17 Poročila v nemščini in Blovenščinl — 17.15 Koncert malega orkestra vodi Stenovič
—	17.45 Iz našega slovstva — 19 Salonsko glasbo izvaja violinist Lev Pfeifor, pri klavirju spremlja L. M. škorjano — 19.30 Poročila v slovenščini, napovod sporeda za naslednji dan — 19.45 Mala medlgra — 50 Poročila v nemščini — 20.10 Oporne napove izvaja radijski orkestor a sodelovanjem so-prnnistko Erne Kržc, vodi dirigent D. M. Sijanec — 21 Dvo-, tro- iu čotverospev — 21.40 Preno« 1* Boogrnda — 22 Poročila v nemščini — 22.10 Glasba zn lahko uoi.
S Spod. Štajerskega
Odlikovanje. Z železnim križem II. stopnje sta odlikovana grenadirja Albin Vrečko iz Jurkloštra in Rudoli Ramžak iz Šoštanja.
Pred učenci mariborskih gimnazij, višjih šol ter učiteljišča je te dni recitirala pravljice, pesmi in balade Adele Pro&ler.
Promocija. Za zdravnika vsega edra- MALI OGLASI
vilstva je promoviral na praškem vseučilišču Kari Skorniek, sin železniškega uradnika v Radgoni.
Potresni sunki na Štajerskem. Pri
zadnjem potresu v Turčiji so čutili več potresnih sunkov tudi v Gradcu ter ostalih srednještajerskih krajih. Tako poroča graška »Tagespost«.
brezove metle
JrJaje ta lopate, orne-
la itd dobite pri Gospodarski zvezi, Biei-
vveieova 29.
Dotrpcl je naš ljubljeni dobri mož, očka, stric in svak,
gospod
trgovec in gostilničar
Predragega pokojnika bomo spremili na domače pokopališče v petek, 10. decembra 1943, ob desetih dopoldne. Planina pri Rakeku, dne 8. decembra 1943.
Globoko ža 1 u j o č i: fera roj. Šemrl. žena: Marjan, sin; Milena, hčerka Icr ostalo sorodstvo.
S:":« s*,
V-
POSODO za kisanje repe dobite uri Gospodarski zvezi, Bieivveisova 29. (1
STARE URB tapeslne in tepna -samo * dobrem Kanjo k tipi m lanko lazbec. arariki mojster. Ili-klošiteva c. I a.
ALI VESTE, da vozi velik del avtomobilov dane« i pre-iiiogomf Od kdaj. po čigavi zaslugi in kako. boste brali T prihodnji »Svetovi« Itevilkil Naročite ae B* »Svet«.
SKOBELNIK mizarski, popolnoma nov, ugodno naprodaj. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka ul. 12.
KOVANCE srebrne, in druge dragocenosti — »tatinske vrednosti, kupujemo in plačamo najvišje cene. lakojšnja gotovina. Rudolf Zore ljubljena, Gledališka ulica 12.
Miši. PODGANE in ščurke zauesljivo pokončate • strupom, ga dobile v droge-ri ji KANC, židovska ulica 1.
NAROČAJTE IN BERITE »SVET«!
i SAMOTNO PEC ! ra večji lokal prodam. | Kleparstvo Lončar, na 1'igovčeveui dvorišču.
POIZVEDBA! V torek, 7. t. m. sem izgubila ulian z modrim kom.r.nin. Poštenega najditelja lepo I prosim, da ga vrne proti nagradi: Kristan Majda. Sv. Pelra nasip 71.
MOŠKO IN ŽENSKO
KOLO v dobrem stani« naprodaj. Menarti, Kar. iovška cesla 9.
MLADA POSTREZNICA
išče zaposlitve za do. poldan ali ves dan. — Ponudbe upravi »Slo. venca« pod »Zancslji va« »t. tihi.

mm v^mmm^m

Strti v nnixmcrni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam jc danes umrl naš ljubljeni in dobri mož, brat, stric iu svak, gospod
.v.v
'■'f ?
A.v
■ ,v ■ '■
V ■
-V V
s."'. ■ * ■■»■■!-i.n-J.
Klfiičaviiicors&o mojster lo posestiiaR
Naš nepozabni pokojnik leži na svojem domu ISimska c. št. 14. K večnemu počitku ga bomo spremili dne 11. decembra 1943 ob treh popoldne z Žal, kapela sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnlca se bo darovala v petek 17. decembra 1943 ob sedmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, dne 8. decembra 1943.
'A ."..'■• ■ , y ■■ . ' '■'■ '..■-i'1**
Globoko žalujoča Fanči, žena, sestra, brata in ostalo sorodstvo


'»i
V-'•■
vt:s>: '.v ■
■ . -V	t Ari' ••
'

■'•■»■: ..v
iS !*,•'-"	V *. >■ 1
EUi
Far
»Ufdsk. tiskarna« - Za >L]ndsko tiskar „., Joie Kramar« - Heraosgeber, Izdajate.], InL Joie SodJ. - Schr.Itlelte,. nredaik: ViM0I Cenčič